Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST deželna vlade za Slovenijo. Vsebin*: Iz „Službenih Noviu kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“. — Zakon o izpremembah in izpopolnitvah zakona o narodnih Šolah z dne 19. aprila 1904. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Izpremcmbe v osebju. Razpis služb računskih praktikantov. Razpis asistentskega mesta pri obrtnem nadzorništvu. Razpis podpor za medicince, medicinke, farmacevte in farmacevtke. Tedenski izkaz o naznanjenih nalezljivih boleznih na ozemlju deželne vlade za Slovenijo od dne 23. do dne 30. avgusta 1919. — Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro: Razpis o začasni namestitvi nekaj daljeslužočih podčastnikov bivše avstro-ogrske mornarnice za pomožne uradnike. Izpremcmbe v osebju. — Razglasi vojaških oblastev: Poziv letnikov 1887. in 1886. k dvomesečni orožni vaji. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. Iz „Slvžbenib Noviu kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“. Številka 90: Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika jf\. 1 e k s a n d r a z dne 28. avgusta 1919. o ustroju osrednjega arhierejskega sveta. Naredba ministrstva za prosveto z dne 18. avgusta 1919., s katero se predpisuje učni načrt in program za vsa učiteljišča v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Razpis ministrstva narodnega zdravja z dne 30. avgusta 1919., s katerim se določajo olajšave za bolnike in dajo navodila za izboljšavo njih zdravljenja po bolnicah. Objava ministrstva za promet z dne 10. avgusta 1919., s katero se opozarjajo vse civilne in vojaške oblasti, da spada izdajanje izkaznic za brezplačno ali znižano vožnjo po državnih železnicah in po ladjah v izključno pristojnost tega ministrstva. Vsem direkcijam državnih železnic kakor tudi direkciji rečnih brodarstev je uaa-očeno, naj od vseh tistih potnikov, ki imajo izkaznice za brezplačno ali znižano vožnjo, katerih ni izdalo ali poverilo ministrstvo za promet ali katerih ni izdala železniška direkcija do-tičnega ozemlja, zahtevajo voznino; tudi naj jim vzamejo izkaznice ter te pošljejo ministrstvu, ki bo zoper njih izdat^iffpocßllo tožbo ter zahtevalo najstrožje ka/ni. ^ Številka 9^': 'etr*a I., po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, Mi A le k s a> nete x», prestolonaslednik f^oglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da začasno narodno predstavništvo, sklicano a "kano«* » dn* 34. februarja 1919. dao 1. marca 1919. v prestolno mesto Beograd, v LI. redni seji dne 9. julija 1919. sklenilo ter da smo potrdili in potrjujemo Zakon o izpremembah in izpopolnitvah zakona o narodnih šolah z dne 19. aprila 1904.,* ki se glasi: Člen 29. a) Nekvarno členu 29. zakona o narodnih šolali kakor tudi členu 7. zakona o ureditvi šolskega pouka zaradi vojne in njenih posledic, stalni učitelj (učiteljica), ki se zaradi vojne ni mogel zglasiti k praktični preizkušnji, to preizkušnjo lahko opravi v roku dveh let po končani demobilizaciji. Nova pravila za opravljanje teh preizkušenj samo z ozirom na te prilike, provzro-čene po vojni, predpiše minister za prosveto. Do tega roka gre takemu učitelju (taki učiteljici) pravica do periodičnih poviškov, ako ima ob času, ko stopi ta zakon v veljavo, najmanj pet let učiteljske službe ter izpolnjuje tudi ostale pogoje člena 29. zakona o rarodnih šolah. Člen 29. b) Letna plača takega stalnega učitelja (učiteljice) je enaka plači stalnega učitelja s prvim poviškom, ako ima ob času, ko stopi ta zakon v veljavo, manj nego deset let učiteljske službe; ako pa ima več nego deset let, mu je plača enaka plači stalnega učitelja z drugim periodičnim poviškom. Člen 29. v) Stalni učitelj (učiteljica), ki pridobi na ta način pravico do poviška, a v dvoletnem roku po končani demobilizaciji ne opravi praktične preizkušnje, ostane i nadalje s plačo, ki jo je prejemal po tem zakonu, do naknadno opravljene preizkušnje. Čas od izteka dvoletnega roka do naknadno opravljene preizkušnje se mu (ji) ne Vračuni za povišek. Ves ostali čas Staline učiteljske službe se mu (ji) računi po opravljeni preizkušnji za osebno pokojnino in za periodične poviške, a po členu 33. teh izprememb. Člen 29. g) Odredb členov tega zakona se morejo okoriščati vse osebe, omenjene v poslednjem odstavku člena 33. zakona o narodnih šolah, ako izpolnjujejo ali kadar izpolnijo pogoje, predpisane v členih 29. a), 29. b) in 29. v) tega zakona. Člen 29. d) Odredb členov 29. a), 29. b) in 29. v) tega zakona se more okoriščati samo tak stalni učitelj, (učiteljica), ki ni do dne 1. maja 1912. imel več nego pet službenih let. Člen 30. a) Nekvarno členu 30. zakona o narodnih šolah začasni učitelj (učiteljica) narodnih šol s kvalifikacijo, predpisano v tem členu, ki zaradi vojne ni mogel opraviti učiteljske preizkušnje po omenjenem členu zakona1, ako ima ob času, ko stopi ta zakon v veljavo, najmanj pet let učiteljske * Razglašen v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 89. službe, postane stalni učitelj (učiteljica) s plačo stalnega učitelja (učiteljice) s prvim poviškom proti temu, da v roku dveh let po končani demobilizaciji opravi učiteljsko strokovno in praktično preizkušnjo. Ko opravi obe te preizkušnji, se mu (ji) vračuni za periodične poviške in za osebno pokojnino ves čas izza dne 12. julija 1914., odnosno od dne imenovanja (ako je po tem roku stopil v službo), do dne, ko se prevede po tem zakonu. Istotako se bo ravnalo z onimi učiteljicami (zastopnicami, vršečimi učiteljske dolžnosti), ki jih je ta vojna zatela v službi in ki so dovršile višjo žensko šolo po letu 1898., ne da bi bile opravile, učiteljsko preizkušnjo na njej, toda proti temu, da tudi one po tem zakonu opravijo strokovno in praktično učiteljsko preizkušnjo. Cas med iztekom dvoletnega roka in opravljeno praktično preizkušnjo se mu (ji) ne vračuni niti za osebno pokojnino, niti za periodični povišek. Člen 30. b) Odredbe člena 30. a) tega zakona brez ozira na čas, proveden v službi, se morejo okoristiti tudi učiteljski zastopniki (zastopnice) I. in II. vrste po pravilniku za učiteljske zastopnike (zastopnice) v južni Srbiji. Oni, ki opravijo te preizkušnje v roku treh let po končani demobilizaciji, se namestijo za stalne učitelje (učiteljice) in plača se jim vračuni, priznavaje jim največ deset let dotedanje službe, v leta stalne učiteljske službe, toda brez pravice do odškodnine za minuli čas ali če vplačajo v pokojninski zaklad. Onim, ki te preizkušnje ne opravijo v določenem roku, kakor tudi učiteljskim zastopnikom (zastopnicam) III. in IV. vrste se po tem pravilniku povišuje osnovna plača po pravilniku s 50 %, a poviški jim ostanejo isti. Za vse druge učitelje (učiteljice) iz južne Srbije se pooblašča minister za prosveto po glavnem prosvetnem svetu, da določi komisijo, ki po teh izpremembah in izpopolnitvah zakona o narodnih šolah in po kvalifikaciji dotičnih učiteljev (učiteljic) in njih službovanju uredi njih položaj. Ureditev in pravilnik naj se vzameta za podstavo tudi pri ureditvi onih primerov, na katere se prej nista odnašala. C1 e n 30. v) Odredb člena 30. a) tega zakona se more okoristiti Jpamo tisti začasni učitelj (učiteljica), ki ni do dne 1. maja 1912. imel več nego pet let učiteljske službe. Člen 33. Člen 33. zakona o narodnih šolah se izpre-minja ter se glasi: Stalni učitelji (učiteljice) so državni uradniki. Stalnim učiteljem (učiteljicam) gre začetna plača letnih 2400 dinarjev in potem se povečuje s periodičnimi poviški, ki jih je devet. Prvih osem je po 300 dinarjev na leto, poslednja pa znaša1 200 dinarjev na leto. Poviški se prejemajo po zvršetku vsakega tretjega službenega leta, tako da bo poslednja plača znašala 5000 dinarjev. Stalni učitelji (učiteljice) imajo pravico do brezplačnega stanovanja in kuriva ali do povračila v denarju za to. Po zvršetku 32 službenih let se more učitelj (učiteljica) upokojiti s poslednjo plačo 5000 di- narjev. Tistim, ki bodo službovali v šoli po zvr-šetku 32 službenih let, se bo dajalo letno doplačilo v znesku 400 dinarjev. Kadar stalni učitelji in stalne učiteljice dovrše deset let stalne službe, se morejo tudi upokojiti zaradi duševne ali telesne slabosti in nesposobnosti, in tedaj dobivajo 40 % sistematične plače; za vsako leto nad deset službenih let se odmerja pokojnina z 2-72 %. O tem odločuje minister po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta in na podstavi potrebnih potrdil in dokazil, ki jih pošlje šolski nadzornik . Stalni učitelji (učiteljice), ki službujejo manj nego deset let, morejo ob bolezni od države dobiti vzdrževalnino, in sicer 30 % svoje poslednje plače. Isto plačo in ostale pravice imajo stalni učitelji in stalne učiteljice, ki službujejo na zavodu „Društvo kralj Dečanski“, v „Domu za sirotnu i napuštenu decu“ in v ,,Školi malofctnih, osu-djenika“ kakor tudi na drugih podobnih zavodih, ako jih imenuje država, in ki so upravitelji zavodov ali službujejo na njih kot učitelji (učiteljice) ali odgojitelji (odgojiteljice). Člen 33. a) Stalni učitelji' in stalne učiteljice, po uredbi za učitelje (učiteljice) narodnih šol južne Srbije z dne 1. julija 1910. in izpremembah iste uredbe imenovani do dne 1. oktobra 1907., kakor tudi učitelji (učiteljice), ki so do osvoboditve teh pokrajin imeli vsaj deset službenih let z dobrimi ocenami službovanja sploh, se povsem izenačujejo z učitelji (učiteljicami) v členih 29. in 33. zakona o narodnih šolah; opraščajo se preizkušenj, ako bi jih bili morali opraviti, ter se pre-stajvijo na plače v členu 33. tega zakona. Vsi učitelji, ki so dovršili bogoslovno-učitelj-sko šolo v Prizrenu in so imenovani za1 učitelje izza dne 1. oktobra 1907. pa do sedaj, istotako drugi učitelji (učiteljice) iz točke III. in IV. omenjene uredbe za učitelje južne Srbije in njenih izpremembah imenovani za učitelje (učiteljice) izza dne 1. oktobra 1907. do osvoboditve teh pokrajin, se prestavljajo za stalne učitelje (učiteljice) s plačo po službenih letih, toda proti temu, da v roku dveh let po demobilizaciji opravijo praktično učiteljsko preizkušnjo. Njim se vračuni tudi v službena leta za pokojnino in poviške ves čas, k|i so ga prebili v službi, z omejitvijo poslednjega stavka člena 30. a) tega zakona. Člen 3 9. Člen 39. zakona o narodnih šolah se izpre-mlnja ter se glasi: Začasnim učiteljem (učiteljicam)^gre letna plača 1600 dinarjev, nadalje brezplačno stanovanje in kurivo. Do pokojnine in poviškov nimajo pravice. Člen 41. Nov člen 89. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se objavi v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“. V Beogradu, dne 23.julija 1919. Aleksander s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister za pravosodje: M. N. Trifkovič s. r. Predsednik ministrskega sveta in zastopnik ministra za zunanje zadeve: V. Stoj. M. Protič s. r. Podpredsednik vlade in minister za prehrano in obnovo dežel: dr. Korošec s. r. Minister za pravosodje: M. N. Trifkovič s. r. Minister za gozdarstvo in rudarstvo: Pavle Marinkovič s. r. Minister za trgovino in industrijo: dr. V. S. Veljkovič s. r. Minister ;.a prosveto: Ljub. M. Davidovič s. r. Minister za promet: V. Vulovič s. r. Minister zia gradbe: M. Kapetanovič s. r. Minister za finance: dr.M.Ninčič s.r. Minister za notranje zadeve: Sv. Pribičevič s. r. Minister za pošto1 in brzojav: dr. Lukinič s. r. Minister za verstvo: Alaupovič s. r. Minister za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakoncrv: dr. Kramer s. r. Minister za narodno zdravje: dr. Krulj s. r. Minister za vojno in mornarnico: general Štev. S. Hadžič s. r. Minister za agrarno reformo: dr. Poljak s.r. Minister za socialno politiko: Gostinčar s.r. Minister za kmetijstvo: Gluhič s.r. Vojni invalidi, če so sicer sposobni za tako službo, imajo prednost v zmislu naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 20. novembra 1918., št. 115 Ur. 1. V Ljubljani, dne 3. septembra 1919. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za javna dela. Vodja: inž. Klinar s.r. St. 4676. Natečaj. Pri obrtnem nadzorništvu v Ljubljani je namestiti asistenta. Prosilci morajo dokazati, da so praktični delavci v lesni ali kovinski industriji ter da imajo obrtnošolsko izobrazbo. Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti do dne 1. oktobra 1919. pri podpisanem poverjeništvu. Deželila vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za socialno skrbstvo. Prepeluh s. r. St. 5440. Razpis podpor za medicince, medicinke, farmacevte in farmacevtke. Oddale se bodo podpore, eventualno štipendije, v omejenem številu za medicince, medicinke, farmacevte in farmacevtke. Tisti, ki reflek-tirajo na tako podporo, eventualno štipendijo, naj vlože prošnje, opremljene s potrebnimi listinami (krstni list, domovinski list, ubožni list, dokazila o dosedanjih študijah), v katerih mora biti tudi označeno mesto, kjer hočejo študirati nadalje, do dne 20. septembra 1919. pri zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani. .Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 6. septembra 1919. Sanitetni šef: dr. Oražen s. r. St. 5405. Tedenski iskaz o naznanjenih nalezljivih boleznih na ozemljn deželne vlade za Slovenijo. (Od dne 23. do dne 80. avgusta 1919.) Skrlatinka (Scarlatina). Ljubljana mesto (2 osebi ob»leli). D a vic a (Diphtheria). Člen 41. zakona o narodnih šolah se izpre-minja ter se glasi: Otroška vrtnarica začenja z letno plačo 1200 dinarjev. Po zvršetku vsakega četrtega leta dobi po en povišek v znesku 800 dinarjev. Ti poviški so vsega skupaj trije, tako da znaša poslednja plača 2100 dinarjev; kadar dovrši 35 službenih let, dobi istotoliko pokojnine. Pravico do pokojnine dobi tudi po desetih letih stalne službe, in sicer za prvih deset let 40 % svoje plače in za vsako nadaljnje leto po 2-4 %. Pokojnina se more dobiti samo zaradi bolezni ali nesposobnosti za delo. Otroška vrtnarica dobiva brezplačno stanovanje in kurivo ali odškodnino za to. Nov člen 88. Minister za prosveto naj na podstavi pooblastila, ki ga dobiva s tem zakonom, vse odredbe o novih plačah po teh izpremembah zakona o narodnih šolah za kraljevino Srbijo z dne 19ega aprila 1904. razširi na vse učitelje (učiteljice) in otroške vrtnarice narodnih (pučkih, ljudskih) šol, doalej obstoječih na ostalem ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, istotako onih šol, ki bodo odsihdob proglašene za take. Člen 88. a) Prevod učiteljev (učiteljic) in otroških vrtnaric na nove plače se izvrši v vsem kraljestvu najkesneje do dne 1. decembra 1919. Plačujejo naj se iz državnega proračuna. Razglasi deželne vlade za Slovenijo. Ljubljana mesto (2 osebi oboleli). — Krški okraj: občina St. Rupert (1 oseba obolela). — Novomeški okraj: občina Novo mesto (1 oseba obolela). — Ljutomerski okraj: občina Ljutomer (1 oseba obolela). spremembe v osebja. Provizorni vladni koncipist pri okrajnem glavarstvu v Mariboru dr. Tine C u š je v nadaljnje službovanje dodeljen civilnemu komisarju za Prekmurje. Golias.r. Odslovljen je Alojzij Karlbauer, začasni učitelji v Stroju. — Na lastno prošnjo je dalje odslovljena Barbara Hechtel, učiteljica v Ve- trinju. Vadnjal s. r. St. 286/pr. RaZplS. Pri deželnem knjigovodstvu kot računskem oddelku poverjeništva za javna dela se namesti pet računskih praktikantoiv z adjuti letnih 1200 K in odpadlimi draginjskimi .dokladami. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili o starosti, o državljanstvu, o jezikovnem znanju, oi zdravju, o nravnem vedenju in dovršeni srednji šoli z zrelostnim izpričevalorri, naj se vlože do dne 20. septembra 1919. pri podpisanem poverjeništvu. Trebušni tifuz (Typhus abdominalis). Brežiški okraj: občini Zakot(7 oseb obolelo), Globoko (1 oseba obolela). — Celjski okraj: občine Celje okolica (1 oseba obolela), Kokarje (1 oseba obolela, 1 umrla), Žalec (7 oseb obolelo, 1 Oseba umrla). — Novomeški okraj: občina St. Peter (2 osebi oboleli). — Ptujski okraj: občina Ormož (1 oseba obolela). — Radovljiški okraj: občina Koroška Bela (1 oseba obolela). Griža (Dysenteria). Celjski okraj: občini Celje okolica (2 osebi oboleli), Sv. Stefan (6 oseb obolelo, 2 osebi umrli). — Kamniški okraj: občini Drugomelj (11 oseb obolelo, 1 oseba umrla), Loka pri Mengšu (2 osebi oboleli, 1 oseba umrla). Ljubljanski okraj: občine Šmartno pod Šmarno goro (2 osebi oboleli, 1 oseba umrla),- Dobrava (7 oseb obolelo, 1 oseba umrla), Preserje (13 oseb obolelo, 1 oseba umrla). — Ljubljana mesto(22 oseb obolelo, 5 oseb umrlo). — Novomeški okraj: občina Smihel-Stopiče (2 oeebi oboleli). — Radovljiški okraj: občini Koroška Bela (10 oseb obolelo, 1 oseba umrla), Bohinjska Srednja vas (1 oseba umrla). — Velikovški okraj: občina .Vaieaberk (8 oseb obolelo, 2 osebi umrli). Koze (Variola). Brežiški okraj: občina Artiče (1 oseba obolela). — Kočevski okraj: občini Ribnica (1 oseba obolela), Sv. Gregor (1 oseba obolela). — Krški okraj: občina Cerklje (3 osebe obolele). — Ptujski okraj: občina Ptujska gora (1 oseba obolela). Trahom. Brežiški okraj: občina Merčna sela (7 oseb obolelo). Pripomba: Črnomaljski okraj: V obpini Adlešičih je ena oseba, ugriznjena baje pred tremi meseci, umrla za steklino. V prejšnjem tednu je v Kotu 2 osebi ugriznila stekla mačka. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro. Dr. Oražen s. r. Razglasi delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani. St. 3273 ex 1919/pr. 2152 Razpis. Po rešitvi ministrstva financ ,z dne 23. junija 1919., št. 789/1919, in na temelju odloka ministrstva za vojno in mornarnico, oddelka za mor-narnico, z dne 14. aprila 1919., se namerja za pomožne uradnike v našem kraljestvu ali v konzularni in sploh inozemski službi provizorno namestiti nekoliko daljeslužečih višjih in štabnih podčastnikovbivšeavstro-ogrske mornarnice, ki so bili po prevratu prevzeti v vojsko našega kraljestva in pozneje poslani na dopust. Njih namestitev bi bila začasna, dokler jih ne bo mor-narnica zopet potrebovala. Vsi tisti, ki reflektiraj© na taka mesta, se po-zivljejo, naj najdalje do dne 15. oktobra 1919. pri podpisani delegaciji vlože pravilna kolkovano prošnjo, v kateri naj navedejo vse podatke o bivšem službovanju, rojstni kraj, mesto pristojnosti, starost, znanje jezikov itd.; razen tega naj se izjavijo, v katerih mestih bi najrajši opravljali to provizorno službo. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 4. septembra 1919. Za delegata: Špindler s. r. Izpremembe v osebja. Josip Cvek, pisarniški oficial pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani, je imenovan za pisarniškega adjunkta v IX. činovnem razredu. (Odlok finančnega ministrstva št. 5161 z dne 29. avgusta 1919.) Za delegata : Špindler s. r. Razglasi vojaških oblastev. Pozivni razglas. Vsled odpusta Jejtifikov 1888. inj 1889. od orožne vaje in letnika 1898. od aktivne službe se na podstavi sklepa ministrstva za vojno in mornarnico pav. F. Dj. O. št. 19.742 in vrhovne komande O. št. 36.483 tega leta s tem pozivljejo vsi v letih 1886. in 1887. rojeni, ki so bili svoječasno asentovani ali pa pri prebiranjih za črnovojno službo z orožjem za sposobne spoznani, k dvomesečni orožni vaji. K orožni vaji morajo priti vsi, ki so na ozem-kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev prisojni al^ rojeni, kakor tudi tisti, ki ne morejo dokazati inozemskega1 državljanstva. Zglasite v: Zglasiti se morajo pri pukovski okružni1 komandi (vojnodopolnilnem poveljništvu), v katere področju je njih bivališče, in sicer: letnik 1887. dne 15. septembra, letnik 1886. dne 22. septembra 1.1. vSakokrat ob osmih. možnosti naj pridejo vpoklican» v vojaški in obleki (posebno s plašči in perilo«), katero dobe primerno odškodnino. Orožne vaje so oproščeni: 1. ) Železničarji, poštni uslužbenci in rudarji. Po 1. septembru 1.1. v službo sprejeti železničarji, poštni uslužbenci in rudarji niso oproščeni in se morajo brezpogojno pozivu odzvati. 2. ) Bogoslovci in dijaki, kateri obiskujejo visoke in srednje šole ali zavode, ki imajo po brambnem zakonu pravico do enoletne vojaške službe. 3. ) Oni, ki so bili pri nadpregledu (super-arhitraciji) za vedno proglašeni za invalide ali začasno premeščeni v neaktivno razmerje, ako ta doba še ni potekla. Vsi ti pa se morajo javiti pri pristojnih orožniških postajah, ki vpošljejo vojnodopolnilnim poveljništvom seznamke prijavljenih invalidov. Rezervni častniki, praporščaki in kadet ni aspiranti se bodo pozvali po potrebi, ne glede na letnike. Eventualne prošnje za oprostitev orožne vaje se ne bodo vpoštevale in 6rožne vaje razen navedenih oproščencev ne bo nihče oproščen. — Vsak vpoklicanec mora brezpogojno o pravem času odriniti k tej dvomesečni orožni vaji. Županstva naj izda d o vpoklican-cem potrdila, da odhajajo k orožni vaji. To pot idilo daije vpoklicancem pravico do brezplačne vožnje po železnicah. Vpoklicanci, ki se pravočasno ne odzovejo pozivu, bodo dalje časa pridržani v vojaški službi in se bodoi strogo kaznovali po vojnih zakonih. Komanda dravske divizijske oblasti, dne 8. septembra 1919. Razglasi drugih uradoy in oblastev. T 194/19—4. 2104 Retzjjlabs. Anton Bogataj, rojen dne 2.junija 1870. v Ljubljani, sin Ignacija Bogataja, oženjen, krojaški pomočnik, naposled bivajoč v Ljubljani, Dunajska cesta št. 9, je dne 7. junija 1904. odšel z doma in ni dal od takrat nobenega glasu več od sebe. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24., št. 1, obč. drž. zak., se uvaja po prošnji njegove žene Ane Bogatajeve na Glincah št. 56 postopanje, da se pogre-šanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o pogrešancu. Anton Bogataj se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu d4 kako drugače na znanje, da še živi. Po 15. septembru 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 1. septembra 1919. T 77/19—7. 2105 Ra.aes^la.s. Peter Mali, rojen jdne 18. julija 1887. v Gozdu, samski, posestnik v Sebenjah št. 1 pri Tržiču, je ob splošni mobilizaciji odšel k topniškemu polku v Ljubljano in potem v Galicijo k vojnohavbiškemu polku št. 128. Na poti tja je pisal iz Szolnoka dne 16. avgusta 1914. Po izpovedbah Matije Tomca se je meseca oktobra 1914. izgubil od baterije pri Nowem miastu. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji njegove sestre Marije Malijeve v Sebenjah postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu. Peter Mali se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po 15. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 1. septembra 1919. T 80/18—3. 2139 'Ra.&glam. Po prošnji Regine Hirscheve, zasebnice na Dunaju, VI., Gumpendorferstraße št. 51, 1/12, se uvaja postopanje za amortizacijo ljubljanske srečke št. 32.581, ki jo je prositeljica'baje izgubila. Imetnik te srečke, se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom enega leta, sicer bi se po preteku tega roka izreklo, da srečka ni več veljavna. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 4. septembra 1919. T I 150/19—4. 2109 Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc llovšek. Franc 11 o v š e k, rojen dne 16. decembra 1887. v Kokarjih, posestnik istotam, je začetkom vojne s 26. domobranskim pehotnim polkom odrinil na: severno bojišče. Zadnjič se je zglasil dne 23. septembra 1914; od tedaj je pa neizvesten. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne Slega rn-arca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji Marije Ilovškove postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu. Franc Ilovšek se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po 15. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 23. avgusta 1919. T 120/19—4. 2076 Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Jožef Vuzem. Jožef V u z e m, posestnik v Dornavi št. 28 pri Ptuju, rojen dne 11. februarja 1881. vi Turskem vrhu, pristojen v Pacinje pri Ptuju, je ob mobilizaciji s 27. pehotnim polkom, ll.stonijo, odrinil na rusko fronto, odkoder je poslal zadnjo dopisnico dne 22. avgusta 1914.; od tega časa ni več glasu o njem. Po dopisu nadomestnega bataljona. št. 27 v Gradcu se Jožef Vuzem pogreša izza dne 19. oktobra 1914. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne Slega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji Marije Vuzmove, posestnice na Dornavi št. 28, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega in da se razveže z njim sklenjeni zakon. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa skrbniku gospodu Antonu Kovačiču, županu in posestniku v Velovleku,' ki se obenem postavlja« za branitelja zakonske zveze, kar bi vedel o imenovancu. Jožef Vuzem se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po 1. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji a proglasitvi za mrtvega. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 20. avgusta 1919. Cg I 390/19—1. 2124 Oklio. Zoper Jurija O r t o f a, p. d. Močnika), posestnika v Sv. Lovrencu, in Elizabeto Orto-fovo, posestnico istotam, katerih bivališče je neznano, je podala pri okrožnem sodišču v Mariboru Antonija Zalar, p. d. Hudelist, posestnica v Sv. Jakobu št. 24, občina Ruda, tožbo zaradi vračila krave s pripadkl. Na podstavi tožbe se je določil prvi narok na dan 23. septembra 1919. ob pol desetih pri tem sodišču v sobi št. 84. V obrambo pravic tožencev se postavlja za skrbnika gospod dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru. Ta skrbnik ju bo zastopal v oznamenovani pravni stvari na njiju nevarnost in stroške, dokler se ali ne zglasita pri sodišču ali ne imenujeta pooblaščenca. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I., dne. 1. septembra 1919. , Cg T 85/19—5. 2125 Raz gl a. s. Lovrenc Ponikvar, posestnik v Mirni peči, sedaj v Mokronogu št. 21, po drju. Globevniku, odvetniku v Novem mestu, toži tusodno Leopolda Pavletiča, sodnika v p. iz Nove vasi pri Rakeku, sedaj neznanega bivališča, zaradi 5500 K s pripadki (izbris terjatve). Prvi narok bo dne 10. oktobra 1919. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 58, prvo nadstropje. Skrbnikom za čin postavljeni odvetnik dr. Va-sič v Novem mestu bo zastopal odsotnega Leopolda Pavletiča, dokler se ta ali sam ne zglasi ali ne naznani sodišču pooblaščenca. Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I., dne 3. septembra 1919. A IV 435/19—6. 2120 3—2 Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. Jakob Kandušer, rojen dne 21. julija 1847. v Gaberju kot nezakonski sin Josipine Kandu-šerjeve iz Celja, prismojen v občino Celjsko okolico, vdovec, bivši zidarski pomočnik, je dne 2. julija 1919. umrl. Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, se poziv-Ijejo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču do dne 3 0. novembra 1919. ob devetih v sobi št. 10 ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli! upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla. Okrajno sodišče v Celju, oddelek IV., dnet 26. avgusta 1919. A IV 435/19—6. 2121 3—2 Poklic neznanih dedičev. Jakob Kandušer, rojen dne 21,julija 1847. v Gaberju kot nezakonski sin perice Josipine Kandušerjeve iz Celja, pristojen v občino Celjsko okolico, vdovec, bivši zidarski pomočnik, je dne 2. julijal 1919. umrl. Poslednja volja se ni našla. Ali je kaj dedičev, sodišču ni znano. Kdor hoče nastopiti kpt dedič, se pozivlje, naj to tekom enega leta od danes dalje javi temu sodišču in izkaže svojo dedno pravico. Po preteku tega roka se zapuščina izroči dedičem, kolikor dokažejo svoje dedne pravice, drugače pa se odda v državno blagajno v prid države. Franc Klinar, posestnik v Ložnici št. 2, se je postavil za skrbnika zapuščine. Okrajno sodišče v Celju, oddelek IV., dne 26. avgusta 1919. E 82/19—7. 2149 Dražbeni oklic. Na predlog zahtevajoče stranke Frančiške Skerljcve v Zgornjem Kašlju, zastopane po drju. Vladimiru Ravniharju, odvetniku v Ljubljani, bo dne 10. oktobra 1919. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 3 na Podstavi s tem odobrenih pogojev dražba zemljišča vi. št. 283 katastralne občine ravenske, sestoje-čega iz lesene hiše št. 7 v, Pijani gori in enega vinograda. Cenilna vrednost 1500 K, najmanjši ponudek 1000 K. Priteklin ni. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Okrajno sodišče v Krškem, dne 2. septembra 1919. A 357/19t-1. 2122 Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. Elizabeta Štruc el j, krčmarica v Šmartnem št. 67, je dne 25. julija 1919. umrla. Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, se poziv-Ijejo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 1. oktobra 1919. ob devetih v sobi št. 2 ustno ali pa do tegai dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek L, dne 1. septembra 1919. C 91/19—1. 2117 Oklic. Jovo Brdar, posestnik v Kaštu št. 4, in Josip Tarač v Sošicah št.70, tožita Danijela Šem-breka v Jezernicah št. 8, oziroma njegove neznane dediče. Narok se določa na dan 17. septembra 1919. ob osmih. Skrbnik Niko Hranilovič, posestnik v Metliki št. 18. Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II., dne 1. septembra 1919. C 112/19—1, C 114/19—1. 2118 Oklic. a) Franc Kuzmijak v Radoviči št. 53 toži Baro Klemenčičevo v Boj'anji vasi in Marka Klemenčiča v Radoviči, oziroma njiju dediče, zaradi 400 K. b) Katarina Derganc v Vavpčji vasi št. 77 toži Andreja R o m a v Škrilju št. 3, oziroma njegove neznane dediče, zaradi 1000 K. Narok se določa na dan 17. septembra 1919. ad a) ob desetih in ad b) ob štirinajstih. Skrbnik Jakob Ogrizek v Metliki. Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II., dne 1. septembra 1919. C 111/19—1, C 115/19—1, C 113/19—1. 2123 Oklic. a) Bara Simonič v Drašičah št. 38 toži Mika Petru šiča v Dolenjem Bukovcu št. 7 na Hr-vatskem zaradi izdaje prepisnega dovolila )v vrednosti 300 K. b) Rozalija Ravh v Potokih št. 2 toži Andreja Strici j a v Semiču št. 86, sedaj neznanega bivališča, zaradi izdaje prepisnega dovolila v vrednosti 1000 K. c) Katarina Drganc v Vavpčji vasi št. 77 toži Jožefa S i m o n i č a v Vinjem vrhu, oziroma njegove neznane dediče, zaradi lastnine v vrednosti 1000 K. Ustna razprava bo dne 17. septembra 1919. ad a)ob desetih, ad b) in :) ob štirinajstih. Skrbnik Ivan Drobnič v Metliki. Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II., dne 1. septembra 1919. C 89/19—1. 2119 Oklic. Katarina Žlogar, rojena Jakljevič, v Bušinji vasi št.39 toži Ano Žlog^arjevo v Bušinji vasi št. 39, oziroma njeno zapuščino, zaradi priznanja lastnine v znesku 500 K. Narok za ustno razpravo se določa na dan 17. septembra 1919. ob devetih. Skrbnik Jakob Gršič v Gorenjem Suhorju št. 18. Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II., dne 2. septembra 1919. A 23/19. 2102 3—2 Poklic dedičev neznanega bivališča. Janez Kropivšek, zemljiški posestnik v Zajasovniku št. 20, občina Jeronim, je dne 1. decembra 1918. umrl. Poslednja volja se ni našla. Po zakonu so kot dediči med drugimi poklicane njegove hčere Marija Kropivšek, omožena Kovacs, Rozalija Kropivšek in Frančiška Kropivšek mlajša. Le-te, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozi vi jejo, naj se tekom enega leta od danes dalje zglase pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Janezom Novakom, posestnikom v Zajasovniku, ki se je postavil za skrbnika odsotnim dedičnam. Okrajno sodišče na Vranskem, oddelek I., dne 31. avgusta 1919. St. 12.623. Začetek šolskega leta 1919./20. Po odredbi gospoda poverjenika za uk in bogočastje se začne šolsko leto 1919./20. z vpisovanjem dne 22. septembra 1919. Ta začetek velja za vse javne in zasebne srednje šole in zai vse ljudske šole, ki so: na kraju srednjih, oziroma meščanskih šol. Ostale ljudske šole izačno šolsko leto v normalnem terminu. Višji šolski svet v Ljubljani, dne 1. septembra 1919. St. 1486/m. š. sv. 2138 2—1 Ra.z gl£1.23. Na javnih mestnih ljudskih šolah ljubljanskih se prične šolsko leto 1919./20. v sredo dne 24. septembra 1919. s priporočanjem sv. Duhu in v četrtek dne 25. septembra 1919. z rednim šolskim poukom. Vpisovanje bo v ponedeljek dne 22. in v torek dne 23. septembra 1919.. vselej od osmih do dvanajstih, in sicer: Za I. mestno deško šolo v šolskem poslopju v Komenskega ulici št. 19; za II. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti št. 5; za III. mestno! deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 v II. nadstropju; za IV. mestno deško ljudsko šolo v šolskem1 poslopju na Prulah št. 13; za V. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 v L nadstropju; za I. mestno dekliško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba frgü st 1; za III. mestno dekliško šolo v Šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št.21 pri tleh; za šišensko deško in dekliško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242; za mestno trirazrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški 'zemlji št. 40. Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se načelno odklanjajo. Vse podrobnosti pojasnjujejo šolska vodstva pri vpisovanju. Mestni šolski svet ljubljanski, dne 2. septembra 1919. t Tedensko poročilo državne posredovalnice za delo, podružnice za Ljubljano in okolico. V tednu od dne 1. septembra do dne 6. septembra 1919. je iskalo dela 179 moških in 54 ženskih delavnih moči. Delodajalci pa so iskali 99 moških in 53 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 92. Pri vseh podružnicah državne posredovalnice za delo je od dne 1. januarja 1919. do dne 6. septembra 1919. iskalo dela 13.815 delavnih moči, delodajalci pa so iskali 11.673 delavcev. Posredovanj < e je izvršilo v tem času 4362. Dela iščejo: pisarniške moči (333), trgovski sotrudniki in trgovske sotrudnice (319), dninarji in dninarice (102), služkinje in kuharice (105), peki, mlinarji, mesarji (102), poljski in tvorniški delavci in istotake delavke (113), sluge, vratarji, hišniki, krojači, šivilje, čevljarji, vajenci raznih strok, oskrbniki, ekonomi, natakarji in natakarice, modistinje, vzgojiteljice, predilne delavke, strojni ključaničarji, mehaniki, strojniki, dimnikarji, monterji itd. Delo je na razpolago: poljskim in tvormškim delavcem in delavkam (119), težakom in hlapcem, služkinjam in kuharicam, drvarjem, krojačem, šiviljam, čevljarjem, vajencem razne stroke, mizarjem, zidarjem, strojnim in stavbnim kiju-čaničar j cm, gozdarjem, mlinarjem, cestnim delavcem, delavcem za hudournike, strojarjem, sodarjem’ žagarjem, sekačem, sobaricam, pletar-jem, oglarjem itd. Natisnita I*. pl HMamBjn fc Fed. Banber* v LjaMj*»-