Štev, 2-3	«	Maribor,	sobota,	dne	9.	januarja	1939	t	Leto	XIV
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din JO.—, v inozemstva mesečno Din 1,5.—. — Uredništvo in apravtu Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22 telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, D** iavska zbornica — Celje Delavska zbornica — Trbovll«, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi te ne vračajo. — Hetrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaje, vsaka beseda Dm !.—, tnali oglasi, ki slutilo v to dal us nam« n e delavstvu in namtiitneem. vsaka beseda Din 0.5$
Problemi delavskih vprašanj
Danes hočejo delavske probleme reševati drugi, ki teh problemov ne razumejo in ne morejo razumeti. Delavska vprašanja so postala važna, k temu je prisilil gospodarski razvoj, ki postaja vsak dan bolj — dovršen in zaraditega po svoji naravi za delovne sloje krivič-nei:ši.
Zaradi nezdravega umevanja tega položaja imajo ljudje o vzrokih in načinu, kako bi se socialne krivice odpravile, predvsem dvojno mnenje. Eni menijo, da se je treba podjetnikom ozirom* kapitalistom prikupiti s sodelovanjem z njimi in jih pregovoriti k socialni. ali. materialni pravicoljubnosti. Eni pa zopet menijo, da je potreben boj v dveh ločenih frontah, kakor so razdeljeni interesi med delodajalci in delojemalci.
To sta dve fronti. Ena, ki zahteva več dobička, ena pa ki zahteva več zaslužka, da bo mogla primerno živeti .
Vprašanje je čisto materialne narave in še nikdar nismo slišali, da bi bil kapital rad na priporočilo dal delavcem zadostne pomočke za življenje. To je tudi naravno.
Zaraditega z vso opravičnostjo trdimo. da so prvi, ki računajo vede ali nevede na dobrosrčnost kapitala, v zmoti ali na najeti od kapitala, da delavstvo tolažijo s frazami, ki v praktičnem življenju nimajo nobene ne realne in ne umstvene podlage.
Te stvari morajo biti temeljito znane vsakemu delavcu in nameščencu, da jih lahko pojasni tovarišem v delavnici in zunai nje. Zmote, ki nekatere delavce motijo, so velike in važno je, da se pojmovanje . med delavstvom temeljito pojasni in razjasni, da bo znalo razločevati od naivnih trditev pravo resnico in dejanski stan.
V veliki meri je od državne gospodarske in socialne politike odvisen položaj delavstva. *To je resnica. Država oa more biti tu posredovalec, ki usmerja politiko v prid socialni pravičnosti, vendar pa ne sme biti. morda pristranski. zagovornik zahtev, ki so bolj ali manj krivične. Dve stranki sta tu, dva razreda, ki. nimata interesov brez nasprotij. Zaraditega je boj ozir. tekma med njima utemeljena. To je torej naravni pojav, ki izključuje med seboj oba interesenta. Vsak zase moreta zagovarjati svoje interese. Ta ali oni pa nasprotnih interesov ne more premostiti in je vsakršno druženje v socialni politiki nenaravno in nemogoče.
To seveda ni ukaz. kako naj se ta »razredni« boj vrši. Oblike razrednega boja so različne, toda vrše se pa le v dveh frontah, ker je ta tekma absolutno materialistična.
Dobrosrčnost v tem boju ne eksistira.
im sporazum med naro
j
Ji
Izjava francoskega predsednika Lebruna
Že nad dve leti rožljajo mnoge države z orožjem. Oborožujejo se na pretek in pravijo v obrambo, vedno pa nastajajo novi mednarodni spori, ki politični položaj zaostrujejo. Vse do 1938. so nam pripovedovali diplomati in politiki, da se države morajo oborožiti in oboreževati, da bodo druga drugo prekašale po množini in kvaliteti svoje bližnje in daljnje sosede. Vsa propaganda v drugem polletju minulega leta je veljala temu namenu neglede na to ali je res nevarnost za mir ali ne. Ta propaganda je bila priprava javnega mnenja, da se ne razburja, če parlamenti sprejemajo milijardne kredite v oboroževalne namene.
Ne dvomimo sicer, da pripravljajo vojno. Ali, kdo je tisti krivec? Narodi niso, ker ne marajo vojne. Ali so morda diplomati, ki tako lepo govore o delu za mir in sporazum med narodi? Težko bi bilo obdolževati te kot diplomate. Po vsej verjetnosti so za vojnim hujskanjem gospodarski interesi, za katerimi se skrivajo kapitalisti v obliki tru-
| stov, koncernov in kartelov. Ti šahirajo | in računajo v svojem interesu: v miru 1 z zaslužkom, v vojni z ropom. In temu ! namenu služi tisk in od njih odvisna diplomacija, ki se ne more popeti do člo-l večanske duhovne suverenitete, ki zahteva in želi bratstvo med narodi.
Izdelanega je v zadnjih letih za milijarde morilnega orodja, za katero krvave narodi. Toda kapital po končani j oborpžitvi. ne bo miroval. Če hoče zopet j zaslužiti, se mora to orožje porabiti, in ko nastopi zopet mir, se bo treba iz-nova oboroževati. Tako si mislijo. Dru-| gačne logike tu ni. Vsaj je bilo pred i svetovno vojno' prav tako.
Resna beseda o miru in sporazumu med narodi je že izginila iz tiska. — Zveni tako kakor prazna fraza, če jo tu pa tam čujemo, vendar smo je veseli, če vemo, da jo je izrekel politik kulturnega naroda.
Med vsemi objavljenimi novoletnimi ogovori nam je v tem oziru najbolj im-poniral oni, ki ga. je imel francoski predsednik republike Lebrun, ko je
sprejel v avdijenco diplomatski zbor. Izjavil je, da Francija dokazuje svojo voljo za mir s tem, da z vsemi ostalimi narodi stalno deluje za mir. Nihče ne more dvomiti v gorečo vero, s katero Francija podvzema vse, da zbližuje narode. Suvereni in obširni imperij se zaveda svojih pravic in dolžnosti, ki ga čakajo. Francija bo izkoristila svoje sile v zavesti, ki jo navdajajo z njeno misijo na svetu. Te sile ji bodo omogočile, da bo izvršila svoje naloge. Želim, je rekel, da tudi druge vlade pokažejo enako dobro voljo. Prijetno bi mi bilo za pomirjenje umevanja tega problema, ki se jača obenem z zavestjo odgovornosti, če bi vse države hotele z združ. sila ir i podpreti pomirjenje duhov in src.
Lebrun je s temi besedami poudaril potrebo pomirjenja med narodi. Te besede so važne ob pričetku leta, ki nam tako resno grozi s strašnimi pustolov-
ščinami.
Ali bedo odgovorni ljudje tudi vpo-števali ta resni opomin, svarilo pred prelivanjem nedolžne krvi?
Nova japonska vlada
Vojna pretresa Japonsko notranje državno življenje.
Vlada kneza Konoia je odstooila, nadomestila ic je vlada barona Hiranuma.
Baron Hiranuma je desničarski politik.
Spremembe v japonski vladi bodo • čez dalje boli pogoste, kajti noložaj se zanleta. Eni bi radi vodili odločno politiko Droti. velesilam, drugi, bi radi iskali sporazuma. Vojna s Kitajsko pa črpa življenjske sile države.
Njene posledice bodo prej ali slej močno pretresle cesarstvo vzhajajočega sonca in takrat se tisti, ki so skuhali kitajsko vojno, ne bodo preveč smejali.
Rusi vsi preti samostojni Ukrafini
Solidarnost sovjetske vlade in caristov.
Načrti o osamosvojitvi Ukrajine, ki ki se lansirajo iz Berlina, so zadeli na odpor ne samo v Moskvi, v krogih sov-1 jetske vlade in v Kijevu, ki je glavno mesto Ukrajine, ampak tudi med cari-stičnimi Rusi.
Inozemski tisk se mnogo peča s tem vprašanjem in sedaj ugotavlja, da sta i Stalin in pa pretendent na ruski carski prestol, veliki knez Vladimir Kirilo-i vič, v zadevi Ukrajine popolnoma so-1 glasna. Vladimir Kirilovič, kateremu so Nemci ponudili krono bodoče Ukrajine, je izjavil, da to čast odklanja, ker da hoče biti car vseh Rusov in tudi
Ukrajine, ki je bila prav za prav zibelka ruskega carstva.
Za berlinski načrt se ogrevajo samo takozvana skupina, »Porašency«. čije glasilo je pariški list »Vorošdenije« in General Biskupski, ki rezidira v Berlinu.
V svojih razpravah o ukrajinskem vprašanju pa spominjajo inozemski listi »Temps«. Dailv Herald«, »Populai-re«, »New Chronicle« in ostali na dogodke iz svetovne voine, ko je neposredno pred njenim zaključkom nastala z nemško pomočjo takozvana neodvisna Ukrajina, i ; H • ' ' v > v ■,
Židovski zakon — namesto agrarne reforme v Madžarski
Kako se poceni zadovolji ljudstvo?
S priklopitvijo slovaških in podkar-patskih krajev k M.adžarski je med madžarskim ljudstvom oživela zahteva po agrarni reformi. Revščina med ljudstvom je vedno večja in tako se vlada ni mogla izogniti zahtevi, da je vsaj na videz ljudstvu nekaj obljubila. Ministri so javno obetali, da bodo tudi v Madžarski veleposestnikom vzeli nekaj zemlje in jo dali ljudstvu. Toda madžarski magnati so se odločno uprli in tako je vlada ubrala mnogo cenejšo pot, da zadovolji ljudstvo. Začeli so z
| židovsko gonjo in obljubljati nov poostren židovski zakon, da bi vsaj za-I časno nasitili hrepenenje širokih mas po reformah. Iz podeželskih mest prihajajo glasom »Prava Lidu« poročila o izbruhu protižidovskih sovražnosti. Magnati, ki imajo na tisoče hektarjev zemlje, bodo torej lahko vsaj še toliko časa mirno spali, dokler bo na razpolago kaj Židov za preganjanje. —• Tako so delali tudi na Ruskem pred vojsko, ko je ljudstvo zahtevalo kruha in zemlje.
Manifestacija meil in odirinesti Francije w obrambi svoje holonUalne posesti
Rimski pozdrav v Romuniji
V Rumuniji so ob novoletnem pozdravu kralja ministri nosili nove uniforme ter pozdravljali kralja z — rimskim pozdravom. Kralj je rekel, da
s*a v Parizu, Londonu in Nemčiji prijazno sorejeli in da je s tem Rumunija pridobila na ugledu. Izjavil je, da je za Rumunijo sedanja politika najbolj ugodna, Rumunija se bo oborožila v svojo obrambo, ne v svrho napadanja. Pa bo dovolj močna, da varuje svoje meje.
Kitajski letniki preganjajo Japonce
V vsaki vojni so četniški boji najbolj nevarni. Kitajci, ki niso zadovoljni z japonsko ofenzivo, se organizirajo v četniške tolpe za hrbtom japonske vojske ter napadajo Japonce. V južnoza-hodni pokrajini Šansi so četniki dosegli velike uspehe. Uničili so avtomobilsko kolono, podrli most na Rumeni reki ter razpodili japonske čete. Na južnem bojišču so Kitajci pri Tienciiiu uničili dve japonski koloni. Japonci morajo uporabljati prav mnogo čet proti četnikom.
Daladier na Korziki in v Tunisu,
V zvezi z zahtevo Italije po francoski! posesti na Korziki in Tunisu ter Dži-: butiju, je odšel francoski ministrski predsednik Daladier na demonstrativen obisk v te kraje, predvsem na Korziko in v Tunis. Prebivalstvo je priredilo Daladieru velike manifestacije. — Daladier pa je imel več govorov, v katerih je povdaril odločno voljo Francije,
da brani svojo posest z orožjem v roki.
Italijansko časopisje je s tem potovanjem Daladiera nezadovoljno, zlasti še, ker se Daladier pri svojem potovanju obrača na mohamedansko in arabsko prebivalstvo v severni Afriki, katerega varuh je hotel biti Mussolini in se je pred leti, ob priliki svojega obiska v Libiji, tudi za takega proglasil.
Papeževi oiltki proti
faiistitnemu reilmu
Radi protižidovskih ukrepov.
»Havas« poroča iz Vatikana, da je imel papež o praznikih v sv. kolegiji! govor, v katerem je razpravljal o bližnji 10 letnici konkordata z Italijo in pri tem. graial, da se z novimi protižidov-skimi ukrepi v nasprotju s konkordatom kršijo dogovori glede zakonskega življenja. Daljnje kršenje konkordata vidi sv. oče v tem, ds je bilo nedavno v Rimu dovoljeno slaviti »križ, ki je neprijatelj Kristusovega križa«. Papež je nadaljeval:	M.olimo	k	bogu, da bi
razsvetlil ljudske duše in srca ter jim vcepil smisel za pravico in resnico, ker samo resnica in pravica so trdni temelji za blagor posameznika in narodov.«
Enejsttisoč Šoferjev stavka v New York»
Dne 4. t. m. je v Netw Yorku pričelo stavkati 11,000 šoferjev, ki zahtevajo zboljšanje mezdi V promet« so ostali le avtotaksiji, ki jih vozijo lastniki sami.
Boji v Kataloniji na Urgelski planoti
Francova ofenziva še traja.
V Kataloniji trajajo še vedno hudi boji, ki so pričeli z ofenzivo generala Franca dne 23. decembra m. 1.
Glavni kraji, za katere se vodijo boji so: Borjas Blancas, nasproti Leride in Granadella, nasproti Serosa ter Arteso de Segre. Granadello se je nacistom posrečilo zasesti, Borjas Blancas pa je še vedno v rokah vladinih čet, dasi je bil tu pritisk italijanskih motoriziranih divizij najsilnejši.
Zadnje dni se razvijajo boji za utrjeno mestece Arteso de Segre; nacisti trdijo, da ima to mestece velik pomen za razvoj nadaljnjih vojnih operacij na Urgelski planoti.
V splošnem soglašajo poročila Reuterja in Agence Havas v tem, da se je na skrajnem južnem robu urgelske planote republikancem posrečilo docela ustaviti nacistično ofenzivo, dočim se ■ vodijo najhuji boji med Granadello in Borjas Blancas. Tudi nacistična ofen- i živa pri Bellagueru, severno od Leride ob Segri, se ni mogla docela razviti, do-, čim je dalje proti severu, sledeč toku i
Segre, okoli Trempa, Franco le otipaval republikansko fronto, hoteč na ta način vezati večje skupine republikanskih sil.
Ofenziva nacistov je zahtevala hude žrtve v njihovih vrstah in zato ni izključeno, da jo bodo zaenkrat zaključili. O strahotah bojev ob reki Segre oz. na planoti Urgel priča najbolj zgovorno dejstvo, da so nekatere postojanke po devetnajstkrat menjale gospodarja in da so se pri vsaki taki menjavi razvijali boji na nož. Nacisti razpolagajo z močno artiljerijo in so na nekaterih predelih razpostavili topove v razdalji komaj 8 m narazen.
Sestreljena letala v 1. 1938,
Vojno ministrstvo v Barceloni objavlja, da so republikanci sestrelili v letu 1938. 692 nacističnih letal, dočim so jih
1.	1937. samo 392. — Letalska obramba v 1. 1938. se je potem takem izpopolnila, nekaj pa je tudi pripisati dejstvu, da so nacisti v 1. 1938, razpolagali z večjim številom, letal, kot pa v 1. 1937.
Doma in m
ium
Poskusen atentat na liudskega komisarja za Industrijo Kaganovlča
Peklenski stroj na progi.
Ljudski komisar za industrijo v sovjetski vladi Kaganovič bi bil skoro po- ■ * stal žrtev bombnega atentata. Ko se je pred nekaj dnevi odpeljal z vlakom na inšpekcijsko potovanje proti Uralu, je na progi, po kateri je vozil njegov vlak, eksplodirala bomba in razdejala progo v dolžini okrog 20 m. Le naključju, da je vlak vozil z zamudo, se je zahvaliti, da je Kaganovič ostal živ.
Atentat spravljajo v zvezo z najnovejšimi ukrepi v ruskih tovarnah za | povečanje produkcije. Boj za povečanje produkcije se vodi z geslom proti lenu- j harjenju. O tem je 13. dec. m. 1. izšel v ( Pravdi«, glasilu komunistične stranke v Moskvi daljši članek, ki je vzbudil pozornost v vsem svetu. V članku 1
pravi list med drugim: »Mnogi delavci pozabljajo, da morajo porabiti 420 mi- \ nut na dan (sedem ur, op. ur.) tako, da bodo producirali največ, kar morejo, j Zdi. se pa, da hočejo delavci delati manj in prejemati višje mezde.« List pravi,' da je bilo 10.661 delovnih dni izgubljenih samo v neki jeklarni v Moskvi v drugem četrtletju tega leta, ker so delavci neupravičeno ostali doma. V tretjem četrtletju je bilo iz istih vzrokov iztfublienih 19.380 delovnih dni, Nato niše »Pravda«: »Ti lenuhi, postopači in kršilci delavske discipline izkoriščajo malomarnost nekaterih eksekutivnih uradnikov, ki bi se morali čimprej iz* nebiti neznosnega liberalizma.«
Za svobodo se bojujemo s tiskom in besedo.
Zato mora biti naš tisk močan in naša beseda pogumna.
Svet pripada junakom!
Zato se moramo junaško boriti!
To je, vedno in povsod storiti svojo sodružno dolžnost.
Tudi najskritejši kot ne sme ostati zaprt socialističnemu tisku in socialistični besedi!
Baltiške države nevtralne. Za letonsko in estonsko vlado je sedaj tudi litvanska vlada objavila zakon o nevtralnosti. •'> t i p® Proces proti Nikischu se je pričel dne t. m. v Berlinu. Nikisch in dvajset soobtožencev je obtoženih radi veleizdaje. Uradno pa (zanikajo vesti, da bi bili nameravali dbtoženci izvršiti atentat na kanclerja Hitlerja.
Vročina v Argentiniji. Med tem. ko v Evrccpi pričakujemo nov mrzli val, vlada v Argentiniji silna vročina, ki je mestoma dosegla 37 stopnj Celzija.
Prihodnja številka »Delavske Politike« bo
izšla v pondeljek.
Dne 6. januarja bo poteklo deset let, odkar je pokojni kralj Aleksander ukinil vidovdansko ustavo, razpustil parlament in vse tedaj obstoječe stranke. Prvo izvenparlamentarno vlado je sestavil tedanji general Živkovič, v njej pa je bil zunanji minister Jevtič, dr^ Korošec pa železniški minister,
V zatišju. Nič posebnega se ne zgoidi, vsaj ne, da ibi zato zvedela javnost. Glavni volilni odbor šteje glasove in jih bo kmalu preštel. No, in takrat dobimo avtentične številke o izidu volitev v narodno skupščino 'dne 11. decembra lanskega leta. To bo nekaj. Nič nam pa ni znanega, ikaj delata in ukrepata JRZ ali pa združena opozicija. Imamo 'torej pravo zatišje. Nobenega dvoma pa ni, da se kujejo načrti za bodočnost. !' ■ ‘
Ukinitev sreskega načelstva v Konjicah in razdelitev konjiškega sreza. JRZ listi poročajo, da so izgotovljeni načrti, ki predvidevajo ukinitev konjiškega sreza. Polovico sreza bi se! Priključilo celjskemu srezu. Iz Maribora desni breg bi se izločil sodni okraj Slov. Bistrica in! ustanovil srez s sedežem v Slov. Bistrici. Temu ; novo ustanovljenimi srezu bi se .potem priklju- j čila ostala polovica sedanjega konjškega sre/a. ' * Naknadno pa pravijo, da na stvari ni ničesar res. Odkod potem te novoletne fan- ! tazije?
Naš železniški promet. V letu 1937. je bilo prebitka pri naši železniški upravi 288,200.000 j dinarjev. Osebja, je zaposlenega na direkcijah J 4088, za vzdrževanje prog 22.827, za postajno I službo	14.530,	za vozno	službo 5.368, strojno
4436, v kurilnicah in manjših delavnicah 11.811, v glavnih delavnicah 9799 in drugih službah 1219, skupaj torej 74.158 oseb. Tovorni in potniški promet sta v zadnjih letih zopet nekoliko padla.	Skupni	dohodki	državnih	železnic so i
znašali 1937 din 2.410,500.000, izdatki pa din 2,122.300.000,
Otvoritev novega paviljona, V Nišu so na Novo leto ©tvorili nov velik paviljon v ondotni bolnici, ki je najmoderneje opremljen. Bolnica je ogromno nrdobila na prostoru. Z zidanjem paviljona v Nišu se je pričelo približno v istem času kot v Ljubljani in v Mariboru. Med tem, ko paviljon v Nišu že služi svojemu namenu, paviljona v Ljubljani in Mariboru še vedno nista gotova, ampak dozidana komaj v surovem stanju. Mariborski je celo neometan.
Seja	Glavne	zadružne	zveze v	Beogradu se
je vršila dne 3. t. m. Na seji >so	med drugimi
razpravljali o pravilniku o uporabi sredstev iz fonda za podpiranje zadružništva, o pravilniku za zadružno knjigovodstvo, o ustanovitvi Zadružne banke itd. Zvezo gospodarskih zadrug je na seji zazstopal z, Franc Rakovec,
Novi upravni nadzorni odbor OUZD v Ljubljani. Minister za socialno politipo je imenoval novo ravnateljstvo in nadzorstvo OUZD v Ljubljani, iker je funkcijska doba sedanje u-prave potekla, iN,..-	"	*"	•»
Umrl je seizmolog dr. Albert Belar. Pokojni dr. Belar je bil sin ljudskošolskega ravnatelja Leopolda Belarja na drugi mestni ljudski šoli v Ljubljani. Bavil se je s potresoslovjem. Najprej je ustanovil opazovalnico na ljulbljanski realki. Po upokojitvi jo je ustanovil v Gorjah na Gorenjskem. Bil je strokovnjak v tej vedi. •Ko je obolel, se je preselil v Kočevje, na svojo posest, kjer je te dni umrl 75 let star. Po njegovi napovedi bodo imeli Ljubljančani okoli leta 1945. zopet hujši potres.
700 splitskih delavcev ob zaslužek. Tovarna cementa »Split« je prenehala obratovati, ker ima polna skladišča. Prizadetih je 700 delavcev, ki so bili zaposleni v tej tovarni.
Trenje med Madžarsko in Nemčijo. Grof Bethlen je napisal za Novo leto članek o zunanjem položaju Madžarske, v katerem je obžaloval, da se je medsebojno razmerje med Nemčijo in Madžarsko skalilo in upa, da se bo vendarle zopet boljšalo.
Madžari preganjajo slovaške veleizdajalce^ V nekaterih slovaških krajih, ki so bili dodeljeni Madžarski, so Slovaki zahtevali plebiscitno glasovanje za priključitev k češkoslovaški republiki. Madžarske oblasti so zaprle nad 800 teh »upornikov« in izgnale s slovaških šol na Madžarskem 1404 učitelje, ki so morali oditi v češkoslovaško.
Številčna moč nemške armade. Nemška armada šteje 18 armadnih zborov s 43 divizijami. Razen divizij pehote in topništva je več lahkih motoriziranih divizij, tri divizije tankov, dve gorski diviziji in ena divizija konjenice.
Sestenki državnikov v Varšavi. Iz Varšave poročajo, da prispe v prvi polovici januarja v Varšavo nemški maršal Goring. Za drugo polovico pa je najavljen obisk italijanskega ministra grofa Ciana, ki naj bi se pri tej priliki sestal tudi z ruskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim, Ta. sestanek ibi pomenil zibližanje Rusije in Italije.
2000 arabskih vstašev se po angleških vesteh nahaia v internaciji, nemiri pa se v Palestini še veid.mo ponavljajo in je v bojih med Židi in Arabci bilo v zadnjih dneh ubitih več oseb, v 1. 1938. pa skupno okrog 1800.
Sovjetska armada ne bo več prisegala zvestobe svetovnemu proletarijatu, ampak samo sovjetski vladi. V sprememlbi prisege se vidi, da se trudi Stalin odstraniti vse tisto, kar povzroča negodovanje in nezaupanje do Sovjetske Rusije pri velesilah ter vzbluija domnevo, kakor da se hoče Rusija vmešavati v njihove notranje zadeve.
Inštruktorji za kitajsko vojsko? Rusija je baje poslala na Kitajsko 50 višjih častnikov kot inštruktorje za kitajsko vojsko, ker so bili nemški inštruktorji odpoklicani. Misija je te dni prispela v Čumgking ter prevzame posle takoj, ker se razvijajo novi ljuti boji.
30 novih pomorskih oporišč nameravajo zgrediti ob Tihem oceanu Združene države. — Amerika so torej dobro pripravlja za eventu-elni spopad z Japonsko,
C. Nordhoff in J. N. Hall:
2-3
HURIKAN
»Kadar boste te ljudi tu nekoliko bolje spoznali, boste prišli na to, da se lahko sporazumevajo med seboj tudi brez besed. Pogled, majhen gib z glavo, premikanje obrvi, gori, doli, jim zadostuje, da izmenjajo svoje misli.«
»Ali ga že dolgo poznate?«
»Mislite kapitana? Seveda ga poznam, že dolgo let.«
»Ali je dovršil mornariško šolo? Ugotovil sem, da niti enkrat ni pogledal na zemljevid odkar smo zapustili Marquesas.«
»Da! Kapitanski izpit je položil z odliko. Ali ste opazili s kašno natančnostjo je krmaril proti kopnemu?«
Vernier je prikimal. »Vam so všeč ti ljudje tu, doktor; to čutim,« je dostavil.
»Imate prav, gospod Vernier, četudi nisem slen za njihove napake. V n^tih letih mi boste povedali, kakšno mnenje imate Vi o njih. Toda že v naprej Vam lahko povem, da Polinezijci, ako jih primerjate z vsemi ostalimi Vam poznanimi rasami, ne bodo slabo odrezali.«
»V petih letih! Bog me obvaruj, da bi bil tako dolgo tu pokopan!«
Kersaint se je smehljal. »Mogoče se Vam1 zdi to huje, kot pa je.«
Domačin, ki mu je bilo naloženo, da streže gostoma, je prišel, da oospravi mizo; moža sta vstala in se podala nazaj k ležalnima stoloma ob ladjini ograji, kjer sta zopet prižgala pipi. Verdier je še trenutek stoje gledal proti kopnemu.
»Pet let..je ponovil. Upam, da ne! Želel bi govoriti odkrito z Vami, doktor. Kamor me pošlje
vlada, tja grem in se trudim, da izvršim svojo dolžnost. Doslej sem imel dve službi, obe v zakotnih od vsega sveta pozabljenih krajih v osrednji Afriki, globoko v notranjosti dežele. Toda zagotavljam Vam. da se še nikjer nisem počutil tako osamljenega in zapuščenega, kot danes popoldne, ko smo se bližali temu otoku. Ta skromna vegetacija, ti skladi razklanih koral... Kot bi gledal pobeljene kosti... In če pogledaš teh par raztresenih palm, se ni čuditi, da je otok neobljuden. Pet let v taki okolici? Ne, dajte, želite mi, da pridem skoro zopet od tod, doktor! Vernier je globoko vzdihnil.
»Vi ste vstopili v Vaše novo kraljestvo skozi zadnja vrata«, je menil doktor Kersaint.
»Ako bi se bili vozili od Tahitija, namesto^ od Marquese, bi bili pluli mimo par otokov, ki kažejo Tuamotu otočje v pravilnejši in lepši luči. Sicer pa popolnoma razumem, da Vas je Manukura razočarala; in vendar je bil to nekoč bogat otok, — v kolikor moremo o teh okroglih koralnih otokih sploh kaj takega trditi — ter gosto naseljen. In bo zonet, čim si bo zemlja nekoliko opomogla.«
»Kdaj utegne to biti?«
»Tako nekako v petsto letih, mislim.«
»No, slišite, to je pa precej dolgo!«
»Evropejcu se mogoče to zdi dolgo. Tu, v tem delu sveta, pa merimo čas z drugimi merili... po ducatih generacij. Mogoče ste kaj slišali o de Laa-geju?«
»De Laage? Ne, se ne spominjam.«
»Eden izmed Vaših predhodnikov. Ko je bil on tu, je bila Manukura sedež uprave. Guverner ie stanoval v hiši, ki ie stala tam preko ob bregu, komaj četrt milje oddaljena od kraja, kjer smo zasidrani. Takrat je bila tu lepa cerkev in cvetoča naselbina, tako lepa in prijazna, kot le more biti kakšen kraj na tem otočju.«
»To sc zdi človeku skoro neverjetno! Kaj se
je bilo zgodilo — ali je morda besnel hurikan?«
»Da, mogoče eden najstrašnejših, kar so jih kdaj zabeležili tod v okolici.« ■
Moža sta molče vlekla' pipi; tišino, ki ie vladala okrog in okrog je še večalo komaj slišno, toda neprestano brnenje, bolj v podzavest se zajedajoče valovanje zračnih plasti, kot pa nekaj, kar zaznamujejo čutila; bil je šum valov, ki so grmeli v daljavi čez samotne koralne čeri, ki so se razprostirale milje in milje daleč naokoli. Kersaint je gledal v nebo, na katerem so migljale zvezde, ki jim je vedel samo polinezijska imena. Poznal je ozvezdje Matariki, Tangio-Rio, Aitu in Pipiri-Ma, dvojčke. Svetile so na Mankuro, še prodno je stopila človeška noga v pesek na otoku in pred pet-najststo leti kazale pot raziskovalcem Polinezije, ki so odkrili to otočje. Videle so odkritje in naseljevanje na otokih skozi stoletja, še predno so se jih polastili beli možje, videle pa tudi njihovo razdejanje v teku ene same noči. Nekega dne, v daljnji bodočnosti, se bo njihova nežna svetloba zopet razlivala skozi palmove gaje in se v njej svetile strehe človeških bivališč, na istih mestih, kjer sedaj m videti ničesar drugega kot obledele korale in revne, posušene komadiče travnate ruše ...
Za hin je imel zdravnik čuden občutek kot aa je čas nekaj neresničnega, nekaj kar so ljudje po krivici sami izumili...
Okrenil je glavo.	,	,	,
»Vi si boste mislili, da sem zelo slab zdravnik ali pa da moram biti velik norec, da morem bivati tu petnajst let«, je rekel svojemu sopotniku.
»Tega ne«, ie vljudno ugovarjal Vernier. »toda dovolite mi. da se čudim, da more Evropejec tako dolgo vzdržati tod in biti zadovoljen s primitivnim življenjem, ki vlada v tem delu sveta. Priznati Vam moram, da bi rad vedel, kai jc temu ™$;Hhodnm
Vatna anglefka polititna prognoza za leto 1939
Francoski socialisti —■ enotni in možni
Francozi, posebno francoski socialisti, imajo to dobro lastnost, da o svojih težavah in problemih, ki jih tišče, go-
Navado imamo, da ob novem letu je stara že par let in izhaja iz teh vrst. j vore odkrito in javno. Drže se načela: ugibljemo, kakšno bo novo leto. Vsak Sabotaža delovanja Društva narodov iz diskusije pride jasnost. Naše meščan-člcvek se izprašuje in ugiblje tako, če- je bila previdena priprava reakcionarne sko časopisje pa sodi po razmerah v prav ne ve nič gotovega, ker so raz- politike, ki se je izkazala v Abesiniji, svojem taboru seveda drugače. Ker primere močnejše, kakor njegova želja. 1 na Kitajskem, v Španiji, na Češkoslo- kriva vse, kar je pri njem slabega, in Isto velja za politiko tako domačo vaškem in še marsikje. Društvo naro- ker kaj dobrega na sebi skoro nima po-kakor mednarodno v letu 1939. Kdo dov jim ne odgovarja, pač pa politika kazati, je izreklo sodbo, da ije franco-more misliti, da se bo politika tudi v diktature kapitalizma.	i	ska soc. stranka z novim letom zašla
novem letu razvijala v enakem pravcu Kaj pa hoče doseči kapitalizem s v krizo radi debat med Blumom in Fau-divjaštva, sovraštva in zasužnjevanja, svojo politiko, je jasno. Imeti hoče svo- rorr. na božičnem kongresu stranke. Ne kakor v zadnjih letih? Ali ni mogoče, bodo in diktat nad človeštvom, svoje vede pač tega, da zdravo stranko sada se zbudi v človeštvu duša in srce? delovanje hoče postaviti na predvojno mo krepi načelna diskusija, ki je ne Vsaj nam je znano, da je pogostoma v bazo političnih blokov in zvez z na- spremljajo nobena osebna nasprotja. —> najkritičnejših dobah zgodovine zmagal menom, da s poostritvijo diktature in Ko je kongres sprejel Blumovo reso-zdrav duh narodov, ki je avtomatično terorja ohrani svojo politično posest lucijo o narodni obrambi in odklonil prekinil človeštvu sovražne naklepe nedotaknjeno. Kapitalizma torej čas ni FaurovjDredlog, je drugi dan strankin teh ali onih reakcionarnih klik. Duh v prehitel, njegove politike še ni prega-; tajnik Faure objavil v »Populairu« u-človeštvu dela, deluje, se zbuja. Zakaj zil. Z »uravnovešenjem« mednarodne vodnik, v katerem pravi: ne bi vstal in zmagoslavno priboril člo- politike hoče hazardirati dalje z ena- > »Ali so bila naša mišljenja deljena? veštvu mir in bratstvo.	I kimi spletkami in zarotami kakor pred Da. Toda to bomo prenesli brez vsake
Takole mislimo ob novem letu. Ali vojno. To je namen reakcije, ki se iz- škode za stranko, misel sama je premalo. Misel mora roditi delo, mora sejati, da žanje.
Ta misel nas navdaja zlasti, če čita-
raža v načrtu o odgovornosti štirih ve- Mi nismo stranka korporalske disci-lesil, ki naj zastopajo politiko imperia- pline. Na naših kongresih je svobodna lističneča kapitala namesto blagodej- diskusija, mo angleške kapitalistične liste (»Ti-	nega	Društva	narodov, ki naj	pospešuje I Ko pa kongres nekaj	sklene,	ni več j
mes«, »Paily Mail«). Prvi	pravi, da so	sporazum in sodelovanje med	vsemi na—ne manjšine, ne večine,	temveč	je eno-
mednaredne nasprotnosti	tako velike,	rodi	v enaki	meri v blagor	človeštva. ■ dušnost v izvajanju sklepov. Francoski
da utegnejo dovesti med	demokratič-
socializem bo nadaljeval svojo pot in svoje delo z vsemi svojimi močmi in z vsemi svojimi ljudmi.«
Prav tako so na podlagi napačnih poročil naših meščanskih dnevnikov nekateri domnevali, da se Blumova resolucija o narodni obrambi ne bo mogla izvajati, ker ji nasprotuje Faurova resolucija, ki jo je sprejela stranka o notranjem političnem položaju. Tudi ta strah je popolnoma neupravičen, ker Faurova resolucija, objavljena v »Populairu«, pravi:
»Za socialistično stranko so merodajni samo interesi dežele in delovnega ljudstva. — Zato obsoja Reynaudove ukrepe, je proti sedanji sestavi Dala-dierove vlade in soc. stranka izjavlja, da more vstopiti le v tako vlado, ki se bo naslanjala na čisto republikansko večine in ki bo nedvomno branila demokracijo in pravice ljudstva, izvedla gospodarski in finančni program, kakor ga je predložil Blum v aprilu 1938. leta.«
AngleSki konservativci snuieio novo stranko
nimi. in avtoritativnimi državami v novem letu do hudega spopada, torej do strašn^ vojne. Nič bolj laskavo se ne izraža o mednarodnem položaju drugi
navedeni list, ki pravi, da je verzajske	,	,	j	i>	•	m. i. i >_______
■	.	j,	'	,	ker	niso	zadovoljni	s Chamberlainom,
mirovne pogodbe pregazil cas ter za-	’
stavlja vprašanje, s čim bi bilo treba	| Danes je v Angliji konzervativna	poslancev konzervativne stranke.	Od
nadomestiti te pogodbe. Mnenje lista	stranka politično najmočnejša.	V prej-	politike teh nezadovoljnežev	sicer	ni
je končno, da	naj dajo	odgovor na	to	gnjih letih se je kosala z liberalno	bogvekaj pričakovati, ker niso politiki
vprašanje štiri	velesile	monakovskega	stranko, ki jo je vodil Lloyd George,	prve vrste in ker med	liberalnimi in
sporazuma, ne	Društvo	narodov.	^ (Liberalna stranka je sedaj slabotna,	konzervativnimi politiki	ni bistvenih
Anleska in	francoska reakcija je	že	Oslabila jo je premajhna pozitivnost in	načelnih razlik, razen,	da se v prvi
temeljito izigravala plemenito ustanovo	nestalnost v politiki. Deloma	seveda	zbira bolj meščanski, v drugi	pa zlasti
Društva narodov, ki je imela reševati	j0 je prehitel tudi razvoj, ki	zahteva	bogati, kapitalistični živelj.
Pričetek razkroja konzervativne stranke, da jo zapuščajo pristaši, ker
stare in nove spore med državami mir- več. kakor je nudil liberalizem.
nim potom ter ščititi male države, ki Konkurenčna stranka konzervativni __________________________,	....	..	.	,
so tvorile večino v Društvu narodov. je }e angleška delavska stranka, ki se niso zadovoljni z vlado in Chamber-To se ni zgodilo. Društvo narodov je naglo razvija in ustaljuje,	j lainovo politiko, je vendar važen po-
bilo nesposobno, da bi reševalo vpra- Angleška konzervativna stranka j jav v stranki, c kateri je mednarodni sanja, ki so izhajala iz mirovnih pogodb	prav zasluži svoje ime. Njo vodijo	kon-	svet mislil, da. je	neporušljiva. Pričetek
ali so sicer nastala, ker so angleški in	zervativni	kapitalisti, ki imajo	pred	je, proces se bo	nadaljeval. Če razkroj
francoski reakcionarni kapitalisti imeli očmi samo stari ugled imperija in svo- j ni velik in nagel, se ima Chamberlain drugačne interese, kakor bi jih prinašal bodo glede eksploatacije kolonij, do- j zahvaliti opravičbi. da je ohranil mir na sporazum glede miru med narodi, če	minijonov	in drugih tujih držav.	Mo-	račun drugih. To	je pa le hipna tolaž-
i se sklepal v Društvu narodov. Za-	derni svet	ima pa še druge potrebe in	ba, ker utegnejo	prav zaradi te angle-
raditega se je v malih deželah tudi tudi čuvstvenost je danes drugačna, ške politike nastati za Anglijo in druge vzbudilo nezaupanje do Društva naro- kakor je bila pred dvajsetimi, tridese-j države težke komplikacije. Teh pa ne dov, ki druga za drugo zapuščajo usta- timi. in še več leti. Zato ni prav nič bo mogoče več opravičevati z delom novo a]i pa jo le platonično opazujejo, čudnega, če nastajo razpoke v stari j za mir.
Ni resnica, da sam čas in zgodovina veliki stranki, ki ne razume časa, da bii~' " pregažata mirovne pogodbe in Društvo se mu prilagodila.	Francija	odkupi rumunski petrolej. Rumunija
narodov. Res je le, da se kapitalistična j Konzervativni Winston Churchill je ,in Francija sta sklenili nov dogovor o odkupu politika ne strinja z načeli in duhom po londonskih poročilih dne 3. t. m. I nafte oz. petroleja. Francija bo oidislej kupila Društva narodov ter zaraditega hodi ustanovil napovedano novo stranko vsako leto v Rumumji: 490.000 ton bencina, svoja pota. in sabotira delovanje Dru- konzervativnih in liberalnih nezadovolj- 20.000 ton petroleja, 50,000 ton plinskega olja štva narodov.	nežev. Priglasil se je v novo stranko in 80.000 ton kolomaza. Odkupna cena je za
Ideja direktorija štirih velesil, ki se Churchillov zet Sandis (konzervativec), j ^ odst. višja kot za produkte mehiške naftine prvič izraža v monakovskem dogovoru, liberalec Mac Harold ter več drugih industrije.
Dr. Avg. Reisman:
Iz spominov na
avstrijska sodišča
10.
Interpelacija na ministra pravde.
Živimo v dobi. ko prihajajo slovanski narodi, Cehi, Slovaki, Ukrajinci in Rusini zopet Pod peto tujega gospodstva, ki jim zapira narodne sole in nastavlja v urade nemške iu madžarske uradnike ter sodnike. Istočasno Kr°zij0 nQVj vojnj konflikti pod krinko osvobodilnega j,0ja zatiranih narodov. Zatirani je-CIJo pod krivicami in zaman kličejo na pomoč. Nasilneži dokazujejo skozi usta diplomatov in svetovnega časopisja, , da se nikomur ne godi niti najmanjša kri vica. Pravic a j e namreč moč.
i ako so nas odpravljali tudi pod Avstrijo, ko smo delili Slovenci približno današnjo uso-d° židov, Slovakov pod Madžari, Cehov ir Ukrajincev pod Poljaki, Poljakov pod rajhom in tako naprej. Pred vojno smo mogli svoje pritožbe uveljavljati vsaj v parlamentu, polom interpelacij poslancev na ministre, katere so lahko potem objavljali časopisi, ker se jih cenzura ni smela dotakniti. Po izbruhu vojne pa so parlament zatrli, vladala je neomejeno vsemogočna cesarsko in kraljeva cenzura, pri nas še tuji uradniki in potujčeno meščanstvo.
Ponižujoč, človeškega dostojanstva nevreden je položaj zasužnjenega naroda. Za vsako mrvico pravice se je bilo treba boriti z nadutimi tujci, ki so vladali po uradih z odbijajočo samopašnostjo kot nadrejeni izvoljenci. Tako je bilo tudi pri sodiščih.
Škandalozne sodne razmere v slovenski Štajerski.
Ko pa so se pod vtisom smrtnonosnih strelov s. Friderika Adlerja na ministrsikega predsednika Stiirgha pred zadnjim vojnim letom vendarle zopet odprla poslancem vrata parlamenta in so slovanski in nemški socialistični poslanci obsipavali avstrijske ministre z interpelacijami o krivicah diktatorske vlade in njenega aparata, sem zbral tudi jaz svoje najbolj kričeče izkušnje z avstrijskimi sodniki. S takratnim sodnim avskultantom V. v Mariboru, s katerim sva vsa leta vojne zalagala z raznimi našimi pritožbami časopise v Mariboru in Ljubljani, sva izdelala obširno vlogo n našem zapostavljanju pri sodiščih na slovenskem Štajerskem in jo poslala Jugoslovanskemu klubu avstrijskega parlamenta na Dunaj. ki je s posredovanjem takratnega tajnika. dr. Žerjava, vložil obširno interpelacijo na ministrstvo pravde' o »škandaloznih sodnih razmerah v slovenskem delu Štajerske«.
Interpelacija je bila vložena 19. julija 1918. Priznati je treba, da so avstrijski ministri točno in vsaj obširno odgovarjali na ipritožbe poslancev, čeprav se je pri tem vedno izkazalo, da so pritožbe »popolnoma neutemeljene« iu da vsled tega minister ni imel nikakega povoda, karkoli ukreniti glede stavljenih vprašani Tudi na našn interpelacijo je odgovoril minister v parlamentu že čez dva meseca, dne 17. septembra 1918 pod št. 2985-1, XXII. zasedanja.
nemških sodnlko'.
■14 slovenskih
Odgovor avstrijskega justičnega ministra z dne 17. septembra 1918 ie prav zanimiv zgo-
dovinski dokument, kako se je godilo zasužnjenemu narodu takrat na popolnoma slovenskih tleh, celo pri sodiščih. Minister ugotavlja na pritožbo kot obsebi umljivo, da je bilo pri okrož. sodišču v Celju kar 32 nemških sodnikov in samo 22 slovenskih, pri mariborskem pa 30 nemških in tudi le 22 slovenskih. Minister pravde se je prav zaničljivo odrezal o tej pravici: »Te številke osvetljujejo uvodne stavke vprašanja, da so od najnižjega pisarja do prezidenta vsi samo Neinn in renegati, zavedni Slovenci pa so pri sodiščih s popolnoma slovenskim zaledjem že bele vrane.«
Slovenske in češke šole — ovira za sprejem.
Prav obširno se je potem minister pečal z dokazom, da so mene upravičeno odklonili pri sodišču. Ni baje res, da je tekom vojnega časa pri naših sodiščih le en Slovenec vstopil v sodno službo v Mariboru in bil tako dolgo šikanirati, da je moral po 13-mesečnem zastonjkarskem službovanju izstopiti. Svest si upravičenosti nadobla'sti v naših krajih priznava minister, da sta vstopila tekom vsega vojnega časa na Spod. Štajerskem dva Slovenca v sodno službo, da pa enega, to je mene, niso mogli sprejeti in mi tudi niti približno obljubiti sprejema, ker sem imel baje celo vrsto brezhibno kvalificiranih prednikov. V napotje so mi torej bili pri domačih sodiščih konkurenti iz Tirolske in drugih severnih dežel. Minister tudi priznava, da je bila ovira »pomanjkanje znanja nemškega jezika«, češ, da sem obiskoval slovensko gimnazijo in češko univerzo v Pragi. Toda na gimnaziji smo imeli že v 4. razredu profesorja, ki ni znal niti besedice slovenski in to celo v Kranju! Najprej so bili vsi boji. za slovenske šole
Razkroj kapitalizma
Odkrita beseda iz Amerike.
Iz Washingtona prihaja vest, da je Leon Henderson, ekonomski ekspert in svetovalec predsednika Roosevelta, izjavil pred skupnim kongresnim odsekom za protimonopolsko zakonodaj-stvo, da se ameriški privatni kapitalizem ne razvija več od leta 1929. Henderson je rekel, da je gospodarski sistem Združenih držav zdaj na potu razpada in Amerika mora gledati realistično na to dejstvo, kajti opraviti ima »z ogromnim kompleksom ekonomskega organizma«.
Henderson je tudi navedel vzroke, zakaj je ameriški privatni, kapitalizem prenehal rasti — med drugim je navedel izginotje »frontirjev«, izravnavanje prebivalstva, propadanje gospodarske konkurence, naraščanje vlog v hranilnicah in padec investicij itd. — obenem pa je svarilno poudaril, da to ni »za' časen pojav«, temveč je nekaj trajnega in veliko bolj resnega kot si marsikdo domišlja.
Čas je že bil, da so res ljudje na odgovornih mestih začeli spoznavati to resnico, namreč da je ameriški kapitalizem. doigral svojo zgodovinsko vlogo in zdaj prehaja v proces razkroja. Ta razkroj je bil marsikomu očiten že leta 1930. Razume se, da ameriški kapitalisti na splošno — morda se tu in tam dobi izjema — ne bodo priznali tega dejstva. Toliko slabše zanje!
Da, od leta 1930. se Amerika nahaja ekonomsko v prehodni dobi, v dobi počasne likvidacije privatnega kapitalizma. Kam nas ta doba pripelje — v kakšen ekonomski, red zdaj jadra Amerika, je odvisno od zavednosti in izobrazbe ameriškega delovnega ljudstva. P.
brezuspešni, .potem pa so se ministri izgovarjali, da nas ne morejo sprejeti v službo, ker smo se na njihovih nemških gimnazijah in univerzah naučili premalo nemščine! Moral sem pa 13 mesecev od jutra do večera pisati nemške zapisnike in izdelovati nemške sodbe. Tako so se takratni »kulturtragerji« norčevali iz naroda, ki je bil po njihovih pojmih manj vreden.
Preganjanje domačih sodnikov.
Zelo neprijetna je bila ministru očividno interpelacija glede protežiranja renegata d'r. F., o katerem se je končno izkazalo, da je čisto navaden kriminalni tip, tat in vlomilec. Konkretne očitke, da sta temu renegatu imenoma navedena sodnika sama delala sodbe, da jih je lahko predložil v oceno, da so ga pustili izostajati po cele tedne, medtem ko so mene šikanirali radi zamujenih deset minut, je minister enostavno zanikal, ne da bi bil' povedal. če je uvedel sploh kakšno preiskavo.
Z isto drznostjo je minister zanikal točno navedene pritožbe, da zapostavlja pri napredovanju izborno kvalificirane slovenske sodnike in preko njih nastavlja Nemce. Minister priznava, da je sicer prešel tri slovenske sodnike, toda ravnotako baje tudi tri nenv ške. a da so bili Slovenci vsi samo z »dobro« kvalificirani, nobeden »odlično« in da so imeli vsi slovenski sodniki disciplinske prestopke. Med protežiranci pa je bil baje celo en Slovenec, katerega so povišali s soglasjem finančnega ministrstva. To se je zdelo ministru že višek avstrijske dobrote in se mu zdi čudno, »kako je mogoče govoriti o kakem sovražnem in preganjalnem duhu, ko se vlada nasprotno tako očitno trudi, da ni samo pravična, ampak celo dobrohotna!«
Stran 4
Štev. 2-3
7g naših IcccUev
TRBOVLJE
Sestanek članov podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije. V četrtek, dne 29. decembra t. m. se je vršil dobro obiskan sestanek članov strokovne organizacije JRZ, na katerem se je razpravljalo o važnih organizacijskih zadevah in tudi o nabavnem prisipevku. Po poročilih s. Arha in Pliberška se je sklenilo, da je treba posvetiti organizacijskemu vprašanju največjo pažnjo in to vsled tega, ker se povsod teptajo delavske pravice in se z delavci vedno slabše postopa. Vendar pa rudarji počasi prihajajo do spoznanja, da brez močne organizacije ni možen uspešen boj za kruh in pravice.
PREKLIC
Podpisani Trampuš Alojzij, rudar v Lokah 193, Trbovlje I., sem dne 12. nov. 1938 v »Rudarskem domu« v Trbovljah govoril, da je g. Krhlikar Ivan iz Trbovelj denunciral g. Lavriča. Izjavljam, da je neresnično vse, kar sem govoril, obžalujem o g. Krhlikarju iznešene klevete ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od obtožbe.	Trampuš	Alojzij.
ZAGORJE OB SAVI
Izobraževalni tečaj II. skupine Rudarske zadruge se prične v sredo, dne 11. januarja s pričetkom ob 4. uri popoldan v rudniški restavraciji v Zagorju. Istotam se bo vršil sestanek II. skupine v torek, dne 10. januarja ob 4. uri popoldan, na katerem se bo poročalo o programu izobraževalnega tečaja. Izobraževalni tečaj bo trajal 12 do 14 dni in to s predavanji ob delavnikih. Vse rudarje in rudarske sinove pa tudi žene vabimo, da se teh predavanj udeleže. Tečaj je namenjen izobrazbi delavstva, zato naj delavstvo ne zamudi prilike, ki se mu nudi.
KRANJ
NAROČNIKI, VRŠITE SVOJO DOLŽNOST DO LISTA!
Ob zaključku leta je sveta dolžnost vsakega naročnika, da iporavna naročnino za minulo leto. Večina naročnikov je to že storila v pravem času, to je, v prvih dnevih decembra. Ali žal, nekaterim je pa ta skrb zadnja in najmanjša, kar jo sploh imajo glede računov s svojimi upniki. Dolžnost poverjenika je, da arka na vrata zaostankarja toliko časa, dokler se njegovega imena ne zbriše iz seznama zaostankarjev. Nekaterim to ni prijetno, zlasti ne onim, kjer v družini ne razumejo vsi potrebe in važnosti delavskega časopisa. Radi te neprijetnosti nastane večkrat v hiši prepir, ki je posledica sistematičnega dela naših nasprotnikov, katerih interes je, da delovni človek ne bere resnice in ne spozna pravice. »Zakaj boš razmetaval denar za Delavsko Politiko, saj ti je ni treba!« »Kaj šč boš dajal ljudem v zobe, še jaz nimam miru radi tega!« Tako večkrat kakšna žena na-liruli moža, ko odide poverjenik iz hiše. Mož pa odgovori: »Kaj pa ti veš?! Saj tako nič ne razumeš!« — S takim odgovorom pa seveda žene ne podučiš in ne prepričaš. In posledica je večkrat ta, da mož podleže ženi, zgolj, radi ljubega miru v hiši. Priznati moramo, da nam glede vzgoje in izobrazbe v družinah samih še mnogo manjka. In prav v tern bo treba kreniti na drugo pot! Nepotrebno pa je tudi. da se samo radi naročnine drega v sršenovo gnezdo. Sedaj, ko ima razredno delavsko gibanje nove društvene prostore pod imenom »Cankarjev dom«, poleg kina »Talija«, bo poverjenik zopet na razpolago naročnikom vsako nedeljo od 9. do 11. ure. V tem času naj po možnosti vsak naročnik poravna naročnino. In s tem bo poverjeniku zelo olajšano delo!
Smrtna žrtev dela v puškami. V četrtek, dne 29. m. m. se je v Omerzovi puškarnii pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. 27-letni delavec Šmajdek Marjan, stanujoč na Primskovem, je tega dne, kakor običajno že prej večkrat, praznil polne naboje. Pri praznjenju enega naboja pa je nenadoma nastala eksplozija, ki je bila usodna, tembolj, ker se je istočasno vžgal na tleh ležeči eksplozivni materijal. Vsled eks.plozjie je dobil tako težke poškodbe, da je drugi dan po hudih mukah v bolnici umrl. Nesreča je najbolj tragično zadela njegovo ženo: saj sta bila šele sedem mesecev poročena. — Pokojnega Marjana so pokopali na Novega leta dan na pokopališču na Primskovem, ob precejšnji udeležbi delavstva, med katerim je bil zlasti priljubljen vsled svoje družabnosti in pa, ker se ni nikdar pokazal kot nasprotnik razrednega delavskega pokreta. Naj mu bo lahka zemlja!
Članski sestanek, »Vzjemnost« sklicuje v nedeljo, dne 8. januarja ob pol 10. uri v novi dvorani »Cankarjev dom« (poleg kino »Talija«) članski sestanek. Za člane je udeležba obvezna!
Ljudska univerza. V soboto, dne 7. t. m. ob 20. uri predava v gimnazijski telovadnici dr. Lavo Čermelj o temi: Bilanca našega naroda za mejami. Po i redavanju skioptične slike pod naslovom: Po slovenski obali in običajni tednik. — Pridite!
Zopet dr. Vajs... Dr. Vajs je na mestu odpustil delavca M. A. Namesto pa, da bi mu bi! plačal pripadajočo mezdo, do katere ima delavec ysled takojšnjega odpusta pravico, ga je kaznoval s 35 din. to ie z najmilejšo kaznijo, ki jo nalaga Vajs delavcem. Imenovani delavec se je šel pritožit proti temu postopanju dr Vaisa na sresko načelstvo, kjer so mu obliuMi. da bodo o tem izvedli preiskavo: kar bi bilo vsekakor želeti in tudi že skrajni čas.
TE7NO PRI MARIBORU
Dieltanti vabilo. Del. kult. društvo »Vzajemnost« vprizori v soboto, dne 7. januarja v gostilni Felič, Tezno, Petrovčevo, veseloigro »VOZEL«. Začetek ob pol 8. uri zvečer. De-lavc'. delavke, pridite! - Odbor.
Otvoritev dvorane našega kulturnega gibanja v Borovnici
Borovnica 31. decembra 1938.
Društvo »Vzajemnost« je 26. decembra odprlo vrata svoje prosvetne dvorane, ki so jo sodrugi z izrednim požrtvovalnim delom in materijelnimi žrtvami preuredili v prav prijazno in dovolj dostojno kulturno svetišče, ki nadomešča začasno prijeten dom.
Ni še minilo leto dni, odkar se je zbralo okrog zastopnika zveze »Vzajemnosti« skromno število mladih, nadebudnih sodrugov in so ustanovili svoje krajevno društvo. Po poteku ta'\o kratke dobe, polne neprijetnosti, so dokazali, da niso zamujali časa, da niso klonili, temveč z odločno in močno voljo tiho opravljali ogromno delo, dokler niso uresničili svojega načrta.
Vrata v dvorano so se odprla ob navzočnosti lepega števila mladih sodrugov in so-družic, med katerimi je bilo opaziti osobito one sodruge, ki imajo največji delež pri zgradbi dvorane. Na desnem delu dvorane je z rdečo zaveso zakrit majhen, toda neverjetno skrbno urejen oder.
Med sviranjem tamburašev se je dvignil zastor. Na odru se je pojavil zastopnik predsednika društva, ki je v izbranih besedah po-
zdravil navzoče sodruge in sodružice ter prijatelje delavske prireditve. Ni pozabil povedati, da je mnogo dela in požrtvovanja združenega z zgradbo te dvorane, ki je baš zato lahko s tolikim ponosom otvarja.
Tudi zastopnik zveze »Vzajemnosti« je iz-: razil svoje veselje in začudenje nad požrtvovalnostjo in sposobnostjo vodstva, zlasti agilnega predsednika.
Nato so sledile recitacije in kratke šaljive enodejanke. Med sodelavci in sodelavkami je bilo opaziti mnogo obetajočih igralcev, ki so se dobro uveljavili s svojimi vlogami kakor tudi z recitacijami. Občinstvo, ki je docela napolnilo dvorano, jih je seveda nagradilo z I živahnim ploskanjem. Vzporedu je sledila še domača zabava.
Le s težavo smo se ločili od teh vrlih mladih sodrugov, ki s ponosom zro na uspehe svojega dela. Raz obrazov se jim je bralo, da hočejo svoje delo nadaljevati in sejati med delavstvom pravo seme socialistične kulture.
Sodrugi, naprej! Razvoj vam dokaže, da ste na pravi poti, zgodovina pa vas bo na-| gradila s priznanjem za vaše delo na razširja-I nju socialistične ideje.	' R. C.
Sodrugi I Obiskujte frizerski salon J. KOSEC - LJUBLJANA Miklošičeva cesta Stev. 18
LJUBLJANA
Knjižnica Delavske zbornice ie izposodila 1938. leta 62.985 knjig. Številka kaže, da jo pridno obiskujejo delavci, intelektualci, aka-j demiki in dirugi. Knjižnica ie lani močno spo-1 polnila mladinski oddelek; mladina, ki se uči J v šoli francoščine, naj spopolnjuie svoje zna-. nje s črtanjem lepih francoskih ilustriranih mladinskih knji£. Splošno je znano, da je knjiž- ; nica vedno na tekočem z novostmi na sloven- j skem, srbo-hrv a tskem, češkem in nemškem knjižnem trgu. Brezposelni imajo 50 odst po-1 pusta pri izposojanju vseh knjig, akademiki imajo znatne olajšave pri znanstveni literaturi, | delavskim organizacijam na deželi se izposo-1 jajo knjige za daljši rok pod zelo ugodnimi pogoji. Posameznikom na deželi se pošiljajo knjige tudi po pošti. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 10.—12. ure dopoldne in od 5.—8. ure zvečer.
Za katerimi boleznimi umirajo Ljubljančani? Ker imajo v naših krajih vso evidenco nad porajanjem in umiranjem ljudi cerkvene oblasti, nam njihova letna poročila tudS najtoč-
neje povedo, za čim umirajo največ ljudje. — Med povzročitelji smrti so .bile po teh podatkih na prvem mestu srčne bolezni, njim slede pljučnice, rak in kap ter tuberkuloza. Nekaj je bilo tudi samomorov. Mnogo Ljubljančanov doseže sorazmerno visoko starost. — Nekateri se na stara leta tudi še ženijo. Najstarejši ženin v stolni župniji je imel 78 let.
Ker niso skidali snega in ga pospravili z ljubljanskih cest in ulic, dbkler je bil še suh mraz, je nastala velika brozga, ko je v torek zvečer začelo močno deževati. Posebno žalostno je na periferiji. Dobro, da so še šolske počitnice, ker sicer ne vemo, kako bi mogli otroci v tej poplavi v šolo.
Zgradba za prirodoslovne institute ljubljanske univerze se bo menda postavila na Vrtači ■ob Levstikovi ulici. Poslopje bo imelo tri nadstropja, dolgo bo 25 m. v globino na dvoriščno stran bo segalo 37.5 m. Kadar bo poslopje dograjeno, bodo namestili v njem botanični, geografski, zoološki in gledališki institut. Začasno je pa še vsa stvar v načrtih.
MARIBOR
Ne podpisujte ničesar. V neki tovarni so kar čez noč znižali akord, postavke za mezdo. Ker sedaj cene' življenjskim potrebščinam rastejo, ne pa padajo, so bile delavke silno razburjene radi odtegljajev in so zahtevale vrnitev odtegnjene mezde. Namesto mezde dobivajo sedaj delavke ena za drugo odpoved službe. Ddlavke pa imajo še uveljavljati razne svoje5 zahtevke proti podjetju, ki po vzgledu drugih ne plačuje bolezenskih šihtov, nadurnega poviška itd. Delavke lahko vse to uveljavljajo za tri leta nazaj le tedaj, če se pri odhodiu s pismenim podpisom vsemu temu ne odrečejo. Zadnji čas so se ponovno zgodili slučaji, da so imeli delavci zahtevati še večje vsote, pa so prišli delodajalci na dan z listki in trditvijo, da so se delavci prostovoljno podpisali in odrekli vsem dalnjim zahtevam. Delavci so se sicer pridušali, da kaj tacega niso podpisali, ampak samo za prejem zadnjega zaslužka. Toda običajno taki ugovori ne zaležejo, ker pridejo tovarnarji s svojimi uradniki kot pričami. Bodite torej pravočasno previdni in ne podpisujte ničesar. Vse, kar imate zasluženo, morate dobiti brez podpisa.
Zveza strojnikov, strojevodij in kurjačev, pododbor Maribor, poziva vse svoje člane, da se zanesljivo udeležijo rednega občnega zbora, ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. januarja 19.39 ob 9. uri dopoldne v Delavski zbornici,
II.	nadstropje s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila odbornikov. 3. Volitev novega odbora. 4. Raz.no. — Odbor.
Mariborsko gledališče. V petek ob 15. uri: »Pokojnik«. Znižane cene. Ob 20. uri »Aida«. Sobota ob 20. uri: »Prevara«. Zadnjič. Zniža-
ne cene.
Očistite ceste in ulice. Odkar je nastopilo toplejše vreme in se ie pričel taliti sne^. le na naših ulicah in cestah, celo na dovozni cesti na glavnem mostu, ki je tlakovana, zopet toliko brozge, da bi potrebovali čolne za prevažanje iz kraja v kraj. Nekaj delavcev je sicer zaposlenih pri kidanju snega, vendar tiremalo, da bi lahko hitro očistili ceste velikih kupov belega blagoslova. Zlasti hudo je v ozkih ulicah, kjer drveči avtomobili oškropijo pasante od pet do glave. Prosimo, da mestno gradbeno podjetje najame nekoliko več delavcev za to delo.	Pešci.
Sedem obrtnih pravic je bilo v minulem letu več izdanih kakor pa odjavljenih.
Smrtna obsodba radi roparskega umora. V sredo, dne 4. t. m. je bil pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojen na smrt Silvester Kranjc, ki je meseca septembra lanskega le^ ta umoril 73-letnega posredovalca Petra Ko-rošo v bližni Mežice in ga oropal.
12.450 dinarjev cerkvenega denarja je izgubil osiroma je bilo ukrademh kaplanu mag-dalenske župnije g. Anonu Cafuti. Denar je imel v aktovki, ko je hodil po opravkih v mestu, nato pa se je z denarjem odpeljal v Št. IIj. Policija sedaj raziskuje to skrivnostno zadevo.
Pevsko društvo pekovskih pomočnikov priredi 4. februarja t. 1. v Gabrinovi dvorani tra-dicijonelno predpustno veselico z lepim sporedom. Igrala bo godba »Železniških delavcev in uslužbencev«.
Poslovne knjižice, ki so bile dosedaj v veljavi se morajo do konca t. 1. zamenjati. Delodajalci. ki bi po 31. decembru 1939 zaposlovali delavce, vajence in uslužbence brez pravilne poslovne knjižice, bodo kaznovani.
CELJE
»Kako daleč sega zaščite zaupnikov?« O
tem važnem vprašanju vseh delavskih in na-meščenskih zaupnikov in s tem vseh delojemalcev bo predaval v nedeljo, dne 8. januarja ob 9. uri predpoldne v dvorani Delavske zbornice s. dr. Avg. R c i s man iz Maribora. Nato se bo vršila okrožna konferenca Krajevnega med-strokovnega odbora, na kateri se bo razpravljalo o ustanovitvi vzgojnega in propagandnega odseka za naše strokovne in kulturne organizacije. Na to važno konferenco in predavanje so vabljene tudi vse kulturne in strokovne organizacije iž okolice. Želeti pa je, da se je udeleži vsak zaveden sodrug in so-družica.
Lepa nova nemška koči. »Ski-Klub« Celje si je zgradil za celjske nemške soortnike lepo novo planinsko kočo na Mozirski planin', katero so imenovali »Lovro«. V januarju in februarju t. 1. bo priredil ta »Ski-Klub« dva smučarska tečaja za celjsko nemško mladino, katera bosta vodila v januarju gosp. Gračner (Gratschner) in v februarju gosp. Edo Pajdaš (Paidasch).
ŠOŠTANJ
Hlapcem se slabo vrača — redukcije pri
Woschnaggu. Nič ni pomagalo, da je delav-
stvo v VVoschtraggovi tovarni skrivilo hrbet svojimi gospodarji, se odreklo svoje organizacije, zatajilo svoje zaupnike in se udeleževalo izletov s svojimi šefi po vzorcu »Kraft durch Freude«. Danes je na cesti 80 takih revežev, ki 'so mislili, da je treba samo ubogati in klečeplaziti, pa ti je bodočnost za vse večne čase zasigurana. Podjetnik rabi delavca, dokler ga rjač rabi. Ko pa pride kriza, prijatelj, potem'pa lahko greš. In tako je tudi storilo podjetje Woschnagg, ki je sedaj sredi zime postavilo na cesto 80 ljudi radi pomanjkanja naročil. Recimo, da ima vsak izmed reduciranih samo po tri otroke, pomeni to, da je 240 ljudi brez kruha. — Spričo tega tudi razumemo, kaj je vzrok pogostih nesreč v tovarni: ta ostane brez prstov, oni brez roke, tretji na mestu mrtev itd. Ljudje ganijo, da bi zadovoljili šefa, garajo, da bi vzbudili pozornost svojih predpostavljenih in jih pridobili, da bi takrat, ko se sestavljajo liste redu-cirancev rekli: »Tega pa'ne, ta je priden, da ga mu ni para!« V strahu za košček kruha pozabljajo ljudj.e na svojo lastno varnost, pozabljajo na vrednost lastnega življenja in zdravih udov. To so potem nesrečni slučaji, o katerih piše dnevno časopisje. D slavci, učite se na Woschnaggovih delavcih, kam vodi nezavednost, štreberstvo in razhod z razredno strokovno organizacijo.
ŠT. VID PRI LJUBLJANI
USTANOVITEV »VZAJEMNOSTI«
| Šentviško delavstvo je že dolgo čutilo po-j trebo po kulturnem delovanju. Manjkalo pa j nam je predvsem delavskega kulturnega dru-! štva. To vrzel so odpravili naši mladi de-j lavci z ustanovitvijo »Vzajemnosti«.
Kako nam je bilo tako društvo potrebno, kaže to, da bo nova »Vzajemnost« že komaj po treh mesecih obstoja priredila prvi prosvetni večer, na katerem bodo že sodelovali šele ustanovljeni pevski, tamburaški in dramski odsek. Ce upoštevamo, da tvorijo društvo sami delavci' in delavke ki delajo po obratih po 8 do 12 ur dhevno, potem šele razumemo vso požrtvovalnost delavske mia-dine.
Društvo je šele v razmahu, vendar šteje že nad 40 članov, ki z malo izjemo vsi aktivno delajo v posameznih odsekih. Člani pevskega odseka si od svojega skromnega zaslužka plačujejo pevovodjo. Tamburaši pa plačujejo inštrumente. Z naraščanjem članstva pa nastopa tudi večja potreba po društvenem lokalu, kjer se bomo lahko nemoteno zbirali in izobraževali. Tam bodo članom na razpolago tudi časopisi, knjige in revije. Društveni odbor je sklenil, da čim dobi lastno sobo. takoj ustanovi knjižnico. Ze sedaj se je oglasilo več sdrugov, ki so pripravljeni nabirati knjige pri svojih znancih.
Obračamo se obenem na vse naše prijatelje in somišljenike, ki jim. morda trohne knjige po omarah kje doma, da jih naši knjižnici ali posodijo, če jih lahko pogrešajo, pa darujejo. Zavedajo se naj, da so jih darovali naši mladini v veselje in izobrazbo.
Delo in uspehi šentviške »Vzajemnosti« so nam ponoven dokaz, da proletarska mladina hoče izobrazbe in kulturnega dela ter da je za svojo izobrazbo pripravljena tudi žrtvovati.	—ar—
Prvi prosvetni večer. Vse naše tukajšnje prijatelje opozarjamo na prvi prosvetni večer ter vas vabimo, da se ga udeležite, da s tem podprete naše delo. Ta prosvetni večer se bo vršil v soboto, dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih g. Kratkega v Št. Vidu nad Ljubljano.
JESENICE
Zamude vlakov so zdaj, ko ie zapadel sneg, naravnost ogromne. Po 240 minut imajo
brži vlaki zamude, tako, da so za krajevni promet brez pomena. Osebni vlaki vozijo še kolikor toliko redno, samo zadnjič enkrat je odpeljal večerni osebni vlak, ki bi moral oditi z Jesenic ob 6.37 šele ob 9.15 zvečer ter prišel v Ljubljano namesto ob 8.30 šele ob 12. ponoči. Večino zamud povzročajo mednarodni vlaki, ki prihajajo na Jesenice s tako velikanskimi zamudami. Nekaj bi bilo treba storiti v tem pogledu, zlasti ko lahko ugotovimo, da včasih takih zamud ni bilo, pa so bile zime tudi hude. Kaj spadajo vedno večje zamude tudi k modernizaciji mednarodnega prometa ali pa so morda znak današnjih časov?
Božičnica delavstvu KID. Strokovne organizacije so delavstvu KID o božičnih praznikih priborile lep dar, ki kaže kaj pomenijo za delavce strokovne organizacije. Po daljših pogajanjih s tovarno KID glede nabavnega prispevka zaradi narastle draginje, je ta pristala na nekako božičnico, ki so jo delavci dobili izplačano dne 23. decembra in sicer v obliki štirih dnevnih skupinskih mezd. Najmanj so dobili delavci po 168 din, delavci višjih skupin so pa dobili več. Celotna vsota izplačanega darila je znašala menda preko 600.000 din. KID je pakazala delno razumevanje za težaven položaj delavstva, ki je bilo zlasti oškodovano v mesecu decembru zaradi praznovanja in drugih neplačanih dopustov. Delavstvo naj se zaveda, da bi brez organizacije ne bilo nič in naj se organizacije še vse bolj oklene kakor doslej.
Zvočni kino Radio predvaja v petek (na Tri kralje) ob 3. uri popoldne in ob 8. uri zvečer velefilm »GOLEM« z Harryjem Baurom v glavni vlogi. Med dodatki tudi barvana šala in še kaj. — Sledi »Mozart«. — V soboto, nedeljo in ponedeljek ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Mozart« z Liano Haidovo v^ glavni vlogi. Med dodatki Paramountov zvočni tednik. —■ Sledi »Nedolžnost«.
Odvetnik
dr. Ive Štempihar
na Jesenicah
naznanja, da ima odslej svojo pisarna v novo urejenih prostorih v hotelu .Triglav' I. nadstropje
GUŠTANJ
Predavanje o pomenu volitev delavskih zaupnikov. V nedeljo, dne 8. t. m. s pričetkom ob 8. uri zjutraj se bo vršilo v društvenih prostorih Saveza metalskih radnika Jugoslavije predavanje o pomenu volitev delavskih obratnih zaupnikov, ki jih bo treba voliti tudi v naši jeklarni, kot doslej vsako leto. Predaval bo s. Eržen. S. Jelen pa bo govoril o socialnem položaju delavstva. — Delavci, zanimajte se za vprašanja, ki se tičejo neposredno vas samih in pridite na predavanje v čim večjem številu.
Štev. 2-3
»delavska politika«
Stran 5.
Socialna politika le stvar deianf, ne politika
Politiki, ki hočejo biti popularni, jako mnogo govore o socialnosti, če kaj vedo ali ne in, če jim je socialnost pri srcu ali ne. Tega smo vajeni. Odlikuje se v tem tudi ljubljanski »Slovenec«, kjer odlagajo razni »filozofi« svojo modrost sedaj v tem kožuščku, sedaj v onem. Če bralec zbira take vesti in članke, nazadnje ne ve, kakšno načelo velja za ljudi tam okoli.
V novoletni številki tega lista se je oglasil s svojim imenom g. Rud. Smersu, 'ki je napletel cel venec socialnopolitičnih vprašanj, o katerih pa pravi, da jih je treba drugače rešiti kakor so bila rešena, ker niso za naše razmere in so prikrojena po tujih vzorih. Možakar pravilno navaja socialnopolitična vprašanja in pravilno trdi, da so boljšo zakonodajo ovirali gospodarski krogi. — Zahteve, ki jih navaja, so pa zahteve svobodnih delavskih strokovnih organizacij, ali kakor on pravi, razrednih in socialističnih.
Bistvo njegove modrosti sta trditvi, da so pri nas razmere drugačne in da ne srpe vršiti protežiranje stanov,
se
kakor delajo delavske zbornice in de lavske organizacije, ki v njih doslej delajo, ker so razredne. K temu samo par pripomb
Gospod Smersu pravi, da se ne sme delati posamezne stanove v škodo katere/a drugega stanu. Ta trditev je zvita uganka. Kapitalistični ali gospodujoči sloji delajo za svoj dobiček. In
če se delavci potegujejo za boljše plače, kdo ima prav? Gospod Smersu menda meni, da ne eden ne drugi, toda nobenemu stanu (podjetnikov?) se ne sme škodovati. Zato zagovarja s skromno pripombo »gospodarsko sodelovanje« med delavskimi in delodajalskimi interesenti, v katerem bodo diktirali seveda močnejši delodajalci v svojem interesu in v škodo delovnih slojev, ki so dovolj siromašni, kakor vemo vsi iz mezdnih statistik.
Navadno podtikanje je pa, če trdi pisec, da se delavstvo ne ozira na socialne potrebe vseh delovnih slojev v državi. Gospod Smersu se je očividno šele jel baviti s takimi problemi, zato mu ne zamerimo, če jih ne pozna iz delovanja delavskih zbornic in socialističnega gibanja. On ne pozna in ne razume teh stvari, zato odreka delavcem in nameščencem pravico boja ter smatra za strašen. greh, če imajo delavci razredne organizacije. Popolnoma v redu in pravično se mu pa zdi, če imajo kapitalisti svoje razredne organizacije, zbornice, kartele in truste. To mu je prav in v redu, ker ne pozna delovnih interesov in hoče te samo podrediti interesom gospodarstvenikov * ali kakor sam. pravi »gospodarstvu«.
Ne bomo razpravljali o njegovi »agrarni« deželi, ker smo to že nedavno pojasnili. Trdimo pa, da je za borbo za delavske in nameščenske boje potrebna duhovna kvalifikacija.
Pomembni lludie imajo sovražnike
Češki časopisi še vedno obširno pišejo o življenju in delu umrlega velikega demokrata, pisatelja Karla Čapka.
Karel Pclaček niše v »Lidovih Novi-nah« med drugim:
»Karel Čapek je imel mnogo neprija-teljev, toda sam nikdar ni gojil zlobe do ljudi. Bil je preveč znamenit človek, da bi ne imel sovražnikov. Samo v popolnoma nepomembnega človeka se ni-kdo ne zaganja. Toda Karel Čapek je vedno pomiloval one, ki so ga napadali; razvnel se je samo tedaj, če je bil u-mazano izpodkopavan javni interes. —
Tedaj pa je bila njegova jeza upravičena.«
»Pri vsej svoji plodni delavnosti pa Čapek nikdar ni manjkal- tam, kjer se je premišljevalo in delalo pri kakem novem družabnem socialnem in narodnem načrtu. Bil je vedno tam, kjer je bilo treba pomagati slabšim, sam je sprožil socialno akcijo »demokracija otrokom«.«
F. Peroutka mu je zapisal v slovo: »Govorim le za one, ki niso v enem samem mesecu spremenili v sebi vse resnice.«
Iz CeSkosiovaSke
Zborovanje mladine češke narodne stranke.
V Pragi je zborovala mladina češlke narodne stranke, ki se je izjavila za avtoritarni režim. Protestirala je proti temu, da Narodna stranka dela smatra narodno stranko za zastopnico kapitala in najavlja, da se bo mladina v narodni stranki 'borila za vpliv imed delavstvom in proti stranki dela. V svoj program je sprejela ta »zlata mladina« tudi boj proti Židom in tujcem, o katerih pravi,'da jih je treba odstraniti iz ČSR, ker še za domačine ni kruha in dela. — Tako kratkovidno govori mladina, naroda, ki ima milijone svojih sinov v tujini, kjer služijo in zavzemajo celo odgovorna mesta in ki mora računati s tem, da bo še nadalje lizvaža svojo 'delovno moč.
Kam s političnimi begunci, ki žive v ČSR?
Zastopnik mednarodnega urada za pomoč političnim beguncem se mudi v Stockholmu, kjer razpravlja z merodajnimi činitelji radi naselitve
600
N,
daj
Političnih beguncev iz bivše Avstrije in ^čije, ki so pred leti iskali zatočišča v te-sVobodni in demokratični ČSR, sedaj >Pa so dobili od policije sporočilo, da morajo
0 srede januarja t. 1. zapustiti republiko, četudi nimajo kam iti.
Znižanje podpor za brezposelne — ,	,
Češkoslovaška vlada je sklenila zmzati podpore za brezposelne, ki jih je delila država doslej preko strokovnih organizacij. Najmanjša podipora bo znašala 0.75 Kč, uajvečja pa 10 Kč na dan. Doslej je bila naj-večja podpora, ki jo je plačala država za brezposelnega, Kč 12 na dan. Podporni sistem je oi urejen tako, da je država prispevala k podpori, i jo je dala strokovna organizacija brezposelnemu še enkrat toliko. Za Slovaško, kjer so bile stro ovne organizacije ukinjene, pa seveda ta vladin ukrep ne velja in bo slovaška vlada oz. slovaški deželni zbor šklenil zakon, ki bo uredil vprašanje podpiranja brezposelnih.
Razpust občinskih zastopstev v ČeSkoslova^ ški? Iz Prage poročajo, da proučuje vlada možnost razpusta občinskih odborov. Kdaj bi bile nove volitve, se še ne ve. Parlamenti in senat bosta vsekakor razpuščena v marcu.
Ime Podkarpalske Rusije, Vlada v Chustu )® izdala dekret, da se bo imenovala Podkar-Patska Rusija v bodoče Karpatska Ukrajina.
35 odstotkov vsega češkoslovaškega izvoza v letošnjem letu pojde v Nemčijo. Iz Prage poročajo, da ibo 35 odstotkov celokupnega češkoslovaškega izvoza v letošnjem letu šlo v Nemčijo. Glavne postavke izvoza so te-le: 7000 vagonov pšenice, 3000 vagonov ječmena, 7000 vagonov ovsa, 4500 vagonov pšenične moke, 3000 vagonov moke za krmo, 1500 vagonov otrobov, za 6 milijonov mark špirita, z® 29 milijonov .mark lesa, za 70 milijonov mark železa, jekla in železnih polsurovin. Dostavljajo pa češki listi: »Stara je resnica in v gospodarstvu dovolj poznana, da se življenjski nivo državljanov ne dviga z izvozom živeža in surovin, ampak z izvozom s kvalificiranim delom in sodelovanjem kapitala predelanega blaga. To je treba, da si zapomnijo vse agrarne države, ki grade svojo gospodarsko politiko na povečanju izvoza živeža in surovin.
Razpust komunistične stranke v Pragi. Že
davno napovedan razpust češkoslovaške komunistične stranke je vlada izvršila z objavo v uradnem listu dne 27. decembra. Razpust utemeljuje odlok z razlogom, da je baje njeno delovanje ogrožalo javni interes. Dejansko je ustavila komunistično stranko že davno prej vlada generala Syrovega. Vendar so lahko doslej izvrševali svoje mandate komunistični senatorji in poslanci ter občinski odborniki. Sedaj so tudi vsi ti izgubili svoje funkcije. — Svojo tiskarno so komunisti že poprej prodali tvrdki Bat'a. Samo v občini Pragi odpade na ta način 17 odbornikov s tretjim podžupanom dr. Vrbenskym' in 'bo potrebna vsled tega volitev novega podpredsednika. Komunistični odbornik Prage je bil tudi znani pisatelj Ervin Kisch, ki pa živi v Rusiji.	,
Praga je smučala doma. O Božiču so druga leta zimski športniki skor.o izpraznili Prago ter jih je na tisoče s posebnimi vlaki odšlo v znane smučarske terene v Krkonoših in Tatrah, posebno^ za Silvestra. Letos pa so odpadli vsi ti izleti. Pražani so se 'deloma napotili na Južno Češko, večinoma pa so se smučali in sankali kar v okolici Prage in se drsali na zamrznjeni Vltavi.
<51 milijard frank©* Je vredno
zauoan'e v Daiadiera
Kako se igrajo francoski kapitalisti z državo in njenim gospodarstvom.
Čim je hotela Blumova vlada izvesti v Franciji večje socialno politične reforme in skromno pritegniti tudi kapital k socialni obnovi države, so se kapitalisti postavili v bran. Izvažati so pričeli zlato iz francoske banke v Ameriko, nakupovali tuje valute oz. devize in povzročili s tem, da je vrednost franka pričela padati, Kajti denar, ki ga lastni državljani ne marajo, ne more biti dosti vreden. Svoje zločinsko početje so prenesli tudi na borzo za državne vrednostne papirje. Na borzi so pričeli ponujati te papirje na veliko. Ker je bilo več ponudbe kot povpraševanja, je kurzna vrednost teh papirjev padala. Papir, ki je bil n. pr. vreden 1000 frankov, so ponujali za četrtino ali oolovico ceneje.
Blumova vlada pa ni imela zakona, oo katerem bi bila lahko prijela te špekulante in je zato morala odstopiti, ker je vsled padanja vrednosti denarja pričela rasti draginja.
Državni proračun je bil naenkrat brez prave podlage. Ako je bil preračunan izdatek za neko nabavo s 1000 franki, je vsled razvrednotenja denarja bilo treba šteti za isto stvar 1100 ali 1200 in mogoče še več frankov. Oglasili so se uradniki z zahtevo po večji plači. Ravnotežje v državnih financah se je zrušilo in ker vlada ni mogla tvegati. bankerota, je morala oditi.
Sedanja poročila iz Francije javljajo, da so kapitalisti spremenili svoje zadržanje napram vladi. Daiadiera, ki je tako odločno pokazala zobe delavstvu. Vrednost državnih papirjev je pričela zopet rasti, in se je v kratkem času dvignila za 61 milijard frankov.
Potem pa ta kapitalistična reakcija zmerja delavstvo in mu očita, da bodo socialne reforme uničile Francijo, ako pa ona oškoduje državo samo pri vrednostnih papirjih za 61 milijard, da vrže neljubo vlado, potem je to v redu in patrijotično!
ifdo diktira cana mleku?
Kmet mlekar, zadruge in konzumenti
Kranj, 2. januarja 1939.
Ako danes pogledamo ipo svetu, vidimo povsod neke podtalne sile, kako hočejo izrabiti vsak moment, da iztisnejo iz delovnih slojev poslednjo kapljo krvi. Povsod se ustafiavljajo karteli, ki diktirajo cene produktom. Tak kartel je tudi najnovejši mlečni kartel, ki pa ni tako viden, ker obstoja pod zadružno firmo.
Že lansko leto meseca novembra so začele sklicevati zborovanja »Gorenjske mlekarske zadruge« ali bolje rečeno vodstvo skupnega obrata «Gorenjskih mlekarskih zadrug«. Na teh zborovanjih so gospodje dopovedovali zbranim kmetom, producentom mleka, da je sedaj najbolj ugoden čas, da se mleko podraži, ker ga na trgu primanjkuje. Istočasno naj se podražijo tudi mlečni proizvodi. Na pripombe nekaterih bolj uvidevnih krnetov-producentov: ali bo konzument mogel prenesti to podražitev mleka in ali ne bo s podražitvijo konzum mleka znatno padel, sta ravnatelj skupnega obrata in generalni tajnik izjavljala, da delavec na Jesenicah in tudi drugod sijajno shaja in da so vse gostilne vedno zasedene: ob nedeljah pa da vino kar teče od mize, končno, da si delavec lahko privošči luksus, kakršnega si kmet-produ-cent nikakor ne more.
Gospodje si predstavljajo, da delavec podražitev mleka prav lahko prenese. Kmetje-producenti so seveda gladko pristali na podražitev, misleč, da bodo dobili vso razliko med staro in novo ceno. Toda kmalu se je nokazalo, da je kmet od podražitve mleka imel prav malo. Razliko je deloma požrla režija, ki se je povečala s tem, ker je konsum mleka padel, čeprav so gospodje prej trdili drugače. Toda na spomlad so se pokazale že tudi druge posledice. Ker se je konzument omejil na najnižjo porabo mleka, je kmet-nroducent, deloma vsled nadprodukcije, deloma vsled velike razlike v ceni, ki mu jo plača zadruga, na drugi strani pa konzument, začel iskati odjemalca mleka naravnost pri konzu-mentu. Tako sta se večkrat našla dva: producent in konzument. ki sta bila oba zado-veUna, uvidevaioč. da kartel obema škoduje.
Res je, da povsod to ni mogoče in da nekdo mora biti, ki dobavo mleka posreduje. Za tak posel je na vsak način najbolj prikladna
dobra mlekarska zadruga. Ker je higijenično urejena, ima potrebne priprave in izvežbane mlekarje. Toda režija mora biti minimalna, j tako, da kmet dobi čimveč za mleko, konzument pa _ da kolikor mogoče poceni plača produkt. To je pravi smisel zadružništva!
I Dandanes pa je med ceno, ki jo dobi za ' mleko producent in ceno, ki jo plača konzu-' met 100 odst. razlika, če ne še večja. Kmet, | včlanjen pri zadrugi, dobi za liter mleka po-’ vprečno (po kakovosti) 1 din, dočim ga kon-j zument plača pri isti zadrugi ipo 2.50 din. Prav jv tem se vidi, kdo ima dobiček od podražitve, 1 odnosno od mlečnega kartela, j Zaveden delavec in konzument vesta, da ! kmet, četudi bi dobil polno ceno 2.50 din za j liter mleka, ne more obogateti, zato ga nihče [ ne more zavidati. Zaveden kmet pa tudi ve, j da delavec, ki dela n. pr. na železnici kot se-I zonski delavec s čisto plačo 20 din dnevno, pa ima ženo in tri otročiče, rabi vsaj tri litre mleka na dan po din 2.50, kar znese skupaj din 7.50. Tak delavec porabi več kot tretjino plače samo za mleko, ne upoštevajoč nedelje in gotovo ne prenese lahko podražitve mleka. S temi neizpodbitnimi dejstvi bi morali računati gospodje, ki zastopajo mlečni kartel. To življenje naj bi razložili v svojem listu »Slovenski mlekarski list«, čigar izdajatelj je šef »Združenih mlekarskih zadrug« g. Lovro Novak. Zakaj se v tem listu piše sanm o danskem, švicarskem in holandskem mlekarstvu, dočim se o domačem mlekarstvu prav malo piše, pač pa se stremi za tem, da »Združene mlekarske zadruge« dosežejo nekak monopol pri diktiranju cen na slovenskem mlečnem trgu. Kdo bo imel dobiček od tega diktata cen smo že povedali. Tukaj ni na mestu nikaka demagogija.
»Slovenec« sicer piše da si bo kmet s podražitvijo mleka zelo opomogel, ali zgoraj navedena dejstva to trditev v celoti pobijejo. Kot kmet bi priporočal »Slovencu«, da naj svetuje gospodom okoli vodstva mlekarskih zadrug, katerim je po svoji modrosti zelo blizu, naj znižajo režijske stroške vsaj za 25 odst., kar bo lahko v prid producentu in konzumen-tu. Gospodje naj bi pa tudi bolj realno ocenjevali delavske plače, kajti blagostanje in mizerija sta nezdružljiva.	,	Kmet,
Glas konzumenta o podražitvi mleka.
«11 sl že poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnost 1
V št. 295 »Slovenca« od 24. dec. 1938 sem čital članek »Povišanje cen mleku«. Svojim očem nisem mogel verjeti, da tako piše list, ki je še do pred par tedni trdil, da brani interese kenzumentov in med njimi zlasti interese nas —• staroupokojencev.
Mislil sem, in z menoj tudi moji tovariši, da se je »Slovenec« definitivno poboljšal in da res namerava kot piše: vise dobro nam, ki nas je zadela težka usoda, da smo staroupo-kojenci, ki že desetletja razlagamo, prosimo in rotimo vse mogoče faktorje, da se naj nas usmilijo.
Sedaj pa vidimo, da je »Slovenec« ostal »Slovenec«. Živo nam zopet vstajajo pred očmi dogodki, ki segajo več kot eno desetletje nazaj, j &.•*» •*------
|	Kdo je	bil takrat	za	zvišanje poslanskih
j dnevnic, ko je pokojni kralj dal pobudo za to, da se znižajo? Kdo je navil cene mleku na 15 kron liter? Kdo je dvignil ceno živini za 1 din žive	teže, ceno	mesu pa na 4 do 6 din
I za kg?
Kdo se	je boril proti	stanovanjski zaščiti
J in dokazoval, da je stanovanjska zaščita de-! magogija in da se nam bo brez stanovanjske zaščite bolje godilo? Kdo je neposredni vzrok, da imamo sedaj na deželi stanovanja: soba, kuhinja s pritiklinami, ki stanejo od 250 do 300 din mesečno?
|	Gospodje, kako pa	je	s cenejšim sladkor-
jem in drugimi dobrotami, ki so obremenjene s trošarino in davščinami?
Pri »Slovencu« se sedaj pečajo s a ni o še s potrebo zvišanja cen življenjskim potrebšči-, nam, s potrebo zvišanja cen mleku, ki ga revni otroci že doslej niso imeli za potrebo.
Gospodje, vsako povišanje cen mleku, kakor tudi življenjskim potrebščinam sploh, brez izdatnega zvišanja mezd in pokojnin je zločin nad ubogim ljudstvom, ki ga je treba preprečiti in pobijati z vsemi sredstvi, zlasti pa z zakonom o pobijanju verižništva. Ne silite
| ljudi v obup in ne prilivajte olja na ogenj. Kdo pa bo imel koristi od višjih cen mleku? Škodo pa bo imel celokupni naš narod, ako bo otrokom nedostajalo mleka in narodu prepotrebne tečne hrane.
Staroupokojenci smo na koncu svojih sil.
Staroupokojenec J. S. iz K.
Zadnje vesti
Rooseveltova novoletna poslanica
Roosevelt je prečital v ameriškem kongresu (parlamentu) novoletno poslanico, katero je sprejel kongres z velikim odobravanjem. Posebno je pritrjeval kongres Rooseveltu, ko je kritiziral totalitarne države, omenjajoč, da se take težnje pojavljajo tudi v Ameriki, da pa je Amerika dovolj močna, da se obrani vsake take navlake. Listi povdarjajo, da bo govor ostal večen dokument ameriške svobo-doljubnosti in privrženosti demokraciji
Tunis bo ostal steber Francije. Predsednik francoske republike Lebrun je brzojavil Da-ladieru v Tunis, da bo Tunis ostal steber francoske republike. S tem je ponovno po-vdaril, da Francija ne misli na nobena pogajanja glede Tunisa.
Direktorij nove državne stranke v Rumunijl
je bil imenovan dne 4. t. m.
Guverner angleške narodne banke je prispel v Berlin na gospodarske razgovore s pred-sednikofn nemške narodne banke. Angleški kapitalisti proučujejo vprašanje sodelovanja z nemškimi.
NOVI ZEMLJEVID SLOVAŠKE IN PODKARPATSKE RUSIJE.
Sv Martin Bužomberok
:oŠ!CE
’ezno n Hr.
Uhl
Ti sovec
'vo/en
fukačevo
ban Štiavnico	>
Hrupi na	Luč en,
rlevice j	Ci
Ozemlje, ki ga je dobila Madžarska po dunajski razsodbi od Slovaške in Podkarpatskc Rusije črtkano.
Model vse mir j a
uporabiti tudi za stavne stroje, kjer mera biti na razpolago v tekočem stanj.u.
Obvezna služba za žene v Nemeji. Dne 1.
Sprehod skozi nič.	j	januarja je izšla v Nemčiji nova naredba o de-
S pomočjo modelov lahko povečamo ali p.o- 'udi hitrost ozvezdij na minimum. Vsakoletna lovnem času, ki se deloma sme raztegniti na manjšamo predmete, kakor pač nanese potre-	*
Književnost
16 ur dnevno, sploh pa na deset ur in več. —
ba, da si jih lahko lažje predečim© in dojmimo. pot zemlje okoli sonca, ki znaša 960 km na
Obenem določa naredba obvezno žensko služ-
Z uporabo zmanjšanih meril smo v startu na- sekundo, se reducira na pol centimetra. Ker i za žene, ki še niso stare 25 let in niso popraviti zemeljsko oblo; s povečavo zopet lahko se tudi ostale zvezde pomikajo skozi vsemirje r°čene ter še niso izvršile obvezne službe. -napravimo nevidne predmete vidnim in ne- z enakohitrostjo, bo vsak zrnati prašek v na- Žene, ki niso bile zaposlene do 1. marca 19o8 pojmljivo pojmljivim. Tako na pr. natančno po- šem modelu v 1000 letih premeril okoli 5 m ^°- delavke ali nan.eščenke, bodo dobile zaznamo strukturo atomov, njihovo jedro in šte- dolgo pot. Ako bi torej dva zrnata praška na- J P°slitev v državnih ali zasebnih služibah samo, vilo elektronov, ne da bi (bilo kdaj kakšno člo- šega modela, ki ležita 200 metrov narazen, j ('c so bile zaposlene najmanj eno leto v polje-veško oko moglo videti te najmanjše delce, ubrala 'pot drug proti druigemu, ba v našem! delstvu ali gospodarstvu. Prizadetih bo vsako iz katerih sestoji materija. Toda računanje ni modelu trčila šele po 20.000 letih. Ker pa se P° *e) nared i oOO.OOO do 400.000 žena. nobena čarovnija in šestilo ter ravnilo nikak- ozvezdja gibljejo v elipsah, jim še v glavo ne sna magična instrumenta. Mi lahko povečamo pade, da bi se zaletavala drugo v drugo, atom do velikosti žoge, lahko pa tudi pomanj-1 Naš model nas šele pouči, da je naše vsekamo vsemirje tako, da si ga potem lahko pred- mirje, katerega si predstavljamo, da je postavljamo, kakšno utegne biti v resnici.	|	sejano z zvezdami in svetovi, prav za prav
Poznani angleški zvezdoslovec Jeans je spi- prazno, tako strahovito prazno, da se človeku sal knjigo;	»Zvezde,	svetovi in atomi«. V tej	krči srce, ako samo pomisli na	to.
svoji knjigi opisuje	tudi	model vsemirja, se- j	Oddaljenost med posameznimi	zrnatimi	pra-
veda le oni del, ki ga moremo doslej videti s ški našega modela, ki predstavljajo svetove, pomočjo teleskopov, s kakršnimi so .oprem- j znaša povprečno 130 kilometrov. Torej bi na ljene zvezdame dandanes. Najbolj oddaljena poti iz Maribora v Zagreb naleteli komaj na nebesna telesa, ki nam jih pokažejo teleskopi, j dva taka zrnata praška. Možnost, da bi ta dva se sučejo	v daljavi	140	milijonov svetlobnih	praška nekoč trčila na svoji poti	drug ob	dru-
let od nas	(eno svetlobno	leto je 9.46 bilijonov'	gega, je gotovo manjša, kot pa	da ;bi človek
kilometrov), kar pa še ne predstavlja skrajne zadel v loteriji desetkrat zaporedoma glavni
dobitek.
Tak slučaj je torej komaj mogoč in vsaj za naše pojme o ča&u in prostoru ne pride v po-
Češka književnost v »Ljubljanskem Zvonu«.
Letos ie več jugoslovanskih književnih revij posvetilo posebne izdaje češki literaturi o priliki 20-letnice Češkoslovaške republike. Hr-vatske in sribske izdaje so izšle še v času, ko je živela Češkoslovaška v svoji »zlati dobi«. Pio dneh bridkega razočaranja iin ponižanja Češkoslovaške smo dobili tudi v našem »Ljubljanskem Zvonu« dragocen vpogled v sedanjo češko kulturo, katera pa nam že predoča strahotne jesenske dneve, ki jih je med tem preživela Češkoslovaška Naš znani slovenski kulturni »konzul«, pisatelj dr. Oton Berkopec v Pragi je zbral svet čeških pesnikov in pisateljev, ki so prispevali za »Zvon« izvirne spise in pesmi, tako da imamo vpogled v nainovejše duševne toke češkega naroda in deloma tudi slovaškega. Pesmi in prozo so sijajno prevedli O. Berkopec, Božidar Borko in J. Liska, kar je treba posebej povdariti, ker je češčino izredno težko prevajati in zlivati v naš jezik, ne da bi pri tem trpel izvirnik. Iz bogate vsebine tega češkega »Zvona« omenjamo zlasti naša znanca pesnika Josefa Horo in1 pisatelja Karla Novega, nadalje pesnike Františka Hala-sa, V. Zavado, Jaroslava Seiferta, Vladimirja Holana, Vladislava Vančuro, F. X. Šaldb, Karla Čaipka, F. Kovarno, Ivana Olbrachta in Slovaka Laco Novomeškega. B. Borko je napisal članek »O duhu češke kulture«, Bratko Krefti pa svoje razgovore s češkimi umetniki. Pod-učni so še članki Bednara o mlajši češki poe-ziii, D, Cvetka o češki in slovaški glasbi, De-benaka o Bezruču ter pisma Bernika o čeških prevratnih dneh v zadnjih mesecih. Tudi sicer ima »Zvon« še bogato vsebino iz kulturnega sveta, med drugim članek J. Kozaka ob 20 letnici Cankarjeve smrti. »Zvon« je lahko ponosen na to svojo češko številko in upamo, da bodo ostali ti naši češki prijatelji še tudi naprej redni gosti po naših revijah ter tako pomagali oplojevati našo kulturo in obenem vzdrževati medsebojne duševne in prijateljske vezi kljub vsemu	a- »-* i ■ > a »
Sirite naš list!
Delavski pravni svetovalec
Nova vodna struga (Tržič)	I	na	lastnica iz ozira do sosedov rajši odločili
Vprašanje: Potok je pred kakimi 15 leti' za ,iav,en, vodnjak. Sedaj pa je postal ta vodnjak. h kateremu hodijo vsi sosedje po vodo,
tekel v velikem ovinku mimo mojega pose stva. Takrat pa je industrijsko podjetje, ki je v bližini zgradilo ob svojem nabrežju skarpo in je radi te skarpe ob neki povodnji narasla ! voda pretrgala ovinek, si izkopala novo strugo, ter tekla po obeh Strugah. Letos pa je voda pričela teči naenkrat le po krajši strugi preko mojega posestva, dočim je daljša struga ostala prazna. Ali imam pravico novo strugo zadelati, tako da bo voda tekla zopet po
meje vsemirja.
Jeans je pomanjšal merila tega nam vidnega vsemirja, kolikor je pač mogel. In vendar ni mogoče spraviti modela, ki ga je ustva-1 štev. Po Jeansu mine najmanj trilijon let, pred-
ril na ta način, na noben zemlljevtd, tako fantastična je njegova izmera.
*
Vzemimo kot jedro našega modela pot zemlje okoli sonca in pomanjšamo krog, čigar premer znaša 150 milijonov kilometrov na obseg ene same bucike, čije premer znaša 0.15 centimetrov. V tem krogu postane orjaško sonce majhen zrnat prašek, ki meri 0.008 centimetra in ga z očmi sploh ne vidimo več.
Od tu se sedaj napotimo v vsemirje, oz. v
no ima kakšna zvezda sploh možnost, da pride svoji sosedi tako blizu, da bi se lahko zaletela v njo.
Enaka je stvar z atomi, Ako si povečamo
atom do velikosti Eiflovega stolpa v Parizu,
poteni so v tem atemu elektroni veliki komaj
toliko kot žoge za ping pong.
*
Na 1000 kilometrov dolgi poti našega modela naletimo komaj na šest majhnih zrnatih praškov, ki predstavljajo svetove. V razdalji
povod neštetim tožbam zaradi žaljenja časti. Ali lahko prepovem sosedom uporabo vodnjaka, oziroma ali lahko zahtevam od mestne občine, da mi naoelje vodo v hišo, kot je prvotno nudila? Ali se morda lahko pogodim z mestno občino, da preide vodnjak v mojo zasebno last, proti primerni odškodnini? Sam spadam pod drugo občino.
Odgovor: Mestna občina nima do vodnjaka
stari Strugi? Ali spada stara struga k mojemu nikakršne pravice. Dogovor z nio ie končno posestvu? Ali lahko zahtevam od podjetja, da veljaven in se ga ne da enostransko spremi-zavaruje tudi moj svet, odnosno mi povrne njali. Pač pa lahko prepoveste sosedom upo-nastalo škodo, ker je voda izpretnenila svoj rabo vodniška, če jim ni bila ta uporaba iztok le radi skarpe?	j	rečno obljubljena kot služnostna pravica.
Odgovor: Novo strugo imate pravico za- j	Advokatski stroški (Trbovlje)
delati odnosno preprečiti, da bi voda tekla po I če gte se z advokato,m poi(,odi!i
za odplače-
njej. Ge pa ostane stara struga prazna, imate, vanjp stroškov v mesečnih obrokih in te obro-Vi po zakonu prvenstveno pravico do nje. ker ( ke dr?;tc, sevc niso potrebni opomini in Vam ste z novim tokom vode oškodovani. V koli-1 -j, tt.,d; n; treba plačevati, kor Vaša škoda ne bo krita s tem, da dobite ,	.	,
Vi staro strugo, imate pravico zahtevati od Hujskanje k pretepaniu (Rimske Toplicctf) podjetja tudi povračilo višje škode, ako je res Žensko, ki je nagovarjala nekega fanta, da podjetje zakrivilo, da je voda vzela drugo bi pretepel Vas in očeta, lahko tožite radi pre-smer. Enako lahko v tem primeru zahtevate stopka žaljenja časti. Ako pa je podana ne-od podjetja, da tudi Vaše nabrežje zavaruje, varnost in se fanta resno bojite, lahko žensko ako sedaj voda sili preko Vašega sveta samo ovadite tudi •orožnikom.
radi novih naprav na nabrežju, ki je last pod- Prodane parcele na obremenjenem posestvu
jetja. Za kako novo določitev meje pa srna-1	(Ribnica	na	Poh)
trarno. da ne bodo podani pogoji', razVen v'	lK,bnlca
model vsemirja. Naš planetni sistem je takoj j več bilijonov kilometrov naletimo v vsemirju za nami, saj ni večji kot majhna pika. Komaj na žareča *onca, ki krožijo v tej puščavi, ne
prestoofmo njegove meje, že moramo pospešiti naš korak. Prehoditi moramo v tem modelu 205 metrov, predno pridemo do prve zvezde stalnice, Proxima centauri, ki leži od nas oddaljena nič manj kot 4.2 milijona svetlobnih j let. Toda model postaja vse večji in večji, Kilometre in kilometre dolgo pot moramo napraviti, pa še vedno nismo prehoditi rimske ceste. Ako prikrojimo rimsko cesto našemu modelu, bo zavzemala s svojimi milijardami zvezd površino ameriškega kontinenta. In vendar je rimska cesta samo neznaten del vsemirja, meglena tvorba. Nič drugače ne bi videl rimske ceste opazovalec, ki bi nastavil teleskop v takozvani megli Andromede in gledal proti našemu planetu.
Ko smo tako prehodili ta naš otok v vsemir-
da bi kdajkoli srečala drug drugo.
Eno graškovo zrno. ki ga vržemo v Tihi ocean, predstavlja približno razmerje med materijo vseh svetov v vsemirju In. praznino vsemirja.
Zadnja leta se vedno pogosteje pojavlja trditev, da praznega prostora v vsemirju ni, ampak, da je ves prostor napolnien s plini, ki so
kolikor bodete zahtevali, da se Vam prizna stara izsušena struga. Geometra, če ga sami najamete radi nove izm.eritve, bodete morali seveda tudi sami plačati.
Preživnina staršev (Griže)
Vprašanje:	Od	kmeta,	ki je razparceliral
svoje posestvo za pVodajo, sem kupil eno parcelo s kupno pogodbo pri notarju, a mi hočejo sedaj kmetovi upniki kupčijo razveljaviti, ker je veliko dolga. Upniki zahtevajo, da kupci doplačajo na kupnino toliko, da ibi bili kriti.
Vpiršanje: Moja nezakonska mati me toči drugače pa nam bi vrnili kupnino in del stro-np. preživnino. Prostovoljno sem jo dolgo časa škov, a desetek m stroske za geometra bi mo-podpiral, ker pa se je vedla grdo proti meni, r3l\' izgubiti. - o ar pa nam je oh kupni pogo i sem prenehal s podporo. Ali sem res po za- rekel, da smo sigurni ,n da ,ma v rokah pravo-
konu prisiljen plačevati ji preživnino?	!,	_eD’u	-	-i j • •	i	•
Odgovor: Materin zahtevek je v načelu ute- Odgovor: Vase navedbe glede izjav notarja melien. Pač pa ste dolžni prispevati k mate-	nls°	c*	o	jasne,	ka,	Vam	,e	pravzaprav
rinemu preživitku le sorazmeren del, ako Vas notar obljubil glede sjgurnosti. Kupne pogod-
r	‘	rineruu	pre^ivjirvu	ie	»'UTčtzaneren	u«ji*
tako redki, da pride na en liter plina komaj , je več otrok. Ugovarjajte torej višini zahteva- 11. Za .	?	pravno	veljavne,	ce so ip
1	•	■	1	sklenjene	in	če	jih	ie odobrila zemljiško pro-
metna komisija pri sedišču. V tem slučaju Vam
ena molekula. Toda ameriški astronom Russel ne preživnine trdi, da je skupna množina tega plina v vsemirju večja od materije, ki je zgoščena v vseh zvezdah vsemirja.
Toda mi stojimo šele na začetku astronomskega in astronomsko fizikalnega raziskovanja.
Teh par tisoč let, odkar se pečamo s to vedo, ne pomeni nič, v primeri s časom, ki leži pred
Pravica do vodnjaka (Laško)	i	ne	more	nihče	razveljaviti,	Zadeva	z
Vprašenje:	Preko mojega posestva se je dolgovi nima nobenega vpliva na veljavnost
pred leti napeljal mestni vodovod. Takratna pogodb. Če pa so dolgovi upnikov vknjiženi lastnica se je dogovorila z mestno občino, da na posestvih, jamčite za te dolgove s kupljeno-ji postavi v zameno za dovoljenje napeljave parcelo. Bila je stvar notarja, da pred skle-pred hišo javen vodnjak, kar je občina ognjem pogodbe vpogleda v zemljiško knjigo... tudi storila. Prvotno je občina ponujala koti Vas na to opozori in temu odgovarjajoče ~na-zameno napeljavo vode v hišo, a se je takrat-1 pravi kupne pogodbe.
ju, se moramo napotiti v našem modelu 50.000 nami.
kilometrov daleč, predno trčimo ob enak majhen sončni sistem, kot ga predstavlja v modelu pot naše zemlje okoli sonca. In enaiko dolga pot nas vodi od ene skupine zvezd d,o druge, dokler nismo obhodili vseh dva milijona ozvezdij, kolikor jih je dandanes vidnih.
Naš model meri 12 milijonov kilometrov v premeru. Kako ogromna številka in vendar kako majhna v primeri s faktično razdaljo, kajti
Znanje, ki nam ga danes nudi astronomija, ie nepopolno, o teh stvareh vemo komaj toliko kot novorojenček, ki, odpre oči in zajame z njimi prve vtise iz svoje okolice.
Razne
Nova zmes, ki naj nadomesti svinec, cin in antimon v tiskarstvu. V laboratorijih I. G. iz ogromnih sonc smo v našem modelu napra- Farbenkoncerna so kemiki izumili neko zmes vili zrnca, nič večja kot prašek in iz 140 mili- iz apna in oglja, ki se da uporabljati za vliva-jonov svetlobnih let (2.326.4 bilijone k Home- nje črk, kakršne se rabijo v tiskarstvu in ki so trov) šest milijonov kilometrov,	j	jih doslej vlivali iz svinca, cina in antimona.
Seveda se pri tem našem m
MALI OGLASI
Naši CltAtelll kap«.
4c)o na|cene|)e prt
naših inacrenllhl
Franc Sormonn nT »asi. Kori Rds?
Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Največja izbira in najboljši nakup.
[FRANC REICHER, MARIBOR
Tržaška cesta K, se priporoča cenj. občinstvu-
za izdelavo oblek za gospode in dame po nai-* nižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava.
fV
FOX
ii terpentin-krema |e nenadkrlljiva
Vazelin in pravigumitranVas varujevsnegu odelu zmanjša! Sedaj se vrše poskusi, ako bi se ta zmes daladežju n blatu najbolje pred prehladom-
KOLESA, GRAMOFONE,
šivalne stroje, otroške vozičke popravlja dobro in po kulantnih cenah znana tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavnica, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14. Shramba
koles čez zimo.
ZnMovoIle vedno In pousod kruh In pecivo Iz Oslovsko pokorne v Mariboru. »!
Telefon 2324
U ktnttrtH hišk k ureluh 'Aišlt Jelen » Mariboru. — Tisk*: Ljudska tiskarno, i. d. v Mariboru, predstaoitell Viktor Erien r Mariboru.