IiiMd daily eaeept Sunday» tad Holiday». __jjjjiffrri i f r r............... GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE IMMMNMWNWVN» Uredniikt la upravnilki prostori! 1657 South Lawndale An. \ Office of Publleatloaf 2«fi7 South Lawndale Am Telephon». Rockwall leto—YEAR XXXL i® í®*®^ «Mar Jumo I«. MM. «I «te •ft 0aiMO% UiUofe. liter iS« AM of Cunar«« of M*rch ft. 111». chicago, ill., Četrtek, i9. januarja (jan. is), 1039 Subscription 96.00 Yearly STEV—NUMBER M Aiagtaaai fereaailimr at apocial raU of postat» provided for la —ction 1108, Act oL2stJKJ01T. aufthoriaed on Juna 14, 1611. Chamberlain izdal Francijo na rimski konferenci? Opozicija in konservativci očitajo premier-jtif da je sklenil nov "monakovski dogovor'9 s fašisti. Londonski list svetuje Franciji, naj da koncesije Italiji v afriških kolonijah London,1 18. jan. — Obdolii-tve, da je predsednik vlade Ne-ville Chamberlain prodal Frtfn-cijo italijanskemu diktatorju na konferenci v Rimu in da zdaj tajno pritiska na francosko vlado, da ne bi odprla svojih mej izvozu orožja v lojalistično Španijo, so bile izrečene na predvečer seje članov angleškega kabineta. Na tej seji bo razprava o razvoju španske civilne vojne in prihajajoči krizi v Sredozemlju. . . .—'T / ... , , Obdolžitve, da je Chamberlain izdal Francijo, so izrekli konservativci, člani njegove lastne stranke, kakor tudi voditelji Ikboritov in liberalcev. Slednji trdijo, da je premier sklenil nov "monakovski dogovor" z italijanskim . diktatorjem na račun Francije. List Times, ki podpira Chamberiainovo zunanjo politiko, je že pozval Francijo, naj da koncesije Italiji v Tunisiji, Somaliji, Sueškem prekopu in v drugih svojih kolonijah v Afriki. Iz zanesljivih virov je prišla vest, da hoče Chamberlainova vlada na vsak način preprečiti francosko pomoč lojalistični Španiji, da tako ugodi Muaeoli-niju, čigar čete ae borijo v španski fašistični armadi, da s tem omogoči zmago upornikov. Chamberlain se boji, da bo Francija odklonila "prijateljski nasvet", naj da koncesije Italiji in s tem odvrne vojno. Mnogi so uverjeni, da bodo interesi Velike Britanije prizadeti v slučaju Francove zmage v Španiji. Vpliv Italije i.n.Nemčije se bi povečal in diktatorja l)i dobila bič, ki ga bosta potem vihtela nad Francijo in Anglijo. Druga domneva je, da Chamberlain igra prefrigrano igro. On je baje prepričan, da se bo moral Franco boriti proti svojim "prijateljem" po porazu lo-ja listov. V Londonu so se včeraj vršile velike demonstracije. Prijatelji barcelonske vlade so paradirali po ulicah z zastavami in napisi, ki so uživali vlado, naj priskoči na |>omoč španskim lojali-stom. Kondon. 18. jan. — Gospodinje ho bile včeraj pozvane, naj se založijo z živili in drugimi IMitrebAČinami za "vsak slučaj". Poziv je naslovil gospodinjam Aukcland Geddes, član ministrstva civilne obrambe. "Ljudje naj gredo na tržišča in kupijo živila, katera naj potem shranijo v svojih shrambah," se glasi l*'ziv. "Založijo naj se tud s pitno vodo, ki jo bodo morda potrebovali v slučaju uničenja vodovodov. Vlada je že pod-Ivzela korake glede nasičevanje prebivalcev, toda zapomniti al je treba, da se lahko pojavi situacija, v kateri ne vladne odredbe ne 1**1« mogle izvajati." Šerif razor oiil poljedelske delavce New Madrid. Mo., 18. Jan. — ■rif A. F. Stanley je včeraj z rru|H, svojih deputijev razorožil orsk<> poljedelske delavce, ki "> postavili šotore ob drlavnl •rti potem, ko no bili izgnani iz vojih kolib. Zasegel je več re-olverjev in pušk potem, ko ">iel pritofcfce od nekaterih dru-v Nižini taborišča, da jih žarel nadlegujejo. Fašisti utrjujejo fronto v Kataloniji Španska vlada odredila novo mobilizacijo HENDAYE, FRANCIJA, 18. jan. — Španske čete so danes ustavile fašistično ofenzivo V Kataloniji, se gjasijo aem dospela poročila. V zadnjih 24 urah nfeo rebeli izvojevali nobenega značilnega uspeha. Razpoloženje med Ipjsllsti za boj proti re-beJent ae je dvignilo in odločili so se zs odločen odpor proti italijanskim in nemškim četam; pomagajo fasfetom na frontilv Kataloniji. . Perpignan, Francija, 18. — Prodiranje fašističnih ar proti Barceloni je bolj počasno nego je bilo v zadnjih dneh, kar pa ni posledica večjega odpora s strani lojalistov, temveč je vzrok v tem, ker hočejo uporniki kon-solidariti svoje sile. V naglem prodiranju so bile pretrgane zveze med tremi fašističnimi armadami in te hočejo zdaj spet strniti., Fašisti so pričeli utrjevati svojo tiovo bojno Črto, ki se razteza od Tamarita ob Sredozemskem morju do Catlara ob reki Gaya in dalje proti severu do Andorre. Španske čete so oddaljene več ko dve milji od te fronte. Edini uspeh, ki a^ga uporniki včeraj dosegli, je bil v igualandskem-sektorju, ki je oddaljen od Barcelone 31 milj. V tem sektorju so zasedli petnajst vasi. Iz Barcelone javljajo; da so lojalisti v protinaskoku reoku-pirali mesto Santa Coloma de Queralt, južno od C^ve tero so fašistične čete ^ zadnjo nedeljo. fiiian^ skrbo jetičnih bolnikov in gradnjo delavskih stanovanj. Na-dalj njo vsoto $346.000 na leto bo izdala za obleke Vin obuvala, katera bo razdelila med revne troke. _ Izvedba in financir načrtov sta bili poverjeni čnemu ministru. Člani kabineta so izjavili, du bosta porast dukcije in ruzvoj industrij povečali vladne dohodke. Vladni načrt gradnje delavskih stanovanj se razlikuje od načrtov, ki so jih pričele izvajati nekatere druge države v Južni Ameriki. Hiše ne bodo zgrajen«, v apsebnjh predelih,,, ker vlada je pro^izolaciji delavskih grup. Dalje je bila naznanjena konsolidacija vseh organizacij socialne zaščite v eni grupi. Investicije teh organizacij in aktivnosti bodo pod vladno kontrolo. luniH uc ka-zasedlc postavi armado 400,000 mož na bojišče. General Franco Ima na fronti v Kataloniji 300,000 mož, toda to armado lahko poveča na pol milijona mož. Barcelona trdi, da fašisti ne bi prodrli tako daleč, če jim ne bi pomagale Mussolinijeve in Hitlerjeve čete. Te so opremljene^ modernim orožjem in razpolagajo z velikim številom težkih topov in 800 bojnimi letali. w Uporniki držijo zdaj v svojih rokah 37 izmed 49 glavnih mest španskih provinc. Glavna mesta provinc, ki ao še pod kontrolo lojalistov, so Alicanta, Almerija, Albaceta, Barcelona, Cuenca. Jaen, Madrid, Murcia in Valen-dja. Na ozemlju, ki so ga za sedli fašiatl, živi 14,000,000 prebivalcev, na kijalističnem pa 8,000,000 ljudi. Senat potrdil Murphy-ja, Frankfurterja Washington, D. C„ 18. Jan.— Frank Murphy, bivši mkhigan-skl govemer, je bil potrjen kot justični tajnik v senatu s 78 proti sedmim glasovom. P roti potrditvi ao bili samo republikanski senatorji Vandenberg. Bridge», Gurney, Hoiman. Taft. Tobey in White. Senat je potrdil tudi Felixa Frankfurterja. profesorja prava na "- Univerzi Harvard, za člana federalnega v vrhovnega sodišča. Čilejska vlada naznanila javna dela Državna oskrba bolnikov in » * ^ revnih otrok Santisgo, Čile, 18. jan. — Vlada je naznanila gradnjo javnih del, za katere namerava potro-' šiti $20,000,000 letno. Progranv ne uključuje samo g^idn^obi-čajnih javnih del, terhv^tudi elektrarn, ki bodo razpečevale e-lektrično silo po nizki ceni.. To pa je samo začetef. Vlada predsednika Pedra Aguifcra, voditelja radikalne delavske stranke, ki je prišla na krmilo pri za-/ Kitajska poziva na bojkot Japonske Kitajske čete v > reokupirale dve mesti Ženeva, 18. jan. — Kitajska delegacija v Ženevi je pod vzela akcijo, da potegrte Združene države v odbor, ki naj bi vodil svetovni bojkot proti Japonski. Načrt svetovnega bojkota je o-risal na seji sveta Lige narodov dr. Wellington Koo, kitajski poslanik v Franciji in načelnik kitajske delegacije v Ženevi. Koo Jfe v svojem govoru predlagal ustanovitev mednarodnega odbora, v katerem naj bi bile zastopane tudi države, ki niso včlanjene v Ligi narodov. Dobil je takoj ugoden odmev pri francoskih, angleških in ruskih delegatih, ki so izjavili, da so za Ustanovitev takega odbora, če, se mu bo pridružila tudi Amerika. -Ameriška in angleška! vlada 'stTle vložili protest v Tokiju* proti. japonskim restrikcijam dnjih volitvah, j* naznanila, ds ^riške in angleške trgovine bo potrošila $400,Op0 letno za o-] na Kitajskem. Obdolžili sta Japonsko kršenja pogodbe deveto- Nove čete de v Somalijo Italijanska armada 50,000 mož v Abesiniji Španska vlada je odredila no-L Džlbuti, francoaka Somalija, vo mobilizacijo z namenom, da Ifcvjan. — Bataljon senegalskjh ostrostrelcev, okrog 800 mož, je včeraj dospel v Džlbuti, prista-niščno mesto francoske Somalije, iz Francije. S prihodom teh vojakov se je francoska oborožena sila povečala. V vojaških taboriščih v Somaliji je koncentrirana armada več tisoč mož. To armado povečini tvorijo kolonialne čete. V pristanišču sta zasidrani dve francoski bojni ladji. Itaiijs ima v Abesiniji arma- rice, politike "odprtih vrat" na Kitajskem, katero je tudi ona podpi edstavniki v Ligi narodov včlanjenih driav so zdaj vprašali svoje ^ vlade za instrukcije glede ustanovitve odbora v smislu predloga kitajskega delegata. Koo je dejal, da Kitajska ne pričakuje od Lige narodov, da bi ona podvzela akcijo proti Ja-ponski, ki je ne bi mogla izvesti. Bojkot, ki bi ga vodile vse wU-gi narodov včlanjene, države proti Japonski, bi bil učinkovit in ustavil bi agresijo. Sanghaj, 18. jso. — Železniški promet v provinci San si je bil suspendiran zaradi ostrih bitk med Japonci in Kitajci. Slednji poročajo, da so reoku-pirali mesto Wensi v tej provinci in 'iungjumen. Zdaj na-skakujejo Hungtung in Kiehsuj Japonci so se včeraj umaknili iz Felinglingtuja, mesta ob Rumeni rpki, v Tungkvan. Vlada od odku teva davek zàhteva d upnine o, 18. jan. — Chicago, 18. jan. — John D. Kiley, pravni zastopnik federalnega davčnega departmenta, zahteva od Murrayja Humphresy-ja, bivšega Caponejevega gan-geža, da mora plačati dohodninski davk od" odkupnine v\ vsoti $60,000, katero "je dobil od Roberta G. Fitchieja, predsednika unije razvaževalcev mleka, po ugrabljenju. Klley Je pred federalnim sodnikom Turnerjem Izjavil, da ima dokaze, da Hum-phre.vs ni plačal dohodninskega davka od vsote prejete odkupnine. do 60,000 regularnih vojskov. Ta sila je koncentrirana v bližini meje francoske Somalije. N**péa* «urnikov tovora i k avtov, ki ao zmagali po kratki stavki v Boele*«, M DALADIER ODKLONIL POMOČ BARCELONSKI VLADI « Francija revidira svojo nevmeievalno politiko LEVIČARJI NAPA-DAJO VLADO Pariz, 18. jan. — Francija je včeraj naznanila, da se ne bo vmešala v špansko civilno vojno v prilog lojaliatom in odprla mej izvozu orožja in bojnega materiala, ker bi s tem lahko izzvala evropsko vojno. Sledila bo Veliki Britaniji, ki je tudi odklonila intervencijo. Georges Bonnet, zunanji minister, je po včerajšnji seli Da-ladierjevega kabineta, na kateri so razpravljali o španskem problemu, naznanil, da je Francija pripravljena revidirati avoje nevmeševalno politiko le pod jiogojem, da lato stori angleška vlada. To izjavo je podal kljub zahtevam levičarjev, naj Francija priskoči na pomoč .španskim lojaliatom. "Francija in Anglija Iščeta drugega izhoda," je rekel Bonnet. Pridobiti hočeta Italijo in Nemčijo za odpoklic njuuib tat iz Španije, ne da bi s tem rlskirali vojno." Kakšen cilj državi zasledujetu, Bonnet ni povedal. Poročilo iz Londona pravi, da je Chamberlainova vlada proti temu, da bi Francija odprla meje izvozu orožju v-lojalistično Španijo, ^ieje so zaprte od zadnje pomladi. Veat iz Berlina naglaša, ds bi Nemčija smatrala otvoritev francoske meje za ao vrsten (in. Fašiatični tlak v Italiji se Je pridružil Nemčiji z izjavo, "da Je 44,000,000 Italijanov pripravljenih irotiuvati obraz francoske republiki*/' X Premier in njegovi ministri so bili včeraj tarča oatrih napadov v državni zbornici. Komunisti, socialisti in celo socialni radikalci, ki ao za to, da Francija pomaga španski ljudski vladi, so udrihali po njih. Blum, vodja socialfatov, je iem govoru pozval poslance, na\ pojasnijo svoje stališče napram\španski republiki, ki se bori za s*yj obstoj. Konvencija avtne unije v marcu Martin trdi, da je večina članov na njegovi strani Delroit, Mlch., U. Jan. — Homer Martin, predaednik unije združenih avtnih delavcev, ki Je bil dvakrat poražen na aeji ek-sekutivnega odbora, Je včeraj prodrl s svojo zahtevo glede «klicanja Izredne konvencije, ko je eksekutiva odglasovala, da se konvencija prične 20. marca v Clevelandu, O. Na tej konvenciji bodo dele-gatje v smislu sprejete resolucije izvolili vse uradnike med nafodne unije. Število članov, ki jih je Imela unija 31, decembra. t>o tvoril« bazo glede reprezeh-tacije na konvenciji. Martin je dobil dve klofuti zadnji teden, ko ga Je ekaekuti» va odstavila krti urednika glasila unije in odredila, da morajo uradniki krajevne unija V De-troitu, kahre Je Martin odstavil, dobiti nazaj atare policije. To ae je zgodilo, nakar Je Martin zahteval sklicanje izredne konvencije« da delegat Je lik*!-«tirajo notranjo vojno v organizaciji, ki »e Je obnovjla po kratkem premirju/ Martin trdi, da je ve/ina ' članov na njegovi atrani. Odgovornost t* notranji Domače vesti Cikaška vest Chicago. — Dne 17. t. m. je v bolnišnici Mercy umrl 14-let-nl Johnny English (popačeno ime, pravo ime je Ingllč ali Ingolič), slovenski deček, o čigar smrti so poročali vsi Čikaški listi z nenavadnim zunimanjem. Fantek je trpel na redki bolezni, raku na iivcih in zdravniki so Že pred meseci ugotovili, da zanj ni rešitve, kljub temu je deček trdno upal, da ozdravi in osvojil si je vse zdravnike, bolničarke in vso Čikaško športno javnost s svojim velikim navdušenjem za baseballske tekme. Sleherni dan je komaj čakal novic s športnega polja in zdravniki so mu celo aranžirali obiske vodilnih žogometalcev organizacije Cubs in telefonski razgtv vor na distanco s filmsko igralko Shirley Temple v Hollywoo-du, katero je izredno obožaval. Listi so k njegovi smrti poročali, da je umrl John English, Cubs' Fan No. 1. Zapušča starše, ki so se pred leti priselili v Chicago iz Breezy Hilla, Kana., kjer Je bil Johnny rojen. Se en nov grob v Chlcagu Chicago. — Dne 16. t. m. Je umrl za srčno kapjo Matt Kaleč, stsr 46 let In doms Iz Ce-renšovcev v Prekmurju. Zapušča ženo, dva otroka in brata. Vesti iz Ogleabyjs < Ogiesby, III. — John iflikovec st. se je moral podvreči operaciji zs kilo v Streatorju. Prlja-telji In znanci mu šele hitrega okrevanja. — Pred nekaj dnevi so sledeči rojaki in rojakinje prejel« državljanski papir: John Komstfu1, Mary Koželj, Frances K,oselJ In Franeea Jeršr. Smrtna neereča v rovu Roslyn, Wash. — Zadnje dni Je bil pri delu v premogovniku ubit John MaJnarič. star 52 let in doma iz Delnic. Hi! Je 2H let član društva 7Ä SNPJ In tu za pušča družino. Minnesntake novice Duluth, Minn. — V tukajšnji bolnišnici čaka tu* operacijo Pe-ter Krže is Evelefha, član društva 050 SNPJ. t- Isto bolnišnico js* pa zapustil Frank Seršen, član društva 20 SNPJ, Ely, Minn. rievelandeke vesli Cleveland. — Rojak Frank Uljan Je te dni padel po poledenelih tleh In si Je razbil koleno. Nahaja se v bolnišnici. — Avto je iiovozil Mihaela Radii-ča, ki se zdsj nehaj* v bolnlš-niči z razbito lobanjo. — Trgovec J. Jeglič J« te dni zalotil roparja v svojem stanovanju In ga Je takoj vzel v roke, neusmiljeno ga Je pretepel In vrgel ii stanovanja. Bandit ni imel časa pobrati svojegs vlomilskega orodja, ki ga Je pustil prt Jegll-ču. — Frank Km<«t, o čigar smrti »mo včersj poročali, Je bil star 60 let in doma iz Podgozda pri Dvoru. V Ameriki Je bil 35 let, pred leti Je vodU gostilno in aspušča tri hčere. Predavanje v Tomanovi knjižnici Chicago. Jfcr PßihodnJI |s tek. 20. t. m., ob H:.'lb zvrčer Im* \ Toma nov i knjižnici na oglu 27. ulice in Pulaski ltd, (Crawford Ave.) predaval dr. Fay-<«o|>cr («le o rasnem vprašanju. Dr Coi«* Je bivAi profesor aiitropolo-logije na čikaški univerzi in vo-dja znanstvene «ksifdicije Kiel-dovega muzeja na Sumatri. Javi, liorneju in Malajskem polotoku. Vstop k predavanju > prost. konflikt Je Martin naprtil ko-muniatlčnim elementom, ki sO celo aktivni v neksterlh krajevnih unijah in imajo oporo tudi pri nekaterih članih eksekutiv-nega odbora. ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER V JUGOSLAVIJI ^ , a Rim in Berlin iščeta za-veznike na Balkanu^ ODPRAVA FRANCO-SKEGA VPLIVA Rim, 18. Jan. — Italija je priskočila na pomoč Nemčiji v naporih, katerih cilj je priključitev balkanskih držav osi Rim-Ber-lin in to v momentu, ko Je fašistični tisk obnovil napade na Francijo. Grof Guleazzo Clano, italijanski zunanji minister in Mussoli-nijev zet, je odpotoval v Jugoslavijo, kjer se bo sestal s Milanom Stojadinovičem, jugoslovanskim premierjem in zunanjim ministrom. Fašistični tisk piše, da Je glavni namen obiska odprava francoskega vpliva v južnovzhodni Kvropi in ustanovitev italljansko-ogrskega-jugo-slovanskega bloka. Ciano se Je odzval povabilu jugoslovanskega premlerja, naj se udeleži lova v gozdovih v bližini ogrske meje, V decembru Je Mussolinijev minister obiskal udmirala Horthyja, ogrskega regenta, da ga pridobi za sklenitev dogovora s Jugoslavijo. Ta naj bi sličil dogovoru med Italijo In Jugoslavijo, s katerim ata se obvezali, da boats rešpektirall sedanje meje, "Italijanska podonavska politika je v popolnem aoglsaju z berlinsko politiko", piše Vir-glnio (»ayda, urednik Usta II («iornale d'!talia. 'Italijanska vlada Je že obljubila Jugoslaviji, da Jo bo rešile dominacije francoskega In drugega zunanjega kapitala in poalala v drŽavo svoje inženirje In mašl-nerijo in JI tako pomagala pri gradnji javnih del." Italijansko sovraštvo do Francije je bilo včeraj ponovno de-rgonstrlraiio, ko so italijanski vojni veterani na |K>siv generala Mussina vrnili francoska odlikovanja, ki so Jih dobili v svetovni vojni. General sam je vrnil zaslužni križec, s katerim ga Je Francija odlikovala. Veterani v pismih, v katerih vračajo kolajne, naglašajo, "da Jih je sram, ker so branili francoske svinje." Sodišče znižalo kazni rudarjem ■ )' Obsodbe izvirajo iz frakcijskega boja Chicago, 18. jan. — Faderal-ny okrožno »odIšče Je včeraj znižalo zaporne kazni, zaeno pa Je vzdržalo odlok nižjega sodi-Ača, ki Je obsodilo 34 rudarjev, članov progresivne rudarske u-nije, na obtožbo zarote, izvirajoče "*iz frakcijskega boja z L«wi«ovo unijo UMWA. Okrofc no sodišče Jim je znižalo zagrne kazni xa polovico. Rudarji »o bili obsojeni v decembru i. I1KI7 na obravnavi, kateri je pred»edoval federalni »odnik CharleS K. llriggte in katera »e je vržila v Springflel-du. H|*oznanl so bili za krive bombnih napadov na vlake, ki so vozili premog iz premogovnika kompanije, ki Je imela pogodbo z unijo l/MWA in uničevanja druge k<»ni|iaiiij»ke lastnine. Do-Mli so maksimalno kazen štiri leta za|mra vsak, poleg tega pa »o bili olMojen! v plačitev denarne kasni $20,000 vaak. Okrožno Mulišče pravi v svojem odloku, da Jf bila kasen previsoka, zato Jo je anttalo. ArTtTu/ M Fitsgersld. glsvnl odvetnik rudarjev, Je Izjavil, da b« zahteval novo obravnavo. ČETRTEK, 19. JANUARJA večkrat v drultvenem odboru kot liedeornik/Bi! je vesten, natančen irt dober paittik društvene* blagajne. Kadar je »lo za kakšno finančno »tvar, je vedno rekfclr dobro premislite. In John e imel prav. Kadar je bilo vprašanje za podpiranje napredne literature ali ustanove, je John mnogokrat predlagal ali podpiral v prid omenjeni stvari. Bil e dober član Mri vestin odbornik. Udeteževel s* j« r Tudi Genera? Motors, ki izdeluje avtomobile, ¿e obratovala s polno paro do božiča, zdaj pa delajo po štiri dni na teden. Tukajšnji rojaki so skoraj vsi zaposleni, kakor tudi drogi Jugoslovani. * Na 21. decembra smo pora-diju slišali lep program slovenskih pesmi, katere so peli člani pevskega zbora Slovana v New Yorku. Njih pesmi so nas spomnile na mlada leta v stari domovini. Tisočkrat hvala Slovanu. Najbolj se mi je dopadla "Hišica očetova". Ta je bila še najbolj ganljiva — spomin na domovino, na očeta. Gotovo bi še več Slovencev poslušalo to lepo petje, če bi bili vedeli za ta program, ki je bil omenjen tudi v dnevniku Prosveti. Moji otroci so že veliki, toda so z zanimanjem poslušali program in rekli, da je petje lepo. PriporoČ-' Ijivo bi bilo, «e bi mogla kaj takega oskrbeti tudi SNPJ. To bi zanimalo tudi mladino in jo pritegnilo k organizaciji. Iz Milwaukeeja sta bik nedavno tukaj na obisku pri se-sfrični mrs. Turk mr. in mrs. Strukel, ki sta se oglasila tudi pri nas. Njunega obiska smo bili tudi mi veseli in se pogovorili 0 marsičem. Poznata več rojakov v PUeblu in Mmnesoti. Poznala sta celo pokojnega milijonarja F. Zajca iz I^eadvilla in Korošča. Tukaj sta bila le dva dni. nakar sta zopet odpotovala ntizaj proti Wisconsinu. Agnen Pečarlch, 540. Kako je sluiil cesarja in domovino Beilaire, Ohio. — Ko sem bil eno leto iter, me je mati učila hoditi, ko »em bil star 21 let so'me pa Franc Jožefov! offcirj učili korakati tak<^ da sem moral trikrat, štirikrat suniti z no-go naprej predpo xrm napravil pravil** korak. Nate 2lcmberger toži. ker je* , moral par noči prespati v cuker fa&riki v beli Ljubljani na go-lem podu. Podpisani je preapa *t noči v isti cuker fabriki v pritličju; izjema je bila le v tem. da sem Imel vrečo slame pod sfcboj. Eno noč sem pa prespal v Borovnici na kozolcu. Takej drugi dsn nas j<; vodila strma pet' spremljeha z dežjem, do Begunj, kjer nam je bi) odkaian hlev za f prenočišče. Is hleva Je kmet od- deljo* popoldne na glavni seji S S D J<*pph Forbas, tajnik. Neosnovana podtikanja THE EN LIGHTEN IIENT t* lastnima sLovaasaa MAaoova ponrobnk JSDNOTS Zadnje dni smo opazili, da tisti naš tisk v Ameriki, ki se običajno požvižga na resnico in dejstva, je brž krstil Hrvate okoli Kanadskega Glasa za komuniste — in s tem je bila zadeva za "resnicoljube" rešena. Stvar se tiče neke vesti, katero je Prosveta pred nekaj dnevi citirala po Kanadskem Glasu in katera se je glasila, da "pakleni plan krvavega popa Korošca" ni uspel. Na podlagi te vesti ji bil dr. Koroiec, bivši notranji minister Jugoslavije, baje v zvezi z nekim načrtom po. žiga cerkva in samostanov na Hrvaškem z namenom, da bo vlada potem podtaknila te požige hrvaškim avtonomistom in jih razglasila u kortuirfetične' zlofclrtbft Ko" je Prosveta omenila to vest, je pripohmila, da je (vest) lahko izrodek fanatične pameti, lahko pa je tudi resnična, kajti dandanes je na svetu že vse mogoče. To vest je potem omenila clevelandska Enakopravnost in jo pravilno komentirala v istem smislu kot Prosveta. N« slabega ni bilo na tem — toda učinek te vesti na znane nervozne ljudi (kakršen je pogrebnik Grdina, časnikar-sll| pajaci okoli A. D. in druga njihova miselna žlahta, ki ne prenese nobene kVltike, nobenega neugodnega komentarja, tikajoCega se njenih "gmspudov" in njenih dogem, v katere je zate-lebana na življenje in smrt) je deloval, kakor da jih je pičil gad; - In kako so zase rešili absolutno nedolžnost svojega božanskega Korošca? Na ta način, da'so Kanadski Glas enostavno prišteli med komunistične publikacije! S tem je zanje vse rešeno 1 Resnica pa je, da je Kanadski Glas bojevit protikomunističen list. Kdor ga prejema v zameno, lahko vidi, da je ta hrvaški tednik v Kanadi v neprestanem boju s hrvaškimi komunisti. Politična barva tega lista je "mačkov-ska", to se pravi, da zagovarja hrvaško avtonomijo po zgledu stranke tfrj a. Mačka. Ker pa so mačkovci v marsičem naivni, so tudi. poročila v tem listu dostikrat naivna in absurdna. Nič manj naivni in absurdni pa so tudi naši klerikalci, kadar se hoiejo iznebiti nasprotnika s tem, da ga enostavno porinejo med komuniste. To delajo na vsej črti ameriški burbonci, ki imajo tudi Roosevelta za komunista. Burbonci in naši klerikalci se neštetokrat srečavajo in si segajo v roke ... Nekoliko izboljšanja Verona, — t delav&kiAif razmerami se tudi tukaj ne mo-1-cmo dosti pohvaliti. So sliČne ko po drugih naselbinah ali krajih. Upamo pa, da bo sedaj nekoliko boljše vsaj za par mesecev. EJdgewaUr Steel Co. je zopet zažgala furnaze. Tudi American Steel bo pričela nekoliko boljše delati, teda se ne ve, za koliko časa- Siromak mora čakati na kapitalista, da mu vrže kakšno drobtino kruha. Toda tudi mi ne smemo dosti prezirati drugih, ker tudi mi nabavimo napako. V nedeljo dne l jan. smo imeli sejo Narodnega doma. Za hišnika smo postavili človeka, ki dela pet dni v tednu v tovarni ih ima sedaj torej dvojno delo. A oni, ki nikjer ne dela, naj bo pa še nadalje doma in si grize prste. Nič ne premislimo, kaj delamo. Obžalujem, da smo nekateri tako nezavedni. ZImqJmamo zelo lepo in prijetno. Ivanka Kumarca, 216. ces Novak s svojimi malčki, Ona ;ie članica tega društva Naša dolžnost je, da jih posetimo v čim večjem številu. Tudi gospa jlogovšek naj pripelje svojo družino1 z Blaina, O. Vabljeni so tudi elevelandski zdravniki in zdravnice, prav tako naj Nace ^lemberger prinese svojo žago, da 'l>ova žagala klobase, pa mu ne bo dolg čas v veseli družbi. J 'udi zajci in zajVe no vabljene, ;er je ravno predpustni c;»s. Tudi iz Cheswicka naj nas enkrat obiščejo, ker naš Dom je dovolj velik, natakar Godina pa najame toliko izurjenih pomočnf-cov, da je vse občinstvo na mah postreženo. Pridejo naj tudi Gi-rardčani in iz< Youngstowna. Bilo bi tudi Uepo, če bi enkrat prišli iz Moon Riuna, saj jih tudi mi večkrat obiščemo. Zimo imamo tako ugodno, da sem v Meadow Landsu videl, ko so iriame že regrat nabirale. Na 11. januarja mi ga je gospa Martinčič napravila en krožnik za kosilo in zraven seveda postregla z domačo šunko. Ponovila je celoletno naročnino. Isto je storil tudi Anton Tomažin, njegova mama pa mi je dala klobas, nakar sem jo ubral proti Sharonu, da mi zdravnik kurja očesa izkoplje. Ko sei^ šel proti domu, sem izvedel, da je državna policija v Bridgeviliu zaplenila 100 galonov velik kotel za kuhanje žganja, 1100 galonov namake in večjo količino "mun-šajna." Dva brata so aretirali, drugi pa so ušli. Menda ima prste vmes Capone. Se ga bomo pili, čeprav* se zopet prikaže prohibicija. Takih postaj je menda še mnogo po deželi. Anton ZidanAek, zastopnik. PROSVETA 14*14» S*. LmmmdmU Ara.. CM——■ nanaša o# ra« rspsaA^O i Konec sivih las? < Na Kalifornijskem vseučilišču so izsledili vitamin, ki preprečuje sive lase in daje že osivelim prvotno barvo. Prvo odkritje v to smer izvira še iz časa pred osmimi leti. Takrat je neki francoski kemik poročal pred pariško akademijo znano-* »ti, da so pokazali poskusi z dieto pri podganah čudne posledice. Ce so živalim dajali hrane, ki je po vsem videzu vsebovala vse hranilne snovi, vštevši čiste in sintetične vitamine, jim je dlaka postala siva. Sedaj so primešali hrani nekaj naravnega olja iz pšenice iil čez nekaj časa je dlaka dobila prvotno barvo. Učenjaki so te poskuse delali tedaj z drugim namenom in se niso dalje brigali za ta pojav. Šele sedaj so na omenjenem vseučilišču po drugi poti prišli do istih pojavov. Preizkušali so učinek raznih vitaminov ali pa njih nedo-stajanja na sivo mreno pri podganah. Ko so prvič odkrili vitamine, so mislili, da jih je le malo in so jih imenovali "A," "B," "C" i. t. d. Med tem so ugotovili, da n. pr. vitamin B nikakor ni kakšna enotna snov, temveč da obsega celo skupino snovi. Ena izmed teh snovi je imela pri poskusih presenetljive učinke. Med poskusi z različnimi dietami so nekstere podgane obolele in poginile. Druge, ki so že bile blizu smrti, so se z drugačno hrano popravile. Nekatere izmed podgan, ki so jih krmili samo z mlečnim sladkorjem, so isto tsko obolele. Dali so jim raznih snovi iz skupine vitamina B, a opomogle so si šele tedaj, ko so jim dali določeno snov. Pri nadaljnjih poskusih so ugotovili, da povzroča nedostajanje te snovi onivelost dlake, čim pa so jo primešali hrani, je dlaka dobila prvotno barvo. 1 1 Trenutno še ne vedo, alt bi imela ta snov pri človeku isti učinek kakor pri podganah, to je pa verjetno, ker reagirajo podgane na razne diete tako kakor človek. Nadaljnji poskusi bodo razčistili to vprašanje frt če so raziskovalci na pravi poti, tedaj bo kmalu konec sivih las. Zopet odšel en pionir Wlllard, Wis. — Pred nekako 26 leti se je tuksj V Wlllardu skupaj sešlo nekaj naprednih pionirjev, ki so uvideli potrebo društva, v katerem bi bili svobodni brez ozira na versko al politično prepričanj Videli so kako raste SNFJ. Ustanovili so društvo pod imenom Slovensk kmetovalec In ga priključ>ilf k 8NPJ. Pozneje je društvo dobilo Številko 198. Eden izmed onih ustanoviteljev je bil John1 Zalar. Pozneje je društvo pustil, toda v kampanji leta 1924 zopet nazaj pristopil. V torek dne 2. januarja pa se je raznesla vest, da je John na-gloma umrl. Zadela ga je srčna kap. .Ta novica je bila veliko presenečenje za Člane našega društva. Pokojni John je bil Skrivni znaki v oblekah „ * ^ - *' n Angleški zločinci se bodo morali v bodoč« hudo čuvati. Scotland Yard preizkuša U iz» namreč nov način, po katerem je mogoče vsakega človeka na Angleškem takoj identificirati 20,000 ljudi stops že naokrog, ne da bi vedeli, da sta njih obleke In perilo zaznamovana • skrivnimi znaki, po katerih policija lahko takoj ugotovi, kdo so. , s + Cela vrsta londonskih pralnic je prejela nalog. da morajo perilo svojitTklientov zaznamovati z nev idnimi znaki, ki ae pokaftejo šele p°d ultravfuličastimi žarki. Scotland Yard upa. da bo v naslednjih mesecih mogoče na tis način zaznamovati vsak poedin ko« obleke! To hsj W dajalo možnoat identificiranje žrtev In tudi (Dalj« ts anr« krion» ) dasi Je v primeri s Coughlinovlm. pasji krt* napram oblaku vroče pare. ki Jo na debelo bro-ha blufarsk! vulkan v Roval Oaku pri troitu ..." r - \ «M leve proti He»nl: Nefn» V«. Jone*. I). K. Yarned in (¡«nrgt A. Walton, člani odbora kftsftn Is Neertlje. ^TRTEft. 1». JANUARJA ovice z starega kraja Slovenije - j TON KOROfeBC NI VEC V VLADI Tik pred božičem je prišlo do e posledice skupščinskih vo-v, do preosnove vlade. Iz de je odšlo več ministrov, d drugimi dosedanji notranji nister dr. Anton Korošec. Na govo mesto je prišel doseda-beograjski policijski ravna-Acimovič Milan. V sedanji •i vladi imajo slovenski kle-alci kakor doslej dva svoja topnika; dosedanji minister listnice dr. Miha Krek je jtal gradbeni minister, za mi-tra brez listnice pa je bil enovan novo izvoljeni posla-iz Gornje Radgone, posojil-ki ravnatelj Franc Snoj, ki po rodu iz Zagorja ob Savi ima ljudsko šolo in neki za-ižni tečaj. )r. Anton Korošec je bil rati odlikovan z visokim re-n, nakar je za božič odpoto-v inozemstvo — kam, tega ne javljajo. Prav tako je Dotoval v inozemstvo vladni dsednik dr. Stojadinovič, ki ostal na svojem mestu; kam odpotoval, listi ne javljajo, je je eden od njiju odpotoval lim v Vatikan, ker se je za nje volitve v Jugoslaviji in ?odke ob njih zanimal /baje i sam Vatikan. Službeni ra-v Beogradu je namreč na 1 volitevv razglasil, da je za-tbški nadškof Stepinac volil1 dno listo, kar je zbudilo pa saškem začudenje in navdu-ije. Dr. Stepinac je telegraf-zahteval, da radio prekliče až in sporoči svetu, da je vo-kot dober Hrvat "hrvaškega iteija dr. Mačka." Radijska taja tega ni storila. - Ker je ran j i minister odgovoren za 0 volilno propagando In je ta lovnik, dr. Stepinac pa nad-f, se je ta baje zaradi tega tožil pri Vatikanu. Baje je 1 to pomagalo, da je odšel dr. rošec iz vlade. Clerikalni krogi so zaradi od-a dr. Korošca iz vlade popar-Prve dni so pisali in kri-na vse grlo o veliki zmagi >jega voditelja, ne mine pa 14 dni in že mora voditelj i'lade. Verjetno je, da se jo Korošec moral umakniti za-i taktične potrebe in da je ta osnova vlade priprava za po-anja z dr: Mačkom. Zasedba ranjega ministra po policij-m ravnatelju velja namreč uradniško, nepolitično. Dr. ek pa baje sploh odklanja lajanja z dr. Stojadinovičem, da je njegova lista v reani-magala tudi v Srbiji in da Odi tega predstavlja dr. Sto-inovič manjšino, s katero pa tiima smisla pogajati. Hkrati teva dr. Maček točne, pošte-Kevilke od uradnega glavne-volilnega odboj-a. lavni volilni odbor namreč »i končal štetja glaaov in nI »dal svojega poročila o izi-volitev. Volitve so bile 11. •mhra, danes smo 28. de-l>ra. nana u»oda dvanajstih Uho-čakov «plan mariborske magdalen-župnije Anton Caft^ta je I-dne 2. jan. neprijeten do-Jaj. Hotel je v St. Ilj, da ta-ijemu župnemu uradu izro-12.450 oNnarjev cerkvenega »rja, ki se je bil nabral pri »ih pogrebih iz mrtvašnice *ne bolnišnice. Kaplan je vil denar v aktovko In od-|«»i<< I'r«-<1 odhodom na Klvor je imel opravka v ma-r^kih mostr*ih podjetjih v "'»Vi Ulici 2. Po storjenem >vku je odšel na kolodvor, J* kupil listek za St. Ilj. » j« «topil na vlak. -t 11J u izstopil, zdrznil. Spomnil se je, da aktovke. Stekel je nazaj olodKor, da bi pregledal že--ki Vagon, če je morda v pustil aktovko, a vlak je že odbrzel fjroti Spilju. je na to^ob testi I mari-* orotnfce in policijo. Po-da n#ančno ve, da -j* aktovko * denarjem. s boj, ne ve se pa spominjati, kje jo je pozabil: ali v mestu, kjer je imel opravke, pri železniški blagajni ali v vagonu. Zdaj poizvedujejo za aktovko orožniki in policija. Velika tatvina zlatnine Slovenj Gradec, 2. januarja — Nedavno je prispela v Slovenj Gradec na obisk k družini tovarnarja Franca Lobeja ga. Angela Margarettelia, žena zna» nega italijanskega inženirja, ki sedaj vodi gradnje cest v Abe-sinijl. Ko je ga. Margarettelia bila na Silvestrovo kakor običajno med 11. in 13. uro na obedu, ji je tat ukradel iz zaklenjene omare 9 cm dolgo zlato bro- i 10.0C z t>rilj 000 din, riljanti v šo v vrednosti okoli par zlatih uhanoi z isti vrednosti, 20 cm dolgo zlato zapestnico v vrednosti okol? 2000 din in 360 din gotovine, tako da znaša skupna škoda okoli 22,340 din. Zlatnina je bila v zavezani ženski nogavici * in sicer vsaki komad posebej v lepi kožnati škatlici. Tat je odprl škatlice, pobral zlatnino, škatlice pustil in nogavico spravil v prejšnje stanje. V zraven nogavice ležeči denarnici je bilo 500 din, vendar je tat ukradel samo 360 din, ostanek pa pustil V denarnici, ki jo je položil točno na' Isto mesto. Omaro je odprl s ključem, ki ga je našel v predalu umivalnika, kamor je po tatvini tudi vrnil ključ. Omare tat sploh ni razmetal, kar dokazuje, da so mu bila razmere prav dobro zna-vsekakor moral biti do- bile 1 in ji čin. \ ne mačin Ga. Margarettelia je opazila tatvino takoj po obedu, ko je ho* tela vzeti iz denarnice denar. Orožniška postaja vodi zelo vestno preiskavo in je v teku dneva že zaslišala razne ljudi ter vzela mnogo prstnih odtisov. Iz Primopj« , Sneg in burja za božič Mraz je pritisnil letos v Julijski Krajini nenadoma in tik pred božičem. Trst in Istra sta ostala takrat brez burje. V Trstu je padla temperatura celo na —7, kar je zanj že redka temperaturna stopnja. Na Krasu je kazal toplomer za celih 10 stopinj nižjo temperaturo. Na Trnovski planoti in v Gornji Soški dolini je bil mraz še vse hujši. Ponekod so temperaturni mini-mi segali do 20 in več stopinj pod ničlo. Kakor po vsej Srednji Evropi, je tudi tu zapadel suh, visok sneg. Ko je mraz prav o božiču nekoliko popustil, pa je na Krasu in v Istri zaplesala burja. Baš na sveti večer in naslednjega dne je tulila okrog vogalov in divjala po kraških go-HČavah z brzino po 70 in več kilometrov na uro. Kakor vedno so nastali tudi letos Že ob prvih snežnih mete« lih zameti, ki so v hipu paral i-zirali velik del cestnega in deloma tudi železniškega prometa. Cestna in železniška uprava, ki spričo običajnih milih zim ni« mata ravno najboljših izkušenj, sta le s težavo po nekaj dni poskrbeli, da so bile ceste In po- nekod tudi proge spet proste snega. Tako je bil promet prekinjen med Reko inTrstom, med Reko in Pulo, med Vipavo in I-drijo ter na več krajih v Gornji Soški dolini. Val mraza je zahteval tudi nekaj človeških žrtev. Blizu De-vina so našli na Štefanov dan na stari cesti zmrznjenega 44 let starega Antona Gravjierja iz Trsta. Tržaški reševalci mu niso mogli več pomagati. Dan nato je bil pokopan. Na cesti med Opčinami in Sežano se je ponesrečil neki motociklist, ki ga je silen sunek burje zagnal ob železniške zapornice. Pri padcu si je prebil lobanjo in dobil še hude notranje poškodbe. Pred goriškim sodiščem sta se zadnje dni vršila dva nova procesa proti beguncem, ki so se brez potnih listov odpravili čez mejo. Pri prvem procesu sta bila obtožena 25 letni Marij Skarinič in'Rihard Stanta, ki sta se odpravila preko Milana in Turina v Sušo, od koder sta poskusila zbežati čez Alpe v Francijo. Beg jima je. po velikih pripetljajih uspel. A že čez nekaj dni sta ostala brez vseh sredstev in sta se morala vrniti. Skarinič je bil obsojen na 1 leto dni zapora in 6000 lir denarne kazni, Stanta na 3 mesece zapora in. 2000 lir denarne kazni. Pri drugem procesu sta se morala zagovarjati Gabrijel Ferletič in njegov svak Gabrijel Trampuž s Proseka pri Trstu. Zbežati sta nameravala čez bližnjo mejo, a sta v cerkljanskih gorah naletela na miličnike. Begunca pa se jim nista zlepa podala. Ferletič je bil zato obtožfen še zaradi nasilja. Trampuž je bil obtožen na običajne 3 mesece zapora in 2000 lir denarne Ferletič pa na 18 mese-ječe in 3000 lir denarne USTNICA UREDNIŠTVA Radovednežu iz Pennsylvani-je: Ce je predsednik vaAega društva res to storil, kakor poročate, tedaj je kršil pravila SNPJ. Po pravilih mora vsak društveni odbornik, ki želi ostati v odboru nadaljnji termin, ponovno kandidirati in mora bh ti ponovno Izvoljen. Volitve se vrše vsako leto in društveni tajnik je izvoljen samo za eno leto in ne dalj. Zahtevajte pran vilne volitve. Angleška policija lovi teroriste j London, 18. jan. — Policija je včeraj aretirala doset oseb, katere je osumila terorističnih aktivnosti. Deset bombnih eksplozij se jo pripetilo zadnji torek v šestih angleških mestih in v Bel-fastu, Irska. Avtoritete trdijo, da so eksplozije pričetek teroristične kampanje irskih republikancev, ki zahtevujo ftdinje-nje Irske. Ameriški reporter izgnan iz Mehike Mexico City, 18. jan. — Frank L. Kluckholm, dopisnik newyor-škega lista Times, je bil včeraj izgnan iz Mehike na ukaz notranjega ministra. Minister je dejal, da je reporter pošiljal za-vajalna in neresnična-poročila svojemu listu o situaciji \ Me-biki. K luck holm je bil po več letih prvi reporter, ki ga je vlada, izgnala iz Mehike. PROSVETA Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« 1 g straaL) stranil živino in nametal nekoliko /slame po tleh, kamor smo polegli vsi premoženi in brez večerje/k počitku brez vsake odeje. Zgodaj drugi dan se oprtamo za marš. Podamo se v gozd na streljanje z ostrimi naboji. Še isti dan se vrnemo nazaj v Borovnico. Naš vod se je ustavil pod velikim mostom, kjer smo odložili tomistre in se razšli po inestu, da najdemo kaj za pod zobe. ♦ ' Naš kuhar je skuhal kavo v kotlu, v katirem je kmet kuhal repo za svinje, vsled česar je kava smrdela po repi. Od neke dobre mamice sem si kupil za pet krajcarjev koruznega kruha, katerega sem zdrobil v šalo, kuhar pa mi je nalil tiste črne žlo-budre. Ko jo pokuslm, vse skupaj zvrnem pred velikega psa, ki je hlastno mahnil po moji borni večerji, Čeprav je smrdela po repi. Takoj za tem trobentač zatrobi 4,fergaterung". Oprtamo tomistre in jo mahnemo gladni na postajo Rakek, od tam pa po železnici nazaj v Cuker fabriko. Okoli 11. ure zvečer se tam zopet vleiemo po slami, brez večerje seveda. Torej, Nace, lahko vidiš, da se je i meni godila velika krivica, ko sem moral strumno korakati na povelje kakor stroj za borih šest krajcarjev na dan. Par večerov pozneje sem imel povrhu okrog polnoči še 'alarm', ki je pomenil, da smo v desetih minutah morali skočiti iz spanja in biti pripravljeni za odhod, opremljeni z vso vojaško parafernalijo. In to vse za "vero, dom. cesarja". Ta krivica se mi je godila leta 1903, zato pa dolgujem pokojni Avstriji Še celih pet vojaških vaj po 28 dni, skupaj 140 dni. Namesto tega pa sem na sodifcču plačal cesarskemu lajt-nantu 30 kron, da mi je izdal pos za potovanje v Združene države* s pripombo, da se vrnem fiez dve leti in zadostim cesarju in domovini. Slučaj pa je nane-sel, da sem še vedno v Ameriki, čeprav sem zapustil V domovini zaročenko in borno domačijo. Ker nisem maral živeti v več nem prepiru, sem po šestih letih prepustil zaročenko drugemu, domačijo pa sem kot iskren socialist prepustil mojemu bratu brezplačno, ker jaz imam tukaj svojo streho. ~ To ja jjovršen opis mojih mladih let. Ce bi hotel vse podrol>no opisati, bi moral napisati debelo knjigo. Prepričan sem, da bi mi marsikdo ne verjel, čeprav bi bila odkritosrčna resnica, ker lagati sam sebi nisem vajen, še manj |>a javnosti. Zdaj ** pa * ostalimi rojaki in delavci borim v tej deželi za obstanek. Toda ameriški kapitalizem se ne razlikuje od sistema v stari domovi-' ni. Dokler si mlad in močan, še dobiš kakšno delo — vsaj.pred več leti si ga—da lahko garaš za borni obstanek', kadar se ti pa laaje pričnejo beliti, tedaj bodi pa vsak čas pripravljen, da dobiš dolge brezplačne počitnic*« ali pa sploh za vse življenje. Poglejmo, kaj dela 76. kongres v Washingtonu za nas borne delavce. Se ta borni zaslužek pri WPA bi radi znižali ali pa popolnoma odpravili. Pred volitvami so iMinv obljubovali vse V ■ n Tom M«M>ney odhaja San Quentinu po 32 letih aapora. mogoče in nemogoče stvari, zdaj, ko so zasedli svoja mesta, pa.delujejo na vseh koncih in krajih proti isboljšanju oziroma za poslabšanje položaja bednega ljudstva. Rojaki delavci 1 Se se bomo morali učiti čitanjn knjige, posebno pa delavsko časopisje kakor sta naša Prosveta in Prole-tarec. Ta dva lista nas učita, po kateri poti najlažje pridemo do resničnega izboljšanja ne samo za nas, marveč tudi za naše potomce. Zatorej a|>eliram na vae» rojake, posebno pa na moje primorske rojake, ki so vešči čita^ nja, da se naročite mi ta dva lista. Vas zagotavljam, da vam ne Ik> žal, ker deležni boste znanja in Izobrazbe, ako boste s preudarkom Čitali oba lista. 1*ouIm Pavlinlch, 258. M * m Nov aroh M!lwaukee. — Priloženo vam pošiljam dva dolarja za obnovo naročnine na Prosveto, obenem pa nupišem par vrstic za list. Na 29. decembra- tukaj umrla Josephine Ažman, dobra in zvesta članica društva Venere 192 SNPJ. Ona je prišla s prestopnim listom iz Hpringfielda, HI. Bila ja soustanoviteljica društva 209 v Nokomisu in v njenem stanovanju so se vršile seje. Po prvem mritu se je pisala Gor-šek. Rojena je bila 11. aprila 1879 v Gornjem Gradu na Štajerskem. % Bolehala je dolgo let, da si je nazadnje že sama želela smrti. V Imenu društva Venere se lepo zahvalim za lejKi udeležbo pri l>ogrebu. Članice so Jo spremile v velikem številu k zadnjemu po-' čltku. Pri jMigrebih vidimo, kako dobre in koristne so podporne* organizacije. Jaz imam štiri, toda mi Je društvo Venera 192 SNPJ najbolj pri areu. Članica Jednote sem že skoro 1H. let in l>om do smrti. Ona ml Je že veliko pomagala. Rila sem komaj eno leto pri 8NPJ, ko sem zbolela in bila skoraj dve leti na bolniški postelji, Trikrat sem bila operirana in sem vse dobila plačano po pravilih. To ml Je bila edina |»omoč. Zatorej Jed. note nikdar ne j>ozabim in ne pustim. Rojaki pristopite k SNPJ, ker ona Je najboljša ma- logah, Razprave na francoskem socialističnem kongresu ~Bočim je izredni kongres francoske socialistične stranke skoro soglasno sklenil resolucijo o notranj| politiki, so bile dolge in temeljite razprave o zunanji politiki, o vojni in miru in tu se je glasovalo o resoluciji Leona lihima, ki je dobil večino, Stt^u resoluciji strankinega taj-nika Paula Faum. Razpravlja-, nje in glasovanje o teh resolucijah je mnogo važnejšega )»ome-na. kakor 1>l človek sodil |kj po-vršnil poročilih, ki so prišla v naše časopisje. Kajti tu se je odločalo o stališču socialintov do vojne, 4 Paul Faure in njegovi pristaši so se postavili na staro stali» šče, da so socialisti proti vojni sploh, torej tudi proti sodelovanju pri vsaki vojni obrambi. I>rezpogojno za mir, kakor je dejal Faure na vse ugovore ve-Mne: "Treba je brez inrestanka, enkrat, dvakrat, dvajsetkrat o-znanjatl svetu voljo po'miru in razorožitvi." Tudi o letošnjih In nadalje se razvijajočih mednarodnih zapletlj*Jih je feklo to strankino krilo, da Je to la boj med nasičenimi in še nenasičenimi imperializmi, da so to posli francoske, nemške, angleške itd. buržvazije iu da se zato soc. proletariat ne sm«1 postaviti na nobeno stran in da mora biti v vsakem primeru proti vojni. Leon lihim Jo nastopil proti temu brezpogojnemu paclfizinu Paula Kaura, s katerim sta o-sebna prijatelja iu aodelavca ž« nad «kaset let. Važen odstavek v lllumovi resolucil se glasi: "Stranka izjavlja, da bo v celoti in brez pridržkov sodelovala pri obrambi dfftel« proti vsem napadom in poletjem, ki bi ogrožala nedotakJJIvoat njenega 0-zemlja, neokrnjenost njeno suvereno* fTTfi-njeno politično neodvisnost. Stranka izjavlja, da Je pripravljena v vseh oblikah sodelovati pri mnogovrstnih na-ki Jih nalaga varnost ti v nesreči, bolezni in smrti.1 Francije." Ta sklep vsebuje v Ona Je dobra mati za nas, ml pa moramo biti doftrl zanjo. Prosveti želim veliko naročnikova Loulne Vidmar, 192. " Odbor odredil u pošlih: v etavkarjev Ne «r ton, la., I H. jan.1— Mu-dison Ifill, preiskovalec federalnega delavskega odbora, ki Je vodil zaslišanje v.zvezi s stavko tovarni Meytag Wanhing Mu chine Co., je odredil, da myra kompanija ponovno _ upMaJiii H dela vre v, ¡»oleg tega pa Jtm m o-ra plačati mezdo od 4. avgusta, ito Je bila stavka končana, do ponovne upoilitve. Stavko, katero je «»klicala unija t'nit*dno obrambo lahko )>odalJša na normalnih U r. . . IJlum Ji^KVoje stališče podkrepil v dolgem govoril, v kate rem je bistro osvetli ves med» narodni pol<»/aj. lt>ae| Je med drugim: "Vedno kem prihajal na strankine kongresa kot posredovalec tiled raznimi predlogi, da so bt le s|x;razumn«' resolucije spreje* te soglanno ali vsaj z velikansko večino glasov, l>anes pa stopam pred vas s svojim predi gom." "Zaka tradicionalna liogv v stranki?'' ja radoat. To je velika čast, kl mi |Mt nalaga tudi odgovornost in dolžnost. Zato sem se Čutil dolžnega, da jasno povem svoje mnenje stranki. Nisem imel pra« vice molčati." Nato Je našteval svoje boje proti versajakamu miru, proti zasedbi Porurja, aa s porazu m s demokratično Nem* čijo, ca kolektivno varnost v okviru zveae narodov Itd.; Val smo soglasno mnenja, da Ja vojna slaba stvar. V tem nismo mi prav nič (spremenili avoje-ga mnenja, toda I spremenila se je živa stvarnost, ki . nas obda* Pred-to stvarnost Jon« sme a pirat l oči stranka, ki j« bil« včeraj na vladi in ki bo morda jutri imela oblast v FrsnclJI." Nato ja podrobno raaloAi! ras-merje nasprotujočih si sil v Evropi in na svatu; t«ga poročila žal ne moremo prinesti. Potem i« dejal: "V tem položaju na morete Ubirati. Vi mislita, da «te mnogo bolj avobodni v tem odločanju, kakor ste v resnici, Ali ne čutite nad seboj prltiaka logodkov? Združiti ja treba vaa moči ogroženih svobodnih naro* dov. Ml smo bili ln smo še vod« no za splošno razoroiiUv, pa f Je drugI ne marajo isveatl, moramo biti ravno ml v Interesu pravičnega miru najmočnajši." Sodrug Grumbach, ki Ja poleg drugih zagovarjal Blumov predlog, je rekel: "Monakovo pomeni kapitulacijo, Rek jo se Je, da Ja .\tonakovo rešilo mir, vsaj aa nekaj tednov. Ali Je treba ša ena-ga dokaza, da nI druge alternative, kakor vojna ali kapitulacija? Ali čutite prihajajoče do-uoilke na vzhialu in na jugu? Vendar ne mislimo, da je vojna nujna. Toda še verjetnejša je vojna, č« demokratične države ne |M>kažejo svoje dejanske moči. /sto mora biti Francija najmočneje ohorotena in tehnično na višku." lilum s tovariši Je odklanjal vsak kompromis pri s«stavl ra« solucije. — "Stvari so jasna In jasno Je treba sklepati." V«čina kongresa J« resolucijo sproj«M In tako je zdaj obvezna aa vao stranko.—Delavska politika. Dva biuia nemška vojaka obglavljena Berlin, I*. Jan, — Dva bivša nemška vojak« Heinz Ko» schan in Gerltard Kersandt —-sta bila včeraj obglavljena na Ivorišču ln?rlinske jetnfšnic*. O-lia sta bila obtožena veleizdaj« in obsojena v smrt. Sietje prebivalstva V sovjetski Rusiji Moskva, 18. Jan, — Sovjetska KuaiJa je včeral pričela šteti svoje prebivalce. To delo opravlja armada HMMHWI oseb. V me-stih l»o Irajalo štetje leden dni, v podeželskih dlstriktih ogrom« le opustili svojo lne drža\e pu storili Uko — bila Je to dragocena ti-val. Globoko je talovala za svojim gospodarjem, No, Jenny Je dosegla, da nihče ne sme dobili Hernerjevega psa. če ga aami ne morejo obdrtatl; nekoč Je dobila uradi tega celo živčen napad. Tako je sama nekega večera od- peljala žival k odvetniku Iveranaeeu, sUremu Bernerjevemu tovarišu. Ta Jo Je neko nedeljo vzel s seboj na deielo, ustrelil Leddy in jo pokopal poleg neke koče. i Vse to, kar je bil Berner nji — tovariš in prijatelj —, je skušala biti ona njegovim o-trokom ' Njeno razmerje do obeh polsester, ki sU polagoma doraščali, je bilo manj intimno, a čisto prijateljsko — na razdaljo tako rekoč. Jenny se jima tudi ni poskušaU približati. Bili sU to dve prav ljubki dekletci v tistih norčavih dekliških letih, bledikasti, s majhnimi zaljubljenostmi, s prijatelji in prijateljicami ter stalnimi plesnimi zabavami — ti vi in pošteno leni. Mali Nils in Jenny pa aU se v teku let čimdalje bolj spoprijateljila. Kalfatrus je imenoval oče malčka in Jenny Je obdrtala to ime. On sam je rekel sestri Indijana. V vseh Uh zadnjih bridkih letih ao bile vo-tnje po Nordmarkl s Kalfatrom edine ure, v katerih se je odpočila. Najrajii sU Jo mahniU ven apomiadi ali pa jeseni, ko je bilo le malo ljudi po gozdovih. Sedela je tam z dečkom in molče strmela v ogenj, ki sU ga napravila — ali pa sU letala in brbljala v svoji strahoviti poulični latovtčini, ki se Je doma iz obzirnosti do matere nisU smela poslutevatl. -, Kalfatrov portret Je bila prva slika, s katero Je bila zadovoljna. Saj pa Je tudi bila sijajna — Cumnar sa Ja rotil, da bi moraU priti v galerijo. Odtlej tudi ni več napravila slike, ki bi bila Uko dObra.. Morala bi slikati Bernerja — papana. Klicala ga Je Uko, ko so njegovi otroci pričeli govoriti. Tedaj je tudi mater jela klicati mamo. 8 "tem Je tako rekoč pred samo seboj potrdila spremembo, ki ae Je izvršila med materjo njenega kratkega detinstva In v razmerju med njima dvema. e In nato prvi časi tu doli! Ko Je končno izginil oni blasni pritisk, ki Je letal na nji. — Ta pri-tisk Jo Je bolel — šele zdaj Je čutila, kako je vsak tivec v nji trepetal od prevelikega napora. Pa Je mialila, da Je presUra, da bi si še kdaj priborila mladost. Iz Plorence se ni spominjala drugega, kot da jo je Um silovito zeblo in da ee je čutila zapuščeno in ji ni bilo mogoče sprejeti vase vseh onih novih stvari. Kdaj pa kdaj Je kakor bi trenil zagledala o-krog sebe vse neskončno bogastvo lepote ln je bila vsa brezumna od telje, da bi jo odgo-netila, doumela, Jo razumela ln bila mlada, da bl ljubila in bila ljubljena. Nato tisti pomladanski dnevi, ko sU jo Gun-nar In Frančiška Jemala s seboj v Viterbo. Soln-ce v brezlistnatem hrastovem gozdu, kjer so a-nemone in vijolice In avriklj! te na goeto cveteli med bledim, velim Ustjem. Vreli, smradljivi ftvepleni vrelci, ki so se kadili Um zunaj na prsUnobledi, stepi podobni ravnici pred metom, vee polje okrog tega kipečega vrelca pa Je bilo mrtvatko bledo od okamenelega apna. Soteska, ki Je drtala tja ven, s tisoči in tisoči smaragdnozelenimi, bliskovito sem ln tja iviga-jočlmi močeradi po kamenitlh ogradah, olivno drevje po zelenih travnikih, nad katerimi so poplesavali beli metulji. In nato sUro mesto s svojimi pojočimi vodometi, črnimi srednjeveškimi hišami in e stolpiči na mestnem obzidju — ln preko veega tega v nočeh mesečina. In lahno iftneče se vino, ki Je imelo ognjen o-kus po vulkanskih tleh, na katerih je zraatlo Pila je bratovščino s svojima novima prijateljema. Ponoči JI Je Frančiška zaupala skriv noati veega svojega pisanega mladega tivlje-nja, naposled pa Je zlezla k nji v posteljo, da bi ae dala tolatitl. Ko je letala, je venomer po navijala: Kako dobra si t Kako sem se te bala v šolit Kako ei mila I , Gunnar Je bil zaljubljen v obed ve. Kakor - mlad favn Je bil ves objesten od solnca In pomladi. In Frančiška se Je dala poljubljali im ee smejala ln mu rekla gobezdalo. —-No pa Je bik» strah — ne pred nJim. A po ljubiti njegovih vročih rdečih uat se ni upala. [ ker jo je preveč mikalo po nečem brezumnem, nečem opojnem in lahkomiselnem, kar bl moralo trajati samo te dni. ko je sijalo solnce in pomlad in anemone in so bili oni tu — po nečem. za kar ni treba polagati računov. Iz svojega atarega jasa pe se ni upala stopiti — ču tlim je. da svoje lahkomiselnosti ne bi mogla zaključiti na lahkomiseien način — on pa naj brie tudi ne. (Dalje prihodnjič.) Metk liakor (Sharon. Pa.):' Moji doživljaji v Ameriki (Nsisljeessje > I Spomnil Hm ae soseda r starem kraju, ki mi je svetoval, naj ne ostanem na vzhodu, aiarveč naj grem v — Ameriko, kam na zapad. Spomnil sem se tudi. da imam nekje v Montanl — % Klel-, no — dalj njega sorodnika. N jetrn našim iem dobtl Iz domovi--ne Psrkrst st s pisala On mi Je poročal, da se Um dobro dela in da je zanlušek dober. Navadni delavec ima v premogovniku en dolar na uro. nakladale! premoga pa zaalutljoVeUko več. Po tem zaslutku sem tudi jas zahre-penel in »em se odločit, da odpotujem v MooUoo. Imel sem te preeej lepo vsoto denarja prihranjenega. toda sklep je bU. da zapustim prijaano mesto Oary, kateremu sem ee bil Uko privadil. r—. Dne 1A. aprile 1922 sem vse! slovo od brata, bratrancev in prijateljev. Mislil sem, da JU» zapuščam aa vedno Bratranec Je šel z menoj v Cfcicag». da mi nabavi voani listek, ker sam ni- sem bil vešč angleščine. Podučili ao me. da mi vlaka Železnice C. M. P. ne bo treba preaeati. toda izstopiti bom moral v Roundupu, ki je oddaljen pet milj od mojega cilja Klein s. Tako aem se poslovil od Chka-ga in ee podal v novi svet. v A-mehko, sa boljšim kosom kruha. Votnja na vlaku je bila dolgočasna in težavna radi neznanja JeeJka Vsled teta sem bil tudi lačen, čeprav t*m imel de-nar Iz tlaka se nisem upal na nobeni postaji, ker sem se bal. da mi uide. Jedel sem le. kar sem si na tlaku kupil, kar pa^Je bilo drago. Tiste dolgočasne votli je ne bom nikoli pozabil. Ni-logar ni bilo. s katerim bi se mogel pogovoriti: ponoči se nisem upal zaspati, ker sem se bal. da me kdo okrade. Podnevi sem se nekoliko krstkočasil z opazovanjem lepih polja po obeh lakotah. Zelenja sicer še ni bik», toda kljub temu so se mi do-padle lepe farme. Najbolj sem >il presenečen, ko je vlak prekoračil mejo North Dakote v MonUno. Takoj na prvi postaji je prišlo na vlak več ljudi, vsi z revolverji okrog pasa. In to se je ponavljalo na vsaki posUji. Slo mi je po glavi, kaj neki vse to pomeni. Nemara je Montana rea divja dežela. kakor so mi pravili v Garyju. Končno sem dospel na zadnjo posUjo —Roundup. Tam sem »il še bolj presenečen. Ko sem izstopil z mojim kovčegom v roki, sem zastrmel, ker Je bila poeUja polna ljudi, vsi oboro-eni s puškami in revolverji. Takoj so me obstopili in bil sem na mah v kolu oborotene sile Zdaj bo pa lep hudič, sem si mislil. Torej to je U montanska Amerika, katere sem si toliko telet. Ispraševali so me na vseh straneh, sli jaz nisem ničesar razumeL Končno ee oglasi nekdo slovenskem jeziku: "Kdo pa sir\ nakar mi Ja odleglo. Stopi k meni in me vpraša, po kaj sem prišel tja. Moipče sem »rišel dala iskat? kar aem mu »rkrdii. Podučil me Je, naj taco ne govorim« ker Je zdaj tam štrajk. Na mej odgovor, da nisem vedel, da je štrajk,.,me vpraša, če imam tam mogoče taktnega znanca. Odvrnem, da imam strica in mu povem njegovo ime. Nato pravi, da je vse dobro, ker je stric daleč naokoli poznan. DosUvi še, naj ne govorim, da sem prišel za delom marveč le na obisk k slrlcu. To »ve tudi oboroteni množici, nakar so me IcpustHJ iz svoje srede. Vprašam ga, zakaj toliko oboroženih ljudi Jia posUjah. Pove mi da tako pričakujejo vsak vlak ter se bojijo, da se ne bf pripeljali sUvkoluzi. Nato me pelje v neko hrvatsko restavracijo, kjer sem se zopet enkrat dobro najedel. Ko sem bil gotpv, me posadi v svo, svto, ki mu je slutil kot taJcs (do Kleina sem mu plačal 60c) Peljal me ja po ozki soteski med navpik štrlečiml skalami, da ni* sem videl drugam kakor v srak Dejal sem, da se bo to vee sku paj na naju sesulo. Sam pri sebi sem mislil, da tukaj pa bo in kako morejo ljudje tukaj šivati. Ubogi Slovenci, na vseh kozjih stezah ee Jih najde. Kako neki so mogli zaiti v ta luknje In ko Uko premišljam, se le avto ustavi pred hišo mojega strica, ki je ravno nekaj snatH okrog doma. Bil je zelo presenečen, ker mu prej nisem pisa da bom prišel, in še bolj pa, ker je vedel, da dela ne bom dobi dokler ne bo končana sUvka Zatrjeval aem mu, da lahko počakam. če sUvka ne bo predolga Vsi so bili mnenja, da sUvka ne bo dolga, par tednov ali mogoče mesec dni, potem pa da bom Ukoj dobil delo, če bom sUl o njih strani. Klein je majhna vasica, os roma so tri vaelca— Kleli* Gip-ton in Farelton. Tvorili so jih večinoma Jugoslovani. V Kleinu Je pošU, precej lična šola in neka manjših trgovin. Tam Je tud premogovnik št t. od katerega so odvisne vse tri naselbine. Vee skupaj je v.grabnu, po katerem teče cesta od Roundupa do Bi lingsa. Med obema mestoma vozi bus dvakrat na dan. Kmalu po mojem prihodu sem se privadil ljudem in okolici, de sem vse akupaj vsljubil. ker je vse tako lepo In romantično. Ljudje so prijazni m poetretlji-vL Kar ni bilo dela. sem navadno vsak dan hodil po pobočju med pritlikavimi torovci. Ko sem se nekega dne. par tednov po mojem prihodu. Uko sprehajal sem pričel ptemišljevati. kaj bo. če tega štraika ne bo kmalu konec. Moja denarnica se bo i spraznila in treba bo načeti tistih nekaj stoUkov v bančni knjižici Fant. sem si dejal e takim delom pe boš nikamor prišel. Ke boš se še tako hitro po-vrnil v stare domovino, kar si Uko neizmerno šeliš. Moraš se drugega dela oprijeti, ne' pa po-stopati po koftjlh stezah Na mieel mi Je prišlo, da imam nekje r Sen Fraaciscu sestrič- Ignac Kopriva: Spoznanje Sprehajala sva se pod pokopališčem. . Sonce se je leskeUlo na pozlačenih in posrebrenih kritih, kak iarek se je tu pa tam ujel tudi v svetle lase moje spremljevalke ter nagajivo poplesaval po njih v svoji jesenski ludomutnosti. Časih je v suhem, brezlistem grmovju začiv-tal ptič: kakor ponorel se je vrgel na muho, ki se je osamljena in medla prikazala med go-imi vejami, in vrate mrtvašnice so časih zaškrUla, ko je šel vanjo grobar, ki se je mudil pri kopanju groba. Ozračje je bilo tiho in mrtvo. Le časih je preletela brezoblač-iu aebo vrana. Počaai Je giba-a s perutmi, sukala glavo na levo in desno in če je zapazila človeka, je zakrakala in ae pognala hitreje naprej. Iz zvonika se je čulo tiktakanje nihala pri uri. Počasi in enakomerno je delajo črk, črk, črk, in minuto prej, preden je (ladivo udarilo po zvonu, je ko-esje zaškripalo in zastokalo, škripčevje Je zacvililo in začul se Je Jek, jek tivega bitja, ki tovori na plečih ogromno teto. Hrib pod nama Je padal strmo k Pesnici. Bukovje v gozdu, s katerim je bil poraščen, Je bilo golo in poklavuho, kakor se sramovalo svoje skromne vnanjoeti, smrečje pa se je sključilo, se potegnilo vase, kakor bi se pripravljalo na zimski čas. ki je bil blizu. Struga Pesmice se je vila pod nama kakor na nemogoče načine samoten srebrn pas. Ob nji so rasle jelše in breeti, ki eo polet peli s svojimi ponosnimi kronami uspavanko leni vodi, katera je delila obširne travnike na dve neenaki polovici. Travniki so bili tihi in dolgočasni. Trava na njih je orumenela in krtinje jo je prekrilo, le tam pa tam je motil mir klokot vode, ki je šumela čez zapore pri mlinu, letečem kraj velike ceste, se zalete-vala v mlinska kolesa in jih divje vrtela. Tu in Um je tel po cesti osamel popotnik, culo je nesel na rami in se opiral trud no na palico, is zemlje pa Je di halo nekaj čudnega, kakor svinec tetkega. da sva začutila zbi-toet v kosteh. MCloveka zagrabi v tem j senskem času sila po spanju, da bi zamrl za vse in se zdruiil Naravo ter bi vsul s njo pomlajen in ozdravljen teh zkrbl Zdi se mi, da čutim trudnost milicah Narave. Kako polagoma zamira tivec za tivcem vee to se znova vzdrami. Kri stus, to je velika uganka!" Je dejala ona odaotno, kakor bi se pogovarjala sama s seboj. "Kako je vse to veliko, zamo-Uno in čudno," se je obrnila k meni. »"Ta povezanost. Atom je odvisen od atoma, a če kak ud opeša, odpade in zraste nov Človek pa je kakor figura. Ko se obrabi, ga vrtejo na ametišče kjer strohni in nikoli več mu n dano gledati tega krasnega pa-radlta." Pogledal sem jo. Strmela na travnike in njene Jasne sive oči so se za spoznanje «kftjile. Dolgo je gledala tja, nato pa je stopila k meni ter me rahlo, nekam zaupljivo vprašala. "Kaj pravite, kako je to za-stran Boga? Je, ali ga ni?" 'Je!" aem ji dejal. "Bog je epoU. Bog je vse, kar je okrog ». Bog diha iz sleherne rote, šepeče iz sleherne rastlinice ... Kaj bi nas pa sicer vezalo na zemljo, če bi nam vzeli Še te-ga boga "Da, to te," je dejala. "Ali hotela bi vedeti ..." Zmotili so naju jasni glasovi molitve in ozrla sva se. Izza ovinka za šolo so se prikazali ljudje, razvrščeni v «prevod. V sredini so nesli mrtva-iko krato, glave pa so jim visele k zemlji, kakor bi jim jih tišča-k nji nevidna teta.. Spredaj je tel kritar, s pevajočim glasom je molil, in oni ao mu odgovarjali. Za krsto je lezlo nekaj ¿enak s Črnimi ruUmj na glavah in ena izmed njih si je brisala oči kakor bi jokala. Vse je bilo, ko pri običajnem pogrebu, le zvonilo ni in duhovnega gospoda ni bilo zraven. Stopila sva za sprevodom. Svete izkopana jama Je letala ob sUrejtem grobu, ki je bil te porasel s travo: čez njo zU bila polotena dva drogova. Ko so prišli pogrebci do tja, so polotili rakev na drogova, odatopili za par korakov ter obstali na mestih, kakor bi bili izklesani iz kamna. Grobar ee je vprašujoče oziral proti vratom, ka kor bi koga čakal. Tudi pogrebci so posUli čez čas nemirni, le jokajoča ženska se ni premeni la za las: tulila je, ailika h grobu in pogrebec jo je ujel za rokav ter jo Uko držal. i Nekoliko pozneje se je med pokopališkimi vneti prikazal cerkovnik in ljudje so si poše-peUvali. "Gredo r Prišel je do pogrebcev, poiskal z očmi najsUrejšega moža, stopil k njemu ter mu pošepeUl na uho par besed, si ogledal rakev in jamo, pokimal s svojo plešasto in no. V Ustnici sem našel njen stari naslov, ksterega sem bi prinesel is sUre domovine. Mi slil sem Ji pisati, če bi bilo tam kaj dela. toda sem se premislil ker bi moral predolgo čakati odgovora. Boljše je. da Jo kar tja uberem. Vso naslednjo noč sem premišljeval, kako bo v zlati Ca-liforniji. Zjutraj sem vsul zgodaj In se podal v Roundup na železniško postajo. Vprašal sem ko Usti Italijan, koliko stane vlak do San F rs nc. ses. Mož se Je nasmejal in rekel, da samo MO. Voani listek sem takoj kupil in ee veselo vrnil v Klein. Svoje stvari sem spravil v kov-čeg. se poslovil od pri jasnih eo-Jakov. misleč,"da jih «m» bom nikdar več videl. Nekaj rojakov me Je spremilo na kolodvor, kjer ao me še posvsrill. naj bom previden v Velikem mestu, sa kar sem jim bil hvaležen