r Največji alovenski dnevnik v Združenih državah Ža pol leta Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inornntlto celo leto $7.00 Vetfa za vse leto * . . $6.00 $3.00 GLAS NARODA z The largest Slovenian Daily in the United States* Issued every day except Sundays listslovenskihdelavcev v Ameriki. □ HHirn CY an and legal Holidays. 75,000 Readers, TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second 01a- Matter September 21, 1903, »t tin Port Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 285. — STEV. 285. NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 6, 1934. — ČET RTEK, 6. DECEMBRA 1934 VOLUME XLII. — LETNIK XI.TT. RICHBERG JE JAVNO PRIZNAL NEUSPEŠNOST NRA NE SAMO KAPITAL IN VLADA PAČ PA TUDI KONSUMENTI IN DELAVCI NAJ SODELUJEJO Po mnenju novega diktatorja zamore samo inicija-tiva nadsmestiti NRA. — Predsednik narodnega industrijalnega konferenčnega urada je rekel, da se nahaja vlada v rokah drhali. — Nekateri podjetniki skušajo izkoristiti višnjevega orla za svoj osebni dobiček. Sovjetski submarini v Vladivostok«! — Priznati moram., da NRA ni držala svoje ob-ljube. Tako je izjavil včeraj Donald R. Richberg, novi diktator NRA. najvažnejše vladne agenture, kar jih je ustvarila nova administracija. Richberg je nastopil kot govornik na zborovanju narodne zveze tvorničarjev, ki se je začelo sinoči v New Yorku. Na eni strani je obsodil dosedanje poslovanje NRA. na drugi strani je pa izjavil, da bo NRA nadaljevala s svojim delovanjem. — Vlada bo imela toliko časa besedo pri gospodarskem življenju dežele, — je dejal, — dokler ne bo razvil privatni kapital večje inicijative. Intimno razmerje med vlado in industrijo ni nikakšna prazna teorija, pač pa gre pri tem za splošno dejstvo. Po zatrdilu Richberga sta se pojavili v NRA organizaciji dve napaki: Nekateri podjetniki skušajo izkoriščati višnjevega orla za svoje privatne dobičke. To je prva napaka. Druga napaka je pa, ker izdaja NRA vedno nove odredbe, kar zelo ovira trgovino in obratovanje tovarn. — Dognali smo, — je nadaljeval Richberg, — da so podjetniki teoretično proti vsakemu vmešavanju vlade v gospodarsko življenje. Praktično pa skušajo s političnim vplivom poraziti svoje odporne konkurente. Načelnik NRA je pogledal tudi v bodočnost. Da bo dosežen kak znaten uspeh, ne zadošča, da bi bili samo podjetniki in vlada vpreženi v isti voz, potrebno je tudi sodelovanje delavcev in konsumen-tov, da se razvije gospodarstvo v interesu splošne dobrobiti. Odločno je nastopil proti izjavi tvorničarjev, da bo gospodarstvo zastalo, dokler ne bodo mogli podjetniki svojih tovarn varno in dobičkanosno obratovati. To naziranje je napačno. Nasprotno je res: Ri-zika in prilika zamikata samo one ljudi, ki imajo pravico do vodstva na vseh potih človeškega stremljenja. Napočil je trenutek, ko bodo ameriški gospodarski voditelji ponovili besede starega admirala: — Vrag naj vzame torpede! S polno paro na- prej! Zelo značilna je izjava dr. Virgila Jordana, predsednika "National Industrial Conference Boarda", ki je rekel: — Vlada je bistveno v rokah organizirane drhali, in je stranskega pomena, kako idealistični 30 voditelji ali zastopniki vlade. Z drhaljo pa ni mogoče sodelovati, če se ima obnova ameriškega gospodarstva za vršiti na temelju privatnega podjetništva. Vlada mora danes sodelovati z industrijo ter ji poveriti odgovornost in moč. Problem gospodarske obnove je na isti točki kot je bil pred dvemi leti. Jordan je zahteval ustvarjenje možganskega tru-sta, v katerem naj bi bili najbolj zmožni trgovci in industrijalci. Raymond Moley, bivši vodja takozvanega možganskega trusta je skušal posredovati med Jordanom in Richbergom. — Treba bo paČ ubrati srednjo pot, ki je najboljša pot, — je rekel. — Za nas sedanji gospodar- AMERIKA SE STRINJA ___Z ANGLIJO Odbor za zunanje zadeve podpira v tem predsed -nika F. D. Roosevelta. Amerika bo'sodelovala z Anglijo. Washington, D. C., 5. doc. — ('lani kongresnega urada za zunanje zadeve so mnenja, da bo kongres, ki se sestane po Novem lefu, podpiral predsednika Roosevelta pri njegovem načrtu za sodelovanje Združenih držav z Anglijo, ako Japonska zavrže washingtonsko mornariško pogodbo, dokler to sodelovanje ne bi bilo v nasprotju s tradicijonalnim ameriškim stališčem. Drž avni tajnik Cordell Hull je zadovoljen s sedanjimi mor-jnariškimi pogajanji v Londonu I in poslanik Bingham je prej-j šnji teden angleškemu časopis-| ju izrazil svoje mnenje, da je t potrebno angleško - ameriško prijateljstvo. | Senator George je rekel: 4'Ako Japonska izpolni svoje grožnje, tedaj je potrebno, da se sklenejo tesnejši odnosa -ji z Anglijo. Po mojem mnenju bsr predsednik Roosevelt prejel podporo za vsak načrt, ki je po njegovem mnenju primerom". Senator Duffy je rekel: "Ako Japonska zavrže sedanje mornariško razmerje, bom predlagal, da se zgradi močna mornarica, da se ji Amerika postavi nasproti. V vsakem slučaju pa mora Amerika delovati skupno z Anglijo. Karkoli bo predsednik predlagal kot mirovni načrt, bo odbor za zunanje zadeve po veliki večini odobril". Senator Black je rekel: "Jaz bi sodeloval z Anglijo ali pa s katerokoli drugo državo, veliko ali majhno ali pa s kakoršnokoli vladno obliko, ako ima za svoj cilj preprečiti vojno". S0DNIJSK0 ZASLEDOVANJE POOSTRENO / Naročilo sovjetske vlade vsem republikam za strožje postopanje. — Nova odredba bo že u-vel javi jena pri 71 jetnikih. S9 LETNIK MORA PODPIRATI ŽENO Hollydaysburg, Pa., 5. dec. j Včeraj so izpustili iz ječe 89. I letnega Allena Wertza, ki je I bil tri mesece zaprt, ker ni [hotel vzdrževati svoje žene. ,Sodnik je odredil, da ji mora j plačevati po 25 dolarjev na mesec. Moskva, Rusija, 5. decembra. — Uradno poročilo o dogodku, v katerem je Serge j M. Kirov našel smrt, tudi pravi, da je Kirov dobil od krytke razdalje strel v glavo od zadej in da je bil na mestu mrtev. Zasliševanje morilca Leonida Nikolajeva se nadaljuje. Poleg iv-ga pa sovjetska vlada poostruje postopanje proti sovražnikom sovjetske vlade. Nek ukaz naroča vsem republikam, ki pripadajo sovjetski uniji, da naj pri svojem sodnij-skem postopanju naglo delujejo in da naj tudi z izvršitvami smrtnih obsodb ne odlašajo, kadar gre za zatiranje pro-tirevolucijonarnih teroristov. Preiskava mora biti končana najkasneje v desetih dneh, obtožnica je obdolžencu predložena samo en dan pred pri-četkom glavne obravnave in pri taki obravnavi ni več prostora za zagovornika. Priziv na kako višje sodišče je nemogoč; ravno tako je tudi izključena prošnja za pomilostitev na o-srednji izvrševala i odbor. — Smrtna kazen mora biti izvršena takoj po obsodbi. Ta odredba bo prišla v po-štev pri 71 "belih gardist ill", ki ho bili aretirani vsled Kiro-vega umora. v Korinovo truplo leži v zgodovinski Unijski dvorani ter bo sežgano in njegov pepel položen v zid Kremlja, kjer se nahaja pepel odličnih sovjetskih voditeljev. Iz vseh delov sovjetske unije prihajajo na osrednjo vlado zagotovila, da se bodo pokrajinske oblasti strogo držale najnovejše osrednje vlade. NELS0N0VA VDOVA ZAPRTA Mrs. GiUis je bila aretirana na Zahvalni dan. — Zvezni detektivi niso objavili aretacije. Chicago, m., 5. decembra. Mrs. Helen (Jillis, vdova po zloglasnem roparskem morilcu, ki je 1 »iI znan pod imenom George Nelson, se nahaja v zaporu, kamor je bila prepeljana na Zahvalni dan, komaj 24 ur zatem, ko je bilo najdeno mrtvo truplo njenega moža v jarku. Bila je v družbi svojega mo-< ža in še nekega drugega ropar-1 ja, ko je 27. novembra Nelson blizu Barrington, 111. v boju! ustrelil dva zvezna detektiva, Samuela 1*. Oowleya in Hermana, E. Hollisa. Posebni zvezni detektiv H. H. Clegg, ki je bil iz Wash in gt ona poslan v Chicago, je priznal, da je bila Mrs. Gillis na Zahvalni dan ob 10. zvečer aretirana. Clegg je bil poslan s posebnim namenom, da iztrebi zadnje ostanke Di 11 inge rj e ve sroparsk e SOVJETSKA UNIJA JE DOBRO ZAVAROVANA PROTI JAPONSKI WASHINGTON, D. C., 5. decembra. — Sov- jetski submarini, najnovejšega izdelka in najmočnejše vrste, ki leže v novi bojni luki v Vladivosto-ku, stalno naraščajo po številu. Obenem pa Rusija tudi povečuje in utrjuje to bojno pristanišče, ki je ob Japonskem morju in samo 450 milj od japonske obali. HAUPTMANN JE BIL VEČKRAT PREDKAZNOVAN V Nemčiji je bil Haupt-mann večkrat v zaporu. Zagovornik Fisher bo z obdolžencem sam govoril. Flemington, N. J., 5. dec. — Generalni pravdni k David T. Wilentz je objavil zapisnik Ilauptniannovih predkftzni v Nemčiji. Iz teh objavljenih tolpe, sodnijskih spisov so dokazana Clegg pa ni hotel povedati, ako naslednja Hauptmannova huje bil prijet tudi Nelsonov to- dodelstva: da je Hauptmann variš, ki je po boju z zveznimi po svetovni vojni zašel na kri-detektivi pobegnil skupno z va pota in da je izvršil več hu-Nelsonovo ženo. j dodelstev. Ponajveč je vršil Po mestu so tudi razširjene , vlome in je odnesel vse, kar mu govorice, da j«1 mogoče Mrs. \ je prišlo pod roke. Posebno Helen Gillis zaradi ljubosum-1 rad je kradel gonilna jermena nosti na svojega moža detektivoma Cowleya in Hollisu izdala, kje moreta najti Nelsona, Sicer Mr. Gillis ni izdala Nelsona naravnost zveznim detektivom. temveč neka druga žen- vež. Hauptmann je bil 1. 1919 v tovarnah. Enkrat je tudi na samotni cesti pri belem dnevu izvršil rop. Tedaj je napadel dve ženi, ki sta v otroških vozičkih vozile kruh in drugi ži- PoroČila zadnjega leta, da se nahajajo v Vladivotoku ruski submarini, so povzročila veliko začudenje, kako so prišli submarini v Vladivostok. Pozneje se je izvedelo, da so bili njihovi deli izdelani v raznih tovarnah evropske Rusije ter poslani po transsibirski železnici v Vladivostok, kjer so jih sestavili. Električne motorje, ki gonijo gubm&rin pod vodo, je Rusija kupila v Nemčiji, dokler ni bila preklicana nemško-ru-ska pogodba. Pozneje pa so izdelovale motorje ruske tovarne. Znano pa je, da noben del suhmarina ni bil kupljen v Združenih državah. Toda v Vladivostoku Rusija ni zgradila samo veliko bojno pristanišče, ki je zelo nevarno Japonski, temveč ga je tudi zavarovala z letališči, ki so skrbno zakrita. In Japonsko mnogo bolj skrbe ta letališča, kot pa bojno pristanišče z velikim številom submarinov. Submarini so tudi edine bojne ladje, katerih se more posluževati Rusija v Pacifiku. Vojaški izvedenci sedaj tudi zatrjujejo, da je bila Rusija v rusko-japonski vojni prema- ska, ki je bila niena dobra pri-1 obsojen na pet let in en teden, | Kana vsle.fl te*a' kpr.3° moralo jateljica. TURČIJA KUPUJE MOČAN POTRES V HONDURAS Tri mesta so bila porušena, druga so poškodova- j na. — Prebivalstvo je|l><> zapisal B. R. prevzel velik strah. V NEMČIJI 5 DELAVCEV USMRCENIH V PREDORU Florence, Italija, 5. dec. — ;V nekem predoru v tukajšnji , bližini je lokomotiva presene- Istanbul, Turčija, 4. dee. — Turška vlada je sklenila veliko kupčijo z neko nemško skupino, v kateri je udeležen tudi Krupp. Turčija bo na dolg kredit kupila železniški materijal in stroje za železno industrijo v vrednosti 20,000,000 turških funtov. j leta 1923 pa je bil pomiloščen I in izpuščen iz ječe. Toda za-J tem je izvršil pet manjših tat-| vin. Iz ječe je ušel ter je sled-njič prišel v Združene države. I Zagovornik Lloyd Fisher je I od generalnega pravdnika AVi-;lentza prejel dovoljenje, <]a sme govoriti s Hauptmannoni v navzočnosti stenografa, ki Hauptmnnove (odgovore na zagovornikova _ vprašanja. Izpraševati ga bo | smel v kotu hodnika in tako J daleč od paznikov, da njunega razgovora ne bodo mogli slišati. Hauptmann je prejel nem-ško-angleški besednjak, da se bo bolj izvežbal v angleškem jeziku. Tegucigalpa, Honduras, decembra. — Kakor je mogoče sklepati iz pičlih poročil, je močen potres v sredini Hon-durasa napravil velikansko škodo. Natančne slike pa si ni mogoče ustvariti, ker so brzo-jave in telefonske zveze pretrgane. Uradna poročila, ki prihaja-j je bilo tudi uničeno liondursko jo iz Sinuapa, naznanjajo, da j mesto Santa Rita. so bila tri mesta najbrže poru- j V La Esperanei se je zrušilo sena in da je šest drugih mest več hiš, druge pa so bile po- rusko vojno brodovje pluti o-koli sveta na Japonsko, ker je Anglija zaprla Sueški kanal za vojne ladje. Navzlic temu, da ima Japonska velike bojne ladje, jih Rusija ne bo gradila, temveč samo submarine. SIN USTRELIL OČETA NA LOVU tila dvanajst delavcev, ki so delali na progi. Sedem se jih je rešilo, pet jih je bilo pa na mestu usmrčenih. trpelo veliko škodo. Do sedaj še ni znano, koliko oseb je izmed 6500 prebivalcev v treh krajih izgubilo življenje, ali pa koliko jih je bilo ranjenih. Število prebivalcev v ski sistem ni nobenega uspešnega nadomestila. Pametno in pravično je rešiti kapitalistični sistem. To načelo sem zastopal že leta 1933. Volitve lefta 1932 so spravile Roosevelta na krmilo, niso mu pa dale mandata za uničenje kapitalističnega sistema. teh treh mestih je razdeljeno! mo 60 milj škodo vane. V zapadnem delu države so posebno trpeli kraji Gracias in Naranjito, kakor tudi llama in Comavagua, katero mesto je odaujeno od Tegucigalpa sa- naslednje: San Jorge 2000, La Encarnacion 3000 in San Fernando 1500. Vsa poročila se strinjajo v tem, da je potres med prebivalstvom povzročil velik štrli. Poročila iz Sinuapa, novega Nekaj posebnega je bilo pri glavnega mesta province Oco- tem, da so v Comayagua celo tepeque, *ie navaja podrobno-. noč zvonili cerkveni zvonovi, sti o katastrofi. Neko poročilo j ne da bi se jih dotaknila člo-iz San Salvadorja pravi, da veška roka. Iz Conemauglia, Pa., nam poroča prijatelj Ivan Pajk: Včeraj, 4. decembra, je bil na lovu na jelene v okrožju Fillipsburg, Pa. pb nesreči u-streljen in sicer od svojega lastnega sina" Rudolfa znani rojak in grocer Frasnk Prista-vec. Oče in sin sta se v družbi par rojakov odpeljala na lov na jelene. Oče in sin sta se držala skupaj, ostali lovci so se podali v drugo smer.. Majhen jelenček jima pridirja skoraj v naročje, oče nameri, da ustreli jelenčka, toda sin Rudolf ga prehiti in ustreli. Po nesreči zadene strel očeta. Kmalu je izkrvavel in bil odpeljan v Conemaugh. Pokojni Frank Pristavec je doma iz Brezovice pri Borovnici. Star 53 let. Zapušča obilno odraslo družino. Skoraj vsi so zaposleni v njegovi groce-riji. SJožalje pokojnikovi vdovi in ostali družini I "GLAS HiKOD A'n TXZW YORK, THURSDAY, DECEMBER 6, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. S. A. Owned and Published by «OTINIC PUBI.18HTNQ COMTANI i A Corporation), ___L. BenMlk, Tre«. corporation and nddrewro of above officer«: New YaHk City, N. I. ALAS NABODA (Veiee of the Peeple) Day Except Sandaya and Holidays tm _______>•*•«••••••«••• $6.00 it pot lata ~..................$3.oo (s Cetrt leta fl.CO Za New York n celo leto......97.00 Za pol leta ..............................$8.90 Za lnosemacro sa odo lato...... $7.00 Za pol leta..................— $8.00 Subscription Yearly $6.00 AdTertlsemeot on Agreement "GUa Naroda" tmU dan lniemll nedelj ln prtmlko*. Dopisi km podpisa ln osebnosti ae ne prlobčujejo. Denar naj ae blagovoli poUlJati po Money Order. Pri apretoembl kraja naročnikov, proelmo, da ae nn tndl pgetfnja blvallMa pajnanl, da hitreje najdemo namlovnlk«. **ili8 NAHODA". 21« W. 18U» Street. New N. I. CBeUea S—$$78 KRIZA V REPUBLIKANSKI STRANKI / Republikanska stranka je tchoživela pri volitvah due 6. novembra strahovit i>oraz. Njeni voditelji šele sedaj prišli k sapi in so za-'e!i delati načrte za bodnočnost. New York, N. Y. Naznanjam vsem Slovencem, faranom in romarjem Sv. Cirila na Osmi cesti, tla praznujemo tukaj štirideseturno pobožnost v dnevih 7., 8. in 9. decembra, to je v petek, sobo- DELO MESTO PODPORE Kakor se pri raku je Iz Wash-ingtona, se bo v decembru priobčil nov načrt za odpomoč proti nezaposlenosti. S prvimi predznaki približajoče se zime je Federal Relief Emergency Administracija jela izdelovati projekte za odpomoč ne-zaposlencem na široki narodni podlagi. F. R. E. A. priznava, da cilj je nadomestovati t> .... . . , -iii i • a -i- !nesete kakili belih rož za ol- Razimsljajo 111 ukrepajo, kako »bi zopet spravili [tar:e traarko na tisto visoko stališče kot ga je nekoč zavzemala, j Sklep štiridesetnrne pobož- Teiko bo šlo, kajti padec je bil preveč katastrofalen- [nosti imamo v nedeljo pri ve- Prvi se je zganil Charles D- Hilles, uewyorski član re-j 1rni Prožnosti, po kateri bo ..... , j, ! - • i . darovanje okoli oltarja za po- 1 ubiikansk^ga narodnega odl>ora, ki je v posebnem pismutrobo slovonsko' f,ork've. ozval svoje tovariše, Via mora biti republikanska stran j Naj vsak daruje po svoji mož- ■;a v tej krizi samobitna in samc*4iojna. Hilno nespametno j n°«ti in prosti volji; odtego- bi »bilo od nje, »"-e bi sledila Rooseveltovem "New Dealu' se erahii smeri. Celo nekaterim nazadnjakom, kot je liaprimer James "Jeck iz Peiuisylvaaiije, se je posvetilo v glavi ter so spo-. liali potrebo liberalizacije stranke. Ta opozorila pa najbrž ne temelje na izključno no~ ■ anjem prepričanju, pač jim je pa dala povod bojazen ; red vedno naraščajočim gibanjem za ustanovitev tretje — liberalne stranke. Največjo potni Lo temu gibanju je dal uspeli LaPoL .ttove stranke v Wisconsinu. Senaitor Borah je izjavil: — Trojčki so boljši nego nerodovitno«t* Pri zadnjih volitvah je petnajst milijonov olivcev poudarilo svoj republikanizem. Ti ljudje nočejo držati rok križem samo zaraditega, ker par vodilnih republikancev noče priznati, da so se razmere temeljito predrugačilc. Mladi republikanec Cliasc Mellen je pa rekel. — V ' cli preprostega naroda republikanska stranka še ve»ino velja za zaščiitnico velekapitala- Nekoč smo obljubo val i volivcem, da bo imel vsak sleherni dan kokoš v loncu in avtomobil v garaži, če voli republikanski tiket, dandanes pa volivci ne sedejo več na take limairice. Zelo značilna je tudi Beckova izjava, ki je rekel, Via fee mora stranka na vsak način prilagoditi novdobmm razvojem. ♦•M'A . To so zdram znamenja, ki očitujejo, da /bo stranka Reorganizirana. f ,V časih svojihi največjih uspehov in največjih prilik je delala republikanska stranka težke napake, in njena največja nevarnost za bodočnost leži v poman jkan ju samo-poznanja Val prosperitete jo je ponesel v tako višino, 'da voditelji niso videli iz nje preteče usode. Pod Herbertom Hooverjem je prišel jjolom, ki ga ni mogel zadržati, ker si ni upal poslušati svarilnih glasov. ■i I SLOVENSKI DOM i ,253 Irving Ave., Brooklyn % "v " PRIREDI v ySAKOSOBOTO Družinski Večer BraspOačni domači prigrizek tudi v dvorani Igra slovenska gddfca Adria Trio WimUMXI STE VSI VITOPNIKA PE081 Benigen Snoj, ki bo tudi vsako jutro in vsak večer na razpolago v spoved niči. Verni Slovenci I Bliža se bo-žieiri praznik, pripravljajte se «a»j! Župnik. Gary, Ind. Priloženo vam pošiljam M. O. za $6.50. za naročnino lista Glas Naroda in za koledar za leto 1935. Upam, da mi boste pošiljali list redno, kajti komaj čakam, da ga dobim, ker nam prinese dnevne novice od tuk aj in iz stare domovine. Zal, da niso te noviee najboljše niti od tukaj, niti od tam. Od vseh vetrov in krajev se sliši slabše. Ne vem, kam plo-vemo in kje in kako so bomo znašli danes ali jutri. Nikdo ni več danes zadovoljen, niti mi, niti kapitalisti, kajti oni ne morejo več tako hudo izkoriščati delavnega ljudstva, kakor so ga prej in nimajo toliko dobirka kakor poprej. Zakaj* Ljudstvo odpira dolgo zaprte oči in je že izpregle-dalo kaj se ž njim godi. Torej zdrami se. trpin in zahtevaj svoje, kar ti gre in kar je tvoje, da boš užival tudi ti, kar si s svojim potnim obrazom in z žuljavimi rokami pro-duciral. Gori sem omenil, kam da plovemo. Menda nismo več daleč od groznega ljudskega krvopre-litja, kajti morilno orožje veil-no rožlja. Topovi že komaj čakajo minute, da izbruhnejo iz svojega žrela razdejanje. Stru- programa za gradnjo hiš in iz- nistracije. čiščenje zastarelih mestnih Ljudje, ki so bili dolgo časa predelov, nadalje še večji razvoj projektov glede malih nezaposleni, najdejo, da njihovo pohištvo razpada in da tu farm za industrijalno prebi- delavnice, kjer si ljudje lah- ko pomagajo v tem pogledu. Namerava se ustanoviti tudi delavnice za predenje in tkanje, izdelovanje klobukov, o-bl«>k in tudi čevljev, vse za predelovanje prebitnega materi-jala v korist in rabo nezapo-slencev. Ravno sedaj se vršijo važna posvetovanja za končno izdelovanje velikanskega odpo-možnega programa, ki naj se predloži prihodnjemu kongresu. FL1S. peni plin ž<» uhaja in že po njem diši. Gorje tebi, ljudstvo, ker po tebi se bo krhal oster meč, gorje tebi, hribovje, ki te bo razdejal top, gorje tebi, dolina in ravnina, ki boš preplavljena z ljudsko krvjo! Druge rešitve menda ni, nego da gospod Bog pride doli in reče svojemu ljustvu: Mir ljudem na zemlji! John Horvat. Važno za potovanje. Kdor js namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od Um, je potrebno, da se poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno ft* hitro. Zato se zaupno obrnite na nas ta vsa pojasnil*,. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne listef vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, t« kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-EN-TRY PERMIT, tipi najmanj en mesec. P*Hte torej takoj za brezplačna navodila in zaaotavlja-mo Vam, da boste poceni in udobno potoval. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New Yorlc. N. Y. AVTOMATIČEN KINO V Londonu se pripravljajo na otvoritev prvega avtomatičnega kina. Dostopen bo samo proti vstopnimi, običajno osob-je ne bo smelo v ta kino. Tu ne !m> nervozne blagajničarke, niti postrežljivili biljeterjev, vse bo opravljal aparat. Vse bo avtomatično od aparature do kontrole zasedenih mest. Pri vhodu .nad pravljičnim kinematografom, ki bo v zabavnem o-kraju londonskega West Em la, bo turniket puščal k avtoma- tični blagajni gledalec, da jim dajal vstopnice. Te dni sem T-ital sledečo zanimivo poročilo: Neki švedski statistik je izračunal, koliko časa preživi ženska pred zrcalom. Dosti žensk je opazoval in dobil tozadevne podatke tudi od svojih prijateljev in znancev. Tako je naprimer dognal, da stoji mlado dekle vsak dan najmanj petnajst minut prod zrcalom. V starosti od dvajsetih do tridesetih let pol ure, pozneje pa znatno več. Sedemdeset l«'t stara ženska je preživela pred zrcalom deset tisoč ur, to je 400 dni, oziroma več k<»t eno leto svojega življenja. To je precej, toda nekatere poznam, ki preži ve polovico življenja pred zrcalom, j a vseeno niso same s seboj zadovoljne, še manj pa moški ž njimi. Ljudje so kakor ribe: mnogim neprijetnostim bi ušli, <"e bi znali ob pravem času držati Cene bodo enotne, kar bo vso ( us^a zaprta, manipulacijo znatno olajšalo, i * < ini bodo vsi prostori v kiiri zasedeni, se bo avtomatično za- j o, pa tudi brezplačnih vstopnic ne. Igralo se bo tudi nepretrgoma celili J4 ur. Program bo trajal po dve ali tri ure. Projekcijski aparat 1h> lahko razvijal avtomatično do 5 tisoč nt dolir film. Zelo precizna naprava bo skrbela za •dadko odvajanje filma. Lastnik kina ho imel samo eno skrb, plačevati v redu davke in jemati iz avtomata denar, vs«1 drugo bo prepuščeno avtomatom. To bo prvi kino brez o-ftobja na svetu. Iti takimle koncem: — In slednjič sta s«- poročila. Ona mu je bila vedno vdana, on se pa ni '^osti brigal za j njo. Štirinajst dni po poroki 'so ji* spet spri ž njo in odšel GLAS NARODA" zopet pošiljamo v do« movino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista na pošiljamo. SORODNIKA ALI PRIJATELJA V DOMOVINI NE MORETE BOLJ RAZVESELITI KOT CE MU POŠLJETE DENARNO POŠflJATEV BOŽIČ Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Za f JUGOSLAVIJO $ 2.80 .......... Din. 106 $ 5.35 .......... Din. 200 9 7J>G .......... Din. 300 $12.— ............... Din 500 $24.— $47.50 Din. 1000 Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.35 ....................Lir 100 $1IL25 ........................................Lir 200 $44.60 ....................Lir 500 $88.20 ...................Lir 1000 $176.— ................Ur 2000 $263.— ............................Lir 3000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMBI OOR1 ALI DOLI Zrn laplačUo rečjih sneskor kot zgoraj navedeno, bodisi t dinar]lb all lirah dovoljujemo £e bolje pogoje. IZPLAČILA T AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $ 5.-— morate poslati..........$ 5.75 $10.— " '» ..........$10.85 $15-— " " ...... ... $16.— $20.— " " ..... ..... $21.— $40.— - - ...........$41.25 $50.— " " .......... $51.50 Prejemnik dobi v starem kraja izplačilo ▼ dolar j lb. Nujna nakazila lininjem« p« Cable Letter ca pristojbino $1.—. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY " C1 m i Naroda" 21$ WEST 18th STREET NEW YORK, N. V. neznanokain. Nikdar vim" ga m videla. Jokala je in jokala, toda njene solze ga niso mogle priklicati nazaj. A* znamenje velik«' ljubezni ga j«* vsako !<•-to obdarovala z nudim sinčkom ali heerko, on se pa ni l>ri-iral za ta znamenja uda nosti in ljubezni. Nikdar vee ga ni bilo. Ona ga je še vedno ljubila, strastno, do groba. * Mnogi- so med nami, ki se znajo vsem upreti — razen skušnjavi. * Napake velikih duhov se kažejo najjasneje pri njihovih posnemovalcih. * Italija je sklenila z Avstrijo tajno pogodbo, da bi za slu-eaj vojne z Jugoslavijo lahko poslala s štajerske strani svoje vojaštvo proti Ljubljani. To bo zelo velik ovinek: od Trsta do Gorice ob Soei preko Predila, preko Koroške na severno Štajersko in šele odtam proti Ljubljani. Va\ slučaj vojne jo )>odo Jugoslovani kar po bližnjici udarili preko Krasa v Gorico in Trst. * Pravi prijatelj je tisti, ki bi lahko povedal neprijetne resnice o tebi, a tega ne stori. * Kdor vidi vsepovsod same prepade, še davno nima globokega pogleda. * — Pri pijači rrforam biti previden — je modroval dragi rojak. — Ce preveč pijem, se mi vi i je kri iz nosa. — Tudi z menoj je tako — mu je pritrdil prijatelj. — Tudi jaz imam salamensko hudo ženo. * Kdor ni nikoli dvomil v svoje znanje, ga ni nikdar dosti imel. * V newyorski državni kaznilnici Sing Singu je dva tisoč kaznencev. Dobro hrano imajo in topla prenočišča. Na Zahvalni dan so jim postregli s pečenim puranom, slaščicami in sladoledom, j Tudi za Božič in za Novo leto i bodo imeli sličen obed. Ko čita taka poročila pošten ! Človek, ki ga je depresija spra-(vila ob delo, se nehote pokesa i svoje pravičnosti in poštenosti. S 'GLAS H A B O D A1 NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 6, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. ML T HI ST AS BERNARD LJUBAVNO PISMO Koliko neumnost gredi po-ritnic, j »od jasnim nebom, pred lahno valoveeim morjem, koliko nesreča za mladega Adol-fa, da je tako slabe volje, tako zbegan, da nam ne ve, kje se ga glava drži. Ali je slaln* volje zato, ker je baš mislil na bolezen svoje sestre, ki ni mogla zapustiti Pariza, ker se ni bila izleeena njena pljučnica.' Ne, kajti to skrb je iuiel včeraj ves dan takti dolgo, kakor je pač vajen. Ali ini>li na denar, ki ga je dolžan? Ne, kajti konce meseca je se zelo daleč. Ali pa je slabe volje zato, ker njegov konj še|>a' Ne, kajti njegov konj šcpa, ga ne l»o treba voditi iz staje. In nekaj dni mu ga ne bo treba jahati; triko bo rešen še ene skrbi. Nedvomno je slabe volje zato, ker se je že zgodaj zjutraj upom-nil, da je danes torek in da mora pisati svoji |jubi<*i. Gospa ('heriuozova je bila s svojim možem v Pirenejih. — Ona i-n Adolf sta si pisala samo vsak tretji dan, da bi jima ne bilo treba hoditi prepogosto na poste restante. Včeraj je donil pismo na osmih str;;, neb, ki so bile enake šestnajstim, kajti gospa Chermuzova je imela navado pisati v obeh smereh, počez potem pa še po dolgem, na že napisane vrstice, kar je vestnega bralea močno oviralo pri čitaiiju njenih pisem. Adolf je bil vajen odgovarjati samo na štirih straneh, toda morale so Liti popisane do kraja. Po zajutreku je odšel po o-zkih ulicah normandskega mesteca v Kasino. Stopal je počasi, da bi pot ne bila prekratka. Smilil se mu je j>es, ki je razkopaval krtino. Zasmilila se mu je objokana deklica, kaj ti želel si je samo lepa čustva. V Kasini je sedel na teraso z obrazom proti zapadneinu morju, čigar mirno, pravilno dihanje se je slišalo. Naročil je sladoled in pisalni pribor. Pisalni pribor so mu prinesli izredno hitro. Čakal je, da bi mu prinesli še sladoled, ker ga je hotel pojesti prej, prcdno bi začel pisati. Tudi sladoled so mu končno prinesli, čeprav je sedel v kavarni, kjer se natakarji vlačijo kakor megle. A če je že tu, ga je treba pojesti, da se ne raztopi. In naj bodo z žličko ' nabrani delci še tako majhni, naj bodo presledki med vsakim š»* tako dolgi, vedno se pride do konca. Treba je bilo torej vzeti pero in papir ter n»msati pod hotel v zastavah: 1 Srček moj!" Kaj pa zdaj * Sporočiti ji, da je prejel njeno pismo: "Dušica, prejel sem tvoje toplo pisemce. '' Ta ponavljanja niso bila si riba. Cital sem jih vedno znova, poljubil sem jih desetkrat, stokrat, tisočkrat. — Lahko bi bil takoj rekel "tisočkrat", toda ta način izražanje je bil zelo koristen, pa tudi zgovornejsi. O prejetem pismu se ni dalo povedati nič več. Bil je šele dve vrstici nad spodnjim robom strani. Dosegel ga je zelo počasi z ognjevitimi "obožujem Te", ločenimi med seboj s po-mišljaji. Predno je obrnil stran, je iskal pivnik. Pivnika ni bilo. Prosil je natakarja, naj mu ga prinese. Kratek odmor. Obrnil je list, ga skrbno prekanil in ostrmel nad nepopisano stranjo belega papirja. pri tem pogledu in omahnil je nazaj. — Kaj bi ji napisal.' Kako ubija čas? Mogel ji jc o-pisati samo vožnjo z vozom. "Včeraj smo se peljali z vozom do Ba<|Uervil!a. To je do kaj lep kraj, oddaljen odtod osem kilometrov j»et-to metrov. Vožnja je bila dokaj dolgočasna. Brez tebe se dolgočasim. Ni ji vedel povedati nič več o tem, kako ubija čas. \ kaj je jKičela ona — Kaj pu počneš ti, dušica* Se zabavaš.' Ah, prepričan sem, da se zabavaš daleč od mene, pa reci kar hočeš. Jaz sem pa spričo tega ves nesrečen, ves potrt." — Delal se j«* malo ljubosumnega, malo je potožil in tako srečno prišel na konec druge strani. Na začetku tretje strani se ga je pa znova lotil obup. In zroč na to. kar je bil že napisal, si je očital, da je preveč stiskal vrstice, oddaljene že itak preveč druga od druge. Iskal jc nekaj naknadnih besed na račun ljubosumnosti... Misel, da benega dela. Ostanem tu. Tu pa tam bom pripisal besedico, ne da bi se tega zavedal, in tako bodo končno srečno izpolnjene vse štiri strani. Tisti hip se je pa pojavil na pragu Kasina Karel Tony s svojo krasno avtomobilsko če-pieo, ki jo je nosil . »dno, kadar j«* igral bil jard. Ta čepica je pa imela tudi svojo utemeljenost. Karel Tony je že tri leta odlašal nakup avtomobila, čigar silo je poinnoževal od leta do leta za nekaj konj. Adolf in Karel sta vsak delavnosti. Prepričan j«' <> splošnem oživljenju prckoathmtskega prometa, ko l»o začela prevažati potnike največja ladja na svetu — NORMANDIK. OGLASUJTE V "GLAS NARODA" V tem seznamu : : : Poučnih Knjig boste našli knjigo, ki bo vas zanimala Angleško slovensko berilo ..........$2.— Amerika in Amerikanci (Trunk)----5.— Angel j ska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...............10 Boj nalezljivim boleznim .............75 Cerkniško jezero................... 1.20 Domači vrt........................ 1.20 Govedoreja........................ 1J>0 Hitri računar ......................75 Gospodinjstvo ..................... 1.20 Jugoslavija (Melik) 1. zvezek......1.50 2. zvezek, 1—2 snopič............ 1.80 Kletarstvo (Skalicky) .............2.— Kratka srbska gramatika............* .30 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov........................30 Kako se postane državljan Z. D. in naj. novejši naseljeniški zakoni v angl. jeziku .35 Knjiga o dostojnem vedenju........ .50 Kubična Računica...................75 Liberalizem ........................50 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka.....75 Mladeničem, 1. zvezek..............50 2. zvezek.............50 (Oba skupaj samo 90 centov) Mlekarstvo ...................... J.— Nemško . angleški tolmač............1.40 Nasveti za hišo in doto...............1.— Najboljša slov. Kuharica, 668 str. (Kalinšek), lepo vez,____'........5.— Največji spisovnik ljubavnih in drugih pisem......................... i75 _ Ojačen beton........................50 Obrtno knjigovodstvo............... 2.50 Praktični računar...................75 Perotninarstvo, broširano........... 1.50 Pravila za oliko....................65 Psihične motnje na alkoholski podlagi .75 Frehodniki in idejni utemeljitelji ruskega idealizma................ 1.50 Radio, osnovni pojmi iz radio tehnike, vezano .... 2.— ...broširano .... 1.75 Ročni slov. nemški slovar............90 Slovenska narodna mladina, (obsega 452 strani) ........ 1.50 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezano............... 3.— Sadno vino.........................40 Sadje v gospodinjstvu...............75 Učna knjiga in berilo laškega jezika.. .60 Učna knjiga in bsrilo italijanskega jezika ........................... 1.— Učbenik angleškega jezika: trdo vez .... 1.50 broširano .... 1.25 Uvod v filozofijo (Veiber) .......... 1.50 Veliki slovenski spisovnik: Zbirke pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce.............. 1.25 Veliki vsevedež.....................80 Zbirka domačih zdravil ............ .60 Zdravilna zelišča ...................40 Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih .............. 1.90 Zdravje mladine................... 1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši, 2 ZVEZKA ................... 1.20 Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Melik) II. zvezek .................80 Te in mnogo drugih knjig, lahko dobite pri KNJIGARNI "GLAS NARODA 216 We»t 18th Street New York, N. Y. _____._ Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Workwomen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. Y. ODBOR PrPds««1rilk: FRANK KnŠAK 60-25 Catalpa Ave, B klyn, N. Y. Podpredsednik: FRANK CERAR Woodbine St., B klyn, N. Y. Blagajnik: Tajnik: JOHNT YI7RKAS. Jr., LOVRENC GIOVANELLI. 405 tiimrod St.. B'klyn, X. Y. 1825 Catalpa Ave., li'klyn, T. Zapisnikar: FRANK PADAR. 96 Evergreen Ave., B'klyn. N. Y. Nadzorniki: I. JOHN KRIŽEL, II. FRANK PIRC 1822 Linden St.. B'klyn. N. Y. 69-27 — 44 Ave., Wlnfleld. L. L in. ANNA BEULAN, 320 E. 72 St., New York. N. Y. DRUŠTVO OBSTOJI ŠE-LE 12 LET IN IMA V BLAGAJNI OKROG DEVET TISOČ DOLARJEV Društvene seje se vrše vsako drugo soboto v mesecu v društvenih prostorih v American-Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave„ Brooklyn, N. Y. — Rojaki in rojakinje v New Yorku in okolici zavarujte se za sluraj bolezni ali nesreče. Iz okolice od 25 do 50 milj se sprejme člana, Če je v okrožju 5 milj že 5 članov. Za natančna pojasnila se obrnite na katerega zgoraj omenjenih odbornikov. IZ ZC0D0V1NE KAVE Klin, ki ga j«' zabil cesar Na-»brez vrednosti, naj bi lomlon- polcon za sedem let meti Angl"- ske gospode oškodovala s pred- ško in celino, je imel za posle-; vojnimi cenami. Tega si Kvro- lico |»atlet* kavne cene na sve-iipa ni dala zapovetlati in tako tovnem trgu, kakršnega to cesto se je zgodilo, o povsod po trgih in uli-komorju kot blago, ki je pri-11^ nastavili zvočnike, ki naj padalo Angleški. Samo slučaj- j bi prellašali telefonski pogovor no se je to blago imenovalo ka- f predsednika republike in miniva. Vv resnici je bila izmenjal- strskega predsednika. Ljud- ft no sredstvo. London največja klirinška tvrdka starega in novega sveta, je financiral trgovino s kavo, kakor je financiral vse drugo. S svojim trgovskim brodovjem jc pošil jal svoje stroje in izgotovljeno blago v vroče dežele kave, na Javo, v Arabijo, Ameriko in je za to prejemal kavo v plačilo. Kavi no zrno je bilo seveda denar, toda denar, ki ni ostajal enak. Oe so Rusija, A vsta- li ja, Pruska, Švedska bile bitko pri Lipskem, je prvotno niso bile za angleški eksport — to-da sprostitev londonskih zalog je bila daleč vidna posledica tega čina. Angleška se je tedaj modVo varovala vojne na celini — samo na španskem bojišču je dotlej sodelovala. Ali je razumljivo sedaj, da je Napoleonov povratek, da je "sto-dnevnica" dvignila Angleško iz njene rezerviranosti. Druge celinske zapore, ponovitve let 180«. do 1813. Angleška ni hotela prenesti. Welington je zmagal pri AVaterlooju: zmagal je, ker je moral zmagati. V januarju 3813. je stot kave v Londonu padel na ceno 40 šilingov. Isti stot kave je pa v Hamburgu presegel 500 šilingov: bila je prava fantazijska cena, ker bi stot kave težko kje dobil. Kar so tihotapci prinesli s smrtno nevarnostjo zase, je bilo večinoma nekoliko zrn. Ko je kralj Ludovik XVIII. raz-ljavil celinsko zaporo, sta trčili najnižja londonska cena in najvišja liamburška kontinentalna cena nekje v sredini skupaj. Tržni položaj je bil torej povsem ugoden, da bi mogel povzročiti veliko ipovpraševa-/nje v Evropi. A glej, to se ni * zgodilo. Hamburžani se niso hoteli, za trajno prilagoditi nizkim cenam, a tudi London-eani se niso hoteli zadovoljiti z zmernim po viškom angleških cen. Kava, ki je bila, pravkar l1 stvo je poslušalo. V veliko pre-S seneče-nje vseh pa se je razvil pri telefonu tale razgovor: *1 Halo! Tukaj predsednik republike!" Odgovor pa se je glasil v ljudskem portugalskem narečju tako-le: "Hvala lepa! Kako neki morete ravnati s tole moderno stvarjo? Svoj živ dan se ne bom naučila s to-le stvarjo ravnati." Predsednik republike je bil prvi hip presenečen, nato pa je hladno odgovoril, da je s to-le moderno stvarjo čisto zadovoljen in da priporoča gospodični pri telefonu, naj se je ne boji. Pozneje se je izkazalo, da je zaradi določenega časa bil nesporazum, vsled česar ministrski predsednik ob istem času ni bil doma v stanovanju, ampak v pisarni. Zato je predsednika republike na telefoaiu sprejela ministrova služkraju, ki seveda v svoji zmedenosti niti slišala ni, da z one strani govori predsednik republike. Lisabona je imela pa svoj vesel dan. Ixdajanje lista j« t nnl i velikimi stroški. Mne go jih je, ki so radj sla-bih razmer tako prij»* deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne. Uprava '*Q. H." / OLAB H A E O D AM NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 6, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY to U. 8. A, GORA LEZE... ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: L H. 38 Zopet, kot pri svojem prvem obisku, je hotel Žorž okno nekoliko odpreti, da bi zašepetal skozi odprtino. — Vronaf Ali me ne slišiš? — Ne, ni ga slišala. Močnejše pritisne na okno, tedaj pa se okno vda in se z velikim ropotom zadene ob steno. Prvi trenutek se Žorž prestraši. Nato ]>a vzklikne njegova vesela duša: — Sedaj pa je morala slišati! — Posluša. Res! S tal čunmate sliši zamolkel, nedoločen šum. Videti ni mogel ničesar. Notranjost sobice je ležala pred njim kot črna jama. Toda vesel je: tam zadej v kotu je stala postelja. In ravn o v tej smeri je prihajal šum. Malo čudno je bilo slišati, skoro smešno kot bi imelo dekle v rokah vozel rjuhe in bi z njim enakomerno in lahko tolkla po blazini. — Vronica! — zašepeče Žorž z nežnim glasom. — Daj, pridi malo k oknu! Nekaj ti moram povedati. Na tem visi moje srce, moja sreča in moje življenje. Poglej, nič nepoštenega ne maram! Samo dobro besedo da mi daš, da bom imel pravi pogum biti priden. Daj, Vrona, pridi sem! Vrona ne pride. Toda čudni šum sedaj molči. Tn tedaj se mu zazdi, da si je trdosrčnica pričela drugače preganjati dolgčas: z nohtovi praska po rjuhi. — Vrona! Bodi pametna! Pridi malo sem! Vrona je najbrže obraz zakopala v blazino, da bi zadušila svoj smeh Tako si misli Žorž. Drugače si tega novega, čudnega šuma ni mogel razlagati: bil je podoben oddaljenemu šumenju, katerega povzroča psiček ali kaka druga žival, kadar si stresa svojo dlako. — Toda Vrona! Daj! Smejati se mi ne smeš! Poglej, krvavo resno mislim! Njegov glas se trese. — Prav zares, Vrona, tvoja beseda takrat: — Ti si lump! — ta me je pograbila, kot pograbi vrag ubogo dušo. Bil je razvnet in govori dalje s k i peč i m šepetanjem. Vse misli zadnjih dni razkrije z odkritosrčno resnico; izpove se svojih dolgov, toda tudi svojih dobrih in poštenih sklepov; z ljubeznjivim jecljanjem prizna njej, o kateri je mislil, da ga tiho posluša, kako se mu je naenkrat zasvetilo2 da jo ima rad. — Poglej, Vronica! Vem, da te danes še nisem vreden! In odkrito povem, da mi je težko biti priden. Toda ti moreš biti moj angel varuh. Ko bi mi dala le malo upanja, moreš iz mene napraviti drugega človeka! Pomagaj mi nekoliko! Daj, Vrona, podaj mi svojo roko! Žorž posluša. Iz temne čumuate ni slišati nikakega gla-su. Vroče se mu dviga kri proti glavi. — Vrona! Če sedaj ne najdeš nobene besede, se ti pozneje za Žorža ne bo nič zganilo! — Tedaj pa se zopet zasliši ono čudno udarjanje po blazini- — Ti! Nikar se ne norčuj iz mene! — Nekoliko zadrž i že malo premočni glas. — Daj, Vrona, pridi sem! — Njegov glas se zopet dvigne. — (V sedaj na mestu takoj ne prideš, pr-/nej, skočim notri! — In takoj poskuša, da izvrši, kar je zagrozil, toda precej trdno zadene z glavo ob železno palico mreže. In da je jeza njegova še večja, se spomni, da je pred leti sam napravil to prokleto mrežo. — Seveda! To imam od svojega dobrega dela! — Prime za železno palico in jo stresa. — Vrona! Nikar se predolgo ne igraj z menoj! (V ne, grem! Tn z Žoržem je potem konec! In ti ga boš imela na svoji vesti! Nobenega od govora. — Prav tako! Je že d^bro. — Žorž poseže po trobenti. — Nikdar me več ne vidiš v življenju! Bog te obvaruj; — Tedaj l>a ga zopet zadrži. Zdi se mu, kot bi v čumnati zaslišal majhen ropot, kot bi kdo z bosimi nogami skočil na tla. — Prihaja! — In ker isti trenutek za drugim, še zaprtim oknom, zapazi na polici pri oknu nekaj belo-sivega, naglo skoči k zida- — Vrona! — vzklikne s pridržanim veseljem. Naglo poseže njegova roka skozi okno, da bi pograbil, kar je smatral za dekletov beli rokav, — Sakraholt! S tem prestrašenim krikom, ki je bil obenem krik bolečin, potegne vso razpraskano roko nazaj. Nekaj časa stoji brez glasu, nato pa vzkipi v jezi proti njej: — Lepo! To ti moram reči! Na, tukaj poglej! — In stegne razpraskano roko proti okno. — Kri mu teče i>o prstih. — Kot ti, ne praska niti najbolj divja liostna mačka! — Mijav! — zadoni iz globočine temne izbe. To zasramovanje je bilo več, kot je mogel Žorž prenesti. — Z Bogom! Jutri me moreš iskati v globokom jarku! — Sedaj se mu ni bilo treba bati nobenega šuma. S težkimi koraki stopa čez dvorišče proti ograji. Ko stoji gori na travniku, pogleda nazaj na tiho hišico ter se divje zasmeje. — V vodo skočiti T Zaradi take? O, ne! Sedaj bom nalašč ostal pri življenju! Ravno nalašč! In tako, kot bom sedaj jaz začel lum-pati, kaj takega še ni bilo! In pogledati me bo morala! In vsak dan si bo morala očitati: Tega imam jaz na vesti! — Da pa je tudi takoj vedela, kako plemenit sklep je napravil v svoji maščevalnosti, nastavi trobento na usta in zapiha v temno noč veseljaško pesem. Z rezkim, napačnim glasom skoča. — Kaj t Čakaj, zagodem ti še eno! In pesem skonča z visokim C, ki je bil najlepši, kar jih je Žorž kdaj zapihal. — Tako! In sedaj more biti zaradi mene vsega konec! — Jezno zavihti roko in vrže trobento v temno noč. Odletela je tako daleč, da je ni niti slišal, kdaj je padla na tla. Toda nekaj dragega zasliši: ropot okna in glas matere Katrice: — Kaj takega pa je že malo preveč! Trudne ljudi strašiti v mira! Bogu kradeš dan! Bog te naj kaznuje! — Boga dan kradem? Kaj! — zavpije Žorž z jeznim smehom. — Saj ni dan, saj je vendar noč! In tvojo mačko naj kdo drugi vkrade! Pred menoj bo imela mir! — Pesti potisne v hlačne žepe, steče po travniku navzgor in se ni več zmenil za besede, ki sta jih klicala za njim mati Katri ca in Simmer-ader, ki se je zbudil iz trdnega spanja. ALI STE ZAVAROVANI ZA SLI;ČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI. kot najboljšo Jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podružnice skoro t vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1,506,900.00. — Za vstanovittv novega društva zadostuje 8 odraslih oseb. Vprašajte 7a pojasnila našega lokalnega tajnika all pišite na:— GLAVNI URAD J. S. K. J.. ELY. MINNESOTA STRAŠEN ZLOČIN V SLOVENSKIH GORICAH Maribor, 16. novembra. j Mod Sv. Antonom in Sv. Andražem v Slovenskih goricah leži občina Cerkvenjak in v tej občini vas Smolinci. Ta je bila te dni pozorišče krvavega zločina, ki je razburil vso okolico ter se je o njem sedaj že raz-vedelo sirom Slovenskih goric. Preteklo soboto, 10. novembra je gnal zjutraj okoli (i pastir Frane Hrnja živino iz Smol i lice v proti Cekvenjaku. Ko je prišel do vodnega jarka v globeli, mu je zastal korak. X jarku je ležalo človeško truplo, voda okoli ležečega pa je bila vsa krvava. V nepopisnem strahu je zbežal pastirček v vas ter sklical skupaj ljudi. Od vseh strani so vreli vaščani proti globeli. Izvlekli so truplo iz jarka, ugotovili. Okoli jarka so se v mokri zemlji poznali sledovi dvojnih nog, večjih in manjših, oboji pa so bili sledovi — ženske. Poleg sledov pa se je vil izda- No dvorišču hiše so zable-steli orožniški bajoneti. Ljudje so nemudoma po odkritju zločina poslali po orožnike in začela se je preiskava. Najprej pri jarku, potem po sledovih do domače hiše in nato preiskava v hiši. Kmalu je bil zločin v vseli podrobnostih razgrnjen. Kratek čas je trajala preiskava, kratko je bilo zasliševanje, ]H)tem pa so zažvenklja-li okovi na rokah osumljencev ln sprevod se je napotil proti St. Lenartu v sodne zapore ... Pri preiskavi so rožniki najprej odkrili smrtonosno orožje — hlevski kramp na tri ro^-lje, ki je bil skrit v listju. Na ušesu orodja so se še razločno poznali krvavi sledovi, prav tako na ročaju. Potem so našli okrvavljeno stranico postelje in s krvjo prepojeno posteljnino. Napovedali so nato aretacijo ženi pokojnika Neži Braček, njegovemu svaku Janezu Brenholzu in vzeli s seboj še 15-letno Klaro. Doma so ostali pod varstvom sosedov le štirje otroci z mrtvim očetom. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU no WEST ISth STREET NEW YORK, N. I. Pldm NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TCVANJE ——■nimimiiir' 11. decembra: Gen. V on Steuben v Hambrra SHIPPING NEWS 12. decembra: New York v Hamburg 14. tfecembra: .Majestic v Cherbourg Washington v Havr* Conte di Savula v Genoa 15. deecmbra: Paris v Havre Bremen v Bremen ' 19. decembra; I Albert Ballin v Hamburg 7. decembra: Saturnia. v Hamburg v Iterengarla Trst Hamburg v Cherbourg 21. decembra: Olympic v Cherbourg 26. decembra: Oeutsehland v Hamburg 8. decembra: Champlain v Havre 29 decembra: He de France v Havre da je že trdo in mrzlo, ter sjk>-znali v mtrveeu posestnika Ja-f Bračkov dom v Smolnicah neza Bračka, čigar domovanje Pri sosedih znan kot torišee se nahaja kakih pet minut od-, neprestanih družinskih prepi-daljeno od usodne globeli, I Ju- | rov. Tu je živel Braček na po-dje so najprej ugibali, da je sestvu svoje 39-letne žene kot morda Braček padel sam v ja-1 soposestnik. Oba sta imela pet rek v pijanosti ter utonil. Bil;otrok, najstarejša, IT)!etna je namreč znan kot alkoholik Klara, se je rodila še izven zaiti bi bila ta razlaga verjetna, jalski trak krvavih kapljic, k so padelc z razbitega čela ter kazale proti hiši pokojnika. Krvava sled je vodila do hiše, pa preko dvorišča do mizarske 1 Zdravniška preiskava je nadela vn i ee, v kateri se je pokoj-! to pri raztele&enju ugotovila nik po navadi zadrževal. V de-' vzroke smrti: močan udarec s lavnici je bila postelja, na ka- topim predmetom po glavi je teri je Braček vedno spal. Na zadel sence in zdrobil lobanjo, postelji, ki je bila pokrita s Neža Braček je priznala zlo-kocem, ]ta je manjkala postelj- čin. V vseh podrobnostih, brez nina. Pač pa so pričali sveže želje po zakrivanju. Kakor, pomit pod in razpraskano ste.- eklu v zakonskem življenju, ki jo je privedlo tako daleč, da B 0 Ž l Č v JUGOSLAVIJI DVA odplutja za PRAZNIKE po JUŽNI PROGI "solnrni s.rani Atlantika" NARAVNOST V JUGOSLAVIJO SATVRNIA 7. dec. i>osi*> v dubrovnik -ji. Preko denot e — 15 ur do J uyoslaui je Conte di SAVOIA — 1 4. decembra Vi lahko uživate r«.ti- NOVIH NIZKIH IZLETNIŠKIH CKX. obrnit«- na kateregakoli poohlaščt'-nega agenta ali na 1 State Str«ft. New York : ; : OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" utihnilo. S hčerko sva odšli k sosedu, tam sva pili nekaj vina in nato šli zopet nazaj. Zopet sem se bala, da mož ni mrtev, da se je potajil in da se bo nad menoj radi udarcev strašno maščeval. S hčerko sva znova šli v delavnico. Mož pa , j«' bil že mrtev. Dvignila sem j ga s postelje, Klara je poma-1 gala, in odnesli sva ga s teža-j vo do jarka, kamor sva ga vr-1 gli. Spotoma se je Klari, ki je držala mrtvega očeta za škornje pri nogah, sezul škorenj, vrgla ga je na tla, nato pa šla! zopet ponj ter ga vrgla k trup-j lu v jarek. Potem sva šli do-j mov, pospravili in zabrisali j sledove ter se podali k počitku". Posestnik Janez Brcnliolz je brat Neže Bračkove. Je poročen, oče treh otrok. O njegovi ča kujejo nadaljnje izsledke preiskave, ki bodo popolnoma razsvetlili to strašno dajanje. Z EMLJEVIDI BOŽIČNI v Jugoslavijo: POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC. Pod vodstvom Mr. Ekerovich-a. BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. Pod vodstvom Mr. Wohlmuth-a. PARIS v Havre, odpluje 15. DEC.--- Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali naiega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj ta navodila na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street Hew York. N. T. je pred nekaj meseci pregovo- S vlo*i v H strašni zgodbi j«, i/. rila nekoliko znanih fantov, da so ji moža napadli ter ga pretepli. Fantje so bili radi tega kaznovani. Neža Braček pripoveduje dalje: "V petek, 9. novembra, smo zvečer grabili okoli hiše listje. Mož je zopet godrnjal, da premalo delamo. Po večerji smo šli s Klaro v klet mlet na žrm-lje. Prišel je za nama mož, pil jabolčnik in naju preklinjal: Preklete povedala Klara Braček slede- če: "Ne vem, kako je oče umrl.i Niti mati niti stric Brenliolz! niti jaz nismo bili udeleženi' pri dejanju. Mati je samo šla • iz kleti ter nato rtikla, «la je o-četa umorila. Nato pa je prišel stric Brenliolz. pomagal je materi mrtvega očeta dvigniti in vsi trije smo ga nesli na travnik. Mati in stric sta drža- (•jifnpoqud ef^a) , la očeta za glavo in roke, jaz Preklete gnjuse in nemarnja-, pa pri nogah. Hodili smo zelo če. Nato je šel proti listnjaku. I počasi". Takrat sem se mu v jezi hote-' la osvetiti. Šla sem za njim ti-1 Janez Brenliolz pri ho, zgrabila v listnjaku kramp jn,u in z vso močjo udarila moža !(U4 /a smrt svojega svaka zasliša- taji vsako sokrivdo. Zve- •jo po glavi. Zastokal je in padel, jaz pa sem se vrnila v klet in mlela naprej. CVz nekaj časa me je obšel strah, da bi se mož jezen vrnil in me za udarec poplačal. Povedala sem hčerki o udarcu, vzeli sva luč in šli k mizarski delavnici, kjer mož ponavadi spi. Iz delavnice je prihajalo hropenje in stokali je". "Dala sem hčerki.luč, sama pa zgrabila zopet kramp in ele v soboto o«l ljudi. Ne čuti se najmanj krivega. V noči od petka na soboto je bil ves čas doma, spal je v sobi z ženo in materjo in ni mogel istočasno nositi mrtvega svaka v jarek. Ne ve niti za kake naklepe svoje sestre proti življenju svaka. Preiskava o dogodku, ki se v taki obliki v Slovenskih goricah že dolgo ni pripetil, se nadaljuje. Vodi jo sodišče v St. Lenartu. Neža Braček in stopila v delavnico. Zamahni- Janez Brenliolz sta v zaporu, la sem parkrat proti glavi z j mala Klara Braekova pa je iz-vso močjo, nato pa je stokanje puščena. Ljudje nestrpno pri- STENSKI ZEMLJEVIDI Na močnem papirju s platnenimi pr.-gihi ............7.50 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Dravska Banovina............30 ljubljanske in mariborske oblasti .....................30 Pohorje, Kozjak............. -.'»O CANADA ZDRUŽENIH DRŽAV .40 VELIKI .................40 MALI ....................15 NOVA EVROPA .G0 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas. Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............25 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York. Virginia .............40 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali S centa. Ce pošljete gotovino, rekomandi-rajte pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. Y. . .. ... .'---—Jv...,,.. , .. .