Izhaja vsatc dan zvečer izvzemšl nedelje in praznike ter velja po pošti prejema* za avstro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za;četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto U K, za~poIfl!eia 12 K, za četrt ieta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drago dežele in Ameriko **lo Ieto>SO K.    Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat In po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravniatro je v Knaflovih ulicah št. 5. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Uredništva telefon it 34. Posamezne številke po 10 h. UpravniAtva telefon it 85.
didat neniško-klerikalne zveze v deželni zbor in zato je pač z ozirom na vladajoče razmere ob sebi umi j ivo, da postane kot zaupnik nemško-klerikalne večine in kot zaupnik vlade deželni glavar.
Kot parlamentarna manjšina bodo narodno-napredni poslanci Šu-kljeja seveda brez ugovora akceptirali kot deželnega glavarja.
Drugače pa je z namestnikom deželnega glavarja. Povsod na svetu je navada, da je tudi manjšina zastopana v predsedstvu. Ni ga parlamenta na svetu, kjer bi v predsedstvu sedeli samo zaupniki večine, manjšina pa bi bila izključena. Kakor ima manjšina pravico zahtevati, da dobi svojemu številu primerno zastopstvo v vseh odsekih, tako ima tudi pravico zahtevati zastopstvo v prezidi ju. Ta pravica se tudi povsod respektira in celo v najbolj konservativnih parlamentih ponujajo socialnim demokratom, ki so gotovo naj-doslednejša opozicionalna stranka, da določijo svojega zastopnika v pre-zidiju. Koderkoli so manjšino izključili iz prezidi j a, tam je bil to casus belli.
Ker bo imenovan za deželnega glavarja zaupnik klerikalno-nemške večine, ima narodno-napredna stranka pravico zahtevati, da vzame vlada namestnika deželnega glavarja iz manjšine, to je iz narodno-napredne stranke.
Ako se to ne zgodi, bo to žaljenje narodno - napredne manjšine in očiten akt sovražnosti, ker se*bo na ta način poteptala po vsem svetu veljavna parlamentarna navada.
Parlamentarna večina je predpogoj vsake parlamentarne delavnosti. Ti! večina ima pa tudi dolžnost skrbeti", da je mogoče mirno, redno in stvarno delovanje, in ta skrb je toliko večja dolžnost, ker ima večina v rokah poslovni red, oziroma oblast ga porabljati. V ni molih šestih letih sr poslovni red dejanjško sploh ni uporabljal. Na mestu deželnega glavarja je namreč sedel mož, ki je pripadal klerikalni opoziciji in je nred-sedstvene posle izvrševal po željah in potrebah opozicije. Zdaj bodo razmere seveda drugačne. 'NarooVno-napred-ni poslanci morajo biti-pripravljeni,-da bo novi deželni glavar z nemško-k-leri kalno večino brezobzirno izkoriščal vse določbe poslovnega reda proti njim. To "'je, .dokler so vrši. v mejah zakona, tudi "pravica "\ ečine, kakor ima manjšina pravico, da izrablja orožje, ki ga daje njej poslovnik z vso' 'brf7.ohzirno.sijo. V. vojski- ni nu*. pnrdona, v/vojski streljajo ljijdi,more < >t"ro kc in; pož i gy j o - . h i še. •      " *
Do vojske pride v parlamentih le tedaj, če prisili večina opozicijo, da seže po najskrajnejšem sredstvu. Nobena manjšina ni dolžna pustiti, da jo večina kratkomalo preglasuje. Bili so časi, ko parlamenti niso bili nič drugega kot stroji za glasovanje in je opozicija imela samo pravico — govoriti. Ti časi so za vselej minuli. Opozicija nima samo pravice govoriti, njena pravica in njena dol-! žnost je, da stori vse, kar je v njenih I močeh, da pomaga svojim željam in potrebam do priznanja, a če se večina neče vdati, ima opozicija pravico in dolžnost, da jo v to prisili, v kolikor to pač more storiti po svojih močeh.
Slovenski napredni poslanci so bili izvoljeni v boju zoper vladno-nemčursko-klerikalno alianco, ne da bi igrali v deželnem zboru statiste in pustili nemško-klerikalno večino gospodariti, kakor bi si ji zljubilo, marveč, da se zavzemajo in če treba tndi z najskrajnejšimi sredstvi bojujejo za pravice in koristi mest in trgov ter njihovih prebivalcev in za uresničenje narodno-naprednega programa.
Samo dve poti sta odprti za reševanje vseh zadev, spadajočih pred deželni zbor, pot porazumljenja in pot očitne vojske, pot kompromisov ali pa pot bojevanja do skrajnosti« Ob sebi se razume, da je odvisno samo in edino od večine, na katero pot hoče kreniti, in ob §ebi se razume, da nosi večina tudi vso odgovornost za razmere, ki se razvijejo v parlamentu.
Parlamenti, je nekoč dejal duhovit politik, so podobni železnici. Ce naj vlak mirno in varno teče. po j »rogi. ne sme biti na progi nobenih ovir in vlak mora teči po obeh relsih. Xa parlamentarni progi je večina samo en reis, drugi rels pa je manjšina. Skrb železniškega osobja, skrb voditeljev večine je, da teče parlamentarni vlak po oholi relsih, zakaj ČC -eden. odpove, skoči vlak gotovo s tira. včasih pa se tudi zgodi katastrofa. *...::
Xi »nun danes še mar, kako se odloči »lezelnozhorska klerikalno -nemška večina. Od nje same je odvi-' sno, ali ho v deželnem zboru mir ali bo Vojna. (V h(\ krenila na pot kompromisov, je prav; če ho hotela imeti vojno, s*' je slovenski napredni "]>o--slanci -]\r hoje. "   '       . /  ; ■ '.'
: ..Zdrava-pitmet pove vsakemuv da resna opozicija v slučaju^kompromisov n'c ho več .Zahtevala, 'kot je; primarno njeni moči, številu njenih vo-lijcev in ?i j i li davčni sili; a istofako povr -;<li;;iy;i pamet vsakemu, da se z
manj ne bo zadovoljila nobena opozicija. Tudi slovenski napredni poslanci ne bodo več zahtevali, kakor jim gre, pa tudi majorizirati se ne bodo pustili, na noben način in za nobeno ceno. Kar se bo rešilo, se bo rešilo potoni kompromisov, kar se bo dovolilo, se bo dovolilo vsled sporazum-1 jenja, ali se pa sploh ne bo dovolilo.
Tisto, kar so klerikalci sanjarili pred volitvami, naj si kar iz glave iz-bijejo. V »Slovencu« z dne 26. februarja so oznanili:
»Deželna sredstva so omejena, potrebe so pa ogromne. Zato bo treba jako natančno preračunati, za kaj in koliko se naj izdaja. Jasno je, da bo S. L. S., ki ima zdaj vse kmečke okraje, skrbela za svoje volivce. Ravno tako jasno je pa tudi, da bo ta najmočnejša stranka pobijala liberalno in ji bo odrekla vsako pomoč. Ker so tudi veleposestniki agrarci, bodo potem mesta v resnici brez zastopstva, ako volijo liberalno. Mestna skupina, ki bo poslala zdaj liberalca v deželni zbor. se lahko izbriše izmed zastopanih okrajev; bolje bi bilo zanjo, ako poslanca sploh nima, kakor pa da ima liberalca.«
Tu je s suhimi besedami in s cinično brezstidnostjo povedano, da mislijo klerikalci brezobzirno majorizirati mestne poslance in mesta in trge z izstradanjem kaznovati za to, ker so napredno volili. Bodi klerikalcem povedano, da iz te moke ne bo kruha, da se zastonj vesele, kako bodo zatirali mesta in trge. Noben krajcar ne bo izdan za kmečke okraje brez kompenzacije mestom in trgom in ta kompenzacija se bo določevala po ključu, ki se dobi, če se vzame v račun, koliko je mestnega in kmečkega prebivalstva in koliko plačajo davkov mesta, koliko pa kmečki okraji. Podobno se postopa na Češkem in na Moravskem in tudi pri nas se ne bo nič drugače postopalo, ker 'mora vsak poskus, poteptati ta na načelu pravičnosti sloneči modus viveudi. izzvati takoj vojsko.
Kar smo že v uvodu temu članku povedali, ponavljamo tndi ob koncu svojih izvajanja Večina ima moč in "oblast v rokah m od nje je odvisno, kaj - bo z deželnim zborom, njena je odgovornost, če bo delal ali če. ne bo dHal, a tega naj nikar niti za treuo-tek ne pozabi.:, majoriziran j a in preglasovanja je konec in če misli kle-rikalno-tiemška večina, da bo slovenske na i »redne ]H>slanec pritiskala oh zid," ho kmalu spoznala, da se je krvavo motila.
M\ deželni zbor.
Volitve v kranjski deželni zbor so bile včeraj z volitvijo iz veleposestniške kurije končane. Moč posamičnih strank se pri teh volitvah ni premenila. Kakor v prejšnjem, tako bo tudi v novem deželnem zboru imela vsaka stranka toliko mandatov kakor poprej: Klerikalci 10, Nemci 11 in slovenski napredujaki 9 glasov. Zgodila se je ena sama premem-ba, klerikalci so pridobili vipavsko-idrijski kmečki mandat, zato pa so izgubili na slovensko napredno stranko idrijski mestni mandat. Ta zamenjava ni napačna, ker je vsled nje postala narodno-napredna stranka v deželnem zboru enotnejša. Slovenski napredni poslanci so zdaj poklicani, zastopati samo interese mestnega prebivalstva in slovenske narodnosti in to jim bo le olajšalo njihovo delo.
Slovenski napredni poslanci so bili izvoljeni v ljutem političnem boju zoper vlado, Nemce in klerikalce. Naravna posledica tega je, da bodo stali v opoziciji proti tej vladi in proti vladnima strankama, ki sta šli kot nemčursko-klerikalna koalicija v boj zoper narodno-napredno stranko in ki imata v novem deželnem zboru tudi večino.
S to večino, s to nemško - klerikalno alianco mora narodno-napredna stranka računati. Ta nemško-kle-rikalna večina bo odločevala v deželnem odboru, ta večina bo imela v rokah oblast in z njo vred prevzame tudi vse dolžnosti večine in vso odgovornost, in sicer za vse, kar bo deželni zbor storil in česar ne bo storil.
Samo ob sebi se razume, da bo izbran za predsednika deželnemu zboru eden izmed voditeljev klerikalno-nemške zveze. V parlamentih, kjer poslanci predsednika volijo, ga-vzamejo vselej iz strank pripadajočih večini. Pri nas imenuje deželnega glavarja vlada in naravno je, da izbere vodno moža, ki je vladi vdan in se več ali manj pokorno ravna po njenih naročilih.
Za mesto deželnega glavarja je po sedanjih dispozicijah določen, dvorni svetnik Š u k 1 j e. Kraj vse politične in osebne antipatije do tega moža uvidevnmo popolnoma, da sta se nemško-kierikalna večina iu vlada odločili zanj. Suklje je bil vse svoje življenje skozinskoz vladen človek, uživa popolno zaupanje klerikalcev in tudi- popolno zaupanje--Nemcev. Šuklje bi sploh ne bil danes poslanec, ko hI mu ne bili Koče-varji pomagali do mandata. On je edini poslanec-, ki je prišel kot kan-
LISTEK. 1
Povesi 11 ona.:. Svetlean.
■
Bila je dolgočasna in pusta zima, vlažne megle so se vlačile po mestu, in ako smo jim hoteli ubežati na ljubljansko polje, .smo zagledali presenečeni in potrti, da je vsa prostrana plan istotako zadelana z vlažnimi, sivkastimi plastmi, ki so se vozile nad njivami in po hrastovih šnmah čisto do Save. Hrepeneli smo in si želeli suhe. jasne zime, krasne, ledeno kraljice z bleščečim plašeem, z bisernim nakitom, z dijamantnim šalom, ki se utrinja in leskeče in gori v solnčnih poljubih.- Žari. in ne izžari od jutra do noči. Zato smo postajali doma, in ako smo za trenotek skočili v mesto, smo se hitro vrnili, se šalili s Polonico ali hodili na obisk k čevljarju Krone tu.
Ali neko jutro se mi ni dalo iz Postelje. Ležal sem in listal brez zanimanja po knjigi, a v tem me zmoti ženska govorica zunaj pred vratmi. ^o glasu sem spoznal gospodinjo Polonico in sosedo Komisarko, ki je stanovala nad nami.
»Ali  se res moži vaša Cilicaf«
»Ob, jejmine, ali res še ne veš?«
"se' je začudila Komisarka. ki je bila baje. riliei- teta. - ' '
Oh.   jejno. res, 'malo 'se hrani, pa kaj   ho dekle!  Saj ne more izbi:. lsntir«-* .   • , '
»Tako-! Kateri pa bo?« se je zo-pČ1 zaslišala Poloniea.
»Oh, jej no, tisti veliki France, saj veš no,  ki dela fam v usnjarni.-Tisti, ki tako štorklja pri hoji in se tako nazaj 'meče.« -
»Keeeh!« Po glasu, ki je prišel ■Polonici iz ust, sem spoznal, da še je silno začudila ;n ni mogla najti lakoj hesede. " '
»No, seveda, čeden ravno ni, pa zanjo bo že. Tako je pa prav dober človek. Vsako nedeljo je pri vseh mašah v šentpetrski cerkvi, pa še pri nauku popoldne. In denarja ima že tudi prihranjenega, da jo lahko takoj vzame.«
»Glej, glej,« je strmela Poloniea in se še vedno ni mogla privaditi misli, da bo tenko, nežno Cilico, ki je ni nihče i\v\\^i\('^ klical kot »gospodično vzel za ženo drvasti, nerodni Prance.
Komisarka je zunaj nekaj zaše-petala, kot se je zdelo, na uho Polo-niei. Mene je že ves čas nekaj davilo v grlu in stiskalo pri srcu, a v tem trenutku sem začutil bliskoma, da mi je vsa kri vdrla v glavo, in v trenotku sem bil pokonci.
Komisarka    zunaj   je šepetala,
Poloniea pa se je zopet naglas zaem dila :     /      ■'  \y ! % t       % ' _ /
>>A naš.V Zgovprila je moje ime. »Ta. praviš, da gleda za njo?«
»Oh,..jej no,«, je hitela Komisarka. »Drug za drugim gledata, pa ne samo to! Vas« —r zaslišal sem svoje ime.—- »vaš jo • zmirom čaka doli pod stopnicami. iii-Cilica kar gori, kadar pride od njega. In zadnjič mu je ne-s|a tak lep'nagelj, ki ga je kupila za zadnje krajcarje pri vrtnarju. Naš« — 1o je bil. njen dedec —« jo je strašno ozmerjal in toliko, da je ni na-tepel.«
»To pa ros uj nič. hudega,« se je Poloniea potegnila za Cilico in zame. »Ce mu da nagelj, jaz jima privoščim. Tako je bil pa vesel ta-le naš « spregovorila je moje ime — »da je prepeval ves večer, kot bi imel an-gelce v svatih.«
»Pa ('ilica ga ho že morala pozabiti. Naš ji je ukazal; da mora vsak večer klečati na kolenih, dokler ga ne pozabi. No, po bosta že tako v nedelje* prvič oklicana —«
.Jaz sem strmel topo in neumno predse. Glavo sem stisnil v pesti in se zgrudil. Oči so se mi orosile.
Oj, kako ini je bila draga v tem hipu drobna moja Cilical Kako jasne so se mi zdele njene oči, kako svetla njena prosojno-bela lica! Patici bi prednjo in bi poljubljal njeno
golo nožico, objel bi jo in ne izpustil več iz rok.
Ciliea, moja Ciliea! Ali hočete, da Vam povem, kako mi je bilo, ko sem jo prvič poljubil! Ko je stopila mi prstke in dvignila svojo glavico in pritisnila ustnice k mojim }. Kos. bila | je ljubezen, čista ljubezen, ki je naju zbližala. O mraku, pod prvimi večernimi zvezdami Sva si nehote in nevede padla v naročje, samo sree je govorilo. Ko pa sva se vzbudila iz opojnega trenolka, sva bežala narazen kot dva zločinca. In potem sem blodil do polnoči po samotnem polju, klečal sem pod križem in zahvaljeval boga za sladki, sveti hip prve ljubezni. Ob dveh sem se tedaj vrnil, splezal čez zid. da sem mogel domov, in v svoji sobi sem slišal skozi zid jezno Polonico: »Za oštarije ima denar, same pa ne, pijanec!« Smejal sem se in tako sem bil sročen, da bi jo na kolenih prosil odpuščanja. In ponavljal sem ime svoje Cilice, ji voščil lahkO noč in zaspal in v sanjah sem zopet objemal svojo Cilico, svojo predrago, svojo ljubezen.
In sedaj je bilo vse pri kraju.
Ciliea se je imela omožiti z dolgim, štorkljastim Francetom.
Kako sem se jaz razljutil, kako sem se razgnjevil! Zlomil bi kot kos trhlega lesa tistega usnjača ustrojenega, odtrgal bi mu glavo in mu jo zagnal   v   glavo   in   sto strahovitih
Deželnozborske volitve na Goriškem.
V G o rl c i , 6. marca.
Najboljše merilo za prcVo sodbo o sedanjih deželnozborskih volitvah je razpoloženje pri klerikalcih. Izid splošnega volilnega razreda v ponedeljek jih je potrl, izid v kmečkih občinah v sredo pa spravil v strašno jezo. Dr. Gregorčiču ni šlo več tako gladko, drugi klerikalni kandidat, cerkljanski župan Kosmač, je pa prišel v ožjo volitev z Jureti č e m iz Kobarida. Klerikalni kolovodje v Gorici so se prijemali za lase, kako da je mogoča ožja volitev v Gorah, o katerih so mislili, da so popolnoma njihove. Na Krasu sta prodrla dr. Gregor in in Josip Štrekelj, v goriški okolici pa je prišel v ožjo volitev s kojščanskim županom O b 1 j u b k o m sam profesor in deželni odbornik Berbue! To je klerikalce neznansko razkačilo. Rajše bi bili videli, da sta propadla Zega in Klančič, nego da je prišel Berbuč v ožjo volitev. — Glede ožjih volitev nimajo klerikalci nobenega upanja, da bi kaj dosegli. Navdušenje v naprednih življih pa je na-rastlo, veselje veje med njimi, in pomnoženi se pripravljajo na nove volilne bitke dne 9. in 11. t. m. Pogum se je polastil širokih mas, pogum, ki rodi zavest na zmago.
V kmečkih občinah v goriki okolici so si pomagali klerikalci s furlanskimi glasovi v L(»čniku. Pred šestimi leti je šel Gregorčič v Furlani-jo po glasov«', da je zlezel zopet v državni zbor na škodo goriškim Slovencem, sedaj so šli klerikalni junaki v bližnji Ločnik po glasove ter jih nabrali zadosti za Zego in Klančiča, Dremalo pa za Berbuča. To je obudilo mnogo ogorčenja, katero mora priti do pravega izraza na dan ožje volitve 11..t. m.
Danes 0. t. m. je bil izvoljen v skupini trgov in industrijskih krajev Andrej G a b r š č e k , znani naš narodni bojevnik. Klerikalni kolovodje so spletkarili na vse načine, da bi ga vrgli, kakor hitro je bila priglašena njegova kandidatura, dr. Gregorčič pa je že poprej računih kako bi opeharil trge za poslanca, kar je hotel doseči s priklopljenjem vasi in sel, ki spadajo k tržnim občinam — ali mož se je zmotil. Gabršček je izvoljen z veliko večino. Črni petek za klerikalce. Da pride Gabršček v deželni zbor, to je velikega pomena. On nam  je pometel že marsikaj ne-
kletvic sem /govoril na njegov račun.
Ali to ni nič pomagalo. Tisti   veliki   France,  delavec v usnjarni, je bil Ciličin ženin.
In tretjo nedeljo potem smo hili povabljeni na šenitnino. Jaz in moja tovariša smo se odpravili skupno. Bedenj si je oblekel črno salonsko obleko, si nalikal črevlje in navihal brke. Zebre je ostal demokrat, edino v suknjo, v naprsni žep je vtaknil sest hraziljk, da postreže ž njimi ženinu in drugim imenitnejšim svatom. Jaz se nisem imel v kaj preobleči, zato sam ostal delavec. Zataknil pa sem si šopek v gumbnico, rdeč šopek, ki je bil še moker od Ciličinih soli in njenih poljubov.
Družba je bila že zbrana. Ženin France in naša vitka, uboga nevesti-ca, zraven nje sta sedela njena neusmiljena gospodarja, Komisar — bog vedi, odkod je dobil to ime — in Komisarka. Nadalje so se vrstili gostje: Brata črevljarja Frone in Tone, sedlar Damijanček in vrtnar Vrban-ček, gospodinja Poloniea, še nekaj postarnih, meni neznanih žensk in Ciličine prijateljice: Julka, Manica, Mici, Nina in Milka.
Dekleta so zašumela in se za-smejala pri našem prihodu. Zagnali smo se k njim in si jih porazdelili na levo in desno stran. Meni ni bilo do
snage, naj pomete še tisto veliko nesnago v deželnem zboru!
Jutri se bije važna volilna bitka v v e 1 e p o s e s t v u , na katero so metali poglede in polagali grabežljive roke klerikalci že s prvega početka. No, upati je, da si tu opečejo vse svoje posvečene in neposvečene prste.
Glavno pozornost na obračamo že na ponedeljek, 9. t. m. ter na sredo, 11. t. m. dva dneva ožjih volitev. Poklicano je goriško ljudstvo, da si osvetli na ta dva dneva svoje čelo ter pokaže, da je goriška dežela res zavedna in napredna.
Obrtni vestnih.
Izvršilni ukaz k zakonu o pen-zijskem zavarovanju zasebnih uslužbencev je izdalo notranje ministrstvo koncem preteklega meseca. Kot priloga so temu ukazu pridejani, kakor je to sicer običajno pri sličnih zakonih, formularji za notranje poslovanje zavarovalnih zavodov tudi za poslovanje s člani. Po obširnih in zamudnih pripravah, ki jih je vlada vršila tekom lanskega leta, zlasti glede vprašanja, katere osebe je smatrati za zavarovanju podvržene, se je splošno pričakovalo, da izvršilni ukaz prinese točnejša navodila v tem pogledu, kakor jih je sedaj najti v objavljenem zakonu. Po naši sodbi je seglo to pričakovanje predaleč. Predvsem stoji, da besedilo zakona samega ni srečno in da daje mesta različnemu tolmačenju. Zategadelj bi bilo sicer pač želeti, da se vprašanje o obsegu zavarovalne dolžnosti pojasni v podrobnejše, vendar pa pri tem ni prezreti, da izvršilni ukaz ne sme in ne more segati preko zakona samega. Izvršilni ukaz more pač podajati podrobnejša navodila, razširiti pa in utesniti obsega zavarovalne dolžnosti izvršilni ukaz ne more, če za to ne daje zakon posebnega pooblastila. Tudi je pomisliti, da je predmet na sebi jako težaven vsled mnogolikosti in različnosti razmer, ne le glede različnih službenih vrst, marveč tudi v posameznih službenih kategorijah. Zategadelj je tudi iz tega razloga težko podati splošna, generalna navodila za postopanje v praksi. Odtod prihaja, da je lanska ekspertiza, katere namen je bilo izbrati nekak seznam službenih nazi-val, ki pridejo pri tem zavarovanju v poštev, imela prav malo ali celo nič uspeha. Ce ne pride tekom letošnjega leta, kakor se je že od mnogih strani predlagalo, do tega, da se sklene dodatni zakon, čigar namen naj bi bil zlasti tudi. začrtati ostrejši krog zavarovanju podvrženih oseb, potem bode pač šele v konkretnih primerih rešiti sporna vprašanja o zavarovalni dolžnosti; to pa na podlagi določila zakona v § 1., ki pravi, da je v slučaju dvoma, ali je koga šteti za zavarovanju zavezanega nameščenca, odloča v prvi instanci politično okrajno oblastvo, v čigar okolišu se nahaja službeni kraj uslužbenca. Premnoga nejasna vprašanja glede zavarovalne dolžnosti nameščencev gotovih uslužhenih vrst, bode edino tem potom urediti, zakaj gotovo je, da bodo službodajalci kakor tudi taki uslužbenci, katerim zavarovanje spričo visokih premij ne ugaja, poskusili oprostiti se zavarovanja.
Vprašanje, v katerih deželah se osnujejo deželna mesta centralnega penzijskega zavoda sicer v izvršilnem ukazu še ni rešeno; ni pa skoro upanja,   da   bi   dobili   za Kranjsko
svoje deželno mesto, vse kaže, da potisnejo naše interesente deželnemu mestu, ki se osnuje v Trstu. Tako bo-demo glede deželnega mesta brez vpliva, izročeni laški samovoljnosti; centralni zavod na Dunaju pa je po izvršenih imenovanjih nemška domena. Za vse slovenske dežele so imenovali v prvem načelstvu — enega namestnika. Interesi naših krajev so vladi neupoštevua količina, ves trud, zagotoviti pravično upravo, je bil zaman. Cela uprava penzijskega zavarovanja bode sploh, kakor razmere stoje, trajno zavarovana nemškemu vplivu, to pa mnogo po krivdi slovanskih poslancev, Jti se niso ob posvetovanju o tem zakonu pravočasno potrudili za ureditev take uprave, ki bi zagotavljala Slovanom vpliv, ki jim gre. Naj bi bil ta neuspeh saj obudil čuječnost slovanske delegacije tedaj, ko pride na razpravo delavsko starostno zavarovanje.
Predpogoji za zavarovalno dolžnost uslužbencev so: 1. Dopolnjeno 18. leto in ne preseženo 55. leto, vpo-štev pridejo torej le osebe, ki so vsaj 1. januarja 1854 in najpozneje 1. januarja 1891 rojene. 2. Letna plača vsaj 600 kron pri enem gospodarju, ki se običaj n o ne plačuje v krajših kakor mesečnih obrokih. Dejansko drugačno izplačevanje v krajših rokih ne odloča. 3. Nameščenec mora imeti uradniški značaj, odnosno mora opravljati izključno ali pretežno duševna dela. Oba ta dva zakona ne omogočata zanesljive presoje o zavarovalni dolžnosti. Pričakovalo se je, da odpravi izvršilni ukaz nejasnost s tem, da poda porabno razlago. Naj torej navedemo besedilo predmetnih členov izvršilnega ukaza (10. in 11.). Uradniški značaj je dan tedaj, kadar se z dotičnim nameščen jem prevzame trajno izpolnjevanje gotovih z izvrševanjem poklicnega delovanja združenih dolžnosti z izključnim ali pretežnim duševnim delom proti trdni plači ter je delo kvalitativno opredeljeno. Za trdno plačo pa ni smatrati dajatev v gotovini, katerih službodajalec ni dolžan dajati, (nagrade i. dr. enako), daril od primera do primera, pavšalov proti zaračumbi ali v pokritje stroškov, kakor tudi ne povišanja prejemkov le začasno, če ostane delokrog nastavljenca isti.
1' poraba v i z k 1 j u č n o a 1 i vsaj pretežno duševna dela, v kolikor že ni običajno združena z dotičnim poklicnim mestom, je v dvomu tedaj dana, če je za nastop take službe po splošnem običaju ali posebnem predpisu službodajalca potrebna primerna predizobrazba. Ce ni te potrebe, zadošča dejstvo prediz-obrazbe, izvzemši če je dokazano, da se dotični nameščenec v resnici ne uporablja za izključno ali pretežno duševna dela. Praksi s tem ne bo mnogo pomagano, ni tukaj mesto za podrobno kritiko navedenih določil, omenjeno bodi le, da po naši sodbi ne gre razlagati pojem »uradniški značaj«, ki je po zakonu znak zase, z drugim pojmom »pretežno ali izključno duševno delo«, ki je istotako samostojen znak.
Obrtnonadaljevalnih šol na Kranjskem je bilo v preteklem šolskem letu izven Ljubljane 17, in sicer na Bledu, v Cerknici, v Idriji, Kamniku, Kočevju, Kranju. Krškem, Metliki, Novem mestu, Postojni, Radovljici, Ribnici, Škofji Loki, Smartnem, Tržiču, St. Vidu, Zagorju ob Savi. V Ljubljani ena obrtna na-daljevalnica in tri obrtne priprav-Ijalnice   ter   trgovska nadaljevalna
šola (gremijalna šola) za trgovske vajence, ki jo vzdržuje gremij trgovcev. Vseh učencev na obrtnonadaljevalnih in pripravljalnih šolah na Kranjskem je bilo 1426, in sicer na ljubljanskih šolah 550, na onih izven Ljubljane 87(3. Na gremij al ni trgovski šoli je bilo koncem leta 110 učencev. Na obrtnonadaljevalnih šolah v Idriji, Kočevju, Metliki, Kamniku in Novem mestu, je bil poseben trgovski tečaj z,a trgovske vajence, v trgovskih tečajih na teh šolah je bilo skupaj 41 trgovskih vajencev. Vseh trgovskih vajencev na izven-ljubljanskih šolah je bilo 114 (73 + 41). _
Glasovi z Jesenic.
— Odgovor »Slov e n s k e -m u Narod u«. Tako je naslov tiskovini, ki jo je razpošiljal pretekli teden tovarniški uslužbenec P o n -g r a t z po jeseniški občini. Ne mislimo se ukvarjati s Pongratzem in mu odgovarjati, ker vemo, da kot hlapec tovarne le posodi ime, za katerim se skriva nemška stran-k a, s katero edino nam je opraviti. Iz tega skrpucanega »Odgovora«, ki sedaj črno na belem dokazuje nemške nakane, naj priobčimo nekatere odstavke: »Da me bo »Narod« napadel, tega sem bil že itak prepričan in radi tega sem tudi dovolil vstop »Narodovemu« poročevalcu. Saj nima »Narod« drugega opraviti, kot ljudi lopovsko napadati (Pongratz se upa govoriti o lopovščini, čujte!), kateri nočejo v njegov rog trobiti!! (Pongratz je trobil že v vse rogove) .»Ako hočem jaz samo z volilci govoriti (kako samozavestno!), mi ni potreba prirejati javnih shodov. Res je, da so se tega shoda udeležiU brez izjeme samo možje slovenskega duha (Pon-gratzovega kalibra!) in mojemu govoru resnico (uboga slovenščina!) burno pritrjevali. Jaz nisem nobenemu pesek v oči metal (kamenje!), govoril sem samo golo resnico. (O jej!). Jesenice so bile in ostanejo slovenske, ko bomo mi že vsi v črni zemlji strohneli. (Gotovo, pa brez dr. Egra!) Ako kdo trdi, da hočemo Jesenice ponemčuriti, (kaj pa potem hočete?), je ta trditev lopovska in le lopovi nas danes še zaničujejo zNem-čurji! Kaka nevarnost je pa na Jesenicah, da se ponemčurijo1? Morebiti, ako bi bil jaz župan? (Gotovo, samo da nikoli ne boste, gospodine Pongratz!). Ali ker tovarna ogromno vrsto davka plačuje (z delavskimi groši!) in s tem prispeva, da Jesenice napredujejo? Ne! Jaz sem sin slovenskih staršev (žalibog, res je!) rodom Slovenec in kot tak stojim popolnoma na strani Slovencev, (ta trditev je pač lopovščina tovarniškega kruhoborea!), a nimam pa vzroka zaničevati druge narode! (Tega tudi mi nočemo, a na svoji zemlji hočemo gospodariti!). Jeseničani in Savča-ni, vi imate slovenske šole (zakaj pa ste nam vsilili »šulvrrajnsko« šolo?), slovenske otroške vrtce (tudi brezpo-trebne nemške!), vaša mladina se vzgaja lahko popolnoma slovensko, slovenski duhovniki in slovenski učitelji imajo vašo mladino v rokah. (O tem se pogovorimo na javnem shodu!) Za odrašeno mladino imamo na Jesenicah »Sokola« (tovarna meče člane iz svoje službe in jih šikanira!), imamo »Orla«, imamo slovenska izobraževalna društva itd. Zdaj vas pa še vprašam, kje pa nevarnost preti, da se vas ali vašo mladino po-nemčuri? (Kako lopovsko vprašanje!).   Ali   je   morebiti nemčursko.
ako zahtevani kot občinski odbornik, da se naj uraduje v občinskem uradu s Slovenci slovensko in z Nemci nemško in ravno tako naj se rešujejo pismene vloge f To je narodna ravnopravnost.« (Kaj pa delajo Nemci v Celju, Mariboru in popolnoma slovenskih občinah na Koroškem ali pa celo v slovenskem Tržiču?! Jesenice so slovenske in se bo tudi vedno slovensko uradovalo, če ni Nemcem prav, pa naj odidejo na Prusko, saj si pri nas itak samo žepe polnijo!). To je konfiteor jeseniških Nemcev, ki smo ga priobčili s primernimi opazkami. Ali je še kdo, ki ne razume našega boja!?
— Nepristranskega župana hoče imeti pest jeseniških Nemcev. Kakšen pa naj bi bil ta župan? Predvsem bi se moral ravnati po navodilih voditelja ljubljanskih kazinotov dr. Egra. Kar se tiče narodnosti bi moral poosebljevati nekaj takega, kakor je na primer dični Tone Pongratz, Slovenec in Nemec, kakor pač potreba nanese. Odpraviti bi moral samoslovensko ura-dovauje in upeljati blaženo namšči-no. Občinski uslužbenci bi morali biti nemški agitatorji, delavci ničle, tovarniški pisači pa gospodje. Takega nepristranskega župana hočejo imeti — Nemci! Pa ne bo šlo tako gladko po volji nemškega Mihelna!
— Zakaj niso bili povabljeni na volilni shod po § 2., ki se je vršil preteklo nedeljo, vsi volilci jeseniške občine, če se je res hotelo govoriti samo z volilci? Povabljeni so bili samo tisti, o katerih se je že naprej vedelo, da se pustijo natarbati. Ce je res kaj korajže, naj enkrat po-arabi Pongratz vse volilce, potem pa se bo govorilo. Torej!
— Govori se, da namerava vlada imenovati za komisarja na Jesenicah okrajnega komisarja Ker-d i n a iz Radovljice. K o r d i n je prijatelj našega P o n g r a t z a , katerega je pri neki priliki pohvalil kot najsposobnejšega človeka za jeseniškega župana. Mislimo, da to vse pove. Kakor se vidi, ima dr. Egrova klika še vedno velik vpliv pri deželni vladi, ki se ne upa imenovati za komisarja poštenega Slovenca. Naj bo to opomin slovenskim poslancem, da pri prvem zasedanju deželnega zbora deželno vlado pošteno primejo. Slovenci ne bomo krivili svojih hrbtov, da bi se po njih zidal nemški most do A dri je!
— Nemška tov a r n a vedno vpije, da je največji davkoplačevalce v občini in s tem vpitjem tudi moti našo slavno vlado. Pri tem pa pozabi povedati ta nemška tovarna, da zato tudi pobašejo razni pruski krivonosci vsako leto milijone v svoje žepe. da izplačuje tovarna svojim akcionarjem 10rc dividende in je tisti občinski davek le drobtinica, ki pade z mize bogatinove, le neznatna kapljica, ki se izgubi iz morja. Petkrat tako velik davek bi rad vsakdo plačeval, da bi le smel spraviti dobiček tovarne. Preskrbite raje delavcem poštena stanovanja in starostno oskrbo, na vam bo še vedno dovolj ostalo, občinsko gospodarstvo pa pustite v miru in ne skušajte gospodariti tam, kjer ste le — pitani gostje!
K d a j izpolni ravnatelj železuične direkcije v Trstu, dvorni svetnik g. R u i* t* svojo pismeno obljubo na pritožbo z dne 18. septembra pr. 1., vpisano v pritožno knjigo pri prometnem uradu na Jesenicah. Proti posta jenačelnikn Kollerju š«' danes ni uvedena disciplinarna preiskava in aspirant VValland, ta famozni duševni oče lažnivega poroči-
la na direkcijo, še danes skače po jeseniškem kolodvoru. Ali dvorni svet. nik g. Ruff mar odobruje početje podrejenih uradnikov, da denuncira, jo v svojih poroči)|h od železniških uslužbencev napadene Slovence?; Gospoda naj bo uverjena, da dobiniu zadoščenje! Preskrbljeno je, da po-stane zadeva vprašanje širše javnosti! _
Pismo s HruasKesa.
(Po volilni zmagi.)
V Zagrebu, 6. marca.
Ni baš umestno pred volitvami prorokovati rezultat volitev, ker se pri takih prilikah vselej prigode iznenađenja. Toda, kdor se je na Hrvaškem bavil z volilnim gibanjem, je približno že lahko pogodil, kako bodo volitve izpadle.
Kdor bi se izmed čitateljev potrudil ter poiskal moj dopis pred pri. bližno enim mesecem, ko sem našteval, koliko bo približno odpadlo] mandatov na to ali ono stranko, se bo lahko prepričal, da sem napovedoval hrvaško-srbski koaliciji okoli 50 mandatov, vsem ostalim strankam pa 38.
In ta moj račun se je uresniči]. . Iznenađeni so sicer še mnogi, toda vsa ta iznenađenja so na kori>; koalicije. Takoj pri glavnih volitvah je dobila koalicija 52 mandatov, a v štirih okrajih je prišla v ožje volitve, ki se imajo izvesti te dni. Nade jati se je, da bo pri teh volitvah osvojila vsaj še tri mandate. Vsi kan didati bana barona R a neha so popolnoma poraženi. Vsa njegova vlada je ostala na bojišču, in sicer z narav-nost sramotnimi manjšinami.
A poraženi so bili tudi vsi bližji prijatelji barona Raucha. Srhski ra-dikalci, ki so z Rauchoni sklenili očitno zvezo, so komaj rešili d v mandata. Takisto nesrečno so se končale volitve tudi za F r a n k o v o si ranko.
Treba je u važe vat i ,da je stranka povsodi raztrobila, da si bo najbrže že pri teh volitvah priborila večino. S silno vehemenco so stopili v volilno borbo in vsakdo jim je prorokova!, da bodo osvojili najmanj 30 mandatov. Toda priborili so si s težkim trudom jedva t r i nove mandate, da jih torej sedaj imajo skupaj '2'.). A pri teh volitvah je bilo 30 ni.t-l džaronskih volilnih okrajev, ki jih je bilo mogoče osvojiti. Sedaj s«t se vsi ti mandati porazdelili: vsaka stranka bo odslej neprimerno krep-keje čuvala svojo posest, kakor so to mogli madžaroni, ki so brez pomoči vladnega aparata ostali brez prista | še v in somišljenikov.
O Rauchovih kandidatih se je vedelo, <la ne bodo in tudi ne smejo I priti v sabor, ker bi to pomenjalol zmago madžaronske politike na Hr vaškem.
A narod je vkljuh škandalozne-| mu  volilnemu   redu s cenzusom 61 kron  (po mestih   30 kron) sijajni zmagal, in sicer z javnim   glasova-| njem.
A kaj sedaj
Sedaj se gre za zmago parlamentarnega principa na Hrvaškem.
Po določbah nagodbe iz 1. 1868. imenuje   hrvaškega   bana   kralj na| predlog ogrskega ministrskega predsednika. Madžari imajo torej pravi co, da nam pošiljajo bane, kakršni sol jim po volji. Toda mi imamo dru^tj pravice. Hrvati lahko doma s t rine
(Dalje v prilogi.)
veselja in šumne zabave, zakaj nenadoma, še pri durih sem začutil na sebi solzni in plahi, neskončno užaljeni in razočarani pogled Ciličin. Gledala je name brez prestanka in ni odtegnila oči. Bil sem kot na trnju. Kadar sem jo pogledal, se mi je zdelo, da so zasijale v smehu njene srebrne solze, da se joka smrtno ranjena ljubezen. Hotel sem se napiti, in dasi sta Nini in Milka neprenehoma in z vso prijaznostjo pazili name, bi se mi bilo to posrečilo, da ni proti deseti liri zmanjkalo vina.
Bogsigavedi, kako se je to zgodilo, mi trije, pesniki in potepuhi, smo imeli denar. Vsi trije. Nemudoma smo zložili za deset litrov. Zebre je skočil po naš lončeni sodček, ki je držal pet litrov, in ki smo ga polnili ob slavnih prilikah, pet litrov je stalo praznih na mizi.
»Alo, Cilica, skoči po vina!«
Komisar je zaganjal ubogo ne-vestico. Jaz sem bil srdit, da bi skočil na dedca starega in mu s pestjo ubil bučo.
Jaz in Pedenj sva šla po vino.
In potem smo začeli piti. Jaz nisem hotel delati sramote, ali tedaj je stopila Cilica k meni.
»Dragi, lepo te prosim, ne pij!«
Pogledal sem jo zelo začuden.
»Ne pij, lepo te prosim!«
»Cilica, nevestica, zakaj?« Kako sem se zasmejal temu otroku!
No, da povem, nisem pil. Pač pa sem postal  razposajen  in neugnan,
začeli smo peti, Frone je zaigral na orgljice, dekleta so začela plesati, in bilo je ženitovanje brez primere.
Ženina Franceta smo vzeli v sredo, mu nalivali, in zares skazal se je korenjaka. Tako je pil, da smo se vsi čudili. Kadar se je začel braniti, sem poiskal najlepših besed in ga počastil z naj izbrane jšim i imeni. Hotel sem piti ž njim celo bratovščino, ali zdel se mi je pregnjusen. Brki so mu viseli kot mrožu, usta je imel slinasta in smrdel je po čreslu in kožah. — Oj, Cilica!
»Že dolgo nismo pili ga,« smo krožili neprestano in le ženinu na čast. Smejal se je kot blaznik in pil in pil.
»Kupil sem si babo, babo,« smo zapeli. Ali ta pesem ga je tako navdušila, da je skočil od mize in hotel k Cilici. Ali nevesta se je kot otrok stisnila k meni, in jaz sem prišel s polnim kozarcem ženinu nasproti in mu ga izlil v grlo.
Proti polnoči se je začela družba razhajati. Ženin in Komisar sta odštorkljala z mojima tovarišema v krčmo k Lisjaku, Komisarka je drla kot nora po stopnicah, da ujame moža, Poloniea je šla spremit Julko, ki jo je bilo strah domov. Ostala sva sama s Cilico.
Ugasnil sem luč in povabil neve-stico na poročno noč. Moja soba je bila gorka in prijetna, in na mizi je dehtel šop rdečih rož.      C. Golar.
ljubezen Kontonove Klare.
(Dalje.)
Marki je zopet prijel Klarico za roko in jo hotel poljubiti, a Klarica tega ni pustila,
»Krivico mi delate, gospa Klarica, veliko krivico,« je rekel marki.
»Ne, gospod marki, ne delam vam krivice,« ga je z odločnim poudarkom zavrnila Klarica. »A če bi me tudi res nekoliko ljubili — kaj bi bilo iz tega. Vi ste marki d7 Aure-ville, sorodnik cesarja Napoleona, mož sijajne bodočnosti in jaz sem žena vašega služabnika, ponižnega gozdarja. Najino usodo loči globoko brezno in tega brezna ne more nihče premostiti.«
»O pač — lahko ga premosti ljubezen.«
»Ljubezni ni v vašem srcu prav nič — kvečjemu nekoliko trenotnega hrepenenja.«
»Za ime se ne gre. Imenujte to čuvstvo kakor hočete — da naju le naredi srečna. Storili ste veliko nerodnost, ko ste se omožili s Hrastom. To bo nesreča vašega življenja. A kolikor se da še vaše življenje lepše urediti, to hočem storiti jaz. Vaš mož ni vreden, da dvigne svoje poglede k vam ...«
»Ne pustim, da bi žalili mojega moža,« je vzkliknila Klarica. »Moj mož je časti vreden, in e ljubi in jaz ga spoštujem.«
»Da. spoštujete ga, to vam verjamem, ali da bi imeli le količkaj ljubezni do njega, tega pač ne morete trditi. Vi ne ljubite Hrasta. Vi ste tako izobraženi, tako nežnočutni. tako duhoviti, da vam Hrast niti simpatičen ni. Ceniti vas znam pa jaz in ker vas ljubim, nimam druge želje, kakor da si pridobim vašo ljubezen. Zapustite svojega moža, usli-šite mojo ljubezen, skrb za vse drugo prepustite meni. Cez nekaj tednov pojdem domu na Francosko. Skoro gotovo pridem v Pariz. Vi pojdelc seveda z menoj, uredim vam krasno gnezdeče in tam bodeva uživala urice sladke ljubezni. O, Klarica . . .«
Položil ji je >oko okrog pasa in jo hotel priviti k sebi ter jo poljubiti. A Klarica ga je užaljena pahnila od sebe.
»Klarica!«
»Molčite.«
»Klarica, kaj vam je, da ste tako razburjeni?«
»Kaj mi je, vprašujete! Vi torej ne veste, kaj mi mora biti v tem trenotku. Celo uro že govorite z menoj in jaz vam odgovarjam in vi niste uganili. . .«
»Česa nisem uganil, Klarica f«
»Moje nesreče.«
»Katere nesreče f«
»Da vas jaz ljubim, marki, blazno ljubim, odkar sem vas prvič videla in da živim samo tej svoji ljubezni.«
Veselo presenečen je marki stegnil obe roki, da bi Klarico objel, a
umaknila se nm je in mn zapoveduj joče zaklicala:
»Ne dotaknite se me.
»Gospa Klarica. verujte mi. jo7] vas ljubim.«
»Ne! Ko bi me ljubili, bi ne t:< vorili z menoj   tako.   kakor poprej! Ponudili ste mi, naj postanem vasi metresa, ponudili ste mi, da me bo-dete vzdrževali,   da mi bodete torej plačevali za mojo ljubezen.   Ali ni j ne  pojmite,  kako krvavo ponižanj* tiči v teh vaših ponudbah zame, k.| sem vas oboževala, ki sem žrtvoval^ svoje srce. vse kar sem imela, sannj da sem prišla v vašo bližino.«
Pri  spominu  na  prestane dusinj in srčne muke,   je Klarico prevzekfl nevolja in z neko sovražnostjo je ratj jasnila marki ju vse,  kar je prestali od dneva slavnosti, prirejene na ča*' maršalu Marmontu, pa do te ure. Cuj tila je, da jo mora to za vselej ločiti <A markija, a premagovati se ni mogla] Vsa trpkost, ki se je bila nabrala i dolgih mesecih v njenem srcu, je tem trenotku udarila na dan.
Marki je strme poslušal. Ni upal seči Klarici v besedo. Kar je sli| šal, ga je resnično pretreslo. Domi;j ljal si je, da pozna ženski svet, a si znal je zdaj, da niti pojma ni isoM kako vroča, kako požrtvovalna, kukij blazna more biti ženska ljubezei To je spoznal šele zdaj , spozn* pa je tudi, da je z okorno roko seg*] po tej cvetki in da je s svojo okoH nost jo ranil to srce tako, da tega »j more nikdar več popraviti. In ta b
1. Priloga „Slovenskemn Narodu" it 58., dae 7. marca 1908.
a v i j o vsakega bana, ki jim ni po )lji. Ban in njegova vlada morata teleti za sabo saborsko večino, dru-iče ne moreta vladati.
Toda Madžari mečejo priznati tet Lrlamentarni princip. ' Tisti, ki so jp tako ljuto borili za ta princip pro-ji Avstriji, modrujejo sedaj, da z re-jultatom ni onemogočen ban, marveč da ban, ki so ga Madžari predlani, lahko ostane na svojem mestu tudi proti volji vsega hrvaškega sa-iora.
V tem vprašanju tiči jedro vsega Lpora, Madžarski! vlada se je nadejala, da če tudi to pot ne prodre njim povoljna unionistiška večina, vendar Kodo te volitve preprečile, da bi se ustvarila druga kompaktna večina. Madžari so z Rauehom vred upali, ,|a bo hrvaški sabor v bistvu razbit v tri dele: v frankovce, koalicijo in fiauchove unioniste. S tem bi bil sabor nesposoben za delo, narod bi bil prestrašen radi prvih neuspehov in vsled tegra bi bilo možno sabor razpustiti z nado na unionistiško ali bolje inadžaronsko večino.
Toda ta načrt so onemogočile vo-llitve.
Sedaj obstoji v hrvaškem sabo-|ni kompaktna večina in ni niti trohice nade, da bi to večino bilo mogo-|ee razbiti z novimi volitvami.
R a z p u t s a b o r a ne more ni imalo koristiti koaliciji, ker ni dvomiti, da bi pri novih volitvah koalicija osvojila še ta ali oni mandat. IZato se sedaj Rauchova vlada opri-jemlje zadnjega sredstva, da se sabor, ki se sestane 12. t. m., odgodi Ina nedoločen čas in da se med tem •asom gospodari brez sabora. Razu-ime se, da se tak položaj ne da dolgo vzdržati.
Rauchovi organi so v/pričo si-Ijajne zmage predlagali koaliciji, naj se sporazumi z baronom Rauehom, Ičeš, da je to edina pot k rešitvi. Ali o tem ne more biti govora. Koalicija ne more po tako ljuti borbi sklepati nobenib kompromisov z Rauehom.
Madžari bi že potrpeli, da bi se na Hrvaškem vladalo na kakršnikoli (način, ako bi ne bilo te »proklete« hrvaške d e 1 e g a e i j e v pe-štanskem parlamentu. Že v prvih sejah hrvaškega sabora se morajo izvoliti novi hrvaški delegati. Kakor je znano, je bilo v prejšnjem saboru jedva s pomočjo virilistov mogoče, zvariti potrebno število 40 delegatov, ker niso hoteli voliti madžaronov, koalicija pa zase ni imela zadostnega števila mandatov. Tako je moglo pri hrvaški obstrukciji sodelovati vselej samo nekoliko več kakor 20 poslancev. Sedaj pa ho koalicija imela 56 mandatov in ho lahko volila 40 delegatov, ki se bodo obvezali, da bodo po potrebi vztrajno in aktivno sodelovali v borbi v Pešti. Teh 40 novih, svežih borilcev bo za Madžare naj-nepovoljnojša točka v tem sporu. Ti jih bodo prisilili, da bodo morali postati bolj mehki, ker končno mora tudi pri nas zmagati parlamentarni princip
Te nedavno končane volitve bodo imele za posledico tudi spremembo notranje konstelacije naših strank. Pred volitvami je namreč vladalo splošno mnenje, da bo, ako že ne to pot, a vsekakor skoro nastopil Frankov državnopravni »radikalizem«. Xaj že enkrat pridejo v večino, bodo se že sčasom diskreditirali, potem pa bomo imeli mir. tako vsi zdiho-valL
No, sedaj končane volitve dokazujejo povsem jasno, da Frank ne ho nikdar doživel Večine svoje stranke,
nego nasprotno, da bo padal vedno nižje in nižje. Stopil je v borbo z največjim elanom, podpiran povsem
očito od Ranehove vlade.
Dan pred volitvami so celo priobčile uradne »Narodne Novine« članek, v katerem so pozivale uradnike, naj povsodi, kjer bi ne bilo Rauchovega kandidata, glasujejo za frankovce. A vkljub temu.je tako sramotno propadel.
Kako je s tem rezultatom d e -m o r a 1 i z o v a n a Frankova vojska, je najbolje pokazala ožja volitev med St. Radićem in Frankovim mlajšim sinom. Radića je podpirala koalicija, dočiin so z:: Frankovega sina šli agitirat vsi glavni matadori stranke. A vkljub temu je Frank dobil še manj glasov kakor pri prvi volitvi, a zmagal je Stjepan Radič.
V Starčevićanski stranki je vsled teh porazov silno okrepljena struja, ki je neprestano frondirala proti osebi dr. Franka. Zato se sedaj tudi vse krha v Frankovi stranki.
Evo, to je drugi zelo tolažljivi rezultat minulih volitev!
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 6. marca. Zatrjuje se, da bo poslanska zbornica imela prvo sejo po počitnicah 23. t. m. V tej seji se predloži rekrutni kontingent. Socialni demokrat je in Malorusi vložijo več interpelacij zaradi zadnjih volitev. Velikonočne počitnice bodo prav kratke. Parlamentarno zasedanje bo trajalo le do konca meseca junija. V juliju se skliče j o deželni zbori češki, gališki in kranjski, da se konstituirajo. Po zaključenju državnega zbora se bo bavil stalen odsek celo poletje z vladno predlogo o zavarovanju za starost in onemoglost. Vlada namreč hoče ta zakonski načrt za vsako ceno predložiti jesenskemu zasedanju.
Prihodnje delegacijsko zasedanje se začne že 25. maja v Budimpešti. Največ zaprek se boji vlada pri proračunu za naučno in justično ministrstvo, ker bodo stranke razvile pri tej priliki svoje politične in jezikovne zahteve. Čehi bodo vložili dva predloga: za ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu in za ugoditev tozadevnim zahtevam pri ostalih slovanskih strankah.
Iz proračunskega odseka.
I) u n a j . 6. marca. Ker je delo zelo zaostalo ter se kmalu skliče državni zbor, zboroval bo odslej proračunski odsek vsak ponedeljek in vsako soboto. Danes se je razpravljalo o poglavju »pustne in brzojavne pristojbine.« — Poročevalec posL Pro-c h a /. : a je . številkami dokazoval razvoj pošt v Vvstriji. Priporočal je nekaP'. • rel< :ne in spremembe tarif; pred vsem hi se naj zvišana pristojbina za lokalni pisemski promet preklicala. Potem je obširno govoril o gmotnem položaju poštnih in brzojavnih uslužbencev ter priporočal zboljšanje plač. Spominjal se je tudi položaja poštnih uslužbencev na deželi. Nasvetoval je tak plačilni sistem, da bi oženjeni imeli za določene odstotke višjo plačo, ravno tako tudi nekoliko doklad za otroke. Nadalje je zahteval ureditev službene pragmatike, javno kvalifikacijo in pravico do dopusta. Govoril je še o nedeljskem počitku ter razpravljal o zahtevah posameznih kategorij poštnih uslužbencev. Za prometne uradnike je zahteval, naj se jim zvišajo nočne pristojbine ter se jim urede pristojbine od ar. — Posl. baron d'TClvert
bkoživec, ki ga je bila doslej sama frivolnost, je vztrepetal pri misli, da je pahnil od srhe (»dino žensko, ki jo je doslej našel, da je zmožna resnične ljubezni.
»Da, zaradi vas, marki, sem storila grdobijo, lahko rečem hudodelstvo, da sem -e poročila s poštenim, častivrednim možem, ki me ljubi, ki pa ga jaz ne morem Ljubiti in ga ne bom nikdar ljubila. O, kaznovali ste me zato. kruto ste me kaznovali.«
»Klarica!«
»Pustite me. <ln vam povem, kar mi je na srcu,« je rekla Klarica in potem nadaljevala nekako slovesno: »Da, marki, jaz vas ljubim, jaz vas obožavam, a moj sklep je, da ne bom nikdar vaša. Ne zaradi sebe. Kaj je moja oseba. V kmečki krčmi sem doma in za ljudi moje vrste se ne vprašaje dosti, naj se njih usoda obrne tako ali tako. Toda jaz hočem ohraniti čisto to ljubezen, ki polni vse moje Srce. V zadnjih dnevih sem čutila, fla me zapuščajo moči in da pojema moja volja. Dala sem se, <la bi znala pozabiti na svoj sklep. A zdaj je drugače. Vi, marki, ste me nehote rešili. Pokazali ste mi, da sem Vam dobra - samo za kratkočasje. To me je streznilo, popolnoma streznilo.«
Težko je sopla Klarica, a ponosno je stala pred markjem ,ki je s pogledom polno žalosti upiral nanjo oči.
»Odpustite mi, gospa Klarica, kar sem vam poprej rekel. Sirove in žaljive so bile moje besede, to »po-
znavam zdaj. Uvažujte, da vas poznam šele nekaj trenotkov. da mi je bil šele sedaj dovoljen pogled v vašo dušo. Verujte mi, da iskreno obžalujem, kar sem rekel in dovolite mi, da vas smem ljubiti.«
Marki   je   govoril  mehko, z no omejeno   spoštljiv ostjo  in vdanostjo in /.  izrazom,   ki je   pričal,   da mn
prihajajo besede iz srca.
»Ni mogoče,« je rekla Klarica. »ni mogoče.«
»Vi mi ne morete odpustiti?«
»Odpuščam vam, saj vas vendar Ljubim tako, kakor morda še ni ljubila nobena ženska.«
Klarica je podala markiju roko; nagnil se je nad to roko, kakor hi se ne bil priklonil pred nobeno kraljico in z drhtečimi ustnicami poljubil P' drobne prste.
»In zdaj, gospod marki — vsa sreča z vami na vseh potih življenja.«
»Kaj pravite?«
»Po tem, kar sem vam povedala in priziiala, je pač oh sebi uinljivo, da ne morem ostati več v vaši bližini.«
»Zaradi mene hočete odpotovati?« f
»Ne, marki, zaradi sebe.«
»A pomislite — vaš mož ima tu službo.«
»Govorila bom ž njim.«
»In kaj mu hočete reči t«
»Resnico pač. Ostati hočem poštena žena in zato bom svojemu možu vse povedala.«
(Dalje prihodnji«.)
je priporočal moderno preosnovo pošt, ki bi se naj upravljale po trgovskih načelih. Nadalje je zahteval, naj
se ugodi upravičenim zahtevam poštnih uslužbencev, pred vsem se naj uvede časovni avanzma in 351etna služba za poštne sluge. — Posl. H o f-mann - Wellenhof je zahteval, naj se uvede časovni avanzma najprej za spodnje činovne razrede poštnih prometnih uradnikov. Časovni avanzma mora prej ali slej prodreti, zato bi vlada storila pametneje, ako ga prostovoljno dovoli. Praktikant je iz leta 1903. se naj imenujejo za asistente. Govornik je končno predložil dve resoluciji: v prvi zahteva ne-liiiulno ureditev službenih in gmotnih razmer za poštne oficijante in poštarje; v drugi pa zahteva, naj se zviša provizija za prodajo poštnih znamk. Posl. Malik se je posebno zavzemal za zahteve trafikantov. — Posl. Steinwender je kritikoval, da je v poštni službi preveč juristov in ker se tudi za prometne uradnike zahteva matura. Pri sprejemanju v poštno službo naj bi se ne gledalo toliko na višje študije, kakor na znanje jezikov. Sploh bi se k pošti ne smel sprejeti nihče, ki ne zna vsaj dveh jezikov. Govornik je opozarjal, da se poštne pristojbine še lahko zvišajo, ker so tudi na Nemškem višje. Isto-tako je baje bilo znižanje telefonskih pristojbin neutemeljeno.
Hrvaška debata v buda-peštanskem parlamentu.
Budimpešta, 6. marca. Tudi v današnji seji se je parlament bavil le s Hrvati. Posl. Supilo je v hrvaškem jeziku zavračal napade poslancev Buze,Kossutha in Polonvi-ia v včerajšnji seji. Posl. P o 1 o n y i je protestiral, da se govori k poslovniku hrvaško, češ, da je poslovnik parlamenta le madžarski. Hrvatje imajo pravico, med razpravo podajati hrvaške izjave, ne sme pa se hrvaščina priznati za stalni razpravni jezik. — Predsednik J u s t h je dokazoval iz govorov in razprav prejšnjih let, da so se v parlamentu govorili hrvaški govori ter se tudi pisali v zapisnike. Hrvaškim delegatom je na prosto izbiro dano, ali hočejo govoriti madžarsko ali hrvaško. — Zaradi te pravične izjave je zahtevalo 20 poslancev tajno sejo, v kateri je posl. Farkashazv napadal predsednika, da si poljubno tolmači poslovnik.
Po seji je bila pri ministrskem predsedniku konferenca zaradi sklicanja hrvaškega sabora. Konferenci sta prisostvovala tudi ban R a u c h in sekcijski načelnik Czernko-v i c h. Baje se je sklenilo, da se sabor takoj o d g o d i do oktobra.
Žefezničnr projekti na Balkanu
P a riz, G. marca. Oficiozno se razglaša, da se angleška vlada popolnoma strinja z ruskimi načrti glede projektovnne železnice Dnnava-Adri-ja, ravno tako odobrava vse avstro-ogrske železuične načrte na Balkanu, ker je angleška vlada uverjena, da vsi ti projekti pospešujejo razvoj na Balkanu ter bodo mnogo pripomogli, da se napravi red v Macedoniji.
D e 1 g r a d , (3. marca. Ministrski predsednik dr. Pašič je izjavil glede žele/ničnih projektov na Balkanu, da je prepričan, da bo turška vlada pritrdila projektu Donava-Adrija, ker se bodo tem potom izvažali turški pridelki k morju. Dela se bodo pričela najbrže že to spomlad, ker je kapital 80 milijonov že zagotovil neki francoski konzorcij, h kateremu pristopijo ruski, angleški in italijanski kapitalisti. Od Rumun-ske je le odvisno, da dovoli zvezo s srbsko železnico z zgradbo mostu med Kanovem in Grujo. Srbija je vsak čas pripravljena prevzeti svoj del stroškov.
C e t i n j e , G. marca. Črnogorski ministrski predsednik T o ni a -n o v i č je izjavil, da velesile ne bodo storile Črni gori krivice ter bodo privolile v zgradbo železnično zveze med Donavo in Adrijo, ki bo za balkanske države tolikega pomena. Železnica se mora končati v B a r u , ker je le tukaj mogoče zgraditi večje pristanišče. Le taka železnica bo nudita Srbiji, Bolgariji in Rumunski tako gospodarsko neodvisnost, ki je danes tako pogrešajo.
Sestanki vladarjev.
B e r o 1 in, 6. marca. »National Zeitung«, ki dobiva svoje informacije iz uradnih virov, potrjuje vest, da obišče cesar Viljem spomladi cesarja Franca Jožefa in italijanskega kralja Viktorja K m a-n n e 1 a. Cesar Viljem se sestane na povratku z otoka Korfa v Benetkah z italijanskim kraljem, potem se pelje cesar v Trst, odkoder se poda na Dunaj. — Angleški kralj se je odpeljal v Biarritz. Na potu se ustavi v Parizu, a na otoku Siciliji se sestane z italijanskim kraljem.
Klerikalni anarhist.
Berolin , 6. marca. Iz Jene se brzojavno poroča, da je neki klerikal-
ni fanatik vrgel težak kamen v pisarno slavnega naravoslovca H a e -c k 1 a , ne da bi ga bil zadel. Poprej
je nten+ator pisal Haeeklu več grozilnih pisem, v katerih mu je grozil zaradi njegove nevernosti.
Francija v Maroku.
Pariz, 6. marca. V zadnji bitki so Marokanci ujeli deset francoskih vojakov. Razen tega so imeli Francozi 10 mrtvih in 23 ranjenih. Finančni minister Caillaux je predložil zbornici naknadni kredit 15 milijonov za operacije v Maroku. Nemška in angleška vlada sta vljudno vzeli na znanje obvestilo franco ske vlade, da odpošlje v Maroko nove vojaške oddelke.
Dogodki na Portugalskem.
Madrid, 6. marca. Vodja por tugalskih desidentov Alpoin je sporočil kraljici, da se atentati proti kraljevi rodbini ustavijo le pod pogojema, da se izvede temeljita preos-nova ustave in da se zniža civilna lista. V razmerju s prebivalstvom je portugalska kraljeva dinastija najdražja na svetu. Dosedanja ustava se je popolnoma preživela, in monarhijo je mogoče obdržati le, ako se dosedanja ustava odpravi.
Dopisi.
Od   Sv.  Trojice  nad Cerknico.
Pri nas imamo za politiko vnetega dušnega pastirja, upravitelja Baj-c a , ki se je v študentovskih letih tudi za vse drugo brigal kakor pa za učenje. Ta božji namestnik je pridi-goval 16. februarja, da je bral v liberalnih časopisih, da je Mati božja nesramnica in da bodo ljudje, če bodo pri volitvah 21. februarja volili naprednega kandidata, podobni francoskim framasonom. Naj bi Baje raje molčal, ko mora vedeti, da mu nihče nič ne verjame, če take reči klobasa. Ako bi kateri časopis trdil, da je Mati božja nesramnica, bi ga bili konfiscirali. Nam pa ni znana nobena taka konfiskacija in lahko z mirno vestjo trdimo, da se je Baje zlagal, kot je dolg in širok. Od takih Bajčevih pridig se pohujšuje mladina, ko se otroci potem menijo, da je Mati božja nesramnica. Baje tudi pravi, da nič ne koristi človeku, če hodi v cerkev, pri tem pa bere »Narod«. O ljubi Baje, ko bi bil ti vedno tako natančen! Včasih je bilo drugače! Zdaj pa hočeš, naj bodo vsi ljudje po tvojem kopitu ustvarjeni! Nismo mi kmetje tako nezavedni, da bi izbruhom tvojega fanatizma verjeli, karkoli bi ti hotel. Baje, pameten bodi, pa bo dobro za tebe!
Iz Senožeč. (Vsaka sila do v i* e m e n a). Popihnil je veter — in odnesel kaplana .Jaka Kleindinsta iz Senožeč v Begunje na Gorenjsko. Težka, ljuta je bila ločitev, a gotovo ne z naše strani: rad bi bil Jaka ostal v naših Senožečah, kjer je bilo za njega vse tako lepo urejeno; ničesar ... ni pogrešal, naredil si je gnezdice tako mehko, tako sladko in se branil z vsemi štirimi je zapustiti; saj je tudi vedno še opal, da sedanji gosp. župnik po pretilu! h, klerikalno nesramnih pismih uguan v kozji rog, zapusti kar čez noč iz strahu senože-ško župu išče in da postane potem Jaka župnik in paša teh dobrih ovčic senožeških, ki so ga celo pri deželno-zborskih volitvah z lepo mu družico enoglasno volili. A .laka je obračal, drugi so pa obrnili. Akoravno je bil Jaka škofu vedno k srcu priraščen, vendar je škof m o r a 1 tudi dragemu Jaki nasproti druge strune napeti, kajti vera, ki zbog takih duhovnikov že povsodi na Kranjskem peša, bi znala pri nas zbog Jaka docela opešati; saj se je lepo spovedoval ta lepi Jaka, ko je s prižnice slovo jemal, meneč, da je bil med Senožetci vse, vse so mu rekli, samo ubijalec ne, on da jim odpusti, a trikrat gorje njim! Približno pred tremi leti prišel je ta možic a* naše Senožeče, ko je v Mirni peči že toliko zagrešil, da bi se ga moralo poslati v samostan, a pri nas je prišel kmalo a cavallo in životariti je začel kakor pristni »Sports-mann« —! Ustanovil je najprvo zanj prepotrebno družbo, postal je jager tudi v pravem pomenu besede — kaj mu je bila mar šola, kaj njegove dušice, ovčice, lov, lov v družbi čez vse mu vdanega oženjenega prijatelja — to je bilo za lepega Jaka. Šport mu je bil tudi z denarjem pridobivati si ljudi za svojo propagando; zdaj pijača, zdaj kako mastno kosilce v kaplan i j i. Posebno je Potočane protežirah Reči se mora, bogat je moral biti, ta lepi Jaka; toliko je potrosil denarja, a vir mu ni usahnil nikdar, gotovo ni bil kakov stric v Ameriki tako dobrohoten, da je toliko denarja Jakcu dajal, kolikor ga je on rabil. Ne bode morda drugega kakor to, da je kaplanija senožeška tako dobra, boljša kakor vsaka župnija naKranj skem, a bojimo se, da so ti zlati časi za kaplana senožeškega minuli, ker ni več na duhu v zadnjem času omračenega   župnika Okorna tukaj,
s katerim je Jaka tako lepo shajal — ni pač vsak tako zavber, tako kora jžen in pa srečen kakor Jaka. Ljudje govore, da je rajni župnik Nace veliko denarja imel, Jaka je moral na ukaz državnega pravdnika celo k sodni j i, pa ne vemo, kako se je s svojimi bratci opravil. Ali je ta Jaka srečen. No, sedaj ga ni več med nami, kjer je živel kot bogat zasebnik in se kot tak tudi odpeljal. Privoščimo mu in odpuščamo mu, a trikrat gorje duhovniku, ki tako živi in take uganja, kakor jih je Jaka! Gospod knezoškof nam je nekaj enakega pri-digoval pri zadnjem obisku pretekli mesec, ko je kocka za lepega Jaka padla. Bog ve, ako bo Jaka tudi v Begunjah svoje rojake na korajžo klical! Morda mu znajo oni ob takih prilikah le posvetiti — ker je ravno njih krvi. Želimo, da Begunjci lepega Jaka njemu primerno sprejmejo kot duševnega pastirja, a mu takoj poreko — ljubi Jaka, do sem in ne korak naprej ... Posebno cerkveni stare j šine naj obrnejo posebno pozornost na cerkveno gospodarstvo.
Gosp« dr- Oladlmlrju Ravnlhorja!
Ker ste vodja neke .S G. S.44 in naravno tudi dušni vodja glasila te stranke, rNove Dobe", obračani se naravnost do Vas. Vi ste za vse v svoji stranki moralno odgovorni. Storil bi to že poprej, a nisem mogel, ker me je ovirala bolezen.
Čestitam Vam najprvo na Vasi kupčiji z maslom! Vsakemu naprednjaku ste naložili toliko in toliko kilogramov masla na glavo in ste rekli, ti naprednjak ne bodi na solnce, da se ti maslo ne razpusti. Bodi skrit doma, vsi napredujaki bodite skriti doma, da bom jas dr. Vladimir Ravnibar, nemški in klerikalni kandidat, zmagal. Skomine so se Vam delale po Krakovem in Trnovem, poslali ste sem svoje „jogre-% ali ko ste se uverili, da pri nas ni polja za Vas, razjarili ste se in ste posegli po najostudnejšem sredstvu v politiki, po sumniČenju. Ker sem predsednik politične organizacije za Krakovo-Trnovo in sem vodil volilno agitacijo v tem okolišu, nametali ste največ masla na mojo glavo, tako da je za druge le malo ostalo. To maslo bomo že plačali. Grdili ste mene in moje prijatelje v „N. D.u, na tisoče tega ' lista ste raztrosili po Trnovem, samo da bi Trnovčanom zatrli zaupanje v narodno napredno stranko. Dosegli pa ste ravno nasprotno. Ljudje govore, da ne pojdejo nikdar k odvetniku, ki nam Trnovčanom zabavlja.
Po Vašem babjeverstvu smo Tr-novČani že ob svojem rojstvu prišli z maslom na glavi na svet. Celo tisti „dr.u Vam je prišel na pomoč. No, to je vsaj „akademično" maslo. Ves svet ve, kako te reči nastanejo! Bil sem v Belgrada ob otvoritvi prve srbske univerze kot zastopnik „Slov. Matice", govoril sem na univerzi pred srbskim kraljem, pred profesorji in meščani, in drug dan so nekateri listi poročali, da je govoril dr. Trstenjak, ki je razvnel vse občinstvo. Ali mislite res, da je Človek vse, če je doktor? Sicer pa imam v rokah dekret srbskega kralja Petra I., iz katerega se vidi, kako sem se predstavljal v Belgradu.
Kar osmešili ste se rekši. da sem „Štajere". Gospodi, pomiluj! Akademik mi naklada to maslo! To kaže, da je vaša politika neslovenska in neslovanska. Niti v gospodarski politiki nimamo teb načel. Ako bi se razvoj Ljubljane vršil po Vašem načelu, potem bi ne bilo nikdar da-naŠDJe Ljubljane, kajti, da je danes Ljubljana to, kar je v kulturnem, književnem, narodnem, socijalne m in gospodarskem ozira, pripomogli so do tega vsi Slovenci, ki so prihiteli z vseh krajev Slovenije v središče, v belo Ljubljano.
Bil sem svoj čas predsednik „Ljubljane". Ko sem prevzel pred-sedništvo le s pogojem za eno leto, društvo ni imelo nič. Nabrali smo za zastavo, ki je stala Čez 1200 kron, priredili smo veliko slavnost in ko sem odstopil, bilo je vse plačano, in v blagajni denarja za vse potrebe. Odbor je vse vodil, sklenil, občni zbor vse potrdil. Takrat smo tudi priredili slavnost v Sežani, in zdaj je prišel nekdo, ki piše v „N. D.u, da ve, „zakaj da je imel „Nar. dom11 v Trstu takrat tako malo od te slav • nosti.tt Odbor je račune potrdil, plačali smo vse stroške, godbo, pevskemu zboru vožnjo iz Ljubljane v Sežano in nazaj, vsa društva so imela prost vstop, za Nar. dom v Trstu je ostalo kakih 700 do 800 K. Vpraša zdaj lahko vsakdo, zakaj ni bilo več dohodkov. Seveda bi bilo več dohodkov, Če bi se pevci ob svojih stroških vozili. Ako bi pa to od njih zahtevali, potem bi sežanske slavnosti sploh ne bilo. Tako pa smo bili vsaj prvi iz Ljubljane, ki smo za Nar. dom v Trstu prvi dar poslali.
Ko sem se odpovedal predsed-ništvu, bilo jo najmanj deset depu-tacij pri meni, ki so me prosile, naj zopet  prevzamem   predsednišbvo, a
aH
nisem ga mogel prevzeti.  Kdor hoče j biti predsednik takemu društvu, mora i se udeležovati pevskih vaj,  mora s pevoi hodita V gostilne, a v to nisem imel niti časa niti denaija.
Lioemersko vlogo je igrala v tej volilni borbi gospioa Kajzeljeva, ki je posredovala pri „N. D." Iejavljam pa takoj, da je „Žensko telovadno društvo" čisto, m da je gospica Kajzeljeva na svojo roko intrigoyala proti meni. Ovadila me je „Novi Dobi", da sta moji hčerki hodili v telovadnico „Ženskega tel. društva", a jaz da nisem nič prispevkov plačal, potem pa sem oba otroka vzel odtod in ju dal Nemcu Sehmidtu. Stvar ni taka. Plačeval sem prispevke m otrok nisem vzel iz rečene telovadnice zato, da bi ju dal Nemcu. Vsled brze rasti se je otroku krivilo hrbtišče. Otroka sem dal gospici Kajzeljevi v zdravljenje. Ker sem pa videl, da pri gospici Kajzeljevi ni nobenega uspeha, moral sem kot vesten oče dati otroka drugam, in dal sem ga Nemcu, ki mi je pomagal. Tako, mislim, mora delati vsak oče. Gospica je bila huda, da je izgubila mesečno 20 K (pri Sohmidtu plačujem mesečno le 8 K), in zato je nekega dne prišla k meni v hranilnico in me zmerjala, kar se je dalo. Rekla mi je. da se bo nad menoj maščevala, a jaz v hranilnici nisem mogel drugače odgovoriti, nego • takole: „Gospica, Vi bte dama, moram torej biti proti Vam kavalir", priklonil sem se a ona je Še dalje sikala. Menila je ta junakinja, da bode dr. Rav-niharju bogvedi koliko koristila in in pomagala, ako mene naprednjaka po svoje naslika. Nerad se pečam v javnosti z ženskami in že danes izjavljam, da ji ne verjamem, ako bi gospica Kajzeljeva hotela le kaj pre-klicevati.
Imeli ste polna usta korupcije in terorizma. Pred vami ni jih slabših ljudi na svetu, nego so slovenski napredni aki. Volitve so Vas poučile, da je zmagala poštena  slovenska stvar.
V Ljubljani, dne 5. marca 1908
[Anton Trstenjak.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 7. marca.
— Slovenske rodoljube inro-doljubkinje opozarjamo vnovič na današnje narodno slavje v „Narodnom Domu". Vsakdo, ki čuti narodno, ki so mu sveti narodni in napredni ideali, naj prihiti danes zvečer v „Narodni Dom", kjer bo se praznovala zmaga narodne misli tako med nami Slovenci, kakor med našimi slovanskimi brati. Naj torej ne bo nobenega zavednega, narodno mislečega Slovenca, ki bi se ne udeležil današnje alavnostd!
— Braćo Hrvati! Kod minulih saborskih izbora u Hrvatskoj pobie-dila je sjajno hrvatsko-srbska koalicija usprkos užasnog terora sa strane vladajućeg režima. Naša braća Slovenci, slaveći pobiedu svoju u gradovima Kranjske usprkos njemačko-klerikalno vladine koalicije, proslaviti će i pobiedu hrvatske narodne sviesti. Braćo Hrvati! Dodjite i Vi na ovu proslavu u šfco najobilnijem broju!
Hrvat iz Banovine.
— Čehi! Danes zvečer se slavi v „Narodnem domu" tudi sijajna češka zmaga v Budjejevicah. Ćeški rojaki, udeležite se tega slavja pol-noštevilno! — Svobodomiselni Čeh.
— Na današnje narodno slavje v „Narodnem domu" pride, kakor poroča „Pokret", tudi več hrvaških rodoljubov. Najbrže pridejo z brzo-vlakom ob polu 6. zvečer;
— Poglavje o meščanih? Smejali smo se, čitajoč v „Slovencu" otročji članek o voliloih narodno-napredne stranke, ki so 28 m. m. tako sijajno premagali klerikalno-nemškutarsko koalicijo. „Slovenec" je trdil, da so meščani vsi glasovali za klerikalno-nemŠKutarske kandidate, za napredne kandidate pa le uradniki, notarji in advokatje? Kaj ti morda niso meščani? Meščan je pač vsak, kdor stanuje v mestu in ima z mestnim prebivalstvom identične interese. Meščani so torej trgovci in obrtniki, hišni posestniki, uradniki, delavci in izvrševatelji svobodnih poklicev. Na dan 28. m. m. so pripadniki vseh teh stanov Šli v boj za narodno-napredno stranko in podpori vseh teh stanov se ima stranka zahvaliti za svojo zmago. Če bi ne imela narodno napredna stranka pri vseh teh stanovih veČine, bi bil pač občinski svet drugače sestavljen, kakor je danes, ko se klerikalci niti ne upajo svojih kandidatov za obč. svet postaviti. „Slovenčevo" razločevanje med uradniki in advokati na eni strani — med trgovci in obrtniki na drugi strani je manever, ki ima samo namen hujskati. „Slovenec" bi pač rad delal z dražb o med uradniki in med trgovoi in obrtniki. Pa se zastonj trudi. Ljubljansko prebivalstvo ve prav dobro ceniti gospodarski pomen uradništva.   Uradnik dobi vsa-
kega prvega svojo plačo in pasti ves svoj zaslužek v mestu. To so lepi, prav lepi tisočaki, ki jih dobivajo hišni posestniki, trgovoi in obrtniki vsak mesec od uradnikov in zato se sita gospoda okrog „Slovenca" za stonj trudi, da bi napravila kake zdražbe. Uradniki so ravno tako meščani, kakor pripadniki drugih stanov, advokatje pa ravno tako iz vršu jejo obrt kakor drugi obrtniki. Seveda take vrste meščanov, kakor jih imajo klerikalci, ni v narodno napredni stranki. Klerikalni meščani so ljudje, ki jih morajo klerikalci pred vsako volitvijo 14 dni narkotizirati s pijačo tako, da se niti za trenotek ne strez nijo, na dan volitve pa jim vtaknejo debelo cigaro v usta in jih ženo na volišče kakor koštrune v klavnico. Te meščane že prepušča napredna stranka klerikalcem, ki drugih itak nimajo, če jim ne pridejo na pomoč Pročod-rimovci iz kazine.
— Kranjski veleposestniki. Glasom uradnega lista je v kuriji veleposestnikov sedaj še 83 voliloev. Pravzaprav jih je pa nekaj manj, ker erar se vendar ne more udeleževati političnih bojev. Ti veleposestniki imajo deset poslancev in se vojskujejo z največjo srditostjo in brez b-zirnostjo za to, da se mora ohraniti njin vnebovpijoči privilegij. Vsa go-rostasnost, da, blaznost tega privilegija se ja pokazala včeraj pri volitvi. „Voditelji" te nemške gospode so po celi deželi tudi pri Slovencih moledovali za glasove. Hoteli so spraviti kolikor mogoče glasov skupaj, da bi z veliko udeležbo demonstrirali za ohranitev veleposestniškega privilegija. I a pravili so skupaj — 49 glasov. Teh 49 možičev .je volilo 10 poslancev, vsa kranjska mesta in trgi, ki plačujejo dve tretjini vseh deželnih doklad, pa imajo le 8 poslancev, vseh 40000 kmetskih volilcev ima 16 poslancev. Kaj ne kriči to do neba? Kdor ima kaj čuta pravičnosti, tega morajo te številke raz dražiti do skrajnosti in kdor se zavzema za ohranitev tega privilegija, kakor klerikalci, ta zasluži, da se ga s poleni sežene iz javnega življenja.
— Klerikalci in socijalni demokrat je. Odkar je bil 1. 1901. idrijski tebant Arko s podporo socijalnih demokratov izvoljen v deželni zbor, so si klerikalci pripravili posebno taktiko za svoje postopanje napram socijalnim demokratom. Skrivaj so rogo vilili proti njim kolikor so mogli, delati med njimi zdražbe, da bi naredili razpore in ujeli kaj delavcev na klerikalne limacice — pred judmi pa so jih hvalili, jim delali komplimente in jih proglašali za pravo ljud sko stranko. Očitno so se jim sladkali — pod plaščem pa so imeli skrito bodalo, s katerim so jih bodli, kadar so mislili, da tega nihče ne vidi. Premotili so res tega in onega socijalnoga demokrata, saj so izurjeni v slepljenju ljudi, toda sčasoma je le prodno spoznanje med socijalnimi demokrati, da so klerikalci najhujši sovražniki ne le napredka in svobode nego zla-sjti tudi vsaki resnični socijalni reformi. To spoznanje, na stalo iz bridkih izkušenj, je provzro-Čilo, da so v Idriji socijalni demo-kratje pri ožji volitvi glasovali za narodno - naprednega kandidata. Klerikalci so še v zadnji uri poskus li ujeti socijalne demokrate v svoje zanke. Poslali so v Idriji sladkobe-sednega dr. Kreka, ki zna svoj fanatični klerikalizem tako spretno skrivati pod „biedermaiersko" krinko Na vse načine je lovil dr. Krek idrijske socijalne demokrate, da bi izdali svoje principijalno stališče, določeno za celo Avstrijo že pri zadnji državno-zborski volitvi: da naj socijalni de-mokratje povsod pri ožjih volitvah glasujejo zoper klerikalce. Socijalni demokratj e pa se niso dali ne prevarati, ne zapeljati, ne podkupiti. Krek je moral z dolgim nosom odriniti iz Idrije in pri ožji volitvi so socijalni demokratj e glasovali za Gangla. S tem so ostali le sami sebi zvesti. Pa glej — zato * er so z vesli ostali sami sebi, ker se niso dali ne podkupiti, ne zapeljati, zato jih zdaj klerikalci zmerjajo z izdajalci in jih tako in enako v svojih listih grde. „Novodobarska" kličioapa vpije po oš t ari j ah, da so socijalni demo-kratje s*m „gsindel" in »pakaža", ki se za irakelj šnopsa vsakemu proda. Kdor tako psuje, zasluži sam mrzle rjuhe. Ta najnovejša taktika klerikalno - nemškutarske koalicije napram socijalnim demokratom je jako značilna za klerikalce. Dokler so se socijalni demokratje dali zlorabljati sa klerikalce, so jih ti očitno hvalili, skrivaj pa jim ubijali vse njih organizacije in onemogočali vsak razvoj, ko so se pa socijalni demokratje osamosvojili, jih pa klerikalci psujejo.
— E imenovanju Fiaigarja in inpnika sa Soro. Ljubljanski škof je pred kratkim imenoval župnika v
Žen ml j ah g. Finžgarja sa župnika na Sori; to je vsakogar presenetilo, kdor pozna nekoliko zgodovino sorske fare.   Leta 1897 je bila ta župnija
razpisana in dobil jo j* Fr. HierscHe, rodom Ćeh.   Leta 1903 sta menjala za   župniji   Anton   Beroe   in Frano Hi er sobe; prvi je bil vsled tega umeščen na Soro, dragi pa na BoŠtanj. Menjava se je izvršila z dovoljenjem obeh   patronov   in   škofij stva, škof Jeglič sam je oba župnika instaliral kanoniČno in vzel za te dekrete plačilo.   Vsled tega je vsakdo smatral Hierscheja za pravega žnpnika bo Štanjskega,  Beroeta  pa  za župnika sorskega.   Vsakdo je tako sodil, le ljubljanski  škof ne.   Škcf Jeglič je hotel  uničiti Beroeta,  ker  ni hotel uganjati njegove politike. Na pomoč s j mu prišli zgodovinarji, ki so mu pokazali vrata, skozi katera naj vrže Beroeta: na Sori ima po usta novnem pismu pravico župni-kovati le duhovnik, ki je rojen v Ljubljani ali v Kranju. Škof je takoj premenil župniku Ber-cetu naslov, dekretiral ga je za administratorja in hotsl razpisati Soro. Beroe naj bi ne imel nobene župnije, ker ni agitiral za dr Šiisteršiča izvolitev.   Ker je predsedoval takrat na Kranjskem baron Hein in je bil minister za bogočastje pl Hartl, škofu ni bilo dovoljeno, da bi postopal svojevoljno.   Zadeva se je og asila v Rim in na ministrstvo.   Rim ni dal m kakega odgovora, vlogo, podano na ministrstvo, je pa moral Berce umakniti   vsled   škofovega  povelja, kajti Škof Jeglič se j e ustrašil objektivne preiskave.   K njegovi sreči je prišel na Kranjsko Schwarz in prvo njegovo delo je bilo, da je z bajoneti pomagal škofa v dosego grdega in nepostavnega njegovega namena: iz guati Beroeta z župnije Sore. Kako nasilje, kako krivice so se godile po Schwarzevi in škofovi politiki, o tem smo svoje dni pisali. Rodovi bodo pomnili sorsko prelivanje krvi! Berce je moral iz Sore po škofovih besedah, ker ni rojen v Ljubljani ali  Kranju.   Zdaj  pa isti škcf, kateremu morejo biti sorski dogodki vendar  še v spominu, imenuje za župnika na Soro duhovnika,   ki tudi ni rojen v Ljubljani ali Kranju!! Kako se to strinja s kanoničnim pravom,   kako   z avstrijskim zakonom? Zakaj škof zdaj namenoma krši   postavo, zakaj ne upošteva ustanovnega pisma, katerega seje tako trdovratno oprijemal, ko se mu je šlo zato, da bi uničil Berceta! Iz vsega se vidi, da pri škofa igrajo vedno   in   po sod   samo osebni oziri.   Berce je moral s Sore, ne, ker ni rojen v Ljubljani ali Kranju, ampak ker ga je škof sovražil, ker   ni   hotel   biti priganjač klerikalne  stranke, Finžgar je pa prišel na  Soro za župnika, dasi tudi ni rojen v Ljubljani ali Kranju — ampak, ker je s škofom nekaj v sorodu! Korupcija brez primere! Škof ima na razpolago duhovnike, ki  so  rojeni   v   Ljubljani ali Kranju, toda on se ni hotel pri oddaji župnije sorske dižati ustanovnega pisma, temveč delal   po svoji trdovratni svojevoljni g!»*l   Finžgar je znan kot miren  duh•. /nik in marši kdo se bo čudil,  da je  škof ravno njega izbral za sorskega župnika Sorodnike vendar lahko še kam drugam namesti. Ne samo sorodniški oziri so napeljali Jegliča, da je poslal v Soro Finžgarja. Škofa je znano, da je Sora skozinskoz napredna in da vse da za duhovnika, kakršen je  Berce,  ki se je brigal le za svojo duhovniško službo in izobrazbo in pouk ljudstva. Brajca Sorani ne morejo "trpeti, pa naj se jim še tako hinavsko liže, ker vedo, da ga jim je poslal Škof kot kazen za njih naprednost. Kako bodo Finžgarja sprejeli, nam ni znano. Vemo pa, da je  škof tega duhovnika ravno vsled njegove mirnosti poslal v Sjro, da bi na ta način pridobil Sorane na svojo stran. Koliko se mu to posreči, bo pokazala prihodnjost, rečemo pa lahko popolnoma odkritosrčno: Kakor sta škof Jeglič in njegova desna roka Schwarz odgovorna za vse, kar se je zgodilo pretekla leta v Sori, tako  sta   odgovorna   za vse, kar se še bo.   Sora še ni Ric-manje, pa utegne postati. Sorani niso  pozabili  krivic, storjenih župniku Beroetu in njim samim in škof Jeglič jih ne bo preslepil s še tako premetenimi zvijačami. Zahteva Soranov je bila, je in bo: Mi hoče-mozažupnika Beroeta, ki nam je bil po krivici odvzet in ni ga duhovnika, ki bi ga mogli spreti s tistim  veseljem in zado vol jnostjo,   kakor smo Beroeta!
— Nate narodna dnkovičina. Pred kratkim je izšel nov list „Slovenski Branik", ki ima namen Slovence seznanjati o razmerah na naših mejah, jih bodriti sa narodno stvar in jih poučevati o namerah naših narodnih sovražnikov. List, ki se s živo vnemo zavzema sa naše narodna koristi, mislil bi vsakdo, da bo dobrodošel vsakemu Slovencu in da tisti 2 K 40 v utrpi vsak, kdor jih more. Bes, HjsČina Slovencev ga je sprejela
z veseljem in navdušenjem, izjemo je naredila samo naša prečastita duhovščina, kakor je brati v zadnji številki tega lista! Le prav malo je Častnih isjem med duhovniki! To je škandal, pravi narodni škandal! Ljudje, ki se povsod izpostavljajo, da stoje na braniku za pravice sloveuskega jezika, ki si laste ne temo kakšne zasluge za našo narodnost, zame tuj ej o list, ker je pisan v pravem narodnem duhu! Kaj mar tem brez-domovincem narodnost! Škof Mahnič jo je proglasil za paganstvo in tudi oni jo smatrajo za to! Naj rešujejo narodnostno vprašanje drugi, naši duhovščini gre le za to, da pripelje slovensko ljudstvo pod rimski jarem, potem je pa doseženo zanjo vse! In to bi naj bili naši narodni voditelji?!
— Učlteljstvo pri D M v Polju je poslalo v Idrijo to-le brzojavko : „Gromoviti živio Ganglu. našemu vrlemu bojevniku! — Živeli idrijski voliloi!
— „Mica Kovačeva piva, nič
pvačeva". „Neodvisui meščanski odbor" je za dan deželnozborskih volitev v Ljubljani najel d«»Igo vrsto izvoščkov, da bi dovažali somišljenike na volišče. Obljubili so jim dobro plačo. Toda bedaj, ko so se volitve končale s sramotnim porazom „neodvisnih" kandidatov, neče „neodvisni meščanski volilni odbor" o dobrem plačilu ničesar vedeti in ponuja iz-voščkoin baje samo par kron. A še teh par kron jim baje še niso izplačali. Svetujemo upnikom ^neodvisnega meščanskega volilnega odbora", naj se naravnost obrnejo s svojimi terjatvami na „Ljudsko posojilnico", katera se pač ne bo ra sala za borih par kron, ko je preje žrtvovala za „neodvisne" kandidate že tisečake!
— Napredna zmaga v goriških mestih in trgih. Pri včerajšnji volitvi v goriških mestih in trgih je sijajno zmagal kandidat narodnona-predne stranke gosp. Andrej Ga-b r š č e k. V celem je dobd Gabršček 451 glasov, njegov klerikalni proti kandidat Jonko pa 287, in sicer je dobil Gabršček v Ajdovščini 29, v Bovcu 35, v Kanalu 38, v Kobaridu 61, v Komnu 66, pri sv. Križu 45, v Nabrežini 60, v Sežani 35 in v Tolminu 82. Njegov protikandidat Jonko ni dobil v Ajdovščini nobenega, v Bovcu 81. v Kanalu 58, v Kobaridu 4, \ Komnu 36, pri sv. Križu 43, v Nabrežiui 3, v Sežani 4 in v Tolminu 58 glas >v.
— Ožja volitev v kmečkih občinah na Goriškem bo 11. t. m. v sredo in sicer v goriški okolici med naprednjakom Obljubkom in klerikalcem BerbuČem, v Gorah pa med naprednjakom Juretičem in klerikalcem Kosmačem.
— Iz Šolske Službe Kot volonterki (šolski praktika ntinj i) bosta poučevali učiteljski kandidati nji gdč. Antonija Stamoar in gdč Vita Kersnik, ki imata zrelostnoi zpriče-valo za ljudske šole in sicer prva na I. mestni deški ljudski šoli, druga pa na mestni nemški dekbški šoli v Ljubljani. Učiteljioa gdč. Ana P odreka r na Viču je zaradi bolezni dobila dopust in pride na njeno mesto kot suplentinja gdč. Marija Koša k iz Polhovega gradca.
Iz gledališke pisarne« Jutri, v nedeljo popoldne (za lože: par) se uprizori prvič v sezoni Sohiller-jeva pet dejanska žaloigra iz meščanskega življenja „Kovarstvo in ljubezen", kije poleg „Razbojni-kov" Sohiilerjevo najpopularnejše mladostno delo. Glavni vlogi sta v rokah gospe K reis o ve in gospoda Nučiča. — Zvečer (nepar) se poje četrtič v sezoni Dvofakova opera „Rusalka" z gospioo Jarmilo Gerbićevo kot gostom v naslovni vlogi. Princa poje gosp. Orzelski, kraljico.o goa. Groszova, čarovnico jjca. Peršlova, prvo vdo goa. Škrdlikova, kuharčka goa. Thaler jeva, povodnjega moža g. Vasice k, logarja gosp. Kratoohwil, lovca g. Bukšek. — V torek (par) gostuje g. Ignacij Borštnik iz Zagreba kot nosileo glavne vloge v Karel Weisovem ljudskem igrokazu „Ob svojem kruhu" (Das grobe Hemd).
Slovansko gledališče. Včeraj tretjič peta opereta Geisha je privabila obdo množico razpoloženega občinstva, ki je priznanja vredne nastope solistov glasno hvalilo. Pohvala gre vsem osobju, ki je z največjo točnostjo vse plese zbora kot tudi solistov naštudiral.
Telovadno društvo „Sokol" v
Ljubljani sklicuje izredni občni zbor v sredo 11. t. m., ob 8. zvečer v restavraciji „Narodnega doma".
Za Cirll-Metodovo družbo naj
darujejo rodoijubkinje in rodoljubi zaradi splošne zmage narodno napredne stranke po kranjskih mestih!
V šolskih vrtcih družbe sv. Cirila in Metoda je adaj 849 otrok.
Slovensko trgovsko društvo „Merkur" namerava otvoriti v naj krajšem času za svoje člane tarifni kura, katerega se bodo Člani lahko
brezplačno udeleževali. Glede dolo. čitve ur in drugih podrobnosti bo v ponedeljek, dne 9. t. m. ob 9. zvečer sen tanek v društvenih prostorih. Gosp. člane opozarjamo na ta velevaj^ tečaj z vabilom k obilni udeležbi. P0 končanem sestanku bo razgovor pev. cev glede pevskih vaj, nakar člane našega pevskega zbora in vse dotične Člane, ki imajo veselje do petja, opo. zarjamo.
III. jugoslovanska umetaišk« razstava se otvori v Zagrebu 1 maja t. 1. Zveza jugoslovanski* umetnikov „Lada" je že izdala oklic na umetnike, naj pravočasno dopofi. ljejo svoje, za razstavo namenjtna um tvore. Pisma iu umetnine je po. šiljati na naslov predsednika gosp Otona Ivekovića v Zagreb^ Ilica št 85. Slovenski umetniki dobe pravilnik za razstave zveze jugoalo vanskih umetnikov „Lada" v Ljub-ljani v trafiki v Prešernovih u 1 i o a h At. 20.
Olajšanje mature. Z Dunaja se poroča da se danes objavijo novi predpisi za gimnazijsko m realčno maturo, kateri predpisi stopijo že letos v veljavo. Na gimnaziji odpad* pismeni prevod iz nemščine v latinščino, na realki pismeni prevod iz francoščine v nemščino. Na obeh zavodih odpade pismena matematična naloga. Za nemško nalogo dobe dijaki tri različne teme, med katerimi si izbero eno. Ustmeno maturo bodo delali vsi dijaki v enaki meri in sicer le iz štirih predmetov. Na gimnaziji se bo izpraševalo iz učnega jezika, latinščine ali grščine, domovinoznan-stva in matematike, na realki pa iz jezikov, domovinoznanstva, matematike in fizike Pri vseh skušnjah je do skrajnosti omejeno vse, kar opira zgolj na spomin in skušnja naj ima, kjer j** mogoče, značaj svobodnega kolokvija. Zrelostno izpričevalo naj obsega samo scdbo o zrelosti ali nezrelosti dijaka.
Slovensko   pevsko društvo
„Štovan" je imelo dae 29. februarja t. 1. plesni venček, ki seje prav lepo obnesel. Udeležba je bila tolika, da so Steiuerjevi prostori bili zopet pretesni. Veselica seje vršila v najlepšem redu in je trajala do ranega jutra. Veselico so počastili s svojo navzoč nostjo g. župan in državni poslanec Ivan Hribar in deželna poslanca g. dr. I?au Tavčar in g dr. Karel Triller, kar je zbrano dražbo zelo razrado-stilo.
Državne nagrade za obiskovalce kompozicijskih kur zov. Leta
1908 bo naučno ministrstvo oddalo ža frekventante kompozicijskih kurzov vseh domačih glasbenih Šol dve državni nagradi v znesku po 1000 K Zadnji dan za vlaganje prošenj je 30. sept. 1908. Natančnejše določbe se dobe pri političnih oblastvih. Konkurza se lahko udeleže poleg onih, ki so do imenovanega termina frekventantje kake domaČe glasbene Šole, tudi oni komponisti, ki so absol-virali kompuzici s ki tečaj na kaki ino* zemski glasbeni šoli z učnim letom 1907/1908.
Simon Gregorčičevo javao knjižnico  in  čitalnico v Vegovi
ulici štev. 2 je obiskalo v preteklem tednu, t. j. od 28. febr. do 6 marca skupno 567 Čitateljev. Povprečni obisk je znašal torej 81 oseb na dan
Javno predavanje. Od torka do petka (10. do 13. marca), vsak večer ob 8., se bo vršilo poučno versko predavanje v poletnem salonu pri „Maliču" (Hotel Stadt Wien). G. Butcher iz Angleškega bo govoril nemški, g. Chraska slovenski. Vstop je vsakomur prost.
Iz Bo t ne doline se nam piše: Veselica, kojo je priredil tamburaški klub „Zarja" na korist novemu ustanovljenemu društ. „Otroški varuh", se ie povoljno obnesla in odbor tambu-raškega kluba je izročil vsoto 104 K 20 h ustanovnemu odboru v roke g župana Fr. Oblaka, kateri znesek se plodonosno v Kmečki posojilnici naloži. Srčna hvala vsem tamburašem, darovateljem dobitkov in sploh vsem, ki so temu prvemu koraku prispevali in pripomogli.
V kemični tovarni v Mostah se je danes ponesrečil 51 letni kurjač Josip Kovačič. Padel je z obzidja kotlov na kamenita tla in obležal na mestu mrtev.
Is Dom ZaL V nedeljo popoldne je v domaČi šoli predaval gospod A Li kozar o čebelarstvu. Zbrano j« bilo precejšnje število čebelarjev, ki so z največjo pozornostjo sledili govor ni ko vim besedam. Otvorili so ob koncu predavanja prav zanimivo debato z g. Likozarjem, kateremu bodi najlepša hvala za temeljiti pouk in požrtvovalnost. Med poslušalci smo videli tudi nekaj dam. Gotovo bi bili mošje srečni, ako bi kranjske žene posnemale kranjsko čebelo v prid* nosti, le pikati bi ne smele tako hudo.
Telovadno društvo „Sokol" t
Domtalah. Dne 23. svečana 1.1. pri; redil je tukajšnji „Sokol* svoj plesni venček. Prostori br. Kuharja, kjer s«
(Dalje v prilogi.)
je veselica vršila, bo bili jako okusno dekorirani s sokolskimi emblemi in trobojmcami; posebno pozornost je vzbujala dekorativna slika, ki jo je jevršil in društvu podaril akademični slikar g. Maksim Gaspari. Bodi požrtvovalnemu umetnika izrečena iskrena sahvala. Glasbene točke je izvajal oddelek kamniške godbe na lok pod osebnim vodstvom kapelnika g. No-votnega preoizuo in jako marljivo do ranega jutra. S tem bodi imenovana godba priporočena tudi drugim društvom, da se ozirajo na njo pri svojih prireditvah. Udeležba je bila povoljna; poleg odličnih Domialčanov omeniti je dragih gostov iz Ljubljane, Kamnika, Mengša, Doba in Lukovice, izostale pa so gotove osebe, od katerih bi tega ne bili pričakovali. Ker je bil čisti dohodek veselice namenjen za novo telovadnico, so se preplačila hvaležno sprejemala. In res so cenjeni udeležniki to dejstvo vpoŠtevali, in pripomogU k prav dobremu gmotnemu uspehu veselice. Onim krogom, ki so iz osebne mržnje posamnih društvenikov, ali iz užaljenega samo ljub j a demonstrativno izostali od naše prireditve, potem pa z očividno škodoželnostjo naznanjali, da se je „Sokol" s svojo veselico ^blamiral", povemo namreč na uho, da je znašal čisti dohodek 102 K. To pač ni blamaža, nego za naše razmere prav ugoden uspeh, ako se upošteva, da je bilo 147 K stroškov, in če pomislimo, da je lanska „Sokolova" veselica navzlic mnogobroj-nejši udeležbi dala le 64 K preostanka. Kakor je bilo že prej omenjeno, dosegel se je tak uspeh ponajveč s preplačili, in so dotičniki s tem pokazali, da so našemu „Sokolu" resnično naklonjeni. Hvala jim za njihovo požrtvovalnost in naj društvu tndi v bodoče ne odtegnejo svoje podpore. Na take podpiratelje je „Sokol" opravičeno ponosen in jim kliče krepek „Na zdar!"
Umrl je g. Egidij Jeglič, po-estnik iu trgovec na Selu pri Žerov-nici. N. v m. p.!
Jeseniškemu „Sokolu" je podaril gosp. Fran Novak, brivski mojster na Jesenicah 20 K. Srčna hvala.
Prihodnja predstava gledališkega odseka jeseniškega „Sokola" se ne vrši v nedeljo, dne 8. t. m. kakor se je poročalo preje. Ker se ni moglo dobiti iz gledališča za sedaj kostumov za Medvedovo „Za pravdo in srce", se pripravlja za prihodnjo predstavo M e š k o v a dramska slika j,Na smrt obsojeni?"
Iz Novega mesta se nam piše: Maskarada pod geslom „Vrtna veselica" je pustni torek, 3. t. m., v naši narodni čitalnici popolnoma uspela. Dvorana z vsemi Štirimi stranskimi sobami, osobito pa soba, v kateri se e nahajala kavarna, vsi ti prostori spremenjeni so bili v pravem pomenu besede v vrt. Kar očarljiva je bila vsa dekoracija, in nepričakovano bogato ter fino, da, izborno je bil založen „buffet", že omenjena kavarna, ter vinski paviljon. V „bufFetu" so bila na razpolago izborna buteljska vina grmske kmetijske šole, v vinskem paviljonu pa ona tukajšnje vzorne državne kleti. Na istotako krasno v vrtnem žanru dekoriranem odru je sviral domač salonski orkester. Sploh ves arangement veselice je bil presenetljiv, skoro bi se smelo reči umetniški. Za to vsa čast in priznanje zdajšnjemu gospodu predstojniku čitalnice, in osobito pa Še vsem tistim veleČastitim damam in gospodom, ki so se pod navodom gospoda čitalničnega predsednika toliko požrtvovalno trudili, da je veselica glede dekoracije prostorov in njenega splošnega efekta tako krasno uspela. Čast in hvala vsem. Mask je bilo, žal, kaj pičlo število, a te so bile vseskozi elegantne. Pri vsem tem je pa bila udeležitev jako velika in izbrana, tako da se je tesnoba naših čitalničnih prostorov zopet prav občutno raz-odela. Veselico posetili so tudi ravno v mestu se nahajajoči gospodje porotniki, iu tudi vsi tukajšnji železnico trasujoči inženirji. Plesalo se je do jutra.
Dolenjsko pevsko društvo. V
ponedeljek dne 9. t. m. bo ob pol 9. zvečer v pevski sobi „Nar. doma" v Novem mestu občni zbor „Dolenjskega pevskega društva".
Krško učiteljstvo priredi v soboto, dne 14. t. m. ob 8. zvečer v telovadnici meščanske Šole v Krškem VL roditeljski sestanek. Spored: 1. Vzgojno predavanje: Lj. Stiasnv: „Šiba novo mašo poje. 2. Poljudno poučno z mnogimi skioptiŠkimi slikami združeno predavanje: J. Ma-gul: „Skozi Švico v francosko rivijero.
»Belokranjski Sokol". Pri izrednem občnem zboru v Metliki, dne 1. marca se je sklenilo, da odstopi iz „Slovenske sokolske zveze" dokler je starosta ali sploh v odboru dr. Vladimir Eavnihar. — Odbor telovadnega društva „ Hel. Sokol" v Metliki.
Hipna smrt Iz Celja, 6. marca: Danes predpoldne ob polu 10. uri se
se je 19 letni delavec v tukajšnji cinkarni, Fr. KI in o iz Spod Hudinje. na glavnem trgu zgrudil ter takoj izdihnil dušo.   Bil je že dalj časa bo-
lehen.
Samomor- V P ulju se je usmrtila 231etna Neža C a k Š e k iz Bačeroe na Štajerskem doma. Vrgla se je skozi okno na kamenita tla.
Sprememba krajevnega Imena. Ime občine Koračiće v političnem okraju Ptuj se spremeni v ime „Sv. Tomaž", odo občine Cerkevnjak v političnem okraju Maribor pa v ime „Sv. Anton v Slov. goricah".
Brata — uvatujmof a ne — sovražnika I Od štajerske Save se nam piše 5. marca t. 1.: Mnogo se je pisalo v poslednjem Času o Hrastniku, o nasilstvu in navalu tamošnjih nemčurjev napram Slovencem, o ondašnji ponemČevalnioi i. dr. Hrast-niška tvornica kemičnih snovi že dalj Časa zalaga slov. pokrajine z raznimi umetnimi gnojili, kakor so zlasti kali-amonijak in superfosfat, s katerimi se gnoje travniki, hmeljišča, deteljišča itd. Ta gnojila osobito mnogo naročajo Savinčani. — Pa čemu to? Enako robo nam lahko daje po ugodnejših pogojih češka tvrdka v Pragi: kemična fabrika Blovskv & Comp., Vaclav. na-mest, 43. — Podpirajmo to. Svoji k svojim !
Smrt na plesu. V Bistrici na Dravi na Koroškem je na plesu umrla 31 letna dekla Berta Vran. Zadela jo je kap. Vran je bila čez pas tako stisnjena, da je bila vsa marogasta po životu vsled tega.
Aretirali so vMalnicu na Koroškem Valentina G r a v o s a iz Italije zaradi razžaljenja našega cesarja. Grozil je, da pokonča s puško našega vladarja.
ZavratOU umor Blizu Voloskega je 33 letni tovarniški delavec Franc Kosec s Kranjskega ustrelil dvakrat na 25ietnega potapljača Štefana D o-briniČa iz Pazina in ga na mestu usmrtil. Morilca so izročili sodišču.
Zblaznel je v Trstu v zaporu 351et i Saša Nebogatov iz Odese in se hotel usmrtiti.
Žena je ušla v Trstu Francu Tuš ar j u iz Logatca.
Zaprli so v Trstu delavca Emila MevsiČa, ki ga je zasledovalo ljubljansko in celovško deželno sodišče zaradi velikih tatvin. Sodi se, da je na Koroškem pri Pfa-fenbergu oropal stavbinskega podjetnika Ivana Righettija  13 000 K.
Štrajk uciteljišcnikov v Kopru. Slovenskim štrajkovoem so se pridružili še italijanski, ki zahtevajo, da se predmeti, ki se zdaj poučujejo v nemščini, poučujejo V njih materinskem t. j. italijanskem jeziku. Vodstvo učiteljišča je pozvalo vsled naloga dež. Šolskega sveta gojence, da se povrnejo najpozneje do ponedeljka 9. t. m. ob 8. zjutraj v šolo, s:'cer jih je smatrati,  da so izstopili.
Spričevalo si je popravil. V Rovinju je bil finančni stražnik J o s. Petri č, doma iz radgonske okolice, obsojen v štiritedensko ječo, ker si je popravil svoje gimnazijsko spričevalo ptujske gimnazije iz 3. za 4. razred, da bi bil dobil službo pri poŠti.
TIskarna v Lovrani. Koncesijo za ustanovitev tiskarne v Lovrani je dobil Vladimir Plaveč.
Lepa občinska stražnika. Na Čresu sta obč. stražnika težko ranila 4 osebe, eno pa lahko, ker so pele po mestu. Izmed ranjencev se eden bori s smrtjo. Stražnika sta od zadej udarila s sabljami na ljudi. Vzrok take brutalnosti, ker so bili pevci, med temi tudi 151etna deklica Kaštelanova Marica, Hrvatje, vodje mestne policije so pa italijanski fanatiki.
Ustrelil se je na Dunaju t're-kventant vojne šole, poročnik 17. polka iz Celovca Oton Grafoner, ker ni napravil izpita. Smrtno zadetega so prepeljali v garnizijsko bolnišnico.
Imrl je v Meranu g. Edvard Brachtl upravnik v p. Truplo so prepeljali v Ljubljano, kjer je bil danes pogreb. N. v m. p.!
Smrt v rakvi. |Krušedolu v
Sremu v Slavoniji je obolel neki otrok za davioo. Ko so že vsi mislili, da ni več življenja v njem, dejali so ga v rakev in odnesli v mrtvašnico. Ko bi se imel vršiti pokop in so prišli po rakev, našli so otroka v njej ležati na ustih. Dognalo se je, da revež doma ni v resnici umrl, ampak se samo onesvestil in da se mu je zavest povrnila v rakvi. Njegov obraz je bil ves spačen vsled [groze, ki jo je prestal pred pravo smrtjo v rakvi.
Zaklalo se je mestni klavnici ljubljanski od 16. do vštevši 23 februarja t. 1. 78 volov, 9 krav, 6 bikov, 2 konja, 124 prašičev, 147 telet, 19 koštrunov in kozlov, 18 koz-ličev; zaklane živine se je vpeljalo 1 prešič, 16 telet in 10 kozličev ter 100 kg mesa.
Kinematograf Edison nn Dunajski cesti nasproti kavarni „Evropa11 ima od danes do vštetega torka sledeči velezanimiv spored : Prehod francoskih konjenikov čez reko.
(Po naravi posneto). Zbirka razglednic (Smešno). Polten delavec. (Ža-loigra). Naprej z godbo ! (Krasna projekcija v barvah). Moš s telečjo glavo. (Smešno). V torek sodeluje „Društvena godba" pri predstavah ob 4., 6 , 6., 7. in 8. zvečer.
V panorami-keemeraml na
Dvorskem trgu pod Narodno kavarno je razstavljena prihodnji teden Rusija, Riga (Baltiške province.)
Umrla jO v jetniški bolnišnici znana vdova Doroteja pi. Milost, katera je bila obsojena v trimesečno ječo, ker se je pečala v družbi z Ignacijem in Frančiško ^eleznikovo ter Štefanijo Rotarjevo s sovodstvom.
Tatvina- V noči 1. na 2. t. m. je nekdo stri Šipo pri skladišču gosp. Avgusta Agnole na Dunajski cesti št. 11 in pokradel za 100 K skled različne velikosti.
Delavsko gibanj«. Včeraj so se z južnega kolodvora odpeljali v Ameriko 3 Slovenci, nazaj jih je pa prišlo 20. — 25 Hrvatov je šlo v Bregeno, 140 Lahov se je odpeljalo v Brno, Budimpešto in na Dunaj, 30 jih je ostalo pa v Ljubljani.
Izgubljene In najdene reči
Ga. Olga Sartorvjeva je izgubila črno, usnjato ročno torbico, v kateri je imela dve znamki in zlata očala, vredna 22 K. — Blagajničarioa gdč. Mira Zabavnikova je izgubila zlat uhan v obliki zlata. — Gostilničar g. Anton Vider je izgubil denarnico, v kateri je imel 325 K, več vročilnih listov in 20 znamk po 5 v. — Izgubila je ga. Angela KoprivČeva denarnico z večjo vsoto denarja, katero je našel kopališki mojster g. Ivan Cepin in jo oddal na magistratu. — Šivilja g. Helena Zalarjeva je našla srednjo vsoto denarja in jo oddala na magistratu. — Posredovalka za staro obleko Antonija Ki ki jeva je izgubila 4 K vreden namizni prt. — Na potu od pošte do Mavrjeve trgovine je bila izgubljena rumena palica z rumenokoščeno kljuko. Kdor jo je našel, naj jo odda v upravništvu Slov. Naroda.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 23. febr. do 29. febr. 1908. Število novorojencev 21 (=27*30 %o)* mrtvo-rojeneo 1, umrlih 10 (= 20*8%0), med njimi so umrli za j etiko 4 (2 tujca), vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 11. Med njimi je bilo tujcev 7 (= 44 4°/0), iz zavodov 7 (44 4%)- Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za osepnicami (Varicella) 1, za t?iuzom 2 sprejeta v dež. bolnico Iz ljubljanske okolice, za oslovskim (dušljivim) kašljem 1, za vrstico 2, za ušenom 2.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društvu „Merkur" v Ljubljani. V službo se s p r e j m e j o: 3 poslovodji za na deželo, 2 knjigovodja in korespondenta, 2 potnika, 1 kontorist, 6 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, 1 kontoristinja, 3 prodajalke, 6 učencev. — Službe iščejo: 3 kontoristi, 2 knjigovodja, 18 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 14 kontoristinj, 6 blagajničark, 4 prodajalke. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti majhni odškodnini.
„Društvena godba ljubljanska" koncertuje jutri zvečer v hotelu „Ilirija" (Kolodvorske ulioe). Začetek ob pol S. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Ljublianskl   aekatet  na lok
igra jutri v nedeljo v gostilni pri „Raku", Krakovski nasip 4. Začetek
ob 7.
Drobne novice.
— Bivši hrvaški baniei grofici
Pejačevie so priredili Zagrebčani, ko ee je peljala predvčerajšnjem skozi Zagreb, velike ovacije. Župan Am-ruš, podmarša] Gerba in bivši sekcij-ski pod ban dr. Nikolič so izročili grofici krasne šopke.
— Bombe v BarcelonVV Barceloni vlada prava anarhija. Včeraj so bile vržene zopet štiri bombe, pri čemer je bilo ubitih pet oseb.
Dež.-zborske volitve na Nižjeav-strijskein bodo šele prihodnje leto meseca marca.
— V Vatikanu so zelo hudi na bolgarskega kneza Ferdinanda, ker se je cerkveno poročil po evangelj-skem in katoliškem obredu.
— Avstrijski častnik — vohun. Blizu Milana so prijeli avstrijskega častnka Homolvo (t), ker je risal trdnjave.
— Na mestu zgorele šole v Cle-velandu se zgradi vsled odredbe predsednika Roosevelta zavetišče za osirotele otroke.
— Mlad samomorilec. Na Dunaju je skočil z višjega nadstropja 71et-ni Viljem Stryjal ter obležal mrtev.
— Požigi v Berolinu se nadaljujejo. Dosedaj so bile zažgane strehe pri 20 hišah na raznih krajih mesta.
— Kmečka bitka. V Hohenfelsu na Bavarskem je nastala na kmečkem shodu prava bitka. Ubit je bil policaj Paulus, župan Zeitner in dva graščaka so bili smrtno ranjeni. Orožniki so zaprli nad polovico va-ščanov.
— Pri sekanju ledu je utonilo v
Trenčinu 8 delavcev.
— Umrl je v Belgradu bivši naučni minister Stojan Boškovič.
Bazne stvori.
* Influenca v Londonu. Zadnje tedne razsaja v Londonu influenca epidemično. Nad 50.000 oseb je zbolelo za to boleznijo, a influenca se čimdalje huje širi. Zadnji teden je umrlo 84 oseb. Lastniki velikih trgovskih tvrdk naznanjajo, da je tretjina uslužbencev nesposobnih za delo vsled influence. Tudi več poslancev je zbolelo, in ako jih zboli še več, ne bo parlament več sklepčen.
* 10 milijonov globe ali 1461 let zapora. Pred berolinskim sodiščem se je zagovarjal nedavno neki mož, ki je napisal za neko tvrdko v Kodanju 100.000 raznih naslovov iz Pruske; obenem pa mu je tvrdka poslala načrte »danske kolonijalne loterije«, da jih razpošlje v naslovljenih zavitkih. Ker pa je na Pruskem prepovedano nele prodajanje, temuč tudi ponujanje inozemskih srečk, obtožilo ga je državno pravdniŠtvo, da se je pregrešil 40.000krat — toliko zavitkov je namreč že razposlal. Ako bi ga bili obsodili po strogem zakonu, plačati bi moral 10 milijonov mark ali pa sedeti 1461 let v zaporu. Sodišče mu je vendar znižalo kazen na 2000 mark, odnosno 100 dni zapora.
* Visoka starost. V Carigradu živi neki Hadži Reuf, ki je popolnoma zdrav, dasi ima že 132 let. Reuf je tako čvrst kot pred 60 leti in se še preživlja z delom svojih rok. Po poklicu je sedlar in izvršuje naročila za vojaško šolo v Bam Kaldi. Konservativec v najstrožjem smislu besede se drži starih šeg in navad. Živi v koči, v kateri se je rodil in v kateri je umrl njegov oče star 142 let.
* Žrtev militarizma. Čemu vsemu se podvrže človek prostovoljno, da se odtegne trpinčenju v vojašnici, o tem priča sledeči dogodek: Iz nemške garnizije Memel je pobegnil prosiak Weiss ter je ostal dva tedna skrit. Dne 6. t. m. so vendar našli reveža zaritega v slami v takem stanju, da ni bil podoben človeškemu bitju. Bil je že brezzavesten. Okoli njega je ležalo par korenov, ki jih je obglodal. To mu je bil edini živež poleg rženih zrn, ki jih je našel na skednju. Žejo si je gasil le ponoči. Prikradel se je v temi na dvorišče ter se napil ledene vode za 24 ur. Ker se v svojem skrivališču ni upal ganiti, sta mu nogi do kolena zmrznili. Sedaj tudi k studencu ni mogel hoditi, temuč se je vlekel po rokah in kolenih. Ko so ga našli in spravili k zavesti, je pripovedoval, da je bil tako trpinčen v vojašnici, da ni mogel tega več prenašati. Častnik, ki je prišel ponj s transportom, se je zadri nad njim: »Kaj imate sedaj od tega, odreže j o vam obe nogi, potem pa pridete še par let v ječo!« — Prijetno je služiti nemški očetnjavi.
Književnost
— Najhujši sovražniki. Lahko umevna razlaga o roditeljih nalezljivih bolezni. Spisal Rado M u r n i k. V Ljubljani 1908. Narodna založba. Str. 56. Cena 60 v s pošto 10 v več. Ta podučim knjižea je ravnokar izšla in zasluži, da bi se kar najbolj razširila med ljudstvom. Bore se kakor kaka povest, dasi nas seznanja z najhujšimi sovražniki in uničevalci človeškega življenja. Ob sebi se razume, da priobčimo tekom prihodnjih dni stro-kovnjaško oceno te knjižice.
Vse tu naznanjene knjige In listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. S.
Izpred sodifta.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča
Morilec lastne matere — oproščen. Razprava proti Janezu Miheli-ču se je včeraj popoldne ob 4. nadaljevala. Že po treh je bilo pred sodiščem in pred porotno dvorano vse polno ljudi, mnogo tudi takih iz obdolženčevega okraja, ki so radovedni čil kal i na izid razprave. Porotna dvorana je bila do zadnjega kotička prenapolnjena in za vzdrževanje reda se je morala poklicati mestna policija. Zaslišalo se je še nekaj prič, ki pa niso posebno dosti novega povedale, raznu da sta bila stara dva sitna in pri sosedih nepriljubljena. Predsednik je poklical končno obdolženca in ga vprašal, če je z namenom usmrtil svojo mater. Janez Mihelič to zanika. Sodni dvor je stavil 1 glavno in eno dodatno vpravanje.Glavno vprašanje
se je glasilo, če je res Janez Mihelič namenoma svojo mater z nožem v prsi sunil, tako da je vsled tega smrt sledila, in dodatno vprašanje, če je obdolženec to dejanje storil v duševni nezmožnosti, tako, kakor je določena v § 2. črka c k. z. Porotniki so prvo vprašanje potrdili, potrdili pa tudi dodatno vprašanje z 9 glasovi, na kar je bil Janez Mihelič od obtožbe zaradi prostega umora oproščen. Pripomniti je, da je zagovornik dr. Hribar skušal dokazati, da je obdolženec le nesrečna žrtev neznosnih domačih razmer, in da so bili starši tisti, ki so sinu potisnili morilno orodje v roke, čigar žrtev je postala njegova lastna mati. Ko se je prečitala oprostilna sodba, jelo je občinstvo ploskati, čuli so se tudi »živio-klici«. Predsednik je poslušalcem pripomnil: »Pravica ne potrebuje aplavza.« — S tem je bila obravnava končana.
Dva mlada pohotneža. France Z a b r e t, po domače Špolarjev, 17 let star, in France Lap, po domače Ru žiga je v, 16 let star, oba posestnikov sina iz Topola doma, sta se imela v tajni razpravi zagovarjati zaradi podtikanega jima hudodelstva v smislu § 125. k. z. Obdolženca sta srečala na sveti večer tam, kjer se cesta izven Mengša odcepi proti Lahov-čam, neko 25 let staro dekle, ki se je z ročnim vozičkom vračala iz Ljubljane domov v Lahovče. Obdolženca sta ji začela prigovarjati v dosego svojega namena, ker se jima pa to ni posrečilo, sta jo posilila. Zabret vobče priznava svoj čin, nasprotno pa Lap taji podtikano mu poskušeno dejanje in trdi, da je bil takrat popolnoma pijan in da se ne ve na nič spominjati.
Zaradi zaslišanja novih prič se je obravnava preložila na nedoločen čas.
Telefonsku in brzojavne iorofflii
Odmevi volitev na Kranjskem.
Litija 6. marca. Veseleč se[sijajne zmage kličemo slava našemu prvobo-ritelju Ganglu, slava zavednim Idrij-Čanom! — Šmartinsko učiteljstvo: Mih. Debelak, Kristina Demšar, Fr. Mlakar, Karlin, Tomšič.
Št. Peter nn Krasu 6. marca. Živela zavedna Idrija! Živel naš dični Gangl! kliče napredno učiteljstvo v Knežaku. — Česnik, Jurca, Pe-trič, Starman.
Ruše 6. marca. Slava zavednim volilcem idrijskim, živel Gangl, učitelj in poslanec! — Učiteljstvo v Rušah.
Celje 6. marca. Luč je prodrla temo. Živel naš dični Gangl! Živela napredna misel! — Učiteljsko društvo za celjski okraj.
Škrad 6. marca. Naprednemu učitelju deželnemu poslancu in vrlemu prijatelju Ganglu iskrene čestitke k sijajni zmagi! — Teodor G ustirni.
Volitve v goriškem veleposestvu.
Gorica, 7. marca. Pri današnji volitvi v veleposestniški skupini so kandidati napredno-agrarne koalicije zmagali s 30 glasovi večine. Vsi trije kandidati so zmagali. Pri ožjih volitvah se je z gotovostjo nadejati, da zmagajo vsaj 4 napredni kandidati. Do sedaj je izvoljenih 6 naprednih, a samo trije klerikalni kandi-datje.
Volitve v goriških laskih mestih. Gorica 7. marca. Pri včerajšnji deželnozborski volitvi v laških mestih je bilo oddanih 1366 glasov. Izvoljeni so bili kandidat je laške liberalne stranke, dr. Fr. M a r a n i , župan goriški! z 910 glasovi, Jurij Bo m bi g, goriški podžupan! s 882 glasovi, oonte Val en ti ni s is Tržiča s 872 glasovi in dr. Peter Pinausig, odvetnik v Gorici, a 864 glasovi. Kandidatje laške klerikalne stranke so ostali z okoli 500 glasovi v manjšini.
Anketa glede deželnih financ. Dunaj 7. marca. Danes se je otvorila anketa glede saniranja deželnih jfinano. Govoril je finančni minister dr. Korytowski. V svojem govoru je naglašal, da bo vlada zvišala davek na žganje in da bo del teh dohodkov prepustila dežel am.
Konferenca delegatov.
Dunaj, 7. marca. Pri podpred-niku avstrijske delegacije dr. Ma-devskem je bila danes konferenca, ki so seje udeležili delegatje Fuchs, B aer enrei ther, Meerweld in Sturgkh.
Pol.edelski minister bolan.
Dunaj 7. marca. Poljedelski minister dr. Ebenhooh je zbolel na influenoi.
Odlikovan bivši minister. Dunaj 7. marca.   Cesar je odlikoval a redom lelezne krone bivšega ministra  barona  By 1 and-Reidta.
Dopust dalmatinskega namestnika.
Dunaji 7. marca. Dalmatinskemu namestniku Nar de Iliju je podaljšan dopust sa 4 mesece.
Zahteve madžarske neodvisne j stranke. j Budimpešta, 7. marca. Na seji) eksekutivnegu odbora neodvisne strarfke se je sprejela resolucija, v kateri se zahteva, da se odpravijo delegacije, da se razpravlja o zunanji politiki v parlamentu in da se imenujejo veliki župani izmed planov neodvisne stranke.
Hrvaški ban v Pešti. Budimpešta, 7. marca. Hrvaški ban baron Raueh je veeraj konferi-ral z ministrskim predsednikom dr. AVekerlejem in z ministri Josipovi-chem. Kossuthom, Giintheroin in An-drassvjem. Popoldne se je udeležil konference tudi predsednik poslanske zbornice J ust h. »Keleti ftrtesitb'< javlja, tla je Raueh predložil na tej konferenci deta j lira n načrt »velike akcije«, kako bi se dal rešiti spor med Ogrsko in Hrvaško.
Predsednik  Fallieres  v Petrogradu.
Petrograd, 7. marca. V tukaj-njih dplomatskih krogih se zatrjuje, da v kratkem poseti carja Nikolaja predsednik francoske republike Fallieres. V spremstvu predsednika bo minister zunanjih del Pichon. Predsednika sprejmejo v Petrogradu z velikim pompom.
Portugalski kralj se poroči z nemško princezo.
Frankobrod, 7. marca. Iz JLisabo-ne javljajo, da namerava kralj Ma-miel prositi zaroko nemške princeze Viktorije, hčerke nemškega cesar j ti Viljema. V to svrho obišče cesar Viljem v kratkem Lisabono.
FRANC tJOŽEFOVA
GRENKAVODA
ouiicriu naravno
[ODVAJAJOČE SREDSTVO
Hašljajoei naj bero inseat o THY-
MOMEL SCILLAE, preizkušen izdelek, ki gm zdravniki večkrat zapisujejo.
Gospodarstvo.
— Občinska branil len v Postojni izkazuje za mesec svečan t. 1. naslednji denarni promet in stanje: Vložilo se je 86.463 43 K. Dvignilo se je 5151-86 K. Stanje hranilnih vlog 114 914 28 K. Posojil na hipoteke se je izplačalo 1937 K. Stanje posojil na hipoteke 13 00240 K. V razne denarne zavode se je naložilo 85.000 K, dvignilo pa 6000 K. Stanje naloženega denarja je 101.965*58 K, denarni promet je znašal 157.73825K. Iz teh podatkov je pač jasno, da se mladi, šele štiri mesece poslujoči denarni zavod živahno in krepko razvija. Delokrog občinske hranilnice se bode vedno bolj razširjal ter se tem bolje razcvital, čim več bo imel zvestih prijateljev in podpirateljev, takih pa mu ne bo manjkalo, ako se bode ljudstvo zavedalo občekoristnega pomena tega zavoda. Zlasti bi se ne smelo pogrešati podpirateljev iz domače občine, katera bo dobivala v svojem času cd zavoda sigurno lepa sredstva v izvršitev blagotvornih naprav. Ako se še omeni ugodnost pri posojilih s kate* rimi deluje ta zavod, gotovo si bode ali si je že marsikateri dolžnik pridobil prepričanje, da mu je s tem mnogo pomaganega, kajti ako si izposodi drugod denar, plačevati mora obresti leto za letom, glavnico pa ostane vedno dolžan. Vsak dolžnik, ki si pri občinski hranilnici postojnski izposodi 1000 K proti amortizaciji na 36 let, prihrani 640 K, in tak zavod, ki služi obče v pripimoč in napredek ljudstvu in sploh za javnost, je treba vsestransko podpirati. Občinska hranilnica ima svoj uradni prostor v občinskem uradu.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavlianja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega ^ouovegaSeidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po pogtnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJ1, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1  35—4
Poslano.
= Jttislite na =
mnihouoornšlie
395 - 5 od gld.
molki na trakove nalfln. izdelani 6*90 domski na trakove najfin. izdelani 5*75 damski nizki parlikl nalf. izdelani 3*90
Tvornico Jamči za vsak por. Popravljanja točno In centi,
HENRIK KHDA
zaloga c. kr. prlo. Mrske tvornice mnlhooosrafke,
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro snana
antiseptična
Meluaine ustna in zobna voda
U otrdi dlMH« m
neprijetne aapo in vet* t stekleni«« ■ ■»v«doni t M.
BI gorodnemu gospodu H« Levstiku, lekarnarja v Izubijani.
Vafia izborna Meluaine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekoaljrv pripomoček proti gnjilobž zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se 3 steklenice Melus. ustne in zobne vode.
Dovolim, da to javno oznanite, ker Je res hvale vredno.
Leopold aangi, mestni tajnik.
Metlika, %L aprila 1800.
Diž. lakirni Mil Ltutik*
i Ljubljani; Rnijna cista it 1
. - leg novozgrajenega Fran JoJaftoiega lubil. mosta. 85 10
Darila.
Upravnlštvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila ln Metoda.
Gosp. G. Pikel v Postojni K 8 50, nabrane v veseli družbi pri županu v proslavo zmage deželnozborskih volitev. — Neimenovan v Metliki K 2*10. — G. Ivan Karlin, ka-varnar v Škofji Loki K 3'50, na plesnem venčku škofjeloškega »Sokola« za »Ljubljanski sekstet« nabrani znesek darovan družbi sv. Cirilu in Metodu. — Na pustno nedeljo pri gosp. Zupančiču v Rakovniku dali veseli ljudje iz Št. Ruperta in Rakovnika K 3*—, 3*34 K se je pa nabralo večinoma po vinarjih, skupaj K 6*34. — G. Ivan Korbar v Črnomlju K 1602, katere je nabrala gospa Her-mina Perhavčeva o priliki gostovanja g. Albine Praprotnik na gostoljubnem doktorje vem domu. — Gospod Karel Ilumek v Krškem kron 5"—, katere je nabral z »lajno« pri čitalniškem plesu Količe. — Gospa Katina Guštinova v Metliki K 22'—, katere je nabral »Cinbingelj« na maskaradi narodne čitalnice v Metliki. — G. Fr. Lah v Ložu K 2*—f kot dobljeno stavo za poraz pri volitvah zvezanih luteranskih katoličanov in katoliških literanov. — G. Anton Boječ v Vipavi K 3740, od katerih jih je nabrala K 36 20 vrla gospica Leopolda Vadnjal na zabavnem večeru narodne čitalnice v Vipavi, 1 20 K pa sta darovala dva huda politična nasprotnika g. Kune in g. 2orž. — G. Vladimir Geržina v Št. Petru na Krasu K 71 70, kot čisti dobiček veselice, katero so priredili narodnjaki in narodnjakinje v Št. Petru na Krasu. — G. Fr. Smerdu v Mengšu K 12*— s pripombo: Narodni Mengšani smo se skupaj zbrali in v Stahovco na bal se peljali, drugi dan smo pa mačka popravljali in tole na Gregorčiče-vej svatbi nabrali. Gosp. Jožica Zadnek v Senožečah K 6—, katere je nabrala v veseli družbi. — Na zaključnem venčku pevskega društva »Ljubljanski Zvon« je nabrala g. Ivanka Vičičeva K 2'40. — »Ivalid« nabral na »Slavčevi« maskaradi K 11*37. — G. Fr. Jurca, veleposestnik in g. Gregor Demšar, e. kr. notar v Postojni a 1 K, skupaj K 2 — Omizje v kolodvorski restavraciji Jos. Schreya K 11"—. Gospod Lapajne, tu K —40. — Omizje pri A. Seidlu, hotel »Južni kolodvor« ob zmagoslavju deželnozborskih volitev v mestih nabralo K 11*—. — Pri Cešnovarju zbrani Kurjevaščani in Barjani na prvo vest o narodni zmagi, za vsak narodni glas 01, 1468 x 1 v = 14*68 K; v Vidmajerjevi gostilni zbrani Barjani za veselo vest zmage 3 K, to-raj  skupaj  K   17*68.  —  Skupaj  K 248*41.
— Srčna hvala! — Živeli!
Za Učiteljski kOBVikt Omizje v restavraciji hotela »Južni kolodvor« ob zmago-slavju deželnozborskih volitev v mestih K 11*—. — »Salonski orkester v Postojni« K 10*—, katere je daroval g. Fran Kuttin v znak hvaležnosti za petje ob grobu in pri osmini po nezabnem dragem njegovem očetu.
— Gosp. Ivan Robavs v Šmartnem pri Litiji K 4*— Skupaj K 25*—. Srčna hvala. — Vsoto smo izročili g. J. Dimniku.
Za ubogo vdovo M, Pirnat v Slskl
je bilo nabranih v okrožju veselične družbe o priliki pustne veselice dne 29. pr. m. v gostilni g. J. Smerkola v Lukovici K 7*—. Srčna hvala.
Za  družbo sv.  Cirila  ln Metoda.
G. Anči Roglič v Litiji nabrala kot »ciganka« v družbi mask in gostov K 16*62. — G. Iv. Podboj K 10*31, katere je nabrala g. Micica Laščanova na pustni torek na »rakovškem korzu«. — Gosp. Jos. Velkavrh, učitelj v Trbovljah K 16 90 in sicer K 16*20 je bilo nabranih pri licitaciji šopka na vdovskem in samskem plesu pri »Korenu« v Trbovljah, K 0*70 pa kot preostanek denarja nabranega j za brzojavko »Slov. Narodu«. — G. I. V. iz Banjaluke v Bosni K 10*—, iz radosti nad zmago naše napredne stranke pri deželnozborskih volitvah. — Mo-šenske Slovenke in Slovenci K 4—, mesto brzojavne čestitke k sijajni zmagi pri deželno zbor. volitvah. — G. Kristina Demšar, Šmartno pri Litiji K 6*—, katere je darovala vesela družba na rivčkovem večeru pri Krznarju v Črnem potoku ter g. H. Bevk, ki je tudi prijateljica rivčkov, pa jih ni jedla.
— G. Lavo.si a v Viher, učitelj v Dobjem pri Planini na Štajerskem K 5*—. Skupaj K 68*83.
— Srčna hvala ! — Živeli!
Zahvala.
Deželna poslanca za Ljubljano: gospod dr. Ivan Tavčar in gospod dr. Karel Triller, sta podarila našemu društvu po 50 kron, skupaj 100 kron v prosvetne namene. Zahvaljujemo iskreno gospoda poslanca na plemenitem daru.
V Ljubljani, dne 6. marca 1908.
Odbor
Političnega in prosvetnega društva za Krakovo in Trnovo.
Heteorolotlino porofflo,
FUftna   ud MtdM M«. 8r«4nji ustai tl*kfi7M 9 mm
ra
š
E
Črn, opisovanja
Stanje
baro
metra
▼ mm
6. 9. sv.
7.1 7. sj. „ 2. pop.
li
Vetrovi
Nebo
7391      5 1 brezvetrno oblačno
737*2! 33 j » !sk.oblačno 736 9 J   10 8 sr. jjvzhod oblačno
Srednja včerajšnja temperatura: 2 8° normalna 2*1°. — Padavina ▼ mm 15.
Hilda Brachtl rojena Zesckko naznanja v lastnem in v imenu svojega tasta gosp. Narcisa Bracktt in svojega svaka g. Emila Brachtl
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti svojega iskrenolj ubij enega, nepozabnega soproga, gospoda
Edvarda Brachtl
upravnika \ p.
ki je po dolgem, jako težkem trpljenju 4. marca ob štirih zjutraj v 40. letu starosti v Meranu blaženo zaspal v Gospodu. 868 Zemeljski ostanki dragega pokojnika se prepeljejo v Ljubljano, kjer se 7. marca ob petih popoldne z južnega kolodvora prepeljejo na pokopališče k Sv. Krištofu in tamkaj polože v rodbinsko grobnico.
Sv. zadušne maše se bodo služile v farni cerkvi pri Sv. Petru.
Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, 7. marca 1908.
<S60
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš preljub-ljeni soprog, oziroma oče, tast, brat in stric, gospod
Egldll Jejlli
posestnik in trgovec na Selu pri Žerovnici
danes zjutraj ob 2. uri po daljši mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v starosti 50 let mirno preminul,
Pogreb dragega rajnkega se vrši v ponedeljek, dne 9. marca t. 1. dopoldne ob 11. uri iz hiše žalosti na Selu na farno pokopališče v Breznici.
Posmrtne maše se bodo služile v raznih cerkvah.
Bodi mu blag spomin.
Na Selu pri Žerovnici, 7. marca t. 1.
Ivana Jfcllr. soproga. — Ana, Ivanka, Anton, JUilfea in Stanko, otroci. — Fran 14 u -na ver, adjunkt drž. železnice, zet.
najboljša zdravilna in osvežujočo pijača,
ki se je vedno dobro obnesla pri Želodčnih in črevesnih boleznih, pri boleznih led i c in mehurja, in jo priporočajo naj-odličnejši zdravniki kot bistveno pod-plra.lxi© sredstvo pri Karlovovar-ških in drugih kopalnih zdravljenjih, kakor tudi po rabi teh toplic in za na-daljno zdravljenje. 1X9—8
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, veCjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Da se lzognefo   podtaknjenfu, se
prosijo p. n. konzumenti „Mattonijeve Gless-
habler" da si dajo originalne steklenice giess-hfiblske slatine odpirati pri misi pred svojimi očmi in da pazyo na zamaškn na vigano znamenje*
i i!
Jedilno in namizno orodje
Priznano najbolše posrebreno.
NAJLEPŠE OBLIKE. Kompletno opravljene KASETE za NAMIZNO ORODJE, SKLEDE, POSODE za OMAKE, KAVNI In ČAJNI SERVISI, NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE.
Edino nadomestilo za pravo snbro. Specialni predmeti za hotele, restavracije in kavarne ter za pen-sione, menale itd.   3912 3 €. In kr. dvorni dobavitelji
CHRISTOFLE * t\t.
DUNAJ 11 OPERNRINO 5
(heinr1chshof). Han trovani cenovnik sastonj.
Po vseh mestih zastopniki-prodajalci.
Za jamstvo pristnosti nosijo vsi iadeiki poleg stoječo trorniiko snamko ln polno imt
Ipralaaa m
Spretne
864-i
C il RISTOFLE.
prodajalkaft0,ce in **
JI * w 11 VB   sprejme takol °b dobrem zasluži
v prodajalni za kruh pri J. Zalazniku
Prednost imajo tiste, ki so že iz-vežbane v tem poslu. 872—1
Mesar
se išče za Ilir. Bistrico
na Notranjskem.
Zasiguranik je mnogo dobrih odjemalcev.  Ponudbe je staviti na
odbor konsumentov.
Lepo posestvo
v dobro obiskovanem farnem kraju na Kranjskem, blizu železnice, lepa donosna posest, se proda pod jako ugodnimi pogoji. Pripravno za trgovca, mesarja, gostilničarja, trgovca zvinom, zalogo piva. 847—1
Vprašanja pod „Zlata |ama" upravništvo „S1. Nar.a
Dobro, samostojno
kuharico
y£ za graščino blizu Ljubljane in
aprelme takol °b dobrem zasluži tkalnica Dug are za na Hrvatskem
Razne prevode
Iz nemščine v slovenščino
cirkularjev, piaem in drugih tiskovin oskrbi ceno v tej stroki izvežba-, uradnik.
Naslov   v   npravništvu „Sloj Naroda".
Gostilno ,pri RAKU
Jutri, o nedeljo, 8. nuno
KONCERT
Ljubljanski sekstet no lok.
Z trti tek ob 1. zvečer.    Vstos prost
Za obilen obisk se priporoča
Ivanka Spitrcr
852
gostilničarka
kuhinjsko
za Ljubljano z dobrim plačilom po
dogovoru ao aprelme.
Več v posredovalnici služb Flux v Gosposkih ulicah 6. 861
Gostilničarska
IZ SENOŽEČ
DVE LET' IN POL SVA |SE MIDVA LJUBILA, PA „BOŽJA VOLJA" NAJU
JE LOČILA, BOG VE AL' SE VIDIVA 833 ŠE KDAJ?
koncesija
so takoj odda.
Več se izve pri g. Toni Bilina ▼ Ljubljani, Židovsko ulico štev. 1, I. nadstropje. 869-i
Dobro ohranjena dvovprežna
kočija
in več že rabljenih konjskih
oprav (komat)
so proda po zelo nizki coni. s?o-i
Jakob Kralj, sedlar v Železnikih na Gorenjskem
Uradno dovođena ze 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
jasredovalmca stanovanj in služet
G. FLUX
Hosposke ulica It 6
639
isce nujno: vzgojiteljico k 3 dečkom Da
Štajersko, stalno mesto; boljša pestunja za Polj, 30 K plačila; več kuharic, htten, deklic za vse za Ljubljano in -tt naj; slugo fa gospodi za Gorico; kOClisia h gospodi za Štajersko, prodajalko za norico, plačilno natakarico za prav dobro idoco restavracijo zunaj.
Polnlnu tukaj«
Vrst n srn In  u o Ukor moino filtre postrsaba zagotovljeni*.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor
S* nedeljo m praznik HOTEL „ILIRIJA",
restavraciji ReiniDgbans
v Spodnji Šiški
rl
Začetek ob 3. popoldne.   Vstop prost.
K obilni udeležbi vljudno vabi
T. Kmetec
853
restavrater.
Poslovilo.
Ginjen premnogih dokazov spoštovanja in naklonjenosti, k* Sem jih bil deležen med sedaj končano sedijo, in zadovoljen j lepimi uspehi svoj sera truda, pozdravljam iskreno vse svoj* cen j. učence, učence in p. t, gardedame in kličem: „/fa veselo snidenje jeseni?"
Posebno so hvalo izrekam pre-blagorodnemu gospodu in gospe dej preds> baron Šchutarj, gospem Županji pilići Hribarjevi, h{ariji J(anssovij višji gozdarski k°mis<*r Jfonigovi, Zini Gatsch- J(assovi, fridi 5$alap*vit učiteljici /rfariji DolnikctrjevU učiteljici )\/[ariji Wes* snerjevi in p. n. gojencem in gojen kam moškega in genskega učiteljišča ja požrtvovalno podporo, dalje gosp> Jirturju )^[ahru, slav. ravnateljstvu Jfajinskega društva ja njih ljubeznivo pospeševanje mojega skromnega poslovanja,
2 vsem spoštovanjem vdani
Cficilie IV(ertcrrci
plesni učitelj.
Jjodoči moj naslov: Giulio Jtforterra, Trst, Via J[cgue* dotto 39. su
U nedeljo, dne 8. marca
KONCERT
ljubljanske Društvene godbe.
Začetek ob pola 8.      Vstop prost.
Toči se razen priljubljenega piva združenih pivovaren Žalec-Laiki trg pravo monakovako (Franoiska-ner Leistbrau) naravnost od soda ka kor tudi pristna štajerska, dolenj-aka (cviček) in iatrijanaka vina
Za obilen obisk se priporoča
856
FRIC NOVAK
hotelir.
J
Kašljajočim
otrokom i odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
THYM0MEL SCILL/E
kot pomoček, ki razkraja in odločuje slez, ublažuje dušeči kaJeJJ in pomirjuje sopilne težkoče ter odstranjuje njih pogostost. — Že na stotine zdravnikov se je izreklo o presenetljivo točnem uspehu Thysioniela Melllae pri dušečem kašlju in drugih vrstah oslovskega kaslja
«wr Prosim, vprašajte zdravnika. ~£a Steklenica 2*20 K, po pošti frako, 6e se pošlje denar naprej 2*90 K. 3 sntek., čeae pošlje denar naprej 7 K. 10 steklenic, de se pošlje denar napre 20 K.
Izdelovanje in glavjna zaloga
B. FRAGNERJEVA LEKARNA
8477     c. in kr. dvorni dobavite^. II 1'rttz« III., Štev. tOS.
Dobiva se po skoro vseh lekarnah.
Pazite na tane izdelka, Izdelovalca ta m stvsno
75
68
9522
Ttelnže za trgovino
se ceno prodajo i LJubljani, Mestni trg {t. 25. I. nthtr.
»9 10
Polovico lokala
ea trgovino z vao oprave vred so takoj odda« 849-1 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
se odda a 1. majuikom na DnnaJ-
m  ski cesti št, 16._
{3f Poizve se i = to tam pri Scbnoider t Verovšku. 66«-3
JnfeUgesitnitn
mladim moškim
se nudi dobra prilika ea stalen zaslužek. Prijave prejema upravnistvo .Slov. Naroda". 865—1
Lepa nova hiša
(vila) ca Vrhniki s 6 sobami, ob-ssžnim vrtom, v lepi legi, se jako ugodno proda. Pojasnila daje Ivan O urin na E&riavski cesti &t 5. 7is 6
Spretno učiteljica
se priporoča z«* poučevanje » 1 c|i«anj u » am cltr'e« Cene zmerne. Pouk doma in izven doma. 850—1 Ponudbe in vprašanja naj se pošiljajo na gospodično Erno Obrekar, Hranile ična cesta št. 7, L nadstropje v Ljubljani.
Prodam takoj
1 lili lija
lastnega pridelka, po zelo nizkijceni. Ličen,   veleposestnik  v Rihen-
aerku na Goriškem.
59^—7
Iščem spretnega
stenograf
ki mora biti popolnoma vešč slovenščine in nemščine. 818-2 Ponudbe naj se naslove na paromlin14 v Celju.
Oskrbnico
se išče za majhno vilo v Vidmu pri Krškem, katera bi imela paziti na h šo in vrt proti brezplačnemu stano ve nju v pritličju obstoječ: iz dveh sob, velike kuhinje v solnčni leg;, klet in kos vrta. * 854—1
Vila stoji blizu farne cerkve v Vidmu. Na stranko, katera ima več kot tri osebe, se ne bo oziralo
Več se izve pri g. Zd Waschica
v LJubljani, Knaflove ulico 5, III.
Zdrave delavke
od 16.—35. leta se sprejemajo k tra jajoČemu, lahkemu in dobro plačanemu delu v tovarni v OraftCUj Mosor-holgasse 50—54. 814—i
Krasne
BLUZE
največja izbera  v svili in drugem
:-:   modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila ter :-: otročje obmkce :-:
priporoča po najnižjih cenah
M. KRISTOFIČ
por. Bačar
STARI TRG it. 28.
L
i4
na
Dvorski bi A. 3
pod „Narodno kavarno'
Od 8 marca do 14. marca
Rusija.
Riga (Baltiške province)
Ljadevtt Borovnik
paifesar   v   Borovljah (Vctrloeia) na Koroškem
rs priporoča v izdelovanje vsakovrstni}-
pjfcek za lovce in strelce po najnovejši!? sistemih pod popohiim jamstvom Tudi pre-d slu] o stare samokreanice, vsprajeina vsako rrsuia popravila, ter jih točno in dobre t ivršsje Vae puške eo na c. kr. preekoae Fa&ma in od mene preakušens. - iluatro-46 v«n! oanlkl zasloni. 10
Prav značilno trdilo vsi
da je
,?ichtenin'
edino radikalno sredstvo za popolno uničenje vsakršnega mrčesa in njegove I zalege. 251—2
Rabi se z občudovanja vrednimi uspehi v stanovanjih, sadovnikih, lepotnih in zelenjadnih vrtin in pri snaženju domačih živali. Priznalna pisma brezplačno pri vseh prodajalcih.
ooo  Dobiva se povsod!  o o o
Izdrloviilnl«*^ Fletiirnlnsi
3(arel Sbet a 3{omp
družba z omejeno zavezo Opa a
151
v cnamfcah. Za to dobite 3 veieflne higienične vzorce, 6 vzorce? 90 kr., )2  vzorcev 1 gld. 70 kr , tb rsorcev
3 g!d. 40 kr. poleg najnovejšega ilustrovanega cenovnlha m navodilo za a porabo francoskih in ameriških gumastih predmetov, tncat od 45 kr. naprej. V zalogi SO VSO kuriozitete, mnogo novosti, izdeluje gumasti predmet Najcenejše in direktno se kupi le na pismeno naroČilo. Diskretna poaUjatev.
Kalota I. larnlNklli arumastlb prcdnirtot-. BI in t* ^ IX. 5, Nnssdorferstrasse 3—10. 836-1
Ljubljanska kreditna banka.
Razglas.
Glasom sklepa VIII. občnega zbora Ljubljanske kreditne banke z dne 5. marca 1.1. se izplačuje počenšl s 6. marcem 1908 knpon za i 1907. št. 7 s
M centralni blagajni v LJubljani ter pri podružnicah v ipljetu in v Celovcu.
Ljubljana, dne 6. maroa 1908. Upr&VIli SV0t.
% r>
IJO
popolno sortirana zaloga sveže dospelih
Z5.000 bojov
čez 5000
najmodernejših suknenih oblek od gld. 4, 750, 10 naprej;
čez 1500
svršnikov in raglanov najnovejših barv od gld. 6, 9, 12 naprej;
čez 2500
otroških in deških oblek od gld. 190, 350 naprej;
čez 1000
dolgih pelerin iz velblodje dlake ali gumastih od gld. 3, 5 naprej;
čez 500u
damskih jopic, paletotov, plaščkov in kostumov od gld. 3, 5, 10 naprej;
čez 10.000
kril, bluz, pasov, kakor tudi moških klobukov, športnih čepic in perila.
Pariški in berlinski modeli za damsko konfekcijo vsak čas v zalogi; dalje tudi izvirne angleške športne obleke in svršniki.
Naročila po meri se izvršujejo na Dunaju najfineje in najhitreje.
Pošiljate na Izbiro se pošiljajo tudi brez povzetja kamorkoli 832—2
Čudovito nizke cene!
Angleško
skladišče oblek
O. Bernatović
t Ljubljani, Mestni trg S.
Učenec
ki je dovršil vsaj ljudsko šolo, se takoj 8prejme v trgovino z želez-nino. Frane 6nitin v Metliki. 76 3
Spretna
831
prodajalko
se aprejme pri Alojziju Panaeklnn v Wol!ovih ulicah it 6. LJubljana
Oklic.
Daje se v splošno vednost, da se nameravata poročiti
I. rudar Fran Žabkar, stanujoč v Glad-beeku, sin umrlih zakonskih kočarjev Ivana Žabkarja in Marije roj. Hodnik, nazadnje stanujočih v Sajovicah na Avstrijskem.
II. Neia JnrsiC, brez poklica, stanujoča v Gladbecku, hči umrlih zakonskih kmetovalcev Ivana Juršič in Ane roj. Juršič, nazadnje stanujočih v Jablanici na Avstrijskem,
Objaviti se ima oklic v občini Gladbeck in v avstrijski občini Jablanica z oglašenjem v »Slov. Narodu«, izhajajočem v Ljubljani.
Morebitni na zakonske zadržke se opirajoči ugovori se morajo prijaviti podpisanemu v teku dveh tednov. 863 Gladbeck, 3. marca 1908.
Poročni uradnik kralj, poročnega urada v Gladbecku.
L. S.
Kor te, s. r.
Posojilnica na Vranskem
registrovana zadruga z neomej. zavezo
vabi svoje zadružnike na
redni občni zbor
ki bode
846
v nedeljo, dne 15. marca
ob treh popoldne
v zadružni pisarni h. št 82 na Vranskem.
Spored:
1. Poslovno poročilu naČelstva.
2. Potrjenje računa za 1 1907.
3. Razdelitev čistega dobička.
4. Volitev načelstva in nadzorstva.
5. Nasveti.
Jfatelstvo*
842
Pod trančo 2.
Razstavljeno od nedelje 8. maroa do vštete sobote 14. marca 1908.
Znamenite skulptore v Vatikanu,
Samo za odraste
Jfajboljše ure
«ex SO.O«»*» kupljenih!
145 gld.
325 gld.
Dobro idooa nikljasta remontoirka s sekund, kaz .Icem H urna 1 gid. 45 kr. — G Iona srebrna remontoirka lepe gravirana b sek. kazalcem, urna 1 gld, 70 kr. — Pristno pozlač. remontoirka, Ia švic kolesja, 31 urna t gld. 35 kr. — Roskopf patent remontoirka. dvojnat pokrov 3 gld. 2t> kr. - Amer. double zlata remontoirka z lepimi 3 gravir. pokrove; 3 gld. 50 kr. Za v6ako uro M etno pismeno jamstvo
Po povzetju pošija. 843—2
S. KOHANE izvoz ur Krakov it. 358.
Za nengajajoče denar nazaj. Nešteto ponaročil od dostojanstvenikov in dr Cenovniki zastonj in poštnine prosto
Gramofon
skoraj popolnoma nov in dobro ohranjen se pod ugodnimi pogoji proda« Kje, pove upravniitvo „Slovenskega Narodau 6%—6
Spretna šivilja
išče mesta kot domača šivilja v
kaki dobri hiši. 829—1 Naslov pove uprav. JBL Narodau.
Pekarija
a prodajalnlco ln stanovanjem se
daje v zakup.
Vprašanja na g Antona Bizjaka,
c kr. paznika v Idriji. 7 7—6
Večjo množino
zidne opeke
rdeče vrate, dobro žgane se lahko takoj proda.       859-i
Vpraša se v stavbni pisarni F. Snpančiča, Bleiweisova cesta 18.
Generalni z a sto p banke „Slavile11 ▼ Ljubljani odda]a
glavni zastop
za Novo mesto m okolico.
Ponudbe naj se pošiljajo do 1$.
marca t. L «60
Prostovoljna razprtija.
Prihodnji torek, 10« t. m- ob
8« dopo dne se bo po umrlem Josipu Jarcu pri Mrtanu v Medvodah razprodajalo vse gospodarsko in poljsko orodje, kakor ml atilu i in 8lamorezni stroj, vozovi, sodi, kadi in različne stvari. Dalje mnogo suhega lesa in plohov za kol ar je kakor jesenov, brstov, bukev, hrastov itd
828-1
DRVA
Ker sem v svojo pekarnico uvedel kurjavo s premogom, se prav ceno (eventualno tudi na sežnje) prodajo
vsa drva na mojem lesisču (na oglu Igriških in Hil&erjevih ulic), to je okoli 100 sežnje v lepih suhih drv in 20 sežnjev mehkih drv.
848-2
Jean Schrey.
Odjava.
Podpisani si dovoljuje p. n. gro-spodom trgovcem in gostilničarjem na deseti vljudno naznanjati, da je od tvrdne Sdmund Jfavčić v Ljubljani S današnjim dnevom na lastno voljo izstopil ter ja isto ne bode več potoval. 357
Obenem je p. n. gospodom trgovcem in gostilničarjem za nadaljno naklonjenost priporočam in bilezim Z odličnim spoštovanjem
Aifa Weber
bivši potovalec rastlinske destilacije ,j?torian" v Ljubljani.
{Preselitev trgovine!
Podpisana vljudno naznanjam, da sem svojo
modno trgovino
v Židovskih ulicah št. 7
= preselila na Jurčičev trg =
kjer mi bo že z ozirom na večji prostor možno, častitlm naročnikom vsestransko postreči i mnogovrstnimi solidnimi, modnimi predmeti.
Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in prosim prijaznega zaupanja tudi v nadalje
z odličnim spoštovanjem 862
Josipina Podkrajšek.
77
28
Osebni kredit
_zo uradnike, častnike, učitelje itd.
baujoato i.i hranilni i u posojilni k* ujtoicni Uradniškega društva daio po zmern h potrotih tudi proti doljf. letnim  vratilom   OSebna pOSOjilS.
4ffenti IscHiiOeitti. —i\i
Naslove konzorcijev prijavlja brezplačno Onlruinn   • «m!mI* O   l rudnlrt Ht'KU
druaivit. Dunaj, Wlpplingerstrasse 25,
Lep prostor
na katerem se je izvrševala že več let trgovina z lesom in drv mi, se
takoj poceni odda. s-l
Kje, pove uprav. nSlov. Naroda"
Išče 80 za takojšnji nastop
izprašan strojevodja
za lokomobil 50 HP na neki parni iagi. Bti mora vešč popravljanja strojev za obdelovanje lesa. 727 3 Ponudbe z navedenimi zahtevami je pošiljati pod „D. H-11 na upravnistvo „Slov. Naroda.44
proti požara io vlomu, „Foxu pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, dtiniearsko društvo Zagreb« Hica 22 3424-65
Kathe voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v do sego čarobnih prsi. Kflthe voda za pral se rabi samo zunanje. Zajamčeno neškod-JS liivo. Steklenice po 3, 5
in 8 kron poštnine prosto.
D;skrttno pošilja po po vzet ju z3i6- 3*
Kfitbe Menzel na Duna]aXVlll
Schulgasse 3, X. na d str. 11.
Posojilnica v Breiicab razpisuje s tem smžbo 7-0 3
tajnika
z letno plačo 2000 kron. Prošnje je vložiti do 20. marca 1908! službo
pa je nastopiti najkasneje 15 aprila.
Posojilniškega knjigovodstva in gospodarstva vešči prošnjiki imajo prednost.
Ravnateljstvo.
Optični za*od
Jo s, Fh. Goldstein
Pod trančo št. 1
priporoča 10
vse v avojo široko apedajoče predmete po zelo nizkih cenah.
Popravetonoin ceno.
Vranja naročila z obratno pošto.
8 aliataratoo
šgn. Fasching-a vdovs
Poljanski nasip fteu. 8.
Rtjichova hiša.
Izvrstno In solidno delo. Cene zmerna*. Popravila t§e torno lxvr* tijejo.
Z elektrie. obratom urejena tvornico
G. Skrbić
o Zagrebu, lllca šteo. 40
priporoča svoje «a glasn solidne in cenene 9
žaluzije
les. tkane m platnene icieie, železne ni tot buu;e
za  i »na  in prodaja lnJce '» d» i »m več pozornosti poklonite tej solidni tvornici.
Cenovnikt in proračuni na zahtevo zastonj.
Kinemolosrof „Cdlwn"
"V sredo i rs soboto no
Dunajska cesta
aasarotf kavarat,Evropa1
840
Kontoristinjo
(Slovenko) s Čedno pisavo apreimemo takol.
Ponudbe sprejema Vydrova tovarna hranil v Pragi VIII, Kralj.
Cesko 826-s
Vodovodi
konotacije, kopollike naprave
Projekti in izvršite/ prt domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi
gradbe zastoni).
8664—18
Inženir - hldrotekt
Konrad LachnlK, LJubljane
Beetboveoove ulice ftev. 4.
Brzojavi: Lncta n i k-Unbllono.
Vtisnite si podobo in 1 m*ž
jj^Dtt^Jm^jn     (cigaretni papir in stročnice) v spomin, ker hočejo s pona-redbami zavajati konsumente.
I 191—S
Vinske sodo
m
sode od žfionja
ro 200, 300. 400, 600. 700 in od 10 0 1400 litrov iz hrastovega lesa v prav dobrem stanju, oddaja po nizki oeni M Rosner & drug v Ljubljani zrazen Koslerjeve pivovarne. 611 3
Mesarji!!!
V najem ae da
mesnica
ozir. prodajalna z vso opravo, napolnjeno ledenico ter eventualno tudi pripravnim stanovanjem s kuhinjo in 2 sobama ter s hlevom. 652 6
Pojasnila daje Josip Ažman, gostilničar na Bledn.
Ivan Novak iz Spodnje Šiško
ftL 23 bo svoje posestvo, katero obsega hiftOf gospodarsko poslopje
ob državni cesti, vrt, njive, travnike in gozde s površjem 20 oralov
v petek, 20. marca i I.
ob devatib dopoldne na licu mesta
prostovoljno prodajal skupno ali po kosih. 830 1
Plačilni pogoji ugodni.
Sav pristna
goriška
in različna vina
se točijo najceneje
? 385-10
bw TiBKoii
X-ijTj.Tol3axLSt
Stari trg 13.
Prva boroveljsKa        tvernica orožja
Peter VVernig
c. in kr. dvorni dobavitelj
družba z omejeno zavezo
Borovlje na Koroškem
priporoča 835 -1
lovske  puške vseh sistemov, priznano  izdelki  prve vrste z največjim strelnim učinkom.
Cenovniki zastonj in poštnine prosto.
Pišite po vzorce!
zri
Modno blago
volneno in pralno, dsm^o in mo«k^, platno, damaati namizni prt , brisač e, blago za irajce in vsakovrstno drugo platneno in pavolnato blago, staloobarvni
= ZEFIR JI =
prekrasnih ! modnih vzorcev  za srajce, oblačila  itd.   samo  dobre, preizkušene kakovosti, pr poroča Razpošiljalnica za platneno in modno blago
0. J. Hnulfcek o bratr
Podebradi na Če&kem
Mnogo pohvalnic.   Naročila za več nego 16 kron pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s «*u metri pranega blaga za 18 K franko. 766—2
Monograme
in druge risarije uvezuje na vsakršno blago hitro in ceno
Marija Rimerc
v Ljubljeni, Hradec^ega vas štev. 1 I. nadstropj» 7o2-2
(naepr. Doler jske m taice, prodaialaa Češuovar) Zunanja naroČila točno in ceno.
Sprejmeti se takoj
šivilja
dobro izurjena ter z dobrimi izpričevali ter tudi 7t 1 3
učenka
i Mol ifinl št. 15
(jahalnica).
Opozori se
pri nakupu v
na blizu 40 let obstoječo tvrdko
R. MIKLAUC
Cjubtjana 10
Stritarjeve (Spitalske) ulice štev. 5.
Nova, lepa enonadstropna
* v1 z zelo lepimi sobami
W T       £|    in    prodajalno, pr: nlllvvv  pravna za gostilno ter druge trgovine, ker je tik železnične postaje na Gorenjskem, se iz proste roke proda« Ponudbe na uprav. ^Slovenskega Naroda" pod ltNova hiša". 77b-4
■ *軫*a*a
4 Mjar. mirite
dobro vajene dela, plačam od srednjih čevljev št. 30-36 po 9 K. 23-30 pa 6 60 K; dobrim in zanesljivim delavcem dam delo tudi na dom.     <8I i
J. Mohorč, Uubno, Pndnnrt.
Uinosradi
naprodaj.
Bliza Maribora so takoj napro daj 3 majhna vinogradska posestva, obsegajoča vsako približno 3 orale vinograda s sadovnikom in koAČk- :. n]ive. Pri vsakem izmed teh posestev je hiša. Zadnja cena za vsako posestvo okoli 5000 K. 318 2
Natančnejša pojasnila daje uredništvo ^Narodnega listau v Celin«
-»a&ManmmnBamnmfc
Ugodna prilika!
Proda se lepo posestvo 20'minut od Rimskih toplio, enonadstropna hi&a s petimi sobami in 4 kletmi, pripravna za gostilno ob dež. cesti; zidan hlev in svinjak, 8 oralov njiv, travnikov in gozda z velikim sadonosnikom. Cena 10.000 K. 805- 2
Več se izve pri uprav. „Sloven-skega Naroda".
Sprejema lavarovaoja c1#v*fk*fa (jenja po aajra»noYiBtaei*ik laenajanajpai pod tak« »godnimi pogoji, km mthvmm <*g* i*v»rovaiDi€4 Ziaafti je *djo4aa# u7vov&a)« na doživetje rs antt a ■uujaajoćnal m vplaeiit
Taak Ou ni pa pr*t*ii   patia M
wSLrlYUAM
Rez. fondi
vzajemno uvirovalna b a n k m v Pragi.   -   -   - •
• : 38,242.074*7e K. Izplačane crfakodnma bi k«pitali> d1,936.993-TO K. Po velikosti druga ▼zajemo* mvmrovalnica *^a^c države
aa v laeoMf Wato#i bfli
7.--iv»n^#   psslopja ki Šk<kk e«Br«>  t*k«j k«
■
podružnica»spiictn. Ljubljanska kreditna tanka v Ljubljani podružnico o ceioocn
Stritarjevo ulico At. 2 Ma^mei-iriml   r<aaacA K 200.^00.
»!• [glawnlc>;
pri porodi
promsse no komunfllnc srčike .iiffloiiiferK 360.000
promese nn Tiske srečko giovntUekKi
Obe pa*oaaaeaal aaaava|»Mj l
80 oco k aaa«
vloge na knjižice in na tekoči račun
proti       °Jq nim obrestim.
XI—1 8
Delniška družDa združenih piUOUOren Žalec in Laški trg
lporoOa 9w
«llt«isi
izborno pivo. črno pivo JOiVOtOr.
ttŽT  Zaloga v t»podnji Siftkf.   —   Toloffon Štev. 187.   TE3 tm-»
mw     PtiUlatv« M dtM spr«|ma tMtavrattr        B. Bril šal k „Karedni dan11, L|nbl|aaa. (Slav. teleloaa 82.) "^1
i 1
565511
CL
Ljubljana
Prešernove ulice št. 9.j
M
Citania"     brzopivlni narni siruj
sedanjosti. — Tisočkrat preiskušen.
Jamčimo:
popolnoma čisto in snežnobelo, perilo varuje na doslej nedosežen način in da vsak otrok lahko dela nanj, da se prihrani 75°/„ časa, mila in kuriva.
Uzmemo bMšs1^.
nosti. »Titania C> opere 52 srajc v 15—20 minutah. 41**4 3 Prospekti, lepaki, priporočila zastonj. Zastopniki se iščejo,
iždelovalnlce Iza Titania, Ulels, Gor. Avstr. it. 161.
Za špecialiteto izdelujemo: pralne stroje, panlnike, sejalnestroje itd.
VoUalnice
(munge) za V> perilo z 2—3
valjci iz trde-f$Cga lesa, najboljše izvršitve. 5 letno jamstvo, od 40 K naprej.
.Titania" ožemalnlkl
s la para-gumijevi valjci.
Prevzetje gostilne. Z
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva
gostilno Mpri Mostu", Vodmat št.16
violam
kjer bova točila različno zajamčeno pristno vino in priljubljeno Ooasovo in Dreher-
jevo marčno pivo.  Na razpolago bodo tudi vsak čas okusna mrzla in gorka jedila.
2
Za obilni obisk se najvljudneje priporočava
851—1
F. in I. Vodišek.
Otvoritveno naznanilo.
vinske trgovine, Šelonburgovo ulico &t. 6.
Podpisani si usoja p. n. občinstvu najvljudneje naznaniti, da je z dnem L marca L i- otvoril v Šelenburgovih ulicah stev. 6
trgovino
z zajamčeno pristnim vinom
Cene vinu:
Teran, steklenica liter K —64    Visanec rdeč, stekl. liter    S —84
Opolo, fini „ —'64 \ Visanec bel „ — 90
Namizno, belo „ —64 \ Refosko n —"96
Tirolsko Groppeilo brdsko „ —'72 1 Peiinkovec, najfin, stekl. 7/to n   1"—
Rebulja, najfinejša „ —'76    Maršala najfin. 7/io 11 1*50
Tr0O¥ina Z Vinom V Steklenicah je kar najbolje založena z naj-imejšimi pridelki brionskih otokov, nadalje konjak, šampanjec, samos, malaga, vino santo, tropino veo itd. itd.
Tu navedeni pridelki se dobe tudi v trgovini z vinom v steklenicah v Židovski ulici štev. 3.
Vsa ta vina so dobiti tndi v sodih po znanih cenah.
Z velespoštovanjem
Pri od]emu 10 ste- mm m* •
klenic 4 v ceneje jTaflCGSCO CSSCIO
-M—-6 Šelenburgovo ulice 6. — Židovske ulice 3.
k Obrtno naznanilo.
3
Da zadostim vsem zahtevam v vsakem oziru, sem svojo ie 25 let obstoječo pekarnico temeljito prenovil in postavil vanjo parne peči, opremil svoje podjetje z najmodernejšimi tehniškimi pripomočki, zlanti stroji za gnetenje in mšeanje in najel izbor no izurjeno osebje. To mi o m o go Čuje, da morem izdelovati brezhibno, enakomerno, ekakvizitoo pecivo; ker kurim namesto z drvmi sedaj s premogom, morem tndi največjo množino hruha točno dobaviti v treh urah
Pekle se bodo vse vrste finega peciva, dalje navadno pecivo in različen krah, zlasti jako priljubljeni rzeni krah, za specialitete pa dunajsko pleteno 'pogačo, orehovo ro-ilčke, orehove in rozlnove štruklje, sladkorne roiičke (brioohee) in buhtelne. Vedno so v zalogi različna čljna penisi    Civa iz tvorn. V. S c h m i d t in graški prepečonoc F. S p r e n g a.
£^ Naročila vseh vrst se sprejemajo v centralni prodajal-
Nnicl v Gradišču št 5 in v podružnicah: v Prešernovih ulicah it 50, v Kolodvorskih ulicah it. 26, na Krakov-^   akem nasipu it 4 in v baraki polog tobačno tovarno.
aZ zagotovilom, da se bom vedno trudil, da zadostim v vsakem pogledu vsem zahtevam, prosim obilega poseta. Z odličnim spoštovanjem
rt „ . Jean Schrev.
K
^ri 823-8
An
A. KUN8T I
Židovska lalleo-
ika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode
In otroke Jo vodno no Isboro.
Vaakriaa naročili m tavrtajaj« tesao in po niiki oaai. Vm moro m ihranju-jojo in «wnamannjojo» — Pri sunanjik naročilih naj mm blagovoli vzora« vpo-
Mftfffftfttffffttfftfffff1
Važnol
Važnol
foipodinji. tipm li -iul^h.
Rilboljia ta nJCNiJii postražia
so drogvo, kemikalije, zelišča, o vat J a, korenino itd. tud' po Kneippu, ustno vodo In sobni prašek, ribjo olje, ro-dllno In posipamo moko bo otroke, dišavo, milo in sploh voo toolotno prodmnto, foto>a;>*oJloiio> apariat« in potreba* čina, klrurglćna obvo-slla vsako vrsto, srodstva sa desln-ffokoljo, vosok In pasto za tla Itd. — Velika aaioga najfinejšega runa m in Itenjttltnv. — Zaloga s v oži h ml-aeriklDih vodi In aollj za kopal,
Ubiastv. mm. oddaja strupov.
mm aivlatorofeo
;oaebu:   priporočljivo:   gronko sol, dvo|no aot, oolltor, onojon, kolmoi, krmilno apno Hd. - Vnanja narodna se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija m w
Anton Kano
Ljubljana, Židovske ulice št. I.
Kupuj o bo) ai a\J višji eeati ras as
»eiisca (rofts). cvetje, korenine, se*
maaat «aurjo itd itd.
= iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin iiiiiimniMM.
Cb^
Uatanovlleno loto 1845,
Edini zavod
- v LJubljani-
za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija in likanje sukna
ii a par,
J08. REICH
Poljanski nasip —
Ozke uiloe št. 4.
Sprejemalisce
Šelenburpve ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidna cona.
=111111111111 IIIIUIIIIIIIIIIlItllllllllllltlllllllllHIlllllllllllllllllllllllll
~ r -
Slaščičarna i a kavarna
LJuMJdmi, Kongresni hi
priporoča
vsak dan sveže slaščice,-fino :: pecivo, likerje, desertna vina, čaj, belo in :: črno kavo itd.
Vnanja naročilo se točno Izvrže.
o in dežnike
domačega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
I*M ik.Ul* it,
Zajamčero nepremoč jivo mazno za usnje
A    HEVEAX! i
dela usnje iuebko, trdno in zajamčeno neprerooeijivo. Pločevinasta ikatlja s čopičem stane 3 K, 10 skatelj 29 K. mtT Ne strokovnih razstavah samo najvla;e odlike. fJM
Zaloga za Kranjsko: FR. SZANTNER
v Ijuhijuni, ielrnburfo mm ullre •* t#» \ . t.
Qe». fcr. avotrljona državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1907. leta.
Odhod is Llnhlfamc las. teLi
r oe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, luž. žel., Gorica, d. ž., Trst, car.drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
r-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9"Oe predpoldne. Osebni vlak v smeri. Jesenice« Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago
;i»40 ereapoiane Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak luž žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žet, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec
■oe popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
f.40 popoldne Osebni vlak v smeri: jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica drž, žel., Trst drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
zvooor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
r*ae zveOer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
o**o ponooi. Osebni vlak v smeri: je-•enice, Trbiž, Beljak, luž. žel., Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod Iz Llvbllaae ari. kolodvor t
* 2S zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. t-OO popoldne. Osebni vlak v Kamnik f \0 zveoer. Osebni vlak v Kamnik o OO ponoOi. Osebni vlak v Kamnik. (Samt oO nedeljah in praznikih v oktobru.)
Dohod v LlaMlano laž. fteL:
0*08 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž.
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, a-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-
Toplic, «vi dolfove^a, Grosuplja. li-io prodpeldno.  Osebni vlak  iz Prage,
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico
in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic 2-32 popoldne.   Osebni vlak   iz Kočevja,
Straže Toplic, Rudoitovega, Grosuplja. a-aa popoldne. Osebni vlak iz Beljaka
juž. žel., Trbiža   Celovca, Beljaka (čez
Podrožčico) Gorice drž. žel.. Trsu drž.
žel. Jesenic e-eo zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca,
Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-
Toplic, Kudoltovega. Grosuplja.
8- ^e zveoer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel, Jesenic
'DO ponoOl. Osebi i vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (lez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
aohod v Ljabltano dri. kolodvori
e-^e zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. iO-ao predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika 8**0 i večer. Osebni vlak iz Kamnika.
9- 09 ponoči. Osebni vlak Iz Kamnika. (Saaic ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v eredn]* evropejskem času.)
G. kr. ravaatoljstvo državnih železnic v Trsta.
Jadranska, banka v Testu.
NAZNANILO.
II. redni občni zbor delničarjev
Jadranske banke v Trstu
80 vrši v nedeljo 22. marca 1908 ob 10. url predpoldne ▼ prostorih banko v Trstu, Via 8. Nicolo št 9.
DNE V Ni RED.
1. Letno poročilo upravnega sveta in predloženje bilance za L 1907.
2. Poročilo nadzornega sveta o račun, sklepu 1907 in tozadevni sklep.
3. Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička za 1. 1907.
4. Sklep o popolnitvi upravnega sveta.
5. Volitev 5 članov nadzorstvenega sveta za L 1908.
6. Sprememba pravil. 485
7. Razni predlogi.
Gospodje delničarji, ki imajo glasovno pravico in se žele občnega zbora udeležiti, so naprošent deponirati svoje delnice s kuponi vred pri bančni blagajni najpoznejo do vštetega 14. marca 1908.
TRST, dne 5. marca 1908.
UPRAVNI SVET.
Izvleček iz pravil. § 15. Na občnem zboru tvori vsakih deset delnic po en glas; nikdo pa ne sme ne v svojem ne v tujem imenu imeti več nego 20 glasov. Delničarji, ki se osebno ne udeležijo, morejo biti zastopani po pooblaščenih, ki ne morajo biti delničarji.
Kretalni zrakoplav
tem in srečnega zgraditelja tega gigant-
prvi vrsti, pa vendar ni v toliki meri kakor skoro vsem bolnikom še popolnoma neznana najnovejša pridobitev
zdravniške vede, namreč električni životni aparat s prav lahhtm ravnanjem, tako, da se dandanes lahko
s
i
je dandanes senzacija, vsa Evropa govori o
skega letalnega stroja vsepovsod obsipajo z lavori-kami in odlikujejo z nagradami. Kretalni zrakoplav seveda utegne biti posebnega zanimanja za raziskovalce in športnike, človeštvu v korist, kar je upoštevati v že vsakdo sam elektrizira, sam zdravi.
nElektro-Vitalizer
avstr. p. 23912, ogr. p. 34972, nem. d. p. 181785
se zove ta genialna pridobitev, ki je s sijajnim uspehom preizkušena pri skoro vseh boleznih, zlasti za nervoznost, nevrastenijo, revmatizem, bolezen w krtin in v glavi, želodčne in črevesne slabosti, onemoglost srca, ohromelosti In vse slabosti, kar sijajno izpričujejo premnoga zahvalna pisma.
- ZAHVALA. -
Fran Zng, Dunaj III 2 Hintere Zollamtstrasse 15, nam piše: Usojam se Vam, cenjeni gospod doktor, javljati, da sem po 7mesečni rabi Vašega cenjenega aparata „Elektro-Vitallzer" zopet popolnoma dosegel zdravje. Želodčna bolezen se mi je izboljšala toliko, da zopet lahko vse jem, ne da bi čutil težkoče, kar se preje, predno sem rabil Vaš aparat ni vršilo. Tudi potrtost, bodenje v členkih, pomanjkanje spanca je popolnoma izginilo in lahko vsled tega Elektro-Vitalizer najtopleje priporočam vsemu trpečemu človeštvu
Sprejmite torej, cenjeni g. doktor, še enkrat najvdanejšo zahvalo.
Ta senzacionalna pridobitev gotovo zasluži v prvi vrsti, da se naznani trpečemu človeštvu in da to omogočimo, smo radi pripravljeni na željo vsakemu bolniku, ako nam poslfc spodaj označeni knpon, doposlati pod zaprto kuverto gratis in franko našo 64 strani obsežno, lepo ilustrovano_
i
brezplačno knjigo
raspravo a moderni elektroterapiji.
837
ElektroterBpcotiJkD ordinacija, "■TTJfaa^.1s:fc,i4
7. marca 1908.
j *>poa za brezplačno knjigo.
* Elektroterapevtiškaordinacija na Dunaju L, Neuer Marktiu, odd. 61.
i
Prosim, pošljite mi knjigo »Razprava o moderni
P*, gratis in franko pod zaprto kuverto.
r rosi m, posljit •Uktrotarasl
S V ETO V NOS LAVNI
■ite 106
8RANCA
tvrdke FRATELLI BRANGA v MILANI]
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENĆICA NA SVETU'
Neutrpljlva v vsaki družini! Dobiva se v Ljubij-. i pri: J. Buzzo liniju; Anton Staculu; slaščičarni Jak. Zalaznlka.
LJubljano \ Start trg 26
Ceniki za optično blago in separatni ceniki nr In ===== zlatnine se razpošiljajo franko. =======
priporoča svoj dobro urejeni
:: optični zavod::
kakor   razna OČSJSi
aclpalce dalfneglcde
toplomer je, srako-merje itd. — Očala ia sćipalci Be napravijo natančno po zdravniškem receptu. lO
Velika zaloga
raznih
žepnih in stenskih
zlatnine m are bralne.
'izvleček,
izboljša ju h e.omake. zelenjavo i.r.d.
-buljon
tekoča,takoj pitna.
V/z do 2 čajne žiičice na eno skodelico vroče vode.
Samo 6 dni
Havre-New Yor
F^ncoske prekomorske družbe.
Edina najkrajša črta iez
Basel, Pariz, $(avre v Ameriko.
Veljavno vozno listo In brezplačna pojasnila dajo za vso slovansko pokrajino
"V
——^ «ra< a^^mU BS      bmm'Ja JLa^^ArfcAat \mmAm^^^
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Cjubfjana      Dunajska cesta 18 £jubljaita
▼ novi bis! „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Flgovcn"
Pozor, kolesarji!
m*
Meteor kolo   '.   " »M   M'—i
Britaunia kolo ......n i
Precioaa kolo u fT^i
Iti
Pucn kolo model IV.  . » 9»
„       L.......u »»
135
145
Ia.
ti u
u      n u
ii si ii
gpBjr sEetfira-a »al«* »a«
Ha. . h
MBvHtike   a* ti* SaicaamA*.
6 M 4
FR. ČUDEN
v L)ubl}Hnl. Prešernove ulica.
n pi
o
I
3
k ar
s 9
nI
O
81 H 25 M
.6
Inteligoaten
793- 3
mladenič
ki je služboval več let kot sluga, zeli
dobiti mesto laboranta ali kot sluga
pri gospodi. Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
Popolna oprema
za novorojenčke
olr^sko §»orll«»
v zalogi za vnuke htaroat pripo * roča znana trgovina s perilom
C J. BAMANN l
berilo lastnega Izdelka
IS?O r/MtannHr+nu 1S70
1
ANT. BAJEC
umetni fn trgovski vrtnar
v Ljubljani, Orlovska cesta 2
11        se priporoča
za izvrševanje šopkov za vsakovrstne prilike, dalje vencev, kakor tudi vseh v njegovo stroko spadajočih ......del.......
Zunanja naročila točno.
lil.
1
JU
6
-rt o m
N
rs
O
J5 o
o
M
o
0
C
o o
o
6 «
t«
8
s
C
o e
a
?
a
e m •
s
a
e
* s
H 2|
A. KUNC
Ljubljana, Dvorski trg 3
<fna «n»og/l.«a v£*Sđ:i£lai mile).
Strokovnjašo
postrežba z iz-bornimi izdelki po nizkih cenah.
Velika in moderna
zaloga obleti
za gospode, dečke in otroke, d O O
Cei»e s j stalne ia označene na vsakem :: :: :: :: :: predmeta.
8 8 2
m m Naročila po meri ločno in priznano dobro. .'.
Svoji k svojim!
1UAN BIZ0U1ČAR
-u.z20.etrxi in   trgrovslei "vrtinam
.-. Ejubljans, 3(olezijske uttce št. 16 .*.
se priporoča si. občinstvu, društvom itd. v izvrševanje vrtnarskih del, kakor aopkov vseh vrat, za poroke, godove in druge prilike, vence v vseh cenah. V zalogi imam različne dekorativne Cvetlice za okna itd., sadike in semena raznih cvetlic in sadike
zelenjave vseh vrst. — SI. občinstvo prosim, naj se pri raznih prilikah ozira name ter se priporočam ::        ::   ::   ::        :: ::
z vsem spoštovanjem 67^—3
Ivan Bizovičar
Podpirajmo svoji svoje!
Titu n m ia iiisjit
Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicije, raznovrstnih čajev, konjakov, malage, Lacrimae Chrlsti finega is majskega ruma, pristne slivovke, brinjevca, tropinjevca in pa vseh vrst likerjev.
Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspeh vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj. 3675 15
Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
Avgust Benigar
I. kranjska trgovina s čajem, rumom In esenci.
Ljubljana, Selenburgove ulice št. 3.
i
BI
Ravnokar došle
krasne kravate, najnovejše bluze,
I,
L
j 3335 86
priporoča po znano nizkih cenah tvrdka
in spodnja krila
tah tvrdka
fi. Uivod-jVfozdič
v Ljubljani, Stari trg št. 21 modna trg. ter salon za damske klobuke.
^--- Filijalka v Kranju, Glavni trg. ■=
ttalvečla
Sekolenic (gamaš) iz usnja
||0| SttlCIf J8   Z* £68p0<*6' £0*Pe m otroke. —
Tnristovskik čevljev       ■■' Jbneriikik čevljev Otroških čevljev = Čevlji za eloin
v izvrstnih ka-kakovoatih po
zmernih cenah.
Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem
Szantner
v najveeji izbiri
$elenbur$Ove ulice 3 # LJubljana # Selenbursone ulice 3
Ceniki ssstonl in poštnina prosto.    Zunanja naročila točno proti povzetju.
A4
^299