Na sveti večer hudi boji z Rusi. Na sveti večer in celo sveto noč Rusi hudo napadali naše čete. — Rusi zasedli Jaslo in Krosno. — Naši se umaknili ob Dukla-prelazu. — Uszoški prelaz v Karpatih naši osvojili." - Srbi razstrelili most med Belgradom in Zemunom. — Boji na Jadranskem morju. — Francozi izgubili v osemdnevnein napadanju 20 gorskih utrdb \n do 200.000 mož. — Turki poročajo o uspehih nasproti Rusom|in Angležem. — Sv. Oče se nadalje poteguje za mir. — Črno- vojniki letnikov 1887,1888, 1889,1890 vpoklicani. err- ,Vedno naprejlj Vedno naprej in za to tudi vedno kvišku! Z velikim blagoslovom se izpolnjuje to geslo nad našim listom. Prihodnie leto bo 49. leto, odkar kažemo sloveusktemu narodu pot do Boga, uo poštenosti, do sreče in do zadovoljnosti. V veselib in žalostnib dneh smo stali ob strani našega ljudstva, ž njim smo se veselili, a ž njim tudi trpeli. Marsikatero vojsko smo vojevali, a obhajali tudi marsikatero zmago. Težke čase imamo sedaj, a ravno sedaj nam izkazuje sloversko Ijudstvo svoje zaupanje bolj kakor,iic i'z dosedanjega svojega življenja. Zabvalo iskreno sera dolžen Bogu, da me je dosedaj obvaroval straš,iih nesfeč, katere sem videl, da so se go;Lle tu v vojski. Prestavljen sem od infanterijske kolone k topni"•arskeinu polku, zapustil in pcslovil scm se od mesta [vrakov ter se peljal 3 dni in noči ter dospel na Ogr;iko v mesto Homoima. Kako žalostue posledice sb kažejo povsocl, po vsej deželi, sem videl na potovaaju iz železnice. Na železniških postajah in restavracljali, kjer je prej raialo, vrelo in pelo vse polno ljudstva, je zdaj vse mirs-o, povsod vlada globoka tihot^ \T e tu in tam sem vi- Keuuj poprej. Nifcdar &e-iii&mtr imeit^otik« *<*.««.«- o]braza in ne[caRo potrtega sr(*i. mj m cimnu. uo bf kov iz vrst slo\ enskega ljudstva, nikdar še toliko naročnikov, a gotovo tudi nikdar toliko čitateljev kakor sedaj. Slovensko ljudstvo si samo piš e s v o j 1 i s t, laliko rečemo s ponosom, ako pregledamo vrste naših sotrudnikov. C e 1 o n a b o j i šču ne pozabljajo slovenski mladeni6* i i n m o ž j e n a n a s. Kadar jim dopušča 6as, vzaraejo svinčnik ter nam poročajo iz taborov, strelskih jarkov ter iz bolnišnic svoje vojne dogodke. Tako stoji vse slovensko ljudstvo s svojim hrabrim vojaštvoin na bojišeu v zvezi ter se ž njim pogovarja ii1 ž njim razpravlja o tem, kar sedaj vsakega najbolj zanima. Ker gremo vediio z Ijudstvom naprej, zato tudi dobri Bog blagoslavlja naše delo. Naš list neprestano napreduje. Sedaj hitimo s Stevilom svojih naro6uikov proti 20.000. In s tem postajamo no samo na •Slovensicem, ampak v Avstriji sploh eden izmed naj"bolj razširjenili listov. M/ gremo z ljudstvom in z Bogom naiprej, in za to tudi vedno kvišku. Hvaležno se klanjamo za tako velik blagoslov ljubemu Bogu ter :ga prosimo, da še nadalje podpira in blagoslavlja to naše podjetje, ki ima edin nanien, služiti njemu v čast iin Ijudstvu v korist. Hvaležno pa, se spominjaino ob "tej priliki tudi vseh na^ih narocnikov, dopisniKov, prijateljev, agitatorjev in somišljenikov, ki so nam bi:li vedno naklonjeni, magari da je ta naklonjenost zahtevala tudi žrtev od njih. Napredek1 lista, njegova višina, na knteri stoji sedaj ne sarao glede vaebine, ampak tudi glede šfevila naročnikov, naj jim bo zadoščenje in dokaz, da se niso trudili zamau. Toda čas ne stoji, mi moranio v drugo leto, La zopet naprej. Prijatelji se ne zlapušcajo, za to stojmo dalje sKupaj in se podpirajmo! Skrbimo, da bo z novim letom naš list res zahajal v sleherno slovensko hišo. Agitirajmo za nove naročnike! Vedno naprej! Dobrotno nebo pa naj blagoslovi naše delo. Vsem, ki so z nami, želimo blagoslovljeno, srežno novo leto! Slike iz vojne. Angelj smrti jih je zanesel v tujo deželo ... Jožol Hazenmali, sedaj topnicar, doma iz Sv. Lovrenca na Drav. polju, piše z dne 5. dec. iz mesta Homonna na Gornjera Ogrskera svojim starišem: ,,l'redragi! Ker se mi je ravnokar ponudilo nekoliko časa. V«n p:žem par vrstic ter hoftecn popisati nekoliko 6r- odigravajo tako strašni dogodki po svetu. Ko sem v pondeljek 30. nov. dospel v to mesto, sem šel proti solnčneinu zatouu s svojiin tovarišem (ki ;e od Sv. Jurija na Šfiavnici1) na hrib blizu mesta ter si ogledal naše in ruske postojanke. Ravnokar se je dovršil hu-d boj, napodili smo nazaj sovražnika Rusa, ki si je celo predrznil priti čez Galicijo že na Ogrsko. Ko sva stala s tovarišem na hribu ter se ozirala v dolino na mesto, se še je dvigal dim iz vec pogorišč, ker so ravnokar Rusi mesto oropali, potem pa večinoma še požgali. Prebivalci so pa zbežali v tuje kraje ter si pri kakih sorodnikih poiskali' zavetje, da obranijo STOje življenje. Ko dospeAra s prijateljem na vrh tega hribSka, ostrmiva. Pred seboj vidiva strašen prizor, ne Aem, :xli so to sanje ali je žalibog resnica. Pa oh, gotova i-esnica jei Veliki kupi mrličev ležijo tajn, s krvjo obliti, kazoč zobe in s razprostrtimi rokami, mrtvaška e njib barva, vse kaže, da jili je objel smrtp.i' sen, angelj srarti ]ih je zanesel v tujo, tsto deželo, kjer ni več trpljenja, prelivanja krvi in preganjanja nobenega! Bilo jih je na stotine in stotine, veliko med njimi tudi sovražnikov. Solnce je zašlo in v duhu sem klioal k njemu: Oh, solnčice zlato, kaj jemlješ že slovo, 'ie pojdl1 ti od nas, ne pojdi še za goro! A nifi ni hofelo slišati, zatonilo je za gore in tudi jaz sem zapuslil s tovarišem to žalostno gomilo! Zdelo se mi je. kakor da bi slišal njega odmcv: Dovolj, dovolj krvi je že prelite, ne more je ix»piti zemlja vefi . . .! Ko ičuo Vas vse iz srca pozdravljam ter želim vsera iz daljne tujine vesele božifine praznitoe, da bi jih obhajali v vsej sreči in tistem miru, ki ga je božje Dete ta sveti večer prineslo na zemljo! Slovenski pionirji rešili 440 vo- jakov nemške Hindenburgove armade. Slovenski pionir nam pi§& s severnega bojiŠ&ai dne 10. decembra: Naznanim vam, da som po (lolgem hrepenenju vendar enkrat dobil našega ,,Slovenskega Gospodarja" v roke od doma, dnleft snm na rusko mejo blizu Krakova. Z velikim zanimanjem sem čital o junaštvu naših slovenskih | olkov, posebno od našega 87. pešpolka. kako se brabro bojuje za domovino. Tudi mi pionirji od 3. stotnije 3. pionirskega bataljona smo že dostikrat poknzali svojo lirabrost. Bilo je dne 4. sopfembra pri Jožefovem na Ruskem. Naša stotnija jo bila prideljena nemškemu koru. Bilo je levo krilo tega kora, ki se ,je bojeval pred Lublinom pri naši ar- VjSSl madi. Par dni poprej smo napravili most čez Vislo,ki je raalo vefija kakor Drava. Kar dobimo dne 4. sej4embra l.ovelje, da moramo most podreti, ker se sovražnik približuje. Ko smo bili s podiranjem mostu gotovi, prikoraka naenkrat na nasprotni breg še 400 nemških vojakov. K sreči smo še imeli 4 ruske lesene ladje, in hitro sino jadrali na ono stran. Ker so> bile l:id,e s]iibe, smo morali Nemce dvakrat 6ez Vislo voziti. Seveda so hoteli prvikrat vsi v čolne, ker s bile kroglje iz ruskih topov vedno bližje. Ko smo paj drugokrat čez reko peljali, so že padale kroglje bliza nas v vodo. Jaz sem bil na krmilu. Nokaj meti*ov od ineiic ie iradla. "ivni)!« i>.\ aom i n .¦«. -rioker Hva!« granata nam i;i j:.._- ;-.l-_-u. . :u::, :..:, i _ _¦ ko se je n» dnu Visle razpočila. Tako smo srečno nemške vojakfl cez vodo spravili. Bili so nam zelo hvaležni, nam af;strijskim pionirjem. Nemški ffasniki so nas obdarcv vali s cigaretami. Kmalu nato pa smo se umaknili na lirib, v ** kope. Naenkrat zagledamo krdelce vojakov bežati jjroti bregu, kakor poprej onih 400 Nemcev. Hitro pogleda poročnik skozf, daljuogled in spozna, da so to nemški vojakli. Poveljniki pravi: Delo je zeltt nevarno, pa junaško! Fantje, izkažimo se, da smo hrabri avstrijski pionirji! Kdo hoče prostovoljno t» Nemce rešit s ftolni? Priskočilo je 12 pionirjev k. poročnikii }n so leteli kolikor so jih noge nesle proti vodi in že so se peljali čez Vislo.Kar opazi ruska artilerija na drugem bregu naše hrabre pionirie. Zač'ela je strašno streljati na naše vrle junake. Kakor toča so padali šrapneli in granate okoli njih. S hriba smo opazovali to juna&ko igro. Kar strmel sem in prosil Boga, da bi rešil raoje tovariše iz tega strafinega položaja. Bil sem uslišan. Komaj so se pionirji in Nemci pripeljali na našo stran, že so bili kozaki pri vodi na oni strai/. Do solz ginjeiii so se nemški vojaki od veselja najn zuhvialjevali, da smo jih rešili smrti, ali ruskega ujetništva. Nenicev ,',e bilo 40" mož. Cez tri tedne e uuo onih la pionir^ jev, ki so rešfli Nemce, obdarovanih s t»rebrnimi kolajnami prve vrste. Bilo je devet Slovencev in pa $ Nemci. Cela naša pionirsk!aj stotnija je bila pohvaljena od nemškega kornega poveljnika in od našega presv. cesarja, da smo rešili 440 nemškiii vojakov iz tako nevarnega položaja. Dne 9. septembra je zopet dobila naša stotniia povelje, da mora na drugem hribu narediti okope za topove. Hitro smo odkorakali na dotieno rnesto. Pol ure od tam je stala naša baterija in dosti drugih vozov s strelivom in 2 vežem. Ko smo že nekaj časa kopali, zagledamo, da se pomika neka sovražna armada na drugem hribu proti nam. En čas smo misliili, da je to nemška, armada. Drugi so zopet rekli, da je ruska. Poslednji so imeli boljše o6i. Posebno konjeništvo se od našega težko razločuje, ker je precej enako naši, nemški in ruskii. Cez nekaj 6asa prileti od tiste strani granata-i Sedaj smo pa hifro s})oznali, da je sovračnik. Našega modrovanja/ je bilo konec. Kakor blisk smo spustili lopate In puške v roke. V eni minuti smo bili ža v bojni vrsti in razvila se je huda bitka. Rnsov jo bilo okoli 3000, imeli so 12 topov., sfrojne puške iu dosti konjeništva. Nas je bilo 300 pionir.jey in pol stotni/je saperjev, vsega skupaj okoU 500 mož, s 4-topovi, brez strojnih puSk. ZaCeli smo streljati na so- vražnika s ta*o silo, de se je moral ustavriti. Tudi na nas so leteli šFafpneii, posebno na našo baterijo. Marsikateri naš juuak se je zgrudil. Posebuo sovražnikove strojne puške so sipale na nas silni ogenj. Pa hvala Bogu, malo previsoko so merili ruski tekmeci. Strojne puške so dandanes najpogubnejši ogenj. Kamor te kroglje priletijo, tajm je cela bojna črta uničena. Tako smo se borili dobro uro. Tedaj sem videl, dta, so ruski vojaki siabi junaki. Niso si upali naprej. Bilo jih je petkrat več kot nas. Se nazaj so se pomikali. Na desnem krilu so boteli kozaki prodreti, pa smo jib hitro zavrnili. Sedaj nam je pa prišel naš infanterijski pe&'t;olk štev, 31 na pomoč. Pionfrji smo morali nazaj k našemu kornemu poveljništvu. Naš stbtnik si je pridobil srebrni zaslužni križec, moštvo pa najvišjo pohvalo, ker je tako malo krdelce poldrugo uro zadrževalo petkrat močnejšega sovražnika. S tem smo rešili našo baterijo in zadosti vojneg^a. gradiva. Ako bi mi fmeli toliko vojakov, kiakor Rusi, bi se Slovenci že davno v, Petrogrjadu izprehajali. -. ¦ _J ¦ i ¦ . Pozdrave in veselo Novo leto želi pionir Andr. Vaneek, 3. stotnija, 3. pionirski bataljon. Kako smo se vozili v bolnišnico. Anton Bezjak, služil pri 97. pešpolku v Trstu, doma pri Sv. Marjeti v Samušanih piše: Ljubi starši! Že deset dni sem bil neprenehoma v ognju. In na dan 28. oktobra so se vsipale r.a nas krogle, granate in šrapneli, kakor tofia, k; prihrumi v najhujši nevihti. Tudi mi smo odgovorili s tako silnim ognjem, da ni bilo videti nič drugega, kakor goreče nebo, ki se je žarilo nad nami. Velikanski ognjeni bliski so šumeli po zraku. Mene in tudi vee prijaieljev je zadelo. Težko, zelo težko, smo zapustlli svoje prijatelje v bojni črti, Klicali smo jim: ,,Bratje, držite našo ljubo clomovino, da bo stala tako niočna, kakor skala katoliške cerkve! Imejte zaupanje, da hočete zmagati. Z znamenjem sv. križa pojdite še nadalje proti sovragu!" Težko smo pricakovali vozičkov, ki so nas odpeljaJi. Tri ure smo se vozili na vozovib.Tisft, ki nismo bili ranjeni na nogah, smo šli zraven vozičkov, da smo prepustili večji prostor tistim, ki so grozno vzdihovali od prevelikih bolečin, Popoldne ob treh smo se pripeljali na kolodvor, potem čakali vlaka do drugega jutra. Ko smo so naložili v vlak, smo oddrdrali vedno dalje in dalje po ogrski zemlji. Se le peti dan smo se pripeljali v bolnišnico. Med vožnjo je eden izmed ran. jencev izdihnil svoio dušo. Bil je slabo obvezan in mu ka, Obraz mu je bil tako srčkan, kakor bi nam še hotel reči: ,,Sre5no! Fantje, držite se, jaz umiram!" Zima je bila na bojišču tako huda, da vam ne moreip popisati, kako nas je zeblo. Na dan 5, novembra smo se pripeljali v bolnišnico Mezokovesd na Ogrsko. Iz srca me veseli, da lmam še tukaj svojega znanega prijatelja ,1. Hudžarja iz Formina. Težko nama je, da si ne moremo nič dogovoriti med ogrskimi strežniki. Le pozdravčki iz naše slovenske zemlje nas razvese. lijo. Tisoč iskrenih pozdravov pošiljam vsem domačim, botri in tetici Ožinger, eastitemu g. katehetu in častitemu g. župniku ter želim vesele božične praznike in srefino Novo leto! Na svidenje! Iz dnevnika slovenskega vojaka. Kot star prijatelj ,,Slovenskega Gospodarja" si ne morem kaj, da ne bi bralcem cenjenega lista naplsal par vrstic iz svo.ega dnevnika v vojski. Bilo je dne 28. avgusta ob 8, uri zvečer, ko je izstopil naš prvi maršbataljon 47. pešpolka po štiridnevni vožnji na postaji Vanki okoli 15 km severno od Lvova. Našli smo tam prve ranjence, ki so napolnili postajo. Bili so ranjenci prvega spopada od 20. avgusta. Njih krvava obleka in rane ter okrvavljeno orožje nas je nekako neprijetno dirnilo, tako, da se je nekterim izvil vzdih: ,,Bog nam pomagaj!" Korakali smo potem celo noc in še celi drugi dan ter tako ob 4. uri popoldne dospeli v bližino naše bojne črte. Ko smo kuhali svoje konzerve, so nas že pozdravljalo ruske kavke — šrapneli in granate, ki so udarjale nekaj metrov nižje pod našimi tovariši v hrib tako silno, da se je tresla zemlja kot ob močnem potresu. Naša artilerija — 2. baterija — jim je odgovarjala, a je silno trpela od ruskih krogel. Noc se približa, precej se je že stemnilo, ko zaukaže naš podpolkovnik, da se naj vsaka stotnija zase spusti v teku po strmem gozdu navzdol in potem na prednji hrib, našim polkom na pomoc, da se tam zarijemo v okops. Med tem potom hitimo skozi že gorefto vas, kjer nas ob ognjenem svitu zapazijo Rusi ter zacno str&ljati, kot bi sipal orebe na boben. Kroglje so brenčale, kakor bi1 se roiile cebele in že so se slišali posamezni vzdihi zadetih, ko zagledamo nekaj belega v firni temi; bilo je pokopališče z belimi kamnitimi križi, za katero se hitro poskrijemo. Nisem še 6epel dobro minuto za križem, in ,,6ap", že se razbije kTOglja ravno v sredi lcriža pred menoj, da se je kar razdrobiU HvalaBogu, si mislim, dobro me je obvaroval. Nismo dolgo čepeli tam, ko dobimo povelje :¦ ,,Na. prej, na gric!" Sopihajofi smo ga kmalu dosegli. Grozen prizor se nam je nudil od tam, Pred griCem se je razprostirala proti, severu in zahodu obširna ravnina, posuta z doigimi vasmi, ki so bile vse v ognju, da je bila videti cela ravan kakor slcupno goreče morje. V~ viua je štrahovito tulila v garečili hlevili, ljudje so I>eže6 kričali, otroci1 jokali. Ruska artilerija pa je streljala pri gorečih vaseii venomer. Kar po 10 topov se je naenkrat sprožilo, da je treskalo in se treslo hujše, kakor v najhujši gromoviti nevihti. V grozni sliki se nam je kazala vsa grozovitost vojske in Rusov, ki niso prizanašali nobeni koči, da bi je ne požgali. Tega strahovitega prizora v oni noci ne pozabim, če bi živel tudi še sto let, Med tein pa smo mi pridno kopali in rili po zemlji, delali smo dolge rove celo noč, da je v nedeljo, dne 30. avgusta izgledal ves grič kakor trdnjava. MisLli smo: Tukaj nas pa Rusi ne bodo pregnali, če nofiejo pocepati s krvavimi glavami pred nami v ravnini; ali prišlo je drugače! Na vse zgodaj so začeli bruhati ruski topovi ogenj na nas s tako silo, da je pritulilo zaporedoma kar naenkrat po 0—18 granat in šrapnelov, ki so sejali svin&eni fižol po naših vrstah. Tako smo prebili vso nedeljo, ne da bi imeli posebno velikih izgub, ker nam šrapneli v strelskili jarkih niso mogli do živega, le če je zadela kaka granata naravnost v jarek, je bilo ubitih navadno do pet mož. Noč od 30. do 31. avgusta je bila precej mirna. Napočil je 31. avgust. Začudeni se oziramo na postojanke, kjer je bila prejšni dan naša artilerija, — bile so prazne. Artilerija je dobila po noči povelje, da se mora umakniti nazaj. Bilo se je namreč bati, da nas ne zajamejo Rusi; ker na levi in desni strani ravn.ine se je razprostiral v južni smeri proti Lvovu obširni gozd in pas, v katerem so Rusi prodirali z vso silo z velikansko premočjo, hoteft našo divizijo na onem griču ob obeh krilili obkoliti in zajeti. Naša naloga je toraj bila, zadržati sovražnika tako dolgo, da se more naša artilerija Še o pravem času umakniti. V jutran.;em mraku že vidini na obeh straneb zaporedne vrste Rusov v toliki množini, kot bi razdrlvelik mravljinjec. Začnemo streljati ali izdalo ni nifi; če smo Avstrijci sprožili 10 pušk, priletclo je nazaj 100 ruskih- krogel. Rusi se približajo na 100 korakov, ko nam ziaaiijka streliva. Rusi so to takoj zapazili ter se pripravili na splošen naskok, Kaj sedaj storiti ? Tudi mi nasadimo bajonete ter se pnpravimo prodati svoje živl>enje kolikor raogoče drago za milo narn domovino. Že stojimo le še kakili 80—100 korakov drug drngemu naspioti, kažoč si brušena bodala, xo pride povelje: ,,Iz j ,-i'kov ven in nazaj!" Nespametno bi ndo, .->e ustnvbati ve6 kot 20-kratni ruski premofi'. fo bi ponenjaio toliko, kot samoumor. A .i.r.iaj se je začel za ;ias še le pravi pekel. Frčaie so ruske svinčenke kot »osta toCa za nami. T fci smo imeli poprej x iarki.h 19 prostem, , jpadala^onra tretjir.a. Alarsikaieri moj orijatelj-tovariš je, zadet od kroglje, klical: ,,Jezus! Marija! Pomagajte prijatelji!" Ali kdo bi mu mogel pomagati v tem divjem teku, ko je moral vsak sam biti zadovoljen, da je odnesel še živ svoje peie. Hrteli smo dobro uro nazaj, kjer smo se zopet zbrali ter položili ranjence v neki blev, kjer smo je morali, se zopet umikajoc, zapustiti nemili usodi. Nismo še bili do 700 korakov od onega hleva, ko so že udarjali vanj šrapneli. Nedolgo in že je bil hlev s ranjenci v ognju. Kaj se je zgodilo z ubogitai našimi ranjenci, si lahko predstavljaš, dragi bralec, sam. Opravičeno so se mi vzbujale ob takih prizorih misli na besedev litanijah: Kuge, lakote in vojske, reši nas, o Gospod!" Vsem prijateljem in tovarišem veselo ncvo leta! Ivan Serbinek, Rust se dajo mirno ujeti. Vojak A. J. od Sv. Križa na, Murskem polju, ki je bil od casa mobilizacije pri trdnjavskem topničarskem polku v Poli, je pisal dne 10. decembra svojim starišem sledeče pismo: Predra,gi mi doma6i! Gotovo ste v skrbeh za me, ker vam že več časa nisem pisal, Tukaj, odkoder Vam pišem, smo že pet dni in kakor je razvidno, ostanemo še delj casa tukaj. Naš kraj je blizu božje poti Marija Censtohovska. Tukaj že slišimo, kako da streljajo s topovi na Ruse. Po dnevu se poKanje še manj sliši, po noči pa streljajo tako, da je sam strel in blisk. Strojne puške pojejo smrt, daj je strašno slišati. Od Rusov nismo daleč proč, kaMh 0 km. K nam sem še hvalai Bogu ni ve8 kakor en šrapnel priletel, k)' pa se je kakih 150 mi pred našo baterijo razpocil in tako nam ni nobene škode naredil. ZemIja je tukaj sesfavljena iz samega peska, ceste, kot si sann lahko predstalvljate, so skrajno slabe, vozi se z največjo težavo. Posebno naše težke havbice (zdaj sem prfdjan |! težkim havbicam) le težko spravimo naprej. Hiša so tulaj vefiinoma lesene. Mrzlo še tukaj po moiSEi mnenju ni bolj, kakbr pri nas na domni. Tudi sn»ga &• ni, Solnc« nas čudno vara. ZSi nam se, da tam, 3gj«r pri nas zahaja, tam tukaj izbaja. Spimo tukaj na prostem. V zemljo se sioplje jamii, pokrij« s» s smrtkovimi ivejaani, ker imamo blizu lep gozd in jfioč« je gotova. Seveda ni tako toplo, kakor ob zimskem času pri nas doma za pecjo, Po noči kurimo, da se povsod žari. Setve so precej lepe, ali lo škodla, da so vecinoma un\'fiene. Vinogradov tukaj ni Kupiti tukaj ne moremo nic, za jesti ni dobiti nic. Na Poljskom je za prebivalstvo kruh nekaj zelo dragega, ker ga riimajo nikjer. Izjemoma s« dobi le kuhan čaj. Nekaj od naših si je hodilo predvfteraj od ruskiih vojakov krompirja ,,izposodit'i", imajo ga namreč od nas mnogo zakopanega. Pri tem so ujeli naSi pct Rusov. Kakor se mi zdi, se namreč Rusi radi da;o ajeti. Kakor pravijo infanteristi, ka vs*ki žetrti daa gjedo na stražo, pridejo avstrijgk« in ruske patrulie zelo blizu 0Jcupai in pri tem ee čisto mirno pogovarjajo. Naš vojak Rusu postreže s oigareiaoii, oni pa mu da rozeto raz kapo, ali pa gro kar z na^imi v naž tabor. Kakor sem že prej omenil, je fukaj zek) slabo, ker se nič ne more kupiti, še voldo težko dobimo tu. Da bi se vojaM umivali in prali, 'to Še pa caislUi ni, torej ni čuda, da vojaki, ki so že več tednov pred nami tukaj, polni mrcesov, — Na vse sem pripravljen, kakor je božja volja. Pris^eno Vas vse morebiti zadnjikrajt po-zdravlja Vaš Aiojz. Boj za peč. Bilo je pri Kakalarszewem v Galiciji. Zakopni jarki sovražnih prednjih straž so bili oddaljeni med seboj samo kakih 300 m. Sredi med temi, zakopnimi jarki je stala Mšica, v tej biši pa velika železna peč, Vreme ]e bilo mrzlo in vojaki v zakopnih jarkih so se tresli mraza. Med n.iiini pa niša in v hiši velika železna pe6. Toda to peč dobiti iz hiše ni. balo lahko. Tudi Rusi so imeli poželenje po n]ej. Ko so naši vojaki poskusili, poslati patruljo v hišo. ki naj bi vzela peč iz nje,, so začeli Rusi strašno streljati. Rusom je bilo prav tako mraz kot našim vojakom in tudi oni so si želeli, dobiti peč v rofce, — Naši so vseeno poskusili še enkrat boj za peč. Od obeb strani se je zaeelo streljanje, med tem pa so naSi prišli do hiše, vzeli železno pee iz nje in jo odnesli v zakopni jarek. Vsa stvar bi bila pravzaprav smešna, da ni pri tem padlo 0 Rusov, na naši strani pa sta bila 2 ranjena. Šest mrtvih in dva ranjenca — zaradi železne peči, To je boj v mrazu. DvaAvstrijca streljalazastavo. List »Berliner Post" piše o naših avstri]skih vojakih:Avstrijski vojak je v resnici cel junak, kar se tiče poguma, odločnosti in neustrašenosti. Kdor ima priliko — tako nam piše nemški častnik, ki se udeležuje vojske na avstrijski strani — opazovati dan za clnevom vrline avstrijskih vojakov, ta se mora naravnost čuditi, kaj avstrijski junaki s svojim živabnim nastopom vse dosežejo. Svest si svojih dolžnosti, ne gleda avstrijski vojak ne na levo, ne na desno, ampak s krepko voljo premaga vse vojskine težave, 6e so tudi še tako hude. Avstrijec na vojski ohrani svojo veselo razpoloženje in tudi v bližini smrti ne postane žalosten. O avstrijskem vojaku bi se laliko reklo zvelikim nemškim državnikom izza 1, 1870: ,,Naš vojak je vreden, da se ga poljubi!" O bitki pri Lvovu se pripoveauje sieaeci zanimivi dogodek: Vojaki so ležali v strelskili jarkih. Avstrijci so bili Rusom zelo blizu. Tedaj je opazil nek avstrijski častnik, kako sta dva avstrijska vojaka v najhujšem Šrapnelskem ognj-u stopila iz okopov ter sta za stavo streljala na Ruse. Po vsakem strelu sta dajala drug drugemu denar — krone. Castuik je vprašal, kaj to pomeni. Zvedel je, da sta streljala Avstrijca za stavo. Drug drugemu sta, predno je kateri oddal kak strel, pokazala Rusa, k>aterega naj podere s kroglo na tla. Vsak Rus je stal eno krono. In to se je godilo v najhujšem ognju. Ce se je kak Rus le malo pokazal izza okopa, že ga je Avstrijeo pokazal svojemu tovarišu, češ: ,,Tega le vzemi na muho!" In streleo je moral zadeti. Kdor je izgubil stavo, je moral plačati globo. In tako je šlo naprej. Strelca sta zadevala vedno bolje. Dasiravno se je stava vršila v naihujšem ognju, vendar nobena sovražna krogla ni zadela katerega naših vrlih strelcev. Castnik je na zadnje naša junaka, dasiravno ga ie njuna korajža izredno veselila, poklical in jima velel, naj se vrneta v okop. Otrok avstrijskega regimenta. Neki častnik z Dunaja je prišel na svojih poizvedovanjih v zapuščeno vas na Rusko-Poljskem. Med gramozom podrte biše je našel do trileta starega decka, ki je začel, ko je zagledal častnrka, na vso mo6 kričati: ,,Rus! Rus!" Mahal je z ročicami, kot da bi se hotel ubraiuti častnika. Otroku se je poznalo, da je mnogo prestal. Castnik je poiskušal dečka potolažiti in poizvedeti, kako mu je ime. Ko se je deček pomiril, ga je vzel ftastnik v narocje in ga nesel do postaje, kjer se je nahajal tren. Bil je to ljubeznjiv deček, toda zelo zanemarjen. V laseh je imel polno golazni. Urnili so ga in očedili. Med tem se je raznesla med častniki novica, da je poročnik B. ,,ujel Rusa". Vsi častniki so ga prišli gledat in se srfino smejali, ko so zagledali de'čka, ki ie veljal za ,,ujetega Rusa". Prinesli so mu kruha, čokolade in drugo. ,,TJjeti Rus" je postal kmalu ljubljenec vseh. Napravili so mu posteljo s lera, da so v velik zaboj, v katerem so bile prej konzerve, dali slamvi in odej. Ta postelja je mlademu ,,Rusu" dopadla. Ker pa je bilo treba dati malemu tudi ime, so častnlki sklenili, da naj bo krščen. Gospod kurat ga je krstil, castnik, ki ga je v vasi našel, pa je bil njegov boter, Dali so mu krstno imc Franc Jožef Viliem, priimek pa Vojska. Za krstno darilo so mu častniki kupili obleke, tako da lzgleda mali decek sedaj prav dobro. Za, igračo pa so mu vojaki preskrbeli kozo. Tako je postal rr.ali deček ljubljenec reglmenta* Ce se regiment seli, posade deCka v zaboju na voz, da se lieije z njimi. Castniški, zbor ie sklenil, da bo pustil na stroške častnikov dečka vzgojiti. Avstrijskomsko bojišče Maribor, dne 30, decembTa. Na severnem bojišču trajajo boji z Rusi z nezmanjšano silo naprej. Celo na sveti večer in na sveto no6 so vznemirjali naše 6ete s hudimi napadi. Naše cete so to Rusom posebuio zamerile in odbijale so napade s tako silovitostjo,, da so imeli Rusi veli- tanske izgube. Ker je v z a h o d n i G a l i o i J i nastala nevarnost, da naši obkolijo Ruse, je ruski vojskovodja veliki knez Nikolaj Nikolaievi6 zelo pomnožil rusko ažmado v Galiciji, Vsled ruske premoči so se morali naši nekoliko umakniti in sioer v zahodni smeri proti Gorlicam (ki ležijo izhodno od Krakovaj), in v južni smeri na grebene karpatskih prelazov. Vsled tega je še naša junaška posadka v P r z e m y s 1 u vedno obkbljena, Po zrakoplovih prihajajo poročila iz. trdnjave, ki pravijo1, da se našim) v trdnjavi prav dobro godi. Ruski napadi so slabotni, da jih naši prav lahko odbijajo. Posebno dobro služijo našitn 30'5 om topovi. Na južno-izhodni strani Krakova smo se umaknili. Dunaj, 29. decembra. AvstrijsM generalni šjtab uradno razglaša:. Ruska osma armada, ki je pred kakimi osmimi dnevi začela napadalno nastopati proti našim četaro, ki so prodrle čez Karpate, je 'dobila svežlli moči in se je ojač^la po novih divizijah ,tako močno, daje bilo potrebno, da so se naša krdela umaknila na viSine ob karpatsfcih prelajzih in v prostor pri Gor1 i c i (južno-izhodno odi Kraklova). Položaj ria* ostali na&i bojni 6rti na severu radi teh dogodkov nič ne trpi. Rusi tudi na božični večer niso mirovali. Dunaj, 29. decembra. Casnikar Roda-Rodai poroča iz bojišca: Iz neuradnega viira sem dobil podrobne podatke o splošnem ruskem napadu, ki se je izvršil na sveti večer na ajvstrijsEe postojanke v srednji Galiciji. Naše # te so bdle radi motenja božfčne noei tako raajarjenej. d^a, so s srditimi protinapadi porazile velike sovražn«? oddelke Sn so mnogo Rusov ujele. Rusi so bili vsled. avstrijskega nenavajdno silnega protijiapada prese-' nečeni ter so navadno vrgli orožje pro5 in vzdigovali roke v, znamenje, da se udajo. Ob 11. uri po no6h je bil ruski napad popolnoraa odbit. D v ai d o t r i t i s o 6 m r t (vi i h & o iv r a ž ,n i) >k5 p v je pp,kr|va1 o b o j i š 5 e; ostali pa so se v divjem begu umaknili, Drugi ivečer (na Božič) so Rusi napad že zopet obnovili, iTudi taikrat je trajala borba pozno v, noč. V Petrop;radu sl želijo miru. Rimski ,,Giornale: d'l:talia" jai\ilja iz Petrograda: Neuspeh zadnje mogočne ruske ofenzive proti AvStrijeem in Nemeem, ki naj bi bila prinesla odločitev, je najširše ruske kroge zelo razočaral. Pogajanja z IJaponsko, tikajoča se udeležbe japonske armade na ruskih bojiščlh, so ostala brezuspešna). Tudi nai carsEem dvoru samem se je pojaivila mirovna struja, kateri načeljujeta carevna in grof Witte. Veliki knez NikolaJ pa je še vedno za brezpogojnd nadaljevanje vojne. • Avstrijsko=srbsko bojišče. Maribor, dne 30. deoembra. Odkar je izšLa božična številka našega lista, so se izvršile na našem balkanskem bojišču velike spremembe. Vsled našega zadnje^a umikanja ite Srbije je o e s a r takoj poslal zaupno vojaško osebo na bojiš6e, da preišfte vzrobe našegaumikanja. Dognalo se je, da je vrhovgo vodfetvo srioer imelo pred oftmi glavni cilj vojskovanja, premagati sovražnika, da pa se ni oziralo na razne neizpremenljive težkoče v srbskem oziemlju. Armada vsl|ed slabega vremena in slabih cest ni dobivala. živila in streliva, za seboj. Cesar je nato upokojil poveljnika balka ske armade, generalaPotioreka. Na njejjovo mesto je bil imenovan za poveljnika nadvojvoda E v g e n. 0 njeui gre glas, da je nadarjen Castnik ter zelo blag in ljudomil človek. Kot načelnik) Evge. novega generalnega štatai je imenovani teldmaršallajtnant Kr.aus, Ker je bil PoWorek tudi upravit e 1¦ j. Bosne in tteroegovine, je iTnenovan, njegovim nasleduikoai g e n 6 r a 1 p 1. S a r k o t i 6 ,v rodom Hrvat. Obenem se je uradno razglasilo, da so C r n o ^ g o r c i že ob začetku voijske zasedli ozek pas Dalmacije južno od Kotora med Budvo i,n Špico ter ga še niso zapustili; da se Crnogoroi nahajajo tudi na obmejnem ozemlju, H & r o 0 gio V) i n e , izhodno od Trebinja; in da 96 nahajaijo Srbi na bojsanskem ozemlju, jugoizhodno od Sarajeva, med F060 in Višegradom, in da tudi takrat niso zapustili tega ozemlja, ko so naše 6ete zafiele zadnjič prodirati v Srbdjo. Crnogorci so se zadnji čas za6eli živahno gibati naheroegovinsklem indalro atins k e m ozemlju. 0 spopadih s Srbi ni. nobenega poročila. Bržkone ima tudi Srbdjaj polne roke dela, da na novo uredi svoje 6ete. Rusi, Francozi in Angležii pošiljajo Srbom neprestano strelivo, živila in obleko, Tudi Grki podpirajo Srbe na vse mogoee nafine. Crnogorci napadajo. Dunaj, 29. decembra. Avstrijski generalni štab uraflno poroča: Na balkanskem boljšCu so se začeli C r n 0 g 0 r c i živahno gibati, njih g"ibanje pa je ostalo — brezuspešno. Pri mestecu T r e b i n j e (v Hercegovini) so n'agi brez posebnega naporai odbili Crnogorski napad na predozemlje trdnjave.^ Sovražna artilerija je morala obmolkni,ti, Crnogorska artilerija. je obstreljevala tudi močuo avstrijsko obmejno utrdbo v pokrajirl K r i v 0 š i je (v Dalmaciji nad Kotorom). Ves trud in napad Crnogorcev je samo ob sebi umevno ostal brez uspeha. Lažl 0 Sarajevu. Nekateri širijo okoli laži, da je Sarajevo obkoljeno. Da so te go\orice lažnjive, priča najbolj dejstvo, da časopise iz Sarajeva vedno redno dobivamo. Srblla protl Bolgariii. Bolgarija isi je kupila podona,vske parnike, da bi spravila že pred vojsko V Avstro-OgrsM naročeno municijo domov. Srbija pa je sedaj prepovedala Bolgariji, da bi peljali njeni parniki municiio po Donavi, češt da je vi Dona\i preveliko min, Na Bolgarskem je vsled tega nastafp veMkansiko razburjenje. Vsi listi brez razlike strank zahtevajo, naj Bolgarija prevoz izsili. Srbija potrebuje pomoči. Petrogradski list ,,R'e5" ])iše: Srbsld uspelii' v sedaiiji vo^ski i:iso tako izrazit', da se Riusiji ne bi bilo tre!>a več brigaf za svo',cga srbskega zaveznika. Tako so se izrazili merorlajni vojažki ptroicovp.iaki, ki jim je se:la;iji položaj v Srbiji dobro znan. Ko se bo napadal:;o prodirap^'9 v Srbijo (po avFtrijskih čet'.h) zopet obrovilo, Srl>^,ja ne Ijo več v stanu, se upirati napadu, ker ji bo zmanjkalo iiajpclreb.ieišega vojuega gradiva in ker je srbska arniada že močno rzmučena in po nioMe mooi že skoro popolnosua izftrf>aue. Srbija potrebire lnijne ponio^i od zunaj, a sc v iem oziru ne morc zaiesti ne na Grčijo, ne na Rumu. nijo, &e manj pa na Bolgarijo. Rusija pa radi vojske z Avstri;o in Nemr-ijo nima robenih sll na razpolago, da bi šla ž njimi Srbiji na pomoč. Nemško=f rancosko bojišce Marilw, dne 30. decembra. Francozi ig Angleži so svoje veliko upapolno prodiranje proti nemškim postojankam prav drago plačali, kajti izgubili so okrog 200.000 mož, a uspehov niso dose^li prav nol:ienih. Nemci so povsod odbli njihove napade, na mnogih točkah. pa celo napredovali. Glavni sunek proti Nemdetn se je izvršil pri mestu Chalons sur Marne, torej na središču nemške armade. Ce bi se bilo Francozom posrečllo, tu prodreti nemžke vrste, bi bila nemška annada loiena v dve skupini, kar bi povzroč lo, da bi se morala cela nemška armada umakniti iz sedanjih postojank. Franclja sl žell mlm. Bruselj, 29. decembra. Iz Pariza se poroča* da so se razni francosk: poslanci v svojih razgovorih na hodnikih francoske poslanske zbornice izraziJ)', dai si prebivalstvo onih francoskih pokrajin, kaiere so zasedle nemške 6ete, moftno želi miru. Poslanci so javno povedali vladi, da se trajno ne bodo mogli u&tavljati nevarnemu razpoloženju volilcev, katere zasto|jajo. Turčija-Rusija-Anglija- Francija. Maribor, dne 30, decembra. Kakor na evropskih bojiščih, tako tudi na rusko-turškem bojišcu v Kavkazu slabo vreme zadržuje vo^evanje. Turška uradna porocila vedno poročajo 0 uspehih turškega orožja. Posebno na desnem ruskem krilu (ob Crnem morju) so\Turki glasom uradnih porofiil že dokaj dalež udrli na ruskD ozemlje. Batum bo baje kmalu v turških rokah. — Na C r n e m morju se je vršil dne 17, decembra spopad 40 angleških in francoskih ladij. Pričakuje se, da bo brodovje prihodnje dni zopet z. vso silo zaželo obstreIjevati oba, bregova Dardanel. Rusi, Angleži in Francozi se že med seboj prepirajo, ftegave bodo Dardane. le in Carigrad, ko bo enkrat TiirCija poražena. - Na bojišču vEgiptuseni zgodrto kej posebnega. Dva angle&ka čolna sta zopet poskusila izkrcati v Akabi čet© za boje ob Sueškem prekopu, pa so jim Turki preprečiii izkrcanje. - nSvetai vojska" se posebno v Maroku zelo širi.