346
Zadnji pozdrav umrlemu pesniku.
Ko sonet je za sonetom s tvoje lire sladko pel, angel smrti jih je slušal in po liri hrepenel . . .
Prismehljal se ti je v sobo,
dahnil mir ti na obraz:
Ti — ko slak svoj cvet pred mrakom
strnil si oči tačas . . .
In lokavi gost je z liro zbežal do neba višin. — Splavaj kvišku, duša blaga, splavaj ponj o, Dragotin!
V pozni noči kakor sapa tiha
Muza-vdova   -nad gomilo diha.
Kot meglica zjutraj se poslavlja,
a za sabo rosen cvet ostavlja
. Glej, Julijami! Tvojih solz grob neče vzeti vase; nebeški žarki jih pij6 na tvoje zlate čase.
Ne plakaj! — Vajina ljubav ne spi pod hladno rušo: nad zvezdami te Dragotin z ljubečo čaka dušo.
Silvin Sardenko.
Irenej Friderik Baraga,
oče indijanske književnosti.
(Priobčil /. L. Burgar.)
Ker je ta list predlanskim za stoletni spomin objavil črtice o nepozabnem Baragu, zlasti z ozirom na njegovo delovanje v slovenski domovini, sklenil sem opisati') tudi njegovo delovanje tukaj v Ameriki.
Pokazati hočem bravcem „ljubljenega očeta" ameriških rdečekožcev kot začetnika njih književnosti, s katero jim je postavil steber krščanske omike.
') Ta spis je bil namenjen za stoletni spomin rojstva Baragovega. A žal, nismo ga mogli objaviti poprej.                                                           Uredn.
Predno preidemo na predmet tega spisa, naj navedeni ob kratkem dejstva l) o sedanjem položaju indijanskih bivališč, kjer je Baraga zasadil sveti križ.
Poglavitna rodova Indijancev, s katerima je imel opraviti misijonar Baraga, so bili Ci-pevci (Chippevva) in Otavci (Ottawa). Ko je naš pokojni rojak prvič prišel med nje, so bi-
l) Za naslednje podatke sem rabil »American Catholic Quarterly Keview", ka+erega priporočam. onemu, ki se zanima za podrobnosti v tej stvari.