-----    407    -----
Iz deželnih zborov.
Iz deželnega zbora štajarskega.
Razprave o tem, ali naj se cesarsko sporočilo od 20. septembra z zaupanjem sprejme ali ne, so v vseh deželnih zborih bile tako živahne, da so dozdaj presegle vsako drugo stvar. Možko sta se slovenska poslanca v graškem zboru dr. Razlag in M. Herman, čeravno brez vspeha, borila za zaupnico. To pa njunim govorom celo nič ne jemlje velike vrednosti, in štajarski Slovenci morejo ponosni biti, da imajo saj dva taka boritelja. Ker so „Novice" iz Razlagovega govora že posnele važnejše stvari, naj naznanijo danes tudi posnetek iz Hermanovega govora.
Poslanec Herman je začel svoj govor s tem, da ne more misliti, da tisti strah, ki ga kažejo nekteri pred septemberskim manifestom, bi jim bil resničen; zagrizli so se preveč v pokopano sistemo, in sram jih je, zdaj obstati pomoto svojo. S takim nezaupanjem, ktero posebno pridigova nemško centralističino časnikarstvo , se le težave državi množe in spravi pota pre-križujejo. Septemberski manifest je zaklical „stoj!" tisti ustavi, ki je bila le ustava na videz, napačni liberalizem in samovolja. Da je to tako, kaže nam pogled v pretekli čas. Govornik razjasnuje zdaj oktobersko diplomo, po kteri so deželni zbori pravilo, oži državni zbor le izjema, Državno avstrijsko pravo se opira na starodavne pravice avstrijskih dežel, kterih te dežele nikdar niso izgubiti mogle; ako tedaj oktoberska diploma kliče dežele  zopet  k postavodajstvu v deželnih zborih o de-
želnih zadevah f ne stori druzega, kakor to , da starodavne pravice dežel zopet v veljavo vpeljuje. Ožji državni zbor, kakor je bil , je zoper oktobersko diplomo in le nova, dozdaj avstrijskim narodom neznana stvar, ki je škodo delala deželni samoupravi. Napak je bilo, da brez privoljenja dežel se je naredila februarska ustava, namesti da bi se bila oktoberska diploma deželnim zborom predložila kot vladni nasvet v prevdarek in sklep. Tako vsiljeni državni zbor pa, namesti da bi bil vlado silil, da nastopi pravno pot, se je zedinil ž njo, — tako pa ni mogel nikamor naprej. Da se je obdržal na nogah, se je centralizem združil z absolutizmom, in vse strune so se napele, da se je vršila ta ustava. Ker tedaj ni bilo poštenja v notranjih nagibih, je jalovo ostalo delovanje državnega zbora in razun davkov ni nobene koristi prinesel deželam.
V  tej temi je prišel septemberski manifest in kakor svitla baklja je razsvetlil temino, da se vidijo napake in overe, in kaže prostor, kjer bi se dala dobra in stanovitna ustava sezidati. Ni tedaj čuda, da je ta dan septemberskega manifesta sveti dan narodom avstrijskim, kteri želijo srečo državi in sebi. Al pravijo ne-kteri: saj so zahodne dežele avstrijske tako radostno sprejele februarsko ustavo. Res! ali kako se je zgodilo. Na vrat na nos so se volili poslanci v deželne zbore in iz teh v državni zbor. Ta naglica je vsacega previdnega človeka osupnila! Komaj so bili eni poslanci v državzem zboru, so pri druzih vratih že drugi iz njega bežali. Pravijo sicer, da se dd ta ustava popraviti. Al kdo jo bo popravljal? Ožji zbor je ne more, širjega pa ni! Ko gosp. Herman nasvetovano adreso imenuje nezaupnico, in ga predsednik grof Grleis-pach opominja, naj se posluži druge spodobnejše besede, se Herman vsede in noče dalje govoriti.
Deželni zbor kranjski.
V  5. seji je poslanec Dežman bral vladni predlog, po kterem naj se vprihodnje osnujejo cesarska okrajna glavarstva, tako, da bi bila ta glavarstva v Radoljci, Kranji, Kamniku, Ljubljani za okolico, Kočevji, Crnomlji, Postojni, Logatcu, Novomestu, Krškem, L i t i i, v Ljubljani za mesto. V odbor, ki naj to prenaredbo prevdari in po tem svoje nasvete predlaga zboru, so bili izvoljeni gospodje Rudež, Kromer, Mulej, Guttman, Skedi, pl. Strahl in baron Schloissnigg. — Dalje je bila prošnja sklenjena, po kteri naj se deželni zbor obrne do Njih Veličanstva, da se deželi pol a j saj o stroški za vojaško pri-prego (vorspann) ali saj odpusti tistih 35.024 gold. 40 kr., ki jih je dežela zdaj državi na dolgu. — V odbor, kteremu se izročujejo deželnemu zboru dohajajoče prošnje , so bili voljeni poslanci Rudež, Dežman, Brolich, dr. Recher, baron Anton Zois. i
Poslanec dr. Zupan bere pismo c. k. predsedstva deželne vlade, po kterem je presvitli cesar 12. nov. t. 1. dovoliti blagovolil, da se, dokler trpi srečkanje kranjskih zemljiščino-odveznih obligacij, vsako leto iz državnega denarja deželi toliko na p6sodo daja brez obresti, kolikor ji primanjkuje lastnega deželnega denarja; kolikor se bo dežela za zemljiščino odvezo do leta 1896 zadolžila pri državni kaši, to naj tej kaši dežela povrne v 6 sledečih letih v kolikor mogoče enacih obrokih. Za leto 1866. je bilo dovoljenih 60000 gold. — To veselo naznanilo je bilo z navdušenimi slava-klici sprejeto in po predlogu poslanca barona Apfai-trerna sklenjeno, na pripravni poti Njih Veličanstvu razodeti svojo zahvalo.
Poslanec dr. BI eiwe i s naznanja   vimenu   dežel-, i nega odbora,   da neprenehano deževanje lansko jesen^
.-
po   kterem   ni   bilo   mogoče   ljubljanskega   mahu (močvirja) požiga t i,  je   prisililo   kranjsko   kmetijsko družbo,   da   se   je   obrnila do deželnega odbora  in ga prosila, naj pripomore, da se zavoljo jesenske uime dovoli letošnjo pomlad požiganje mahu.    Odbor deželni, ker je tej prošnji pritrdila tudi c. k. komisija za obdelovanje mahu,   se je  obrnil s to prošnjo do Njih Veličanstva, in presvitli cesar so izjemno dovolili požiganje letošnjo spomlad.    Ker pa je  mogoče,   da   se v jeseni še včasih primeri tako deževanje, je odbor predlagal deželnemu zboru: naj prenaredi postavo za požiganje mahu tako,  da  bode pripuščeno močvirje požigati tudi spomladi,   ako   to nikakor ni mogoče v jeseni. — Poslanec   K r o m e r   noče,  da  bi   se   premenila   postava,   ki je  še   le 2 leti stara;   take nagle premembe žalijo zavest prava  v srcu ljudstva;   le v jeseni naj se požiga mah, kakor postava veleva. — Poslanec Mule j se čudi, da Kromer noče dovoliti svobodnega gibanja kmetijstvu,   ktero   že   tako   večkrat vreme   tepe  in ga stiskajo  veliki  davki.    Naj   se   tedaj,   ako je   potreba gotova, dovoli tudi spomladi požiganje mahu, vendar to vselej   le   s privoljenjem   deželnega odbora.   — Poslanec    Guttman   ne   želi   mestu   toliko   dima   in smradu, ki odganja popotnike iz Ljubljane, in je včasih tako silen po dnevi in ponoči, da je tema. — Poslanec Dežman ni ravno nasproti temu,   da  bi o potrebi se mah tudi spomlad požigal;   al to želi,  da bi gosposka, ki ima čuti nad  požiganjem, svojo dolžnost bolje spol-novala, da bi neizmerno požiganje ne napravilo novega močirja in   bi ne zgoreli mostovi vejniki.   —   Poslanec dr. Gosta pravi,   da ravno to,   kar je Kromer rekel zoper premembo  postave,   govori za premembo njeno. Postave morajo takošne biti, da se morejo spolnovati v vseh okoliščinah, in če niso takošne, se morajo spremeniti,   da morejo veljavne biti vsigdar.    Ako je požiganje mahii kmetijstvu neobhodno potrebno, pa nikakor mogoče v jeseni, naj se naredi, da je mogoče spomladi brez škode.   Ne to je napačno, da premenimo postavo, al to bi bilo napačno, da bi vsako drugo ali deseto leto morali  drugače ravnati,   kakor  postava  veleva!    Zato sem jaz za premembo postave. Saj se tudi zavoljo pre-menjene postave ne bo vsako spomlad požigalo, ampak le takrat, kadar bo potreba očitna; zato pa se skladam tudi z dostavkom   g. Muleja,  da  razun   dotične   komisije privoli  v   to   tudi   deželni   odbor.    Gosp. Guttman se kot zastopnik  mesta  boji  dima in smradu;   tudi jaz kot župan mestni imam zastopati mesto; al mahov dim, ki res ni prijeten mestu, ni edino kriv tega, da je ponoči tema (smeh) in mesto iz mahu ljubljanskega še kaj druzega dobiva kakor   zoprni dim,   in to je veliko živeža; kakošna bi nam pela, ako bi njegovih pridelkov ne dobivali Ljubljančani,   kakošno   dragino   bi   imeli ? Temu,   kar je   poslanec  Dežman rekel,   naj gosposke ostro   čujejo   nad   izpolnjevanjem   postave,   popolnoma pritrjujem; če pa on misli, da se je o tem mestna gosposka kaj ukrivičila, moram reči, da to ni res; saj ste še dve drugi gosp6ski. — Poslanec baron A p faltrern je Kromerjevih   misli,   da   zadostuje  jesensko  požiganje ; če bi tudi mahii ne bilo — pravi — bi Ljubljančani ne stradali, dim pa škoduje pljučem. — Dr. Blei-weis nasprotuje baronu Apfaltrernu,   ki  noče spomladanskega požiganja,   in pravi,   ako  se kratko in malo ne sme požigati mah  spomladi,   pridejo   ubogi maharji v zadrego, ki bi jim bila v grozno škodo. — Naposled je bil   z večino   glasov   sprejet  predlog  deželnega odbora z dostavkom Mulejevim, da se, kadar je požiganje mahii jeseni nemogoče, sme* tudi   dovoliti požiganje spomladi, pa ne dalje kot do 15. maja.
V 7. seji dne 6. grudnaje baron Apfaltrernporo-čeval o občinskem zakonu, rekoč: daje izvoljeni odsek
s 5 proti 4 glasovom mislil, naj se samo §. 24 o obljubi županov zopet pretresuje, vsi drugi paragrafi pa naj se obdrže. Ta predlog je podpiral posebno s tem, da je deželni zbor že v pretečenih letih kaj na tanka razšetaril ves zakon občinski, da se je za vse skrbelo, kar je mogoče bilo spraviti v meje državnega zakona od 5. sušca 1862 ter da se o dobroti tega zakona še le potem soditi more, kadar bode novo upravstvo in sodstvo obveljalo in vpeljano.
Temu nasproti opravičuje poslanec Svete c manjšine stališče ter dokazuje, da je sicer deželni zbor vse svoje žile napenjal, da bi dober občinski zakon stvoril, da se pa vendar mora pritrditi, da se pri vsej skrbljivosti lahko kaj prezre, in da je pozneje poprave treba, kakor nas skušnje uče pri drugih postavah, kterim je bilo popravkov in dodatkov treba, akoravno so bile skrb-ljivo delane, na pr. postava o rekrutbi, o pristojbinah itd. (Pravo! Dobro!) Tudi naj bi se že zdaj ozir jemal na take dežele, kjer je novi občinski zakon že vpeljan. Posebno lahko se še v tem vladinem predlogu samoupravi pomore, tako, da se meje državnega zakona od 5. sušca 1862 ne preskočijo. Pomisliti se mora, da je lansko leto, ko smo se posvetovali o istem zakonu, še Smerling vladal, a zdaj imamo ministerstvo, ki je že večkrat razodelo, da hoče decentralizirati in samoupravni okrog posameznih dežel razširiti. (Pravo! dobro! dobro!) Saj s tem, da želimo dostavkov ali prememb občinske postave, še ni rečeno, da se morajo narediti; ako jih odbor nasvetuje, je zboru na voljo dano, da jih sprejme ali ne. Tudi ni take hitrice, da bi nevarno bilo, ako bi se postava še enkrat v pretres vzela; saj bomo vendar imeli še en par sej , da to stvar lahko v prevdarek vzamemo. (Dobro!) Ne presekujte nam vendar besede, dokler še ne veste, česa želimo! Kaj je zbor 9 odbornikov za to postavo le zato izvolil, da prevdari sama premembo enega §. ? Naši volivci zahtevajo od nas, da jim oskrbimo samostojno srenjo. Tudi na Štajarskem so prvikrat ovrgli okrajna glavarstva, a pozneje se je pokazalo, da ne gre brez njih. Manjšina se tedaj zaupljivo obrača do si. zbora, da zavrže predlog večine in dovoli, da se v prevdarek vzame vsa postava. (Dobro! dobro! med poslanci in poslušalci).
Cesarski namestnik baron Bach priporoča sprejem odborovega nasveta, ker bi vlada ta zakon potem gotovo potrdila. Gosp. Svetec-u zavrne, da se je pri lanskem posvetovanji kaj natanko oziralo na samoupravo občinsko ter omeni v kratkem pravice in dolžnosti občin po tem zakonu. Okrožne županije se sicer po državnem zakonu morejo vpeljati, vendar se mu dozdeva, da želi manjščina po besedah „naj se samostojnost po vseh členovih političine uprave izpelji" okrožne županije % večo močj6, kakor jih državni zakon 5. sušca 1862 namerava, ki bi enake bile dozdanjim političinim uredom. Povedati, ali ministerstvo takim občinam pritrditi misli, nisem pooblasten. Okrožne županije se pa na vsaki pot še le tedaj vstrojiti morejo, kadar je občinski zakon djanski vpeljan.
Poslanec dr. Toman je Svetčevih misli in dokazuje v daljem govoru, kaj da je samostojnosti (avtonomii) bitje, rekoč, da svobodna občina je steber svobodni državi. Vedenje zdanjega ministerstva nam pričuje, da je samostojnosti prijazno, zakaj bi se deželni zbor ne poprijel tega vodila? Samostojnost enaka prekolitavskim komitatom (županijam), da opustimo, kar je slabega, vse dobro pa obdržimo, je pa tudi zelo važna pot, po kteri bi se državnopravna vprašanja med pred- in za-litavskimi deželami gotovo rešila, ker bi tako ustavni razločki izginili. Gospod deželni poglavar je rekel, da ni pooblasten po ministerstvu, da bi povedal, ali je ministerstvo   za  večo   avtonomijo  ali ne.    Ministerstvo je
------    408    -—
-----   409   -----
povdarjalo že večkrat avtonomijo: akoje ne uresniči, morali bi misliti, da mu ni resnica z besedo. (Dobro !) Soseska potrebuje samostojnosti; ako jo vedno le gosposke v svoji oblasti imajo, nima on nič druzega kakor davke. (Dobro! pravo!). Birokracii je avtonomija naj veča sovražnica in birokracija avtonomii; obe ste si v večnem boji; Avtonomija je jez birokracii. (Dobro! pravo!) Jaz mislim, da so to tudi pravila Belkredijeva. Državna oblast naj bode viša oblast, ktera čuje nad tem, da se državi ne godi škoda. To je varstva dovolj! Ni res , da bi mo-morali stroški za deželo veči biti; za oskrbovanje upravstva, kakor ga zdaj političini uradi izpeljujejo, naj bi se občinam pomagalo iz državnega zaklada. (Živa pohvala med poslanci in poslušalci!)
Poslanec Kromer pravi,   da  bi deželni zbor sam sebi ubožno spričalo podpisal, ako   bi po novem pretre-sovanji ne pritrdilo ministerstvo   občinskega zakona. — Kakor navadno ,   se  je  gosp. deželnega  sodstva svetovalec tudi danes proti koncu govora zelo razsrdil, kajti nikakor   mu ne gre   po   njegovi   glavi,   kako   da  se v vsaki seji   le   in vedno   le   o toliko  hvaljeni  avtonomii govori, a nikdar   ne povdarja edinost in centralna moč Avstrije!    Samostojnost   se  mu zdi  le sirena in ledena slika, —zagrinjalo, za kterem vse kaj druzega tiči. (Oho!) Poslanec dr. Zupan podpera večino odborvo , ker misli,  da  se tudi sedanje ministerstvo drži zakona  državnega od 5. sušca 1862 in se drugače ni  nadjati po-trjenja.     Ce   tudi   imamo   drugo    ministerstvo,   je vendar postava,   kakor je bila poprej!    Ako bi nove ideje zmiraj rodile nove postave ,   ne   bilo   bi prememb ne konca ne kraja.   Skušnje še niso kazale, da po našem načinu dodelana občinska postava ni dobra.   Ž njo niso še odstranjene okrožne županije.
Poslanec dr. Costa. Trdilo se je ravnokar, da občinska postava je bila v dveh deželnih zborih prevdar-jana in za dobro spoznana. Al temu ni tako. Naj spominjam poročevalca gospoda barona Apfaltrerna, da je lani celo drugače govoril (štenograf. zapis. 1864 IX. 9.) kakor letos, ko je sporočal, da ga je sram tako stopiti pred deželni zbor; al on ni tega kriv —je lani rekel — ampak vlada, kije zdaj po enem kopitu obrnila, kar je lani hotla imeti različno po različnih deželah. Ako bi deželni zbor zavrgel predlog manjšine, izneveril bi se sam sebi! (Dobro!) Vlada denes je drugačna kot lani; one hoče decentralizacijo, avtonomijo. Opominjajmo jo njenih besed in recimo ji: zdaj pokaži, da se dela tvoja vjemajo z besedami tvojimi! (Pravo! dobro!) Vlada nam zdaj še enkrat predlaga osnovo občinske postave in nam prepušča, da storimo, kar nam je drago. Gospod Kromer je sicer rekel, da je deželni zbor temeljito pre-vdaril postavo; al pozabil je, da se je ta temeljitost morala sukati med vojnicama državne postave 5. sušca 1862. Al če bi tudi druzega nič ne bilo prevdariti, bilo bi saj to: ali vpeljemo okrajne županije? In že zavoljo tega se kaže potreba, da se tako predela občinska postava , da se saj pozneje morejo v njo v vrsti ti te županije. Te županije se, kakor sem iz ust državnega ministra sam slišal, vrlo dobre kažejo na Ceskem in Marskem; v Ga lici i je ravnokar deželni zbor vzel y posvetovanje to postavo, in štajarski deželni zbor jo še dobi. Tudi mi moramo dobiti te županije; tedaj naj se osnova občinske postave še enkrat izroči odboru v posvet. Poslanec Kromer je na napačni poti, ako misli, da mi moramo za močno vlado se boriti; ona je že dosti močna; mi se moramo potegovati za svobodno gibanje. (P ravo! dobro! med poslanci in poslušalci.)
Poslanec Svetec še enkrat zagovarja manjšino in zavrne Kromerja, da stranka, ki se poteza za samostojnost, dobro ve, kaj da hoče, samo naj se jej prilika ponudi svoje nasvete predložiti.
Poslanec dr. To man odgovori prestrastnim besedam Kromerjevim, veleč, da naj se on ne predrzne tisto za-grinjalo razpeti, kajti znal bi nehati — biti! (Občna veselost.)
Poročevalec baron Apfaltrern še enkrat ponavlja svoje razloge in misli, da želje po veči samostojnosti, po občinah okrožnih, le nektere glave nevzmirujejo, a da ljudstvo o tem nič ne ve.
Za odborov predlog, da naj se zdaj samo o §. 24 posvetuje in vsa druga postava pusti v nemar, je glasovalo 19 poslancev in sicer: baron Apfaltrern, grof Auersperg , Brolih , baron Codelli, Derbič , Dežman, Golob, Guttman, Jombart, Kromer, pl. Langer, Mule j, dr. Recher, Rudež, dr. Skedl, pl. Strahl, baron Schloiss-nigg, pl. Wurzbach in dr. Zupan; — zoper pa sledečih 12: dr. Bleiweis, dr. Costa, Kapele, Klemenčič, Koren, Obreza, Rozman, Svetec, dr. Toman, dekan Toman, Zagorec in baron Anton Zois. V zbornici ni bilo gospoda knezoškofa g. Kozlerja in Lokarja. — Po takem je §. 24 po vladini osnovi večina sprejela in v odbor za slovensko prestavo volila dr. Bleiweis-a, Koren-a, Rozman-a, Svetec-a in dekana Toman-a.
V 7. in 8. seji je bila razprava o grof Auer-spergovem predlogu, ki zahteva nezaupnico sep-temberskemu patentu. Zoper ta predlog so govorili dr. Bleiweis, dr. Toman, Svetec, dr. Costa, baron Schloissnigg, — za predlog Dežman, dr. Zupan, baron Apfaltrern in grof Auer s p e rg; Njih eksc. deželni glavar baron Bach dokazuje vladino stališče o septemberskem manifestu. V saboto se ni moglo nič skleniti, ker, ko so dr. Toman, dr. Bleiweis, dr. Costa, Svetec, dekan Toman, baron Anton Zois, baron Schloissnigg, Kapele, Koren, Lokar zapustili zbornico, ni bilo več dostojnega števila za sklepanje. Se le v pondeljek tedaj ob 1/q 4 popoldne je bilo glasovanje in z 18 glasovi zoper 12 je z živimi pravo-klici padel Auerspergov predlog po nasvetu poslanca Mulej-a: naj zbor prestopi na dnevni red, za kterega so glasovali: Bleiweis, Costa, Jombart, Kapele, Klemenčič, Koren, Kozler, pl. Langer, Lokar, Mulej, RudeŠ, Rozman, baron Schloissnigg, Svetec, dr. Toman, dekan Toman, Zagorec, baron Zois. Za predlog so glasovali: baron Apfaltrern, grof Auersperg, Brolich, baron Codelli, Dežman, Golob, Kromer, dr. Zupan, pl. Strahl, dr. Skedl, dr. Recher, pl. dr. Wurzbach. Glasovala nista Derbič in Guttman. — Govore prinesemo drugi pot.