GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamnik
Kamniški občan
LETO XXV.
KAMNIK, 27. MAJA 1985
Mesec maj, mesec mladosti
Otem, kako uspešni smo mladi v uresničevanju družbenih usmeritev in programskih usmeritev XI. kongresa, ki je j bil leta 1982 v Novem mestu, bomo spregovorili ! v pripravah in na XII. kongresu ZSMS, ki bo predvidoma že v prvi polovici prihodnjega leta.
Maj, mesec mladosti, je za mlade poseben . praznik, med nami je štafeta mladosti, katero mladi delavci, kmetje, študentje, učenci, vojaki, športniki... vedno sprejemamo s posebnim ža-rom. V tem obdobju se še močneje spominjamo revolucionarne preteklosti in kujemo načrte za boljši jutri.
Med nami so prisotni ideali naše zgodovine, na čelu teh pa tovariš Tito in Edvard Kardelj, ki sta vedno izražala zaupanje v mlade. Zaupanje kovačev naše revolucije in prepričanje je slonelo na boju mladih generacij v dneh šestojanuarske
j diktature, marcevskih protifašističnih demonstracij, v času narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije, enotnega odpora proti in-formbirojevskemu pritisku, liberalističnim, eta-tističnim in nacionalističnim težnjam. Sloni torej na mladini, ki je vedno znala slediti in zagovarjati našo skupno, revolucionarno pot razvoja k bolj humani, lepši in srečnejši socialistični druž-
I bi. Mlada generacija je bila in je vedno znala slediti in zagovarjati našo skupno, revolucionarno pot vendar brez kompromisa.
I - Mlada generacija je bila in je vedno povezana z idejami in delom tovariša Tita ter Zveze komunistov, ki sta pri snovanju svoje politike in
, programa družbenega razvoja ne le poznala življenjske interese in potrebe mladih, temveč sta
' hkrati ustvarjale objektivne in subjektivne mož-
j nosti za resnično vključevanje mladih v vse tokove in procese družbenega odločanja.
i V letošnjem letu si prizadevamo, da damo praznovanju meseca mladosti posebno svečan, obenem pa delovni prizvok. Smo v letu, ko praznujemo 40-letnico zmage nad fašizmom in letu, ki je posvečeno mladim. 10. oktobra 1919. leta je bila ustanovljena Zveza komunistične mladine Jugoslavije, torej organizacija, ki je v revolucionarni boj povedla mladino Jugoslavije in povezala boljšo prihodnost mladine s skupno
. borbo delavskega razreda pod vodstvom komunistične partije Jugoslavije.
Besede marsikaterega, da je bila mladina eden najučinkovitejših odredov revolucije, so tudi sedaj mladi generaciji v ponos. Ti mladi so prebili vrsto let v ječah, to so bili ljudje, ki so udobje in varnost zamenjali z borbo, ljudje revolucionarji, ki so pojili zemljo s svojo krvjo in ko je življenje ugašalo v njihovih očeh, so ti mladi ljudje in ostali velikani vedeli, da z istim žarom in poletom, ki jih je prežemal, stopajo na njihova mesta novi borci, novi revolucionarji.
In če sem rekel, da smo ponosni na dogodke predvojne, vojne in povojne zgodovine, moram reči, da nas obenem ti dogodki tudi obvezujejo v našem sedanjem in prihodnjem obdobju.
Veliki većini mladih je postalo povsem jasno, da je samoupravljanje edina alternativa za nadaljnji uspešni razvoj naše federativne, večnacionalne skupnosti, za krepitev delavskega razreda in delovnih ljudi. Skratka, prevladala je zavest, da je mogoče le preko sistema samoupravljanja uspešno reševati številna protislovja, s katerimi se srečujemo v nadaljnjem razvoju in da je to zgodovinska priložnost za pravo svobodo človeka.
V teh zaostrenih pogojih gospodarjenja moramo mladi ne le z besedami, temveč z dejanji največjo pozornost posvetiti izpolnjevanju delovnih obveznosti v OZD, šoli, fakulteti. Pri tem igra posebno vlogo razvijanje pravilnega socialističnega odnosa do dela in družbene imovine. Prav to je naša največja naloga, saj pravica do samoupravljanja in dejavnosti na vse drugih življenjskih področjih izhaja le iz dela in sadov tega dela.
V okolju, kjer mladi ne izpolnjujemo svojih obveznosti, kjer neopravičeno izostajamo z dela, kjer se borimo za večjo produktivnost, kjer je veliko slabih ocen in lažne solidarnosti ter oportunizma, se naša organizacija ne more z ničemer pohvaliti, čeprav je bilo videti, da je dobro organizirana.
Mladi želimo in hočemo, da se v svojem življenjskem in delovnem okolju počutimo kot pravi subjekt, neposredni udeleženci samoupravnega odločanja o vseh življenjskih vprašanjih.
Večkrat se dogaja, da mladinska organizacija v želji po čim hitrejšem in učinkovitejšem razreševanju nekatere stvari vse preveč jemlje kot spccifiko mladih. Toda mlade pretresajo vsi tisti problemi, ki so značilni za družbo nasploh, s tem da ti problemi fazlično zadevajo posamezno
generacijo. Vzrokov za to pa je gotovo več. Eni od teh so: mnogokrat precejšnja neučinkovitost razreševanja določenih vprašanj, vse slabši družbenoekonomski in socialni položaj, pa tudi poti samoupravnega odločanja, katere mladi velikokrat ne poznajo. Razloge za zadnji moment je potrebno iskati v šoli in okolju, kjer mladi živijo. Šolski predmeti dajejo le teoretično znanje, učenci pa niso vključeni v odločanje na nivoju, ki ustreza njegovi osebnostni zrelosti.
OK ZSMS Kamnik je na zadnji programski konferenci ugotovila, da se je" družbenoeko-' nomski položaj mladih še poslabšal. Priča smo zastoju v reprodukcijski sposobnosti družbenega kapitala (vrtoglavi rasti cen, slabšanju možnosti zaposlovanja oz. ne najbolj jasni perspektivi za-i poslovanja, pritisku etatističnih ukrepov, veča-; , nju socialnih razlik ter zategovanju pasu delavskega razreda, kar pa najbolj občutijo najrevnejši sloji delavskega razreda in velik del šolajoče se mladine).
V teh pogojih mladinska organizacija v sodelovanju z vsemi naprednimi subjekti uresničuje, vendar precej počasneje in težje temeljne usmeritve. Te naloge so zastavljene v smeri ustvarjanja pogojev k uresničevanju naših skupnih usmeritev, in ker smo mladinska organizacija, tudi v zagotavljanju pogojev za delovanje mlade generacije.
V ZSMS smo vodili in vodimo akcije, ki jih lahko vključimo v okvir uresničevanja načrta gospodarske stabilizacije. Odpravljanje računalniške nepismenosti, oziroma uvajanje računalništva po šolah je akcija, ki bo omogočila dvig računalniškega znanja. Z zahtevami po možnosti uvoza računalnikov in zmanjšanjem uvoznih dajatev, smo se-obračali tudi na Zvezni izvršni svet in moramo reči, da vsaj delno učinkovito. Aktivno smo se vključili tudi v opredeljevanje razvoja drobnega gospodarstva in sicer z željo po možnosti večjega zaposlovanja mladih, drugačnemu vrednotenju inovacijske in inventivne dejavnosti, kakor tudi v usmeritev potrebe po uvajanju nove tehnologije. .
V ZSMS smo se v zadnjem obdobju tudi precej vključevali v javno razpravo ob sprejemanju Zakona o invalidsko-pokojninskem zavarovanju, Zakona o prostoru in interventnega zakona o kmetijskih zemljiščih. S svojimi prispevki smo skušali spremljati položaj mladega kmeta, ki mu sedanja družbenoekonomska situacija ni najbolj naklonjena.
Marsikdaj s preveliko ihto, vendar menimo, da je kljub temu potrebno razumeti naše konkretne akcije, ko se borimo za zajamčeni osebni dohodek, ki ustreza rasti življenjskih stroškov, za realno in sprotno revalorizacijo štipendij, pokojnin, ugodnejših kreditnih in ostalih pogojev za pridobivanje stanovanj in nadomestil osebnega dohodka v času porodniškega dopusta. Enega od redkih uspehov je ZSMS dosegla v prizadevanju za sprotno revalorizacijo OD v času porodniškega dopusta.
Še precej stvari bi bilo treba navesti, vendar je bilo o tem že veliko rečenega. - Lahko rečem; vseh petinšestdeset let revolucionarnega mladinskega gibanja od Zveze komunistične mladine Jugoslavije do današnje Zveze socialistične mladine se kot rdeča nit vleče zavzetost mladih v boju za revolucionarno spreminjanje družbe.
Tako kot je bila v tem boju Zveza komunistične mladine Jugoslavije eden izmed najbolj učinkovitih odredov revolucije, tako si tudi danes mlada generacija v ZSM prizadeva dati od-' ločilni prispevek h graditvi naše samoupravne' socialistične družbe, h krepitvi bratstva in enotnosti narodov in narodnosti ter neuvrščene Ju-1, goslavije.
ZSMS, s tem pa tudi OK, mladinska organizacija v naši občini si prizadeva, da vključi široke množice mladih v sistemu socialistične samoupravne demokracije, da zajame in uresničuje ustvarjalne pobude mladine s celovito notranje povezano akcijo, v kateri bomo mladi skupaj z drugimi socialističnimi silami pozitivno spreminjali pogoje življenja in dela ter družbene odnose.
Borba za boljše življenje je tudi nadaljevanje revolucije, toda ne s puško v rokah, kajti naša borba mora potekati po samoupravni politični poti, vendar brezkompromisno do tistih, ki pozabljajo na svoje obveznosti do te" družbe.
25. maj je in bo ostal v najlepšem spominu vseh mladih, združenih v enotni SFRJ, saj je to dan, ko se spominjamo najlepših trenutkov, preživetih s tovarišem Titom.
BRANE HAFNER
Na posvetu direktorjev organizacij združenega dela naše občine, ki ga je sklical predsednik izvršnega sveta Franc Jeras v petek, 17. maja, so podpisali samoupravni sporazum o sofinanciranju povezovalne ulice z mostom preko Kamniške Bistrice med obvoznico in Kidričevo ulico. (V. M.)
O razmerah v Graditelju, S KG in Uslugi
Z razpravo o razmerah v Graditelju, SKG in Uslugi občinska skupščina nadaljuje že nekaj časa vpeljano prakso obravnavanja in pomoči tistim organizacijam združenega dela, ki imajo določene težave v gospodarjenju. Tokrat so se na dnevnem redu znašle organizacije s področja gradbeništva, stanovanjsko komunalne dejavnosti in obrti. Zato so se tokrat zboru združenega dela pridružili tudi delegati skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti (žal samo uporabnikov, od izvajalcev sta prišla samo dva delegata).
Izvršni svet je v vse navedene delovne organizacije poslal delovne skupine, ki so delegatom poročale o svojih ugotovitvah.
V Graditelju je skupina ugotovila, da nastalim težavam v DO ne botrujejo samo splošno znani problemi v gradbeništvu, pač pa tudi težave v kadrovski (ne)zasedenosti vodilnih mest, neurejenih medsebojnih odnosih, nizkih osebnih dohodkih, ki so rezultat slabših gospodarskih rezultatov, v slabi organizaciji dela in podobnih problemih.
Delegati so zato kritično opozorili na posledice slabe kvalitete gradnje nekaterih objektov. V ospredju je bil spet problem toplotne izolacije na Groharjevi ulici. Nekateri so zahtevali, naj Graditelj krije povečane stroške ogrevanja zaradi slabe izolacije. Zahtevali so zaostritev odgovornosti nadzornih organov pri gradnji. Delegacija KS Duplica je predlagala naj bi upravljalec objektov naročil sanacijo pri drugem izvajalcu na stroške Graditelja, če le-ta ne bo predložil projekta sanacije in pravočasno odpravil vseh napak:
Predstavnik Graditelja je povedal, da odpravljanje napak v blokih na Groharjevi že poteka. Delegati so sklenili, da morajo te pomanjkljivosti biti odpravljene najkasneje do 1. oktobra letos. Sprejeli so tudi predloge delovne skupine in izvršnega sveta za izboljšanje gospodarjenja v Graditelju. Strokovne službe in samoupravni organi Graditelja so dolžni do 30. junija izdelati program za odpravo motenj, ki naj vsebuje ureditev medsebojnih odnosov v DO, spremembo programa dela za letos in pregled sklenjenih pogodb ter njihovo realizacijo.
Tako poročilo delovne skupine kot razprava delegatov o razmerah v Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu Kamnik je bila usmerjena na problem
toplotne izolacije blokov v Groharjevi ulici in na težave pri ogrevanju stanovanj. Delegati so bili seznanjeni z ugotovitvami Zvoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana (ZRMK), Strojne fakultete in Službe družbenega knjigovodstva. ZRMK je dal konkretne napotke, kako je treba izboljšati toplotno izolacijo, da bodo izgube energije manjše. Ugotovljeno je.tudi, da so izkoristki kotlov normalni in da tu ni iskati vzroka za prekomerno porabo goriva.
Velike težave v finančnem poslovanju SKG povzroča velik zaostanek plačil stroškov kurjave s strani uporabnikov. Čeprav je bilo v času od septembra 1984 do letošnjega aprila vloženih 397 mandatnih tožb in 24 tožb na odpoved stanovanjskega razmerja, se položaj še ni kaj prida izboljšal. Zaradi tega je delovna skupina predlagala, da bi bilo treba proučiti možnost odtego-vanja plačil ogrevanja in stanarine pri izplačilih osebnih dohodkov v sporazumu z OZD. Zaradi boljšega pregleda porabe sredstev bodo odprli žiro račune po kurilnih odborih. Ker bo cena ogrevanja še naraščala, bo treba najti možnost, kako tistim, ki ogrevanja ne bodo sposobni plačati, ponuditi stanovanje s cenejšim načinom ogrevanja (trdo gorivo).
Da bi bili stanovalci bolj zainteresirani za varčevanje s toplotno energijo, bodo postopoma po stopniščih začeli vgrajevati merilce porabljene energije. Dupli-ška delegacija je tudi predlagala, naj se preuči možnost predelave kurilnic na cenejše gorivo.
Tudi v obrtni delovni organizaciji Usluga je neustrezna kadrovska sestava v precejšnji meri vzrok za nastale težave. Čeprav zaposlujejo le 39 delavcev, zlasti zadnje leto velika fluktuacija delavcev in pomanjkanje strokovnih delavcev kot nosilcev dejavnosti posameznih enot slabo vplivata na gospodarjenje. Zato so morali lani kljub pomanjkanju tovrstnih storitev zapreti enoto moškega krojaštva. Delovna skupina je ugotovila, da delovne enote v Kamniku še zdaleč ne opravljajo tiste funkcije, zaradi katere je bila Usluga ustanovljena. Največji del aktivnosti DO je vezan na ljubljanski prostor (v Ljubljani je tudi delovna enota Montaža) in ne služi potrebam Kamničanov.
Ker povečane potrebe po storitvenih dejavnostih v Kamniku narekujejo hitrejši razvoj tovrstne obrti, so delegati podprli predlog, da je treba delo Usluge modernizirati in ga organizirati na eni lokaciji v Kamniku.
F. S.
Sodelavcem in bralcem Kamniškega občana
Težko je narediti časopis, če je prispevkov premalo. Prav tako težko ga je sestaviti, ko jih je preveč, kar je v zadnjem času pravilo pri našem Kamniškem občanu, saj se nabere za 12, neredko za 16 tiskanih strani prispevkov. Marsikdo bo rekel, saj to je vendar dobro, uredniški odbor ima več možnosti, da lahko izbere za objavo najaktualnejše in najkakovostnejše prispevke. To je sicer res, a drži tudi, da je vreden objave skoraj vsak prispevek: prvič zato ker govori o tej ali oni zanimivosti ali aktivnosti, drugič zato, ker si je Kamniški občan s svojo odprtostjo med bralci pridobil veliko sodelavcev, ki vsak po svojih močeh pomaga sooblikovati in soustvarjati naš časopis. Ob vem tem pa imamo za izdajanje Kamniškega občana vse manj denarja in moramo biti varčni tudi pri rotacijskem papirju. Zaradi vsega tega imamo skoraj po vsakem izidu glasila vrsto protestov, pripomb, negodovanja in jeze, češ, da smo ta prispevek preveč krajšali, da smo tega in tega spustili, pa tako pomemben je, da nadaljevanj ne objavljamo tako, kot so si zamislili pisci, da je izpadel razpis, fotografija, itd. Seveda bi bilo lepo, ko bi lahko naredili tako, da bi bil zadovoljen vsak sodelavec in vsak bralec, a vsem pač ni mogoče ustreči, kajti uredniški odbor mora pri svojem delu spoštovati vsebinsko zas-. novo in si prizadevati, da bi bilo v glasilu čim več kakovosti in pestrosti. Tudi za tokratno številko se je nabralo več gradiva, kot ga moremo objaviti in nekateri prispevki bodo morali naslednjih štirinajst dni še ostati v mapi. Uredništvo
\
KS Kamnik - Center
mestno jedro
Ker je bilo v zadnjem času že toliko zapisanega o nas, saj nas poznajo celo gledalci IV širom po Sloveniji, sem dalj časa odlagal s pripravo tega prispevka. Ker pa smo na zboru občanov 8. aprila letos sprejeli sklep, da bomo gradivo o doseženih uspehih in bodočih nalogah naše krajevne skupnosti objavili v Kamniškem občanu, moram sklepe zbora izvršiti.
Ni moj namen, da polemiziram o žolčni razpravi o 5. točki dnevnega reda in sicer o povezovalni cesti, saj je bilo o tem že veliko povedanega.
Na omenjenem zboru občanov, ki je po številu udeležencev dosegel rekord (124) naše in sedanje krajevne skupnosti Zapri-ce, smo v prvem delu poročali o delovanju ter finančnem poslovanju krajevne skupnosti Kam-nik-Center v lanskem letu in nalogah v letu 1985. Na dnevnem redu je bila tudi posebna razprava o predlogu smernic razvoja mesta v obdobju 1986-1990.
Žal za večino udeležencev zbora ta problematika ni bila zanimiva, saj so bili celo predlogi, naj bi najprej razpravljali o povezovalni cesti, druge točke dnevnega reda pa naj sledijo po tej razpravi. Sporazumeli smo se, da zbor občanov poteka po dnevnem redu, da se poročila skrajšajo, v Kamniškem občanu pa objavimo dosežene uspehe in smernice razvoja 1986-1990. Krajani naj bi k osnutku predloga smernic oblikovali svoje pripombe in jih predložili krajevni skupnosti.
Doseženi uspehi v letu 1984
Od skupno zbranih sredstev iz. samoprispevka, združevanja in dotacij v znesku 5,668.000 dinje bilo porabljenih 4,788.000 din in sicer:
za ureditev Titovega trga 3,335.000, za ureditev perona na železniški postaji 505.000 din,
dokončna ureditev javnega stranišča 175.000 din. Za ureditev okolja 21.000 din, organizacije in društva so prejeli 48.000 din, za novoletno obdarovanje ostarelih 46.000 din, za izdajanje in raznašanje Kamniškega občana 34.000 din, za SLO in DS ter skupne strokovne službe 641.000 din. Neporabljenih 863.000 din je preneseno v finančni plan za to leto. V planu za leto 1985 so predvideni skupni prihodki v znesku okrog 10,325.000 din, od tega samoprispevek v višini 7,100.000 din. Ta sredstva smo predvideli za naslednje investicijske naloge:
- soudeležba pri izgradnji povezovalne ulice 3,000.000; dokončna ureditev Titovega trga -postavitev cvetličnih korit in klopi 1.100.000; dokončna ureditev železniškega postajališča 900.000 din; pridobitev parkirišč, asfaltna prevleka pred samostanom in ob Poti na Poljane 1,600.000 dm; ureditev javnih površin, zelenic, otroških igrišč, ulic in prometnih znakov 1.500.000 din; soudeležba pri ureditvi cestišča pri Zdravstvenem domu 500.000; ureditev postajališča na Košišah 100.000. Ostanek denarja je namenjen za že ustaljene odhodke, kot so dotacije organizacijam in društvom, za izdajanje in distribucijo Kamniškega občana, za novoletno obdaritev ostrelih, za SLO in DS ter skupne strokovne službe v znesku din 1.600.000.
Zbor občanov je poročilo o delovanju v letu 1984 in program dela za leto 1985 potrdil. Bilo je podanih več koristnih predlogov, ki so zapisani v zapisniku.
Ob pripravi smernic plana razvoja za obdobje 1986-1990 nam je služila v zadnih letih na vseh forumih v Kamniku že znana problematika obstoječega stanja. Naštejmo samo nekaj problemov:
- nerazrešeni prometni tokovi, ki ovirajo nadaljnji razvoj mestnega jedra,
- propadanje stanovanjskega fonda starega mestnega jedra, kar je vzrok za nenehno upadanje števila prebivalcev
- dotrajanost in nefunkcional-nost kanalizacije
- pomanjkanje parkirišč in urejenost že obstoječih parkirnih prostorov
- razdrobljenost in majhnost gostinskih storitev
- nezadostno razvita in razdrobljena družbena prehrana
- premalo nočitvenih zmogljivosti
- nezadostna storitvena in uslužnostna ter obrtna dejavnost
- neurejenost tržnice itr slaba založenost tržnice s pridelki, posebno v zimskem času
- nedokončana ureditev Malega gradu
- neurejenost trgov, otroških igrišč, vzdrževanje parkov, cestnih robnikov in nezadostna skrb za ohranjanje čistoče in lepšega videza mesta. Našteti so poglavitni vzroki, ki ovirajo nadaljnji razvoj mestnega jedra, rast prebivalstva, stanovanjske gradnje, razvoj turizma in vplivajo na nezadovoljstvo in slabo počutje krajanov ali pa gostov, ki prihajajo v naše mesto. Glede na dosedanje gibanje števila prebivalstva, se tudi v bodoče pričakuje upadanje za okoli 2% letno. Ce ne bo novih stanovanjskih površin z novogradnjo ali adaptacijo starih hiš, ni pričakovati prirastka v številu prebivalcev.
Ovira za nadaljnji razvoj mesta so neurejeni prometni tokovi. S povezovalno cesto na obvoznico bodo ti problemi delno razrešeni. S prometno ureditvijo v mestu in s pridobivanjem in urejanjem novih parkirnih površin bodo problemi zmanjšani, vendar pa ne popolnoma odstranjeni.
Javna razprava o osnutku dolgoročnega plana občine
Zbori občinske skupščine so na sejah v začetku maja govorili o delovnem osnutku dolgoročnega plana Kamnik 2000. Na seji 30. maja bodo razprvljali o osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana za obdobje 1986-1990. O teh dokumentih bo v okviru SZDL organizirana javna razprava, ki bo tekla do 10. septembra letos. Zato na tokratni seji zborov SO ni bilo obsežnejše razprave. Svoje pripombe so dali delegati obrtnega združenja, ki menijo, da je treba s prostorskega vidika opredeliti razvoj kemijske industrije in proučiti možnost nove lokacije.
Delegati KS Duplica pa so menili, da je delovni osnutek premalo enotno pripravljen. Nekatera področja so obdelana le načelno, druga pa bolj določno. Menijo tudi, da je priprava plana preveč zapletena, ker terja veliko sporazumov in se vprašujejo, kdo bo za krajevne skupnosti to pripravil. Več poudarka bo treba dati planiranju na podlagi realnih možnosti, ne samo, da delamo plan, ki je zbir potreb. F. S
Predlogi idejnih rešitev bodoče ureditve severnega dela mesta Graben in Fužine so javno razgrnjeni in na vpogled krajanom.-Predvidevamo, da bo vsaj del teh investicij preureditve moč izpeljati v obdobju 1986-1990, kar bo seveda odvisno od finančnih sredstev, ki bodo na razpolago. Kanalizacija in vodovod, zlasti v Kidričevi ulici, zahtevata prenovo, kot tudi asfaltna prevleka v tej ulici. Odpira se tudi problem in potreba oskrbe mesta s toplotno energijo.
V stanovanjski novogradnji je pričakovati zasebno gradnjo na še razpoložljivih zazidalnih površinah. Predvsem se kaže nujnost obnove in adaptacije starih hiš in pridobivanje dodatnih stanovanjskih prostorov na podstrešjih. Krajani naše krajevne skupnosti izražajo nezadovoljstvo nad prodajo nekaterih hiš zasebnikom, ki tako samo vlagajo svoj denar v mrtev kapital, niso pa pripravljeni investirati v obnovo oziroma adaptacijo teh hiš. Nadaljnji razvoj mesta zahteva popestritev ponudbe v prodajalnah, gradnjo tržnice in pestrejše ponudbe kmetijskih pridelkov na tržnici. Glede na stroške prevoza v Ljubljano ali Domžale bi krajani želeli čimveč kupovati v Kamniku.
Še vedno imamo v Kamniku več zaprtih lokalov, ki bi lahko služili katerikoli dejavnosti, uslugam obrtnikov ali pa prodajni mreži; posebno servisnih uslug za potrebe gospodinjstev je v Kamniku odločno premalo. Kljub velikemu številu gostinskih lokalov je ponudba in postrežba nezadovoljiva. Gostinskega lokala družbene prehrane nimamo, čeprav bi si ga marsikje želeli. Želimo pospeševati turi-•zem, privabiti turista in ga zadržati, nimamo pa zadosti nočitvenih zmogljivosti. Zakaj Kamni-čani nismo pripravljeni oddajati sobe turistom; nekje je bilo rečeno, da se tega sramujemo? Pred leti so posamezna gospodinjstva opremljala svoja stanovanja s pomočjo turističnih kreditov. Je morda turistično društvo premalo aktivno, da bi se lotilo tega vprašanja? In končno nekaj o čistoči v mestu, urejanju parkov, zelenic, otroških igrišč in parkirišč. Komisija, ki je pregledala mesto je ugotovila številne nepravilnosti in pomanjkljivosti. Pričakujemo, da bodo odgovorne službe, posebno pa organi inšpekcije po svoji dolžnosti ukrepali proti kršilcem reda. Del finančnih sredstev KS, namenjem tej ureditvi ne bo zadostoval, če ne bodo svoje dolžnosti izvrševali tudi porabniki oziroma kršitelji. Le tako bomo vsi skupaj več prispevali k ureditvi in lepšemu videzu naše krajevne skupnosti oziroma našega mesta.      F. C.,
Boljša
kakovost
kruha?
Z namenom, da se vsi odgovorni v naši občini vključijo v razreševanje finančne problematike v delovni organizaciji Žito in da se seznanijo s problematiko ter razvojem poslovne enote Vesna, so se v mesecu aprilu sestali z odgovornimi delavci DO Žita predstavniki naše družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Direktor DO Žito tov. Marko SOK je naprej seznanil prisotne z žgočo finančno problematiko, s katero se sooča ta kombinat, pri čemer pa sta vendarle razveseljivi dejstvi, in sicer da je DO Žito leto 1984 zaključila brez izgub in da kljub nihanjem kvalitete kruha nikoli ni bila ogrožena preskrba s kruhom v Kamniku. Glede na to, da smo se tudi v Kamniku soočali s problematično kvaliteto kruha, kar je upravičeno povzročalo negodovanje naših občanov, je bilo poudarjeno, da je to na eni strani posledica subjektivnih razlogov, ki jih mora prav gotovo odpraviti sama delovna organizacija. Gre predvsem za vprašanje ustreznega odnosa do dela, še zlasti pa v zadnjem času pereče vprašanje ustrezne usposobljenosti delavcev, saj se žal soočamo s situacijo, da se mladina noče odločati za poklice v tej stroki. Po drugi strani pa je tov. Sok opozoril na objektivne razloge v razreševanje katerih naj bi se vključil tudi v Kamnik, in sicer gre za pokrivanje tečajnih razlik, za pomoč pri sovlaganju v pšenico, pri čemer je imel v mislih zagotavljanje ugodnejših kreditov in zbiranje sredstev za nabavo pšenice. V tej zvezi je bilo s strani predstavnikov Kamnika dano zagotovilo, da bo izvršni svet na eni izmed svojih sej obravnaval to problematiko in poiskal ustrezne rešitve za zagotavljanje deleža Kamnika pri razreševanju finančne problematike v DO Žito.
Predstavniki Žita so poudarili, da se s podobno problematiko sooča tudi pekarna Vesna. K temu so dodali tudi dejstvo, da kamniška pekarna razpolaga z majhnim skladiščnim prostorom za moko, zaradi česar smo večkrat jedli slab kruh. Gre namreč za to, da pekarna, kakor tudi celotni kombinat dobi tudi moko slabe kvalitete, iz katere je seveda praktično nemogoče speči, kljub prizadevanjem pekov, dober kruh. V Ljubljani navedeno problematiko rešujejo tako, da pač mešajo slabšo moko z boljšo, v Kamniku pa to ni možno iz prej navedenih razlogov. Zaradi tega bo potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju nujno v pekarni Vesna izvesti rekonstrukcijo priprave testa, kar bi prispevalo tudi k boljši kvaliteti kruha. Poleg tega pa je za naslednje srednjeročno obdobje predvidena modernizacija voznega parka in rekonstrukcija slaščičarne. Predstavniki Žita so tudi opozorili, da je pekarna Vesna v Kamniku ena redkih, ki nima pnevmatskega transporta. Na koncu je bilo poudarjeno, da Žito pričakuje pri razreševanju svoje problematike ustrezno sodelovanje kamniškega združenega dela. Dogovorjeno je bilo tudi, da bo potrebno v bodoče tesnejše sodelovanje, predvsem pa bo potrebno zagotoviti intezivnejše vključevanje pekarne Vesna v kamniški prostor in sprotno razreševanje problematike v izogib slabi volji občanov, ki seveda niso pripravljeni kupovati slabe kvalitete kruha, ki pa še zdaleč ni poceni.
A. IPAVIC
Sobo išče samski moški na območju Kamnika, Mengša ali Domžal (lahko tudi okolica). Miki Agovič, Klavčičeva 11, Kamnik, tel. 831-239.
Prodam dobro ohranjen kuhinjski kot z mizo in dvema stoloma. Kotnik, Zikova 6, stan. III 22 (od 19. do 20. ure).
Gospodarjenje v prvem trimesečju
Gospodarstvo občine Kamnik je v I. kvartalu letos doseglo ugodno rast industrijske proizvodnje in ugodne finančne rezultate, kljub temu da so tri delovne organizacije poslovale z izgubo.
Kumulativo je industrija občine Kamnik v prvih treh mesecih letošnjega leta izdelala za 5,8% več kot v istem obdobju lani; v istem obdobju se je količinska proizvodnja slovenske industrije povečala le za 0,4%.
Več kot 20% višja proizvodnja je bila dosežena v TOZD Trival in Utoku.
Manjšo proizvodnjo kot v prvem kvartalu lani so dosegli v Ideji, Kemijski industriji, Merca-tor-Eti, Titanu in tozdu Kemo-stik.'
V Ideji je proizvodnja manjša zaradi izredno slabih surovin in nenormalno visokega odstotka bolniških izostankov.
V Kemijski industriji pa predvsem zaradi manjše proizvodnje gospodarskih razstreliv; zaradi izredno hude zime so izpadla vsa dela na dnevnih kopih, tak j da so v obratu že izkoriščali letni dopust. Nekoliko nižja je tudi proizvodnja plastičnih mas, ker je jugoslovanski trg trenutno ■zasiči. l, in jc povpraševanje manjše
V Me c tor-Eta so izdelovali predvsem manjše gramature.
V Titanu so imeli največje probleme pri proizvodnji fitin-gov, kjer je glavni vzrok nižje proizvodnje v številnih zastojih pri obdelovalnih strojih in še vedno nezanesljivo obratovanje nove pocinkovalnice. Nekateri stroji že več mesecev ne obratujejo, tako da predstavlja pomanjkanje teh fitingov že občutne težave pri prodaji. Delni vzroki nižje proizvodnje so še pomanjkanje svedrov, nožev in nezadostne dobave od kooperantov.
Visoka stopnja inflacije doma in nizke cene, ki jih delovne organizacije dosegajo na zunanjem trgu zmanjšujejo interes pri delovnih organizacijah za izvoz.
Organizacije združenega dela kamniške industrije so v prvih treh mesecih letošnjega leta izvozile za 875.632 tisoč din izdelkov, v istem obdobju lanskega leta pa za 1.071.108 tisoč din (obračunano po tečaju $ = 185,70 din). Celotni izvoz je bil za 18% manjši kot v enakem obdobju lanskega leta.
Konvertibilni izvoz, ki predstavlja večino izvoza občine je manjši za 16%, klirinški pa za 30%.
Ugodne izvozne rezultate dosegajo v Svilanitu, Kemijski industriji in Ideji.
Navedeni rezultati so slabši od rezultatov doseženih v ljubljan-
ski regiji in republiki.
V prvem trimesečju so OZD uvozile za 775.033 tisoč din, kar predstavlja 22% jx>večanje glede na enako obdobje lanskega leta. Uvažale so predvsem reprodukcijski material, katerega delež je 97%, delež opreme v skupnem uvozu pa je znašal 3%.
Iz periodičnih obračunov gospodarskih delovnih organizacij je razvidno, da je hitrejša rast porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka vplivala na počasnejšo rast dohodka.
Ustvarjeni dohodek gospo-darstsva je bil v prvih trehmese-cih letošnjega leta za 80% višji kot v istem obdobju lani in je znašal 3.669.728 tisoč din. Več kot še enkrat višji dohodek v prvih treh mesecih letos kot v istem obdobju lani so dosegli v Titanu, Ideji, Gradbincu -TOZD Gradbena operativa, Planinki, Stolu, Živilski industriji in Mesu. Nižji dohodek v prvih treh mesecih letos kot v istem obdobju lani sta dosegla Stanovanjsko komunalno gospodarstvo in Zavod za urejanje prostora. V gospodarstvu občine je bilo v prvih treh mesecm letos doseženo 417.869 din dohodka na delavca ali 77% več kot v istem obdobju lani. Najvišji dohodek na delavca sta dosegla Donitov TOZD Kemostik (1.162.074 din) in stolov TOZD
Prodaja (1.057.240 din). Nizek dohodek na delavca izkazuje poleg vseh treh delovnih organizacij, ki so prvo trimesečje zaključile z izgubo (Stanovanjsko komunalno gospodarstvo -105.345 din, BIRO Kamnik -159.828 din in Komunalno podjetje - 143.863 din) še Planinka (185.576 din) in SGP Graditelj (158.145 din).
Delovne organizacije občine Kamnik so v prvem trimesečju 1985 razporedile 2.807.733 tisoč din čistega dohodka oziroma 96% več kot v istem času lani.
Občinsko gospodarstvo je za 48% čistega dohodka razporedilo za osebne dohodke, v prvih treh mesecih lani pa 53%, kar pomeni, da so delovne organizacije večji del čistega dohodka razporedile za sklade in razširjeno reprodukcijo. Povprečni mesečni izplačani čisti osebni dohodek na delavca v prvih treh mesecih letos v občini znaša 38.552 din in so za 74% višji kot v istem obdobju lani. Najvišje povprečne osebne dohodke so prejemali zaposleni v Veterinarskem zavodu (60.271 din) in Stanovanjsko komunalnem gospodarstvu (53.138 din). Najnižje izplačani povprečni mesečni osebni dohodki so v gradbeništvu in sicer v Gradbincu Kranj TOZD Gradbena operativa Kamnik (31.000   din)   in Graditelju
(32.759 din). Nizki izplačani osebni dohodki so bili tudi v Utoku - TOZD Usnjarna (32.403 din) in Kočni - TOZD Maloprodaja (32.928 din).
Stopnja akumulativne sposobnosti kamniškega gospodarstva se je iz 4,3% v I. kvartalu lani, letos povečala na 5,7%. Največjo stopnjo sposobnosti sta dosegla Titanova - TOZD Vzdrževanje (16,7%) in TOZD Livarna (14,7%). Visoko stopnjo akumulacije imata tudi Menina in KIK - TOZD Vzdrževanje (10,8%).
Stanovanjsko komunalno gospodarstvo je v prvem trimesečju letos z 29 zaposlenimi ustvarilo 4.863 tisoč din izgube.
Vzrok za izgubo je izpad dohodka zaradi nerednega plačevanja centralnega ogrevanja.
Problem centralnega ogrevanja je izredno pereč. Plačila so slaba, kbjub opominom in tožbam, ogrevati pa so morali, sis-cer bi zaradi hude zime prišlo do okvar na instalaciji. Poleg tega so med stanovalci tudi redni plačniki, ki jim je treba zagotoviti ogrevanje. Zato so nabavili več olja, kot je bilo plačanega.
DO BIRO Kamnik - Zavod za urejanje prostora je v prvem trimesečju letos z 29 zarfoslenimi ustvarilo 2.090 tisoč din izgube. DO izkazuje konec prvega kvartala visoko neplačano realizacijo
in sicer v znesku 1.227 tisoč din.
DO Komunalno podjetje je v prvem trimesečju letos s 102 zaposlenimi ustvarilo 8.062 tisoč din izgube, ki je za 109% višja kot v enakem obdobju lani, ko je znašala 3.859 tisoč din.
Glavni vzrok za izgubo je žič-niški sistem Velika planina, katerega edini prihodek je prevoz potnikov, cena pa le 35%-no pokriva dejansko ekonomsko ceno
Ob obravnavi rezultatov gospodarjenja v prvem kvartalu 1985 je izvršni svet občine Kamnik med drugim sprejel tudi naslednje sklepe:
- da je potrebno bolj odgovorno spremljati poslovanje OZD, ki dosegajo manjši dohodek na zaposlenega delavca od povprečja gospodarstsva oziroma posamezne dejavnosti, in OZD, ki ne izpolnjujejo planiranega izvoza;
- da se izdela posebna anaiiza o problematiki likvidnosti v OZD, gibanju zalog, gibanju OD v gospodarstvu in družbenih dejavnostih ter o gibanju skupne porabe glede na izvajanje programov;
- da DO SKG skupno s stanovanjsko SIS uredi razmerje pri delitvi sredstev za OD za DO SKG, ker je DO zaključila poslovanje v prvem trimesečju z izgubo, istočasno pa nadpovprečno povečala OD. O. U.
• S seje predsedstva OK SZDL
O dolgoročnem planiranju
Obdobje, ki je pred nami, je naporno in zahtevno, saj bomo pripravljali tako dolgoročne in srednjeročne plane razvoja občine, republike in seveda tudi posamezne sredine. Zaradi izredno zapletenih gospodarskih in družbenih razmer bomo morali planirati realno in usklajeno znotraj občine, branž in tudi republike, je bilo rečeno na seji predsedstva OK SZDL.
Zato mora socialistična*zveza odigrati pomembno vlogo vzpodbujevalca razprav o posameznih segmentih planskih dokumentov, še zlasti pa mora biti organizator vodenja razprav v krajevnih skupnostih. Vse te razpave bo potrebno voditi prek, zadnje Čase vedno bolj uveljavljenih sekcij, na katerih bi imeli možnost spregovoriti vsi, tako strokovnjaki na posa-
meznih področjih kot delovni ljudje in občani, ki bodo o teh dokumentih spregovorili na zborih krajanov in zborih delavcev.
Predsedstvo je tudi menilo, da so roki za vodenje razprav o posameznih dokumentih (le-ti bodo v razprave prihajali skoraj v mesečnih intervalih) zelo utesnjeni in bi vsako prestavljanje oz. zamuda roka lahko pomenila tudi nepravočasno izdelavo vseh potrebnih planskih dokumentov. Zato so roki 10. 6., ko se bo strokovno preverjal delovni osnutek dolgoročnega plana, 10. julij do 10. september, ko bo tekla glavna in najbolj pomembna faza celotnega postopka planiranja tisti glavni mejniki, v okviru katerih bodo potekale razprave o posameznih dokumentih.
Realnost planiranja pa nas obvezuje še toliko bolj, ker v tem letu tudi delamo obračun izteka-
• Izvršni odbor SIS RTC Velika planina
Lani za petino več obiskovalcev
Leta 1984 se je v gondolsko žičnico pripeljalo na Veliko planino 7700 obiskovalcev, kar je za 19% več kot leto poprej, so ugotovili na nedavni seji izvršnega odbora RTC Velika planina.
SIS RTC je za ureditev naprav in smučišč lani združila 11,4 milijone din. Največji delež teh sredstev (7,6 milijona) je bil namenjen za sofinanciranje nakupa teptalca, 2 milijona din za ureditev smučišč in 1,2 milijona din za ureditev gozdne ceste.
Letošnji finančni načrt SIS RTC predvideva 21 milijonov din odhodkov, od česar naj bi polovico porabili za postavitev vlečnice, ki naj bi razbremenila sedežnico s Šimnovca na Zeleni rob oziroma Gradišče. Okrog' 6,5 milijona din bo potrebno zagotoviti za večja investicijska vzdrževalna dela na vseh žičnicah, v načrtu je tudi začetek elektrifikacije naselja in priprave za napeljavo vodovoda do Šimnovca.
Če bomo hoteli uresničiti ta program, so poudarili na seji izvršnega odbora, bodo morale vse organizacije združenega dela, še posebej v kamniški in domžalski občini, dosledno izpolniti svojo obveznost kot članice SIS RTC.
Čeprav je bilo v pretekli sezoni v pogledu izboljšanja turistične ponudbe na Veliki planini precej storjenega, pa je vendar treba vložiti še precej naporov in tudi denarja, da bodo obiskovalci Velike planine deležni še boljših turističnih storitev.
Govorili so tudi o predlogu za povišanje cen prevozov na žičnicah. Te cene naj bi bile po predlogu poslovne skupnosti žični-čarjev Slovenije v prihodnji sezoni višje kar za 100 odstotkov. Seveda se postavlja vprašanje, kako bodo take cene vplivale na obisk smučarjev, saj naj bi dnevna karta za vse žičnice na Veliki planini veljala 800 din. Ker se je izvršni odbor odločil, da dvakrat letno spreminja cene, je tokrat dokončno sprejel le odločitev o povišanju cen za prevoz z nihal-ko in sedežnico za 50 odstotkov. Tako bo od 1. junija dalje povratna vozovnica veljala 300 din. Vedno bolj je očitno, da vseh naglo rastočih stroškov obratovanja ne bo mogoče prevaliti na ceno vozovnice, pač pa bo treba zagotoviti še druge vire financiranja, npr. tudi prek deleža te-lesnokulturnih skupnosti, podobno kot sofinanciramo stroške vzdrževanja drugih telesnokul-turnih in športnih objektov.
F. S.
jočega se srednjeročnega planskega obdobja, za katerega ugotavljamo, da ni prinesel pričakovanih razvojnih nivojev. Predsedstvo je tu še posebej poudarilo močno zaostajanje investicijskega vlaganja, saj trendi in sredstva, vložena v nabavo sodobne opreme, kažejo na to, da ob takih investicijah ne bomo prenovili strojnega parka niti do leta 2000. Ker gre v glavnem za tiste investicije, ki ustrezajo kriterijem (izvozna usmeritev, rast proizvodnje, zaposlovanje...), moramo za perspektivo kamniškega gospodarstva z vlaganjem v prenovo že zdavnaj zastarele opreme, z vlaganjem v izobraževanje strokovnih in ambicioznih kadrov, vložiti veliko več sredstev in se pri tem resno organizirati, tako da bo prišlo tudi do združevanja akumulacije ne samo znotraj OZD, temveč tudi v širšem kamniškem gospodarskem prostoru.
Predsedstvo je tudi menilo, da nas trenutni ugpdni rezultati ne smejo uspavati, zato moramo še naprej voditi agresivno izvozno politiko in tako zagotoviti pogoje za dosego planov, opredeljenih v resoluciji za leto 1985.
Na koncu je predsedstvo sprejelo še poročilo o dosedanjem poteku evidentiranja in ugotovilo, da v vseh sredinah evidentirajo zgolj za svoje delegacije in organe upravljanja, manj za nosilce vodilnih delegatskih funkcij v občini, medtem ko za republiko in federacijo do sedaj ni nobenih predlogov.
Zato morata socialistična zveza in sindikat voditi še dodatno spodbujevalno akcijo, predvsem za zagotovitev čimveč predlogov za nosilce funkcij tudi na višjih nivojih.
J. M.
Tipkam vse vrste tekstov v slovenščini, srbohrvaščini, angleščini in nemščini. Žagar Darinka, Šmaren 112 a, Kamnik, tel. 327-390.
Montaža in popravilo TV anten. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194.
Iščem honorarno delo. Ue-šič Jože, Matije Blejca 8, Kamnik.
• Krajevna organizacija ZB NOV Kamnik
Enotna in odločna pri svojem delu
Skoraj sto članov Zveze borcev NOV je sodelovalo v nabito polnem restavracijskem prostoru društva upokojencev Kamnik in kritično obravnavalo pregled dela v preteklem enoletnem obdobju.
Krajevna organizacija ZB Kamnik povezuje člane ZB kamniških krajevnih skupnosti in še iz Podgorja, Palovč in Tu-njic.
Vsako leto se člani ZB teh krajevnih skupnosti zelo radi udeležijo konference. Letošnja letna konferenca, ki je bila 8. maja, je nosila še posebno obeležje - 40 letnico osvoboditve in zloma fašizma in soočenje z organiziranimi poskusi razvrednotenja naše revolucije.
Zelo pestra in kar burna razprava je pokazala na strnjenost vrst članstva ZB in enotnost pogledov na našo polpreteklo zgodovino.
V prvem delu so člani ZB razpravljali o nekaterih organizacijskih vprašanjih, blagajniškem poročilu in poročilu nadzornega odbora, še posebno pa o poročilu predsednika o delu krajevne organizacije. Skupščina je soglašala, da je krajevna organizacija Kamnik skoraj v celoti uresničila sprejete naloge, da je dokaj načrtno in smelo spremljala pro-
blematiko članstva in ugotovila, da se številčnost organizacije krči. Številni člani umirajo, samo v zadnjem letu kar 18. Sedaj šteje organizacije 407 članov, ki so večinoma že upokojeni, le redki so še v delovnem razmerju, zato je tudi njihov gmotni položaj podoben položaju ostalih upokojencev. To pomeni, da so mnogi člani ZB NOV prav tako ob sedanji težki gospodarski situaciji občutno materialno prizadeti.
V drugem delu pa je skupščina zelo živahno razpravljala o vrsti problemov. Obdarovanje starejših članov ZB bi bilo koristno povezati z drugimi organizacijami ali pa jih obdarovati ob drugih prilikah, npr. ob dnevu borca. Bolj obširno so člani razpravljali o Banjolah, o ceni bivanja in možnostih krajšega koriščenja dopustov. Nekateri so menili; če se stanje ne bo bistveno spremenilo, bo prišlo do podobnega položaja, kot je bilo s Stru-njanom, ker ni bil dovolj zaseden s strani borcev. Zlasti je tekla živahna razprava o tem, da številne druge občine pošiljajo na letovanje znatno več svojih članov kot pa jih kamniška.
Še bolj intenzivno se je razpravljalo o borčevski ambulanti in o težavnosti dela. Skupščina je bila soglasna, da naj občinski
Občinsko tekmovanje iz SLO in DS za osnovne šole
Občinsko tekmovanje je bilo konec aprila v krajevni skupnosti Komenda in sicer pri osnovni šoli Komenda s tekmovalno progo SV od hipodroma. Na tekmovanju je nastopilo 10 ekip in sicer 3 ekipe šole Frana Albrehta, 3 ekipe šole Toma Brejca in po dve ekipi šol Komenda-Moste in Kamniškega bataljona Stranje.
Značilno za letošnje tekmov-nje je, da je bila trasa pohoda na terenu, ki je bil skoraj vsem ekipam enako (ne)poznan in splošna slabša pripravljenost posameznih ekip za to tekmovanje. Letos tudi ni razpisanih nobenih drugih tekmovanj (področnih, republiških, zveznih).
Vse to se je odrazilo tudi na rezultatih.
Ponovno so največ znanja pokazale ekipe šole Frana Albrehta in Toma Brejca.
Vrstni red ekip je naslednji:
1. Frana Albrehta III. ekipa 2372 točk, 2. Frana Albrehta 1.
ekipa 2286 točk, 3. Toma Brejca III. ekipa 2130 točk, 4. Frana Albrehta II. ekipa 2088 točk, 5. Toma Brejca II. ekipa 2065 točk, 6. K. b. Stranje I. ekipa 1938 točk, 7. Moste I. ekipa 1924 točk, 8. Moste II, ekipa 1855 ekipa, 9. Toma Brejca I. ekipa 1748 točk, 10. K. b. Stranje II. ekipa 1524 točk.
Rezultat so precej slabši v primerjavi z letom 1984. Za primerjavo:
1. mesto v letu 19#t - 2551 točk
10. mesto v letu 1984 - 2050 točk
Pri tekmovanju so sodelovali mentorji iz posameznih šol, iz TO, člani organizacijskega odbora ter krajani KS Komenda, katerim gre vsa zahvala za pomoč pri izvedbi tekmovanja.
Po tekmovanju je bil kulturni program, ki so ga uspešno pripravili učenci osnovne šole Ko-mendaJMoste.
JOŽE ŠTRITOF
odbor ZZB NOV čimprej razreši vse sporna vprašanja z vodstvom zdravstvenea doma in o, tem obvešča člane ZB.
Skupščina je bila zelo odločna in enotna, ko je obravnavala tisti del poročila, ki seje nanašal na poskuse nekaterih po razvrednotenju revolucije in njihovih težnjah po narodni spravi. Z odpadniki in nekdanjimi sovražniki, ki so našemu narodu povzročili toliko žrtev in gorja, ne more biti sprave. Njihove roke so krvave zato nimajo pravice govoriti o spravi in podobnem. Pristati na take težnje bi pomenilo pozabiti na preteklost in vse žrtve. Tega borčevska organizacija ne bo dopustila pod nobenim pogojem - je bila nedvoumna ugotovitev.
Skupščina je kritično obravnavala situacijo s področja preventivnega zdravljenja borcev. V razpravi je bilo ugotovljeno, da je tudi za to dejavnost premalo materialnih možnosti, da so sredstva zelo pičla, da mnogi člani, ki bi bili upravičeni do preventivnega zdravljenja, tega ne dobijo in podobno. Iz razprave je bilo mogoče ugotoviti, da pa posamezniki vendarle pridejo do preventivnega zdravljenja, pa organizacije ZB o tem niso obveščene. Čeprav je bilo že večkrat zahtevano, da naj se javno sporoča o namenskih sredstvih in koristnikih preventivnega zdravljenja, pa to do sedaj iz neutemeljenih vzrokov še ni bilo napravljeno. Skupščina ZB krajevne organizacije Kamnik zahteva, da ustrezna in odgovorna služba čim prej odgovori na to že večkrat postavljeno zahtevo in obelodani podatke o sredstvih in sporoči imena borcev, ki so bili na preventivnem zdravljenju.
V dokaj obširni in vsebinsko bogati razpravi so bila obravnavana še nekatera druga vprašanja, ki pa se navezujejo posredno ali neposredno na ta že izpostavljena področja.
Skupščina je soglasno potrdila poročilo predsednika, blagajnika in nadzornega odbora, sprejela 1 je tudi predloge, da bi v letu 1986 povečali članarino na 100 din.
Po končani razpravi so se člani ZB zadržali še nekaj časa na tovariškem srečanju in pri tem v nevezani obliki obravnavali še nekatera, za organizacijo ZB pomembna vprašanja.
Ob zaključku so člani ZB, ki so sodelovali na tej skupščini, odšli domov bogatejši za nekatere ugotovitve in še bolj odločeni, da ne bodo popuščali pred nikakršnimi pritiski.
STANE SIMŠIČ
Zaključki sekcijske razprave o kulturi
Na podlagi vseh dosedanjih razprav o kulturni problematiki v naši občini, ki so v marcu in aprilu potekale znotraj DPO, objavljamo danes še zaključke in stališča, oblikovana na sekcij-ski razpravi o kulturi, ki je bila 15. aprila 1985 v dvorani kulturnega doma na Duplici. Sekcijsko razpravo je organizirala OK SZDL Kamnik:
1. Skupščina Kulturne skupnosti občine Kamnik še ne odigrava svoje vloge in še ni postala piavo mesto dogovarjanja in usklajevanja interesov med porabniki in izvajalci kulture. Večjo pozornost je treba posvetiti delu delegacij ter dosedanje izkušnje upoštevati pri evidentiranju delegatov za skupščino KSK za naslednje mandatno obdobje. Prav tako je potrebno uveljaviti prakso ločenih sej zborov skupščine (zbora izvajalcev, zbora uporabnikov), da bi dosegli večjo angažiranost posameznih delegatov.
2. Prizadevanja na' področju gospodarske stabilizacije naj ne bi zadevala zgolj družbene dejavnosti, še posebej kulture. Ta dejavnost se namreč vse prepo-
gosto označuje kot obremenitev združenega dela, vse premalo pa za njegov sestavni del.
3. Prostorski problem knjižnice je najtehtnejši problem Kulturnega centra, ki ima matično knjižnico znotraj svoje dejavnosti. Ker po republiških normativih kamniška občina dosega zadostno število knjig na prebivalca, je razrešitev prostorskega problema matične knjižnice tudi prednostna naloga v naslednjem srednjeročnem obdobju Kulturne skupnosti Kamnik in sestavni del družbenega plana občine.
4. Kot potencialni problem v naslednjem planskem obdobju se kaže reorganizacija muzejske mreže v republiškem merilu. V kolikor bo do nje prišlo, bi to pomenilo prenos celotne muzejske dejavnosti v občinske okvire brez ustreznega prenosa finančnega deleža republiške Kulturne skupnosti.
5. Potrebno je opozoriti na novi zakon o amortizaciji v kulturnih ustanovah, ki v zdajšnjih razmerah otežkoča redno vzdrževanje in investiranje na področju naše kulturne dediščine.
Ob tem je tudi odprto vprašanje umetniške zbirke Fani Kratnar; ta zbirka je nastala kot rezultat akcije zbirnega federalnega centra. Gre za premični kulturni spomenik, pri katerem je potrebno opozoriti na stališča sodišč. Ta so doslej upoštevala le zasebni interes oziroma iniciativo, zapostavljala pa družbeni interes, ki je v tem primeru primaren.
6. Zveza kulturnih organizacij mora med prednostne naloge v prihodnje postaviti skrb za strokovne kadre;
- zaradi boljše povezave kulturnih animatorjev v OZD, KS, na šolah, itd., daje ZKO pobudo svetu za kulturo pri OK SZDL za ustanovitev aktiva kulturnih animatorjev;
- več pozornosti bo potrebno nameniti aktiviranju šolskih kulturnih društev, saj se delo v posameznih kulturnih krožkih razume kot sestavina vzgojno-izo-braževalnega procesa, šolsko kulturno društvo pa pomeni celovito kulturno predstavitev šole;
1 - potrebno se je lotiti reševa-
nja prostorske problematike za številna kulturna društva in za izvajanje kulturnih prireditev;
- znotraj dejavnosti ZKO je predvsem zapostavljena gledališka dejavnost, ki nima niti ustreznih kadrov niti dovolj gledaliških rekvizitov, ustreznih tekstov, itd. Potrebno bo razmisliti o ustanovitvi servisa za gledališko dejavnost, ki bi tovrstnim skupinam in društvom omogočal nemoteno delo;
- še posebej je potrebno poskrbeti za ustrezne strokovne kadre za gledališko dejavnost, saj jih sedaj praktično ni;
- pri zborovskem petju se kot problematično kaže delovanje šolskih pevskih zborov zaradi neprestanih kadrovskih problemov. Skupaj z OIS Kamnik bo poskrbeti za kvalitetnejše kadrovske premike in za ustreznejše programe dela, tudi na nivoju medobčinskega sodelovanja.
7. Osnovne organizacije sindikata si bodo prizadevale, da bodo v samoupravnih akih OZD opredeljene pravice delavcev do kulturnega življenja in da bodo potrebe po kulturi jasno izraže-
ne v planskih dokumentih ter finančno ustrezno opredeljene. Na pobudo OO ZS naj bi še v tem letu po OZD uredili kadrovska vprašanja v zvezi s kulturnimi animatorji. Občinski svet ZSS podpira predlog, da bi v okviru DPO občine Kamnik ustvarili pogoje za zaposlitev organizatorja - animatorja za kulturno in izobraževalno dejavnost.
Pri občinskem svetu ZSS Kamnik se naj ustanovi klub organizatorjev kulture, katerega jedro bi sestavljali animatorji kulture iz OZD, člani komisije za kulturo pri OS ZSSS, predstavniki komisij za kulturo drugih DPO, predstavniki ZKO, itd. v smislu usklajevanja kamniške kulturne predstavitve.
Pri vseh razpravljalcih o kulturni problematiki v naši občini se je izoblikovalo enotno stališče, da je treba:
- nujno uskladiti kulturno ponudbo in povpraševanje na občinskem nivoju;
- organizatorji kulturnih prireditev in izvajalci kulturnih programov morajo nujno posredo-
vati svoje programe Zvezi kulturnih organizacij (ZKO), ki naj tako postane zbirni center informacij in stalni koordinator vseh občinskih kulturnih prireditev;
- v ta namen je potrebno oblikovati tako zasnovano koordinacijsko skupino, da jo bodo sestavljali predstavniki vseh občinskih DPO (SZDL, ZSMS, ZZB, ZK, Sob)in drugih organizatorjev kulturnih prireditev, saj sedanja praksa kaže, da posamezne komisije za kulturo pri DPO medsebojno niso usklajene. Na ta način bi dosegli enotno informativno telo za vse občinske kulturne prireditve, ki bi bilo dolžno tovrstne informacije posredovati ZKO kot ustvarjalcu kulturnih prireditev;
- informiranje na kulturnem področju je potrebno celoviteje predstaviti in poenotiti z oblikovanjem kulturnega koledarja, z objavljanjem tega koledarja v Kamniškem občanu ter na ustreznih, posebej za to določenih mestih (panojih), zlasti v mestnem jedru.
M. Podobnik
M a leševi
fotografski portreti
Morda zveni nekoliko patetično, a vendar je resnica: Z razstavo, ki je odprta v Galeriji, odkrivamo novega Maleša ali vsaj Maleša v povsem drugačni luči. Pred nami je 50 sijajnih fotografskih portretov umetnikov in kulturnih delavcev, ki predstavljajo samo izbor iz Maleševe doslej v javnosti manj znane in priznane fotografske zakladnice. Galerija želi s tem prikazom samo opozoriti na še eno od mnogoštevilnih poglavitnemu umetnostnemu ustvarjanju vzporednih dejavnosti ter na ta način znova naglasiti pomen in vlogo umetnikove vsestranske ustvarjalne osebnosti v slovenskem kulturnem prostoru pred in po vojni.
Maleševi prvi resnejši fotografski poskusi segajo v leto 1930, v čas torej, ko fotografija, posebej umetniška, beleži velik korak naprej. To je hkrati tudi čas razmaha Maleševega osebnega angažiranja na kulturno in umetnostno organizatorskem področju. Zanimanje za fotografijo zato lahko povežemo z ured-nikovanjem pri bogato ilustrirani in sodobno grafično opremljeni
reviji Ilustracija - tam je Maleš v II. letniku objavil prvič serijo portretov umetniških osebnosti - ter na drugi strani z odpiranjem umetniškega Salona za prodajo umetnin, umetniških reprodukcij, koledarjev razglednic itd. V Salon so pogosto zahajali znani slovenski umetniki in kulturni delavci, sicer Maleševi prijatelji in znanci. Tako se je ponudila priložnost za fotografiranje razstavljalcev in obiskovalcev.
Znova se je Maleš lotil fotografiranja ob koncu vojne in tik po njej. Takrat zaznamujemo obsežnejšo serijo fotografskih portretov, ki so nastali povsem priložnostno in spontano. Prijatelje in slučajne obiskovalce je največkrat portretiral v svojem tedanjem tivolskem ateljeju. Portreti iz tega časa kažejo poleg tehnične spretnosti tudi likovne kvalitete. V njih je zaslediti težnjo po likovni kompoziciji, ki se izraža v postavitvi in osvetljavi portretiranca, nenazadnje pa je prisotna psihološka tendenca. To zadnje je Malešu še posebej uspelo v serijah zaporednih posnetkov pesnika Otona Županči-
40 let svobode
ča, slikarja Riharda Jakopiča in Alojza Gradnika, ko se je najbolj neposredno približal portre-tirančevi duševnosti in uspel ujeti notranje čustvene vzgibe.
Fotografiranje znanih osebnosti je bilo mikavno že od nastanka fotografije in ostaja priljubljeno vse do danes, bodisi da gre za umetniške posnetke, bodisi za priložnostne dokumentarne, spominskega značaja, kakor so na primer Maleševi. O tem nas prepričujeta tudi dva kulturna dogodka, ki tečeta vzporedno z našo prireditvijo. Svetovno znani fotograf in slikar Man Ray se s svojimi fotoportreti znanih osebnosti evropske avantgarde iz 20. let tega stoletja predstavlja v Cankarjevem domu. Aktualnost portreta sodobnega slovenskega umetnika v svojem ateljej-skem okolju pa imenitno dokazuje pravkar izšla edicija fotografij slov. umetnikov Tihomira Pinterja v založbi DZS.
Pričujoča razstava je prva obširnejša informacija o tej umetnikovi za grafično delo pomembni dejavnosti. V luči Maleševih portretov-grafik znamenitih Slovencev najpoprej v seriji Slovenski umrli (1922) in nato v razširjeni bibliofilski izdaji Slavni Slovenci (1938) dobijo te fotografije nedvomno nov pomen. V njih vidimo nadaljevanje tistega, kar je Maleš želel doseči že v grafiki, namreč, na svojstven umetniški način ohraniti fizično pojavnost znanih slovenskih kulturnih in umetniških osebnosti in s tem obogatiti njihovo duhovno podobo. Menimo, da mu je to tudi uspelo.
Razstava bo odprta do 30. septembra. BORUT ROVŠNIK
Kulturno prireditev so ob tej priliki pripravili učenci osnovne šole Toma Brejca pod skrbnim mentorstvom svojih profesoric in še posebej ob odlični organizaciji tovarišice Nine Osredkar.
Ta dan, 18. maja, so si kulturne prireditve podajale roke na vseh koncih Slovenije in po vseh občinah. Zato udeležba ni bila tako polnoštevilna, kakor bi si-
vedno budila upanje na vrnitev. Strahote Rawensbrucka so se še enkrat pokazale v izraznem plesu ob odlomku iz kantate Alojza Ajdiča »Rawensbruck« in režiji tovarišjce Lenke Grzinčič. Žlahtna slovenska beseda nas je spremljala skozi recitale učenk OŠ Toma Brejca • in še posebej pričarana iz ust Nine in Dušana Osredkar.
V imenu občinske skupščine in družbeno-političnih organizacij občine Kamnik pozdravljam današnje srečanje tovarišic in tovarišev in-ternirancev, obenem pa tudi srečanje internirancev z mladino in prisotnimi kamniškimi kulturnimi ustvarjalci.
Letošnje srečanje je še toliko pomembnejše - saj se vključuje v prireditve ob praznovanju 40-letnice osvoboditve. Ko se danes z odda-■ ljenosti štjrih desetletij oziramo po teh dogodkih, na našo polpreteklo zgodovino, ne smemo pozabiti, da je tisočerim bojem partizanov in neštetim akcijam, ki jih je izvajala povsod prisotna in neuničljiva organizacija osvobodilne fronte, sledil težak in dolgotrajen boj za obnovo skoraj do tal porušene domovine.
Naš človek, tesno združen z drugimi bratskimi narodi Jugoslavije, pod vodstvom tovariša Tita in na čelu z zvezo komunistov je ostal zmagovalec tudi v povojnih "bitkah.
Doseženi so ogromni uspe-
hi. Temu ne more nihče argumentirano oporekati. Uspehi so tu - na vseh področjih. Poznani vsakomur doma in v svetu in predstavljajo čvrsto osnovo in spodbudo za naš nadaljnji razvoj. Res pa je, da tudi sedaj, ko upravičeno in s ponosom proslavljamo 40-letnico največje pomladi - OSVOBODITEV, stojijo pred nami nove težave in s tem tudi nove naloge in boji. Za uspešno premagovanje prisotnih težav, v prizadevanjih za uresničevanje dolgoročne ekonomske stabilizacije, v prizadevanjih za nadaljnji razvoj našega samoupravnega socialističnega sistema, je potreben prispevek vsakega, vseh nas, na vseh'področjih dela in življenja.
Današnje srečanje je pomemben prispevek k ohranjanju revolucionarnih izročil ter s tem k nadaljevanju revolucije in razvoja naše družbe, in izražam iskreno željo, da se taka srečanja nadaljujejo, da se organizirajo tudi v prihodnje.
(Iz nagovora Jelke Tušar)
cer lahko bila. Prireditev je vseeno izzvenela intimno, prisrčno. Vseeno bi še marsikateri od zdajšnjih funkcionarjev moral biti med nami že zato, da bi videl, kako je treba vselej drugače organizirati prireditve, da niso vedno enake, ker se jih ljudje zaradi ponavljanja ne udeležujejo radi.
Himna internirancev »Oh, kako je dolga, dolga pot«, ki jo je enkratno zapel Janez Majceno-vič, nam je sicer obudila spomin na mračne dni, v katerih nam je
Prireditev je izzvenela v občuteno zapetih pesmih solista Janeza Majcenoviča kot je Simontti-Kajuhova »Bosa pojdiva dekle obsorej« in Sinding »Pomladno žuborenje« ob spremljavi Martine Bohtetove.
Piko na i je postavil ravnatelj OŠ Toma Brejca Vuko Cmilja-nič, ki nas je internirance povabil na mali koktajl. Tako smo še enkrat zaživeli med seboj, se pogovarjali iz oči v oči, saj nekoga moraš imeti rad.
INTERNIRANO
O letnem koncertu Li
V petek, 17. maja, je bil v avli Srednje ekonomske in naravoslovne šole v Kamniku redni letni koncert Prvega slovenskega pevskega društva Lira iz Kamnika pod vodstvom prof. Sama Vremšaka.
Tudi tokrat je bil koncertni program vsebinsko enoten - vseboval je izključno slovenske izvirne zborovske skladbe in koncertne priredbe ljudskih pesmi. Program je prispevek pevcev Lire letošnjemu mednarodnemu letu glasbe - umetnosti, ki ne pozna meja prostora in časa in ki jo razumejo ljudje vseh barv in jezikov, saj je od davnine človekova najiskrenejša spremljevalka v veselju in žalosti. Letos se spominjamo tristoletnice treh slovitih skladateljev: Jahanna Sebastiana Bacha, Georga Friedricha Handla in Domenica Scarlattija, ki so odpirali glasbi nova pota in se zapisali v neizbrisljivi del človeške zgodovine.
Lirin koncert je bil hkrati počastitev štiridesetletnice osvobodtve človeštva izpod nacističnega programa uničenja in smrti. Na smrt sta bila obsojena tudi slovenski narod in njegova pesem. Ta peklenski načrt so preprečili tisti, ki so se odločno uprli in nam omogočili, da živimo, svobodno pojemo - torej smo!
Koncertni program je zajel skladbe slovenskih skladateljev najrazličnejših stilnih smeri, v njih pa so zajeta čustva in razpoloženja ljudi vseh naših pokrajin, od koroške do Bele krajine, od Benečije do prekmurske ravni. Poslušali smo izvirne pesmi in priredbe Vasilija Mirka, Janka Ravnika, Antona Jobsta, Slavka Mihelčiča, Rada Simonitija, Franceta Marolta.
Pomudimo pa se nekoliko pri tistih skladateljih, ki so povezani z našim mestom, da bi lahko poudarili tudi njegov prispevek glasbi. Zavedati se namreč moramo, da smo dediči in dolžniki bogate glasbene tradicije, saj je v Kamniku rojen Ja-
nez Krstnik Dolar, ki je že v sredi 17. stoletja oral evropsko glasbeno ledino. V Kamniku in Kmendi je deloval Jakob Zupan, skladatelj prve slovenske opere. Ob Viktorju Parmi in Emilu Adamiču so se v kamniško glasbeno zgodovino zapisali Ciril Vremšak, Viktor Mihelčič in Samo Vremšak; zdaj se povezuje" z našim mestom tudi ime Milana Potočnika.
Koncert se je začel ž Jurjevo Emila Adamiča, skladatelja, glasbenega pedagoga, ki ga Kamničani še posebej cenimo, saj je na prelomu stoletja vodil Liro in orkester kamniške čitalnice. Tudi Jenkovo ime, čigar Trojno gorje je uglasbil Stanko Premrl, je povezano s Kamnikom. Bil je med ustanovitelji kamniške narodne čitalnice, njen prvi tajnik in zapisovalec društvenih pravil. Z Li-rinim imenom in slovensko zborovsko glasbo je tesno spojeno ime Matije Tomca, Domžalčana, čigar Večerna pesem in Svetske pesmi iz rodne Bele krajine so imele med poslušalci odziven odmev.
Ob proslavljanju obletnice osvoboditve se Liraši še posebej spominjajo dveh svojih pevcev, ki sta dala življenje za svobodo: Boža Repiča, talca, ki je omahnil v smrt v Smled-
niku in narodnega heroja Jakoba Milka - Mohorja, ki je na pragu svobode padel v Prekmurju. Marol-tove priredbe slovenskih ljudskih pesmi so pogosto izvajane na različnih koncertih. Tudi Lira se vedno znova vrača k tej zakladnici ljudske pevske kulture. Zapisovalci in zbiratelji ljudskega pesniškega izročila, snovalci številnih koncertnih zborovskih priredb so bili tudi iz našega okolja., Med najbolj prizadevnimi sta bila Gašper Križnik iz Motnika in France Štele, prvi Lirin pevovo-dja. Tokrat smo poslušali gorenjsko kolednico in koroško kmečko idilo. S spletom narodnih zdravic iz Po-savja, ki jih je v koncertno obliko povezal Ludvik Zepič, je Lira zaključila svoj koncert. Ob aplavzu zadovoljne publike je zbor dodal še nekaj uspelih interpretacij narodnih pesmi.
Ob deležu, ki ga ima zbor in vsak njegov koncert v kamniškem kulturnem življenju, velja ob vseh pevcih, dirigentu omeniti še solistične vloge v programu, ki so jih uspešno izvedli Janez Majcenovič, Miro Jenko, Rok Lap, in nenazadnje tudi dirigent Vremšak v dodani koroški narodni.
J. M. in T. R.
Sto let šole v Stranjah
Nekaj podatkov o šoli pred 6. aprilom 1941
- šolsko poslopje je bilo zgrajeno 1913
- prva učitelja sta bila Maks Koman in Balbina Schnabel
- redi pouk se je začel 3. novembra 1913
- šola je bila v začetku dvora-zrednica z 279 učenci
- jeseni 1919 so uvedli tretji razred
- jeseni 1926 so uvedli četrti razred
- 1935 I. in 2. razred višje ljudske šole
- do leta 1929 je bila za učence 7. in 8. razreda še vedno dvakrat tedensko ponavljalna šola.
- do leta 1918 so uradovali nemško-slovensko
- na šoli je bilo v šolskem letu 1940/41 285 učencev, 158 dečkov in 127 deklic
- V šol. letu 1940/41 so na šoli poučevali:
1. Cerar Angela, učiteljica
2. Casagrande Ljudmila, učiteljica
3. Jenčič Nada, učiteljica
A'. Peterlin Marija, učiteljica
5. Pogačar Štefka, učiteljica
6. Langroholc Janez, katehet
7. Rupnik Ivan, šol. upravitelj
»Nekoč je bilo...« se običajno začenja večina pravljic, naša pa bi se lahko začela: »Nekoč ni bilo...« Da, nekoč otrokom ni bilo tako lepo..., niso imeli niti črnega kruha, da o belih zemljah ne govorimo; ni bilo pomaranč, še krompirja je primanjkovalo, mleka je bilo malo, ni bilo pomaranč, še krompirja je primanjkovalo, mleka je bilo malo, igrač še manj, otroških igrišč sploh ni bilo in tudi knjig ni bilo, ker so jih Nemci požgali. Še sreča, da si je babica zapomnila nekaj pravljic, da je malim porednežem lahko pripovedovala o Rdeči kapici, Sneguljčici in Trnuljčici, pa o Pepelki, Volku in sedmih kozličkih, o Martinu Krpanu in še kakšno. Takrat, v tistih slabih
Partizan Peter
časih, ko nas še ni bilo, marsikateri malček ni imel toplega plašča in čevljev. Koliko otrok pa je bilo, ki sploh niso imeli kotička, kamor bi se lahko varno zatekli, ker so fašisti njihov dom požgali in izropali? A vse to ni nikakršna pravljica... vse to se je v resnici zgodilo takrat, ko so morali naši očetje in mamice, mogoče tudi dedki in babice zapustiti svoje domove, svoje starše in otroke, da bi se kot partizani borili za našo Svobodo in za lepšo bodočnost. Nemci pa so za to kmalu zvedeli in vse domače ne glede na starost odpeljali v razna taborišča smrti.
Ko je v aprilu 1941 okupator zasedel našo domovino, so se
kmalu tudi v našem kraju pojavili prvi Nemci.
Prva žrtev je bil veroučitelj Janez Langerholz, ki so ga med veroukom Nemci vrgli iz šole, kmalu za tem pa izgnali iz Stranj.
8. maja 1941 so prišli v šolo Nemci, ki so zahtevali, da slovenski učitelji takoj prenehajo s poukom in zapustijo šolske prostore. Učiteljem je uspelo pobrati le svoje stvari in morali so oditi. Nemci so zapečatili učilnice, nato pa še glavna šolska vrata. Tedanji šolski upravitelj Stanko Andolšek je z ostalimi učitelji odšel iz Stranj, da bi se s tem izognili aretaciji. 14. julija 1941 sta prišla na šolo prva nemška učitelja. Pričela sta voditi tečaje nemškega jezika in ponemčevati mladino in odrasle krajane. Oba učitelja sta bia zelo mlada, učiteljici je bilo komaj 17 let. V kraju pa nista ostala dolgo.
Tudi učitelji, ki šo prišli za njima, niso ostali dolgo, saj so jih zelo pogosto menjali..
V šolsko kroniko so po vojni zapisali tole pripoved otrok:
»Skoraj poldrugo leto smo morali hoditi v nemško šolo. Nemško nismo znali, slovensko pa govoriti nismo smeli. Kdor je kljub prepovedi govoril slovensko, je bil zaprt ali pa tepen, pa ne malo. Učiteljem se nismo hoteli prikupovati, zato so nas pogosto tepli in morali smo klečati
Pred šolo z nemško učiteljico
in pri tem držati roke v zrak. Nemke so bile surove z nami. Kadar je bil kdo zaprt, ga je uči-telica zaklenila v šolsko sobo, sama pa je odšla na kosilo. Ponavadi smo medtem poskakali skozi okna, potem pa nekaj dni ostali doma, da je učiteljica greh pozabila.«
Tako in podobno se je dogajalo otrokom vse do 14. decembra 1943, ko je šola pogorela.
Skupaj s šolo je pogorel ves šolski arhiv, učila in vsi uradni spisi, šolske knjige pa so Nemci že prej odpeljali v Kamnik.
Otroci so tako ostali do osvoboditve brez šole in so v znanju močno zaostali. V tem času so fašisti začeli še bolj preganjati naše ljudi. Trpljenje ni bilo pri-zanešeno nikomur, niti majhnim otrokom.
Tisti, ki so bili med vojno otroci, so nam o vojni rekli:
»bil sem še premajhen, da bi se zavedal vojne.«
»bila sem izseljena. Najbolj sem se bala bombandiranja. Bili smo lačni, imeli polno uši.«
»Najbolj se spominjam dogodka, ko je oče odšel v partizane.«
»Bilo mi je 10 let. Videl sem, kako so mi raztrganci ubili mamo, sestrico in bratca, nato pa zažgali dom. Bilo je strašno.«
»Vsi smo bili • prestrašeni do kosti. Bali smo se vsega, posebno pa Nemcev.«
»Doživela sem napad na Stranje. Bila sem v šoli. Vsi prestrašeni smo se skrili na šolsko podstrešje in čakali, kaj bo.«
»Hodil sem v nemško šolo. Nemška učiteljica je zelo grdo ravnala z nami.«
»Med vojno sem bil kurir. Veliko sem si upal. Danes sem ponosen na to.«
Balantič Mara iz Županjih njiv pripoveduje:
»15. avgusta 1942 so otroke, katerih starši so bili v partizanih, odgnali v taborišče. Med njimi sem bila tudi jaz. Najprej so nas odpeljali v Goričane, nato v Šentvid, od tam pa v Nemčijo, v Asnhaus, Ktsberg in na Bavarsko.
Se nadaljuje
Zgodovinarski krožek OŠ Stranje
Pomladni glasbeni in recitacijski pozdravi
Kar štiri lepa doživetja smo zabeležili pri nas v aprilu in maju. To so bili glasbeni dogodki, z melodijami koncertnih pesmi, domačih poskočnih viž, petja otroškega zbora, obenem z recitacijami in izraznim plesom, vse pa uglašeno na pomlad. Priklicali naj bi jo, s pesmimi, kot so nam rekli izvajalci, in pomlad je res prišla.
17. aprila so nas pozdravili člani Mešanega študentskega zbora pod vodstvom zborovod-kinje Metke Pihler. Želeli so nam prinesti veselje v nič kaj lepe dni z izborom pesmi, ki je izredno uspel, od resne Gallusove do živahnejših pomladanskih iz vseh naših pokrajin ter ob koncu z Zdravljico. Toliko harmoničnih glasov se je prelivalo v celoto po spretnih rokah dirigentke! Ob slovesu so nam rekli nasvidenje drugo leto. Upamo,
da nas že prej spet obiščejo.
Za 27. aprilom in 1. majem je sledila proslava šole T. Brejca s pestrim programom, s petjem, ritmiko ter recitiranjem. Vodili sta jo mentorica Ivica Ogorevc in Jelka Podgorelec-Srebrič, nastopil je tudi Ivo Drolc iz glasbene šole.
V maju smo začeli z domačimi vižami. S temi se nam je predstavil v začetku meseca trio: harmonikar Ludvik Travnik, ki ga že poznamo, in z njim še kitarist Ludvik Skubic ter Ernest Kvar-tič s kontrabasom. Prišli so za »prijetno urico v tem mrkem vremenu brez" sončnih žarkov«. Začeli so z veselo dolenjsko, sledile pa so živahna gorenjska, hrupna štajerska, melodična bohinjska polka, ko pastirji priženejo živino s planine, in nazadnje še kamniška polka. Sledili so valčki, počasni in babiČin valček,
Petletnica KUD Moste
Kulturno umetniško društvo Moste, ki je doseglo izjemne dosežke v ljubiteljski kulturi, je bilo ustanovljeno 24. maja 1980. Letos praznuje petletnico svojega pestrega delovanja. V društvo je vključenih prek 100 aktivnih članov, od tega je nad 75% mladih. Društvo deluje v štirih sekcijah, to so: mešani pevski zbor z 20 člani, dve folklorni skupini - mladinska in pionirska s skupno nad 40 člani, dramska skupina z okoli 30 člani in likovna skupina z 10 člani.
V KUD že od samega začetka zelo intezivno vadijo v vseh skupinah in skrbijo za kvalitetno nastopanje na prireditvah. Društvo pestijo finančne težave, katere ob izredni požrtvovalnosti vseh članov in organizatorjev ter krajanov z dobro voljo premagujejo. Naj navedem, da dobijo manj finančnih sredstev kot nekatera društva, ki delujejo le z eno sekcijo. Zato so imeli zelo velike težave s plačili za prevoze vaditeljev in zborovodja ter honorarji. Pomagali so si z dodatnim delom in prispevki. Upajo, da se bo stanje z delitvijo denarja po programih posameznih društev, popravilo. Klub tem težavam se lahko pohvalijo z zelo širokim delovanjem, kar kaže predvsem na izredno skrb za kvalitetno delo in izbiro programa.
Ker so začeli naf novo, niso imeli garderobe ne za dramsko in folklorno skupino, ne oblek za pevce itd., si lahko predstavljamo, s kakšnimi težavami se morajo boriti. Naj navedem, da so si morali folkloristi do lanskega leta obleke za vsak nastop sposojati, še vedno pa jim pri-mankuje oblek za plese iz drugih pokrajin in republik. Težave pa so toliko večje, ker se v društvo vključujejo vedno novi, predvsem mladi člani, katerim pa ne morejo nuditi večjih gostovanj, zaradi pomankanja sredstev.
Društvo se lahko pohvali tudi z izredno dobrim sodelovanjem z osnovno šolo Komenda-Moste ter vsemi družbenimi organizacijami v KS. Vključuje tudi krajane ostalih krajevnih skupnosti, Komende in Križa in tudi nastopa na njihovih prireditvah.
Po zaslugi KUD v Mostah organiziramo številne prireditve in proslave ob praznikih, kot so: kulturni dan, dan OF, Prvi maj, krajevni praznik, dan republike, dan žena, srečanje starejših krajanov itd. Vse te prireditve postajajo tradicionalne. KUD pa vsako leto organizira tudi izredno obiskan koncert pevskih zborov na predvečer pevskega tabora v Šentvidu. Na ta koncert povabijo tri kvalitetne zbore od blizu in daleč in s tem širijo znan-. stvo in prijateljstvo med posameznimi kraji. Člani KUD ob teh prireditvah nudijo na svojih domovih gostujočim pevcem brezplačno prenočišče in hrano, ker se drugače finančno ne bi izšlo. Medsebojno poznanstvo in prijateljstvo pa je tako še večje.
Podobno je v juliju, ko imajo srečanje folklornih skupin.
Dramska skupina vsako leto izvede dve dramski deli, s katerimi gostujejo po bližnjih in daljnih krajih. Pomagajo pa tudi s povezovanjem programa pri ostalih skupinah.
Pred ustanovitvijo KUD je vladalo v vaseh naše KS veliko mrtvilo, saj razen gasilcev ni bilo organizirane skupine. Ljudje so veliko manj sodelovali, primanjkovalo je prireditev.
,Prvi je javno nastopal pevski zbor in sicer na proslavi praznika krajevne skupnosti v juliju 1980, še istega leta jeseni pa sta nastopili tudi folklorna skupina in dramska sekcija.
Proslava petletnice KUD-a bo 22. junija, ob Srečanju pevskih zborov, folklorna skupina bo praznovala v soboto 6. julija zvečer z revijo folklornih skupin (na prostem), dramska sekcija jeseni z uprizoritvijo nove gledališke predstave, likovna sekcija pa se bo predstavila z razstavo fotografij. V. O.
do imenitnega dunajskega, Stra-ussovega. Po premoru, ko nam je vodja tria, Ludvik Travnik, zapel nekaj pesmi, smo slišali še venček narodnih, in bili povabljeni, da zapojemo zraven. V okvir prireditev tedna Društva upokojencev Kamnik je bil vključen nastop ženskega pevskega zbora Solidarnost v Domu upokojencev. To je bilo posebno darilo za nas stanovalce, ki nam ga je poklonilo društvo ob svoji 35-letnici. S tem nas je seznanil tovariš Ciril Merčun v uvodnih besedah.
Obenem s pevkami in mlado zborovodkinjo so prišli predstavniki društva. Predsednik tovariš Stane Simšič je imel pozdravni nagovor. Dejal je, da mu je v prijetno dolžnost pozdraviti nas v imenu društva upokojencev ob njegovi 35-letnici. V tem tednu, organiziranem prvič od obstoja, smo toplo povabljeni na vse prireditve, in slovesnosti. Želel nam je, da bi nekaj takega slavja in veselja občutili tudi mi. Zato se je pevski zbor Solidarnost iz Kamnika odzval s predvajanjem nekaj koncertnih pesmi. Želel nam je tudi sončnega, zdravega življenja, da bi ga v okviru možnosti uživali še naprej.
V odmoru sta nam sestri Kati Turk in Štefka Spruk ob kitari izvajali nekaj domačih pesmi s prijetno in zabavno vsebino. Kati je tudi recitirala svoje pesmi iz planšarskega življenja. Zbor je pod vodstvom mlade voditeljice nadaljeval, izbrušeno in lepo je bilo slišati prijetne glasove in vsebino umetnih pesmi. Pevke so odšle zapet še našim bolnikom. Ob koncu se je tovariš Simšič zahvalil izvajalkam za nastop, prav tako tudi v našem imenu, ter še obema sestrama, ki sta popestrili program. Enako smo stanovalci Doma hvaležni za lepo petje pevkam, in prav tako še posebej Društvu upokojencev za to glasbeno darilo, in vse dobre želje. Bili smo počaščeni in želimo, da bi ostali povezani z društvom še naprej. Deloma smo se z udeležbo na literarnem srečanju že pridružili društvenemu delu. Društvu, katerega člani so tudi naši stanovalci, pa želimo še nadalje veliko uspeha! M. LAVRIČ
Piše Ferdo Cvetko
40-letnica osvoboditve koncentracijskih taborišč
Taborišče »Sachsenhausen.«
Osrednje taborišče se je nahajalo kakih 22 km severozahodno od Berlina. V okolici je delovalo 108 podružnic.
Ustanovljeno je bilo leta 1936, ko so likvidirali druga manjša taborišča, med njimi tudi Oranien-burg, prvo koncentracijsko taborišče po Hitlerjevem prihodu na oblast.
V taborišču je bilo 66 lesenih barak. V letu 1941 je bilo sem pripeljano 18 tisoč sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so tu pomrli od lakote ali bili ustreljeni.
V tem taborišču je dočakalo smrt tudi 19 luksemburških jetnikov, ki so bili leta 1942 mobilizirani v nemško vojsko,. V okolici Litije so se uprli in odklonili služenje v SS enotah.
Blok 15 je bil imenovan »Diplomatski«. Tam so prebivali predstavniki nekaterih držav v Nemčiji, ki jih je Hitler ukazal internirati. Poleg je deloval tudi posebno varovan blok-tiskarna, v katerem so ponarejali dokumente in tiskali denar drugih držav. Jetniki ki so opravljali ta dela, so bili pred koncem vojne zaplinjeni in sežgani v krematoriju.
Tudi v tem taborišču so izvajali različne poskuse kot npr. zastrupljanje s ciankalijevimi injekcijami, zastrupljanje odprtih ran in druge poskuse.
Skozi taborišče Sachsenhausen je šlo okoli 180 tisoč jetnikov, od teh jih je okoli 100 tisoč umrlo.
Rdeča armada je 27 aprila taborišče osvobodila. V njem se je nahajalo še 3 tisoč mož in 2 tisoč žena. Na prostoru nekdanjega taborišča stoji danes spominski memorial 18 držav udeleženk.
Taborišče »Flosenburg«
• Na meji med Zvezno republiko Nemčijo in čehoslovaško leži mesto Flosenburg, kjer so nacisti leta 1938 ustanovili osrednje taborišče. Prvi jetniki so bili nemški in avstrijski komunisti, pozneje so prihajali sem ruski jetniki, znane politične osebnosti drugih držav in visoki nemški oficirji vermahta, obtoženi sode-
Spomenik v Ravensbrucku
lovanja pri atentatu na Adolfa Hitlerja.
Jugoslovani so bili pripeljani sem že leta 1941, več kot 800 pa so jih pripeljali v oktobru 1943. Posebnost pri jugoslovanskih jetnikih je bila v tem, da niso nosili na rdečem trikotniku znak »J« kot v drugih taboriščih, temveč inicijale SL-Slovenec, H-Hrvat in S-Srb.
V aprilu 1945 so nacisti jetnike evakuirali v Dachau. Na pot je odšlo okoli 16 tisoč jetnikov. Tisoči so na tej poti umrli, ali bili postreljeni.
Po nepopolnih podatkih je v tem taborišču bilo pokončano 73.400 ljudi iz 18 držav, od teh okoli 2 tisoč Jugoslovanov.
Taborišče so osvobodili Američani 23. aprila 1945 in našli tu okoli 2 tisoč bolnih jetnikov, od katerih je več kot polovica pomrla.
Na prostoru nekdanjega taborišča je danes spominski park, kjer so tudi grobnice jetnikov posameznih narodnosti, med njimi tudi jugoslovanska. Taborišče »Ravensbriick«
Veliko žensko koncentracijsko taborišče 85 km severno od Berlina je začelo delovati leta 1939. Leto dni prej je 500 jetnikov iz bližnjega taborišča Sachsenha-usena postavilo prve barake, odtlej, pa so vsa druga dela opravljale jetnice.
Do leta 1945 je bilo taborišče trikrat povečano in je štelo 24 blokov. V okolici je delovalo 19
podružnic, v katerih je vladal enak ali še slabši režim kot v matičnem taborišču.
Prve jetnice so bile nemške in avstrijske komunistke in Židinje. Sledile so Poljakinje in pozneje jetnice drugih narodnosti okupiranih dežel. Strogi režimi, ki je bil enak režimu v drugih taboriščih, so vzdrževale ženske SS paznice.
Kot v drugih taboriščih so bili tudi v tem taborišču izvajani številni poskusi na jetnicah kot npr. presajevanje kosti, lomljenja rok, zastrupljanja ran in sterilizacija na jetnicah, ki jih je izvajala zloglasna zdravnica Herta Oberheuser.
Po Himlerjevih navodilih je bila vpeljana vzgojna kazen za prekrške: 25 udarcev z gumijevko po golem telesu, ki so jih izvajale SS paznice. Žalosten kraj spominov je bil »Žid smrti« ob katerem so poštrelili največ Poljakinj, ki so tu rodile 863 otrok. Ti otroci so do osvoboditve skoraj vsi umrli.
Do konca aprila 1945 je šlo skozi taborišče okoli 132 tisoč žensk in nekaj stotin otrok, 23 narodnosti, od katerih jih je umrlo 92 tisoč. Po podatkih je blo v tem taborišču oz. po podružnicah približno 2.800 jugoslovanskih državljank od tega 2300 Slovenk. Okoli 200 se jih ni vrnilo v domovino.
Pred prihodom Rdeče armade je bilo taborišče s pomočjo med narodneg Rdečega križa izpraznjeno. Ob osvoboditvi dne 1. maja 1945 je Rdeča armada tu našla 2.819 živih, večinoma hudo bolnih žensk in 536 trupel.
Danes je ob jezeru, v katero so SS-ovski krvniki metali pepel evropskih žena in otrok, grobišče in spomenik s kipom jetnice z umirajočo tovarišico v naročju, del taborišča, krematorij, celice, hodnik smrti in množični grobovi pa urejeni kot spominsko obeležje vseh držav udeleženk.
Pred vhodom v taborišče je zapisano:
»ČAST ANTIFAŠISTKAM IZ RAVENSBRUCKA, KI SO NEPOPUSTLJIVO BRANILE ČLOVEŠKO STVAR«
Uspela razstava in literarno srečanje
Vrsta prireditev, ki se odvijajo po programu »tedna upokojencev« in 35-letnice dela Društva upokojencev Kamnik, je zelo dobro uspela. Mednje spada otvoritev razstave likovnih, slikarskih in podobnih del ter starin in literarno srečanje, ki je bilo v društvenih prostorih.
Razstava je zbudila lepo zanimanje. Številni obiskovalci, stari in mladi s pozornostjo opazujejo razstavljena dela, pa se zopet ponovno vračajo in še podrobneje tehtajo posamezna dela. Trud, vložen v pripravo, je bil že poplačan z mnogimi obiski. Društveni delavci z zadovoljstvom spremljajo kritiko in komentarje, kar jim bo zelo koristilo pri podobnih akcijah v prihodnje. Že samo tako množičen obisk na otvoritvi je potrdil oceno, da bo razstava zanimiva za širok krog obiskovalcev, kar je bilo v celoti potrjeno z obiskom v prvih dneh.
Enako veliko zanimanje je veljalo literarnemu srečanju, ki so se ga udeležili mnogi ljubitelji lepe besede, rime in proze. Literarno srečanje je bilo prijetno in prisrčno z glasbenimi vložki in pevskimi točkami.
O literarnem srečanju bomo spregovorili še kasneje, ko bomo strnili prve vtise in ocenili odmeve na mnoge zelo zanimive prispevke upokojenk in upokojencev, še posebej pa mladih iz šolskih klopi. Danes posredujemo naslednje prispevke:
MNOGO STARIH LJUDI JE OSAMLJENIH, spis, ki ga je napisala učenka K/a razreda OŠ Kamniškega bataljona Stranje Irena Osolnik;
»Lep sončen... in spis Marti-
ne Piskač, učenke 8 razreda OŠ ZUIM Kamnik MLADOST IN STAROST...
Oba prispevka sta bila deležna prisrčnega sprejema pri poslušalcih. Enako so poslušalci ugodno sprejeli tudi druge prispevke, ki jih bomo objavili v naslednjih številkah Kamniškega občana.
STANE SIMŠIČ
MNOGO STARIH LJUDI JE • OSAMLJENIH
Lep sončen dan je bil. Šla sem iz šole. Razmišljala sem o svojih majhnih problemih v šoli. Za seboj pa kar naenkrat zaslišim počasne korake. Ozrem se nazaj in zagledam staro ženico, ki je imela polne roke vreč raznih stvari. »Dober dan!«, ji rečem. Tudi ona mi je prijazno rekla tisti vsakdanji dober dan. »Dajte meni tiste vreče, vam bom pomagala. »O, to pa prav rada.« Vzela sem ji vrečo in počasi sva šli naprej. V začetku sploh nisva našli skupnega jezika, a čez nekaj časa je bilo že bolje. Pogovarjali sva
se o vsem, od poljedeljstva do šole. Pa je pogovor nanesel tudi na to, kaj delam ob prostih dnevih; ob nedeljah, praznikih, ob večerih,... Pa sem ji povedala, da rada berem, šivam, kuham, oziroma pečem,... Najrajši pa se kje s kom pogovarjam, pa naj bo prijatelj ali pa kar sama s seboj. Ona pa mi je žalostno povedala: »Jaz ne morem šivati, brati... zaradi slabih oči. Ob večerih se nimam s kom pogovarjati; ker nikogar nimam.« Pritekla ji je debela solza iz oči. Pogledala sem jo z nekakšnim razumevanjem, toda ni pomagalo. »Imela sem dva sinova, ki sta mi padla v vojni kot talca, imam pa še štiri hčerke in še dva sinova. Imam jih zelo rada, toda oni mene nimajo. Obiščejo me le enkrat na leto, pa še to ne vselej. Ob večerih nimam kaj delati. Zelo zgodaj grem v posteljo, potem pa premišljujem. Ampak to ti povem, da mi samo to ne gre v glavo, da me moji otroci nikoli ne obiščejo.« Začutila sem, kako je poudarila besedi, moji otroci. Seveda sem
Ivanka Cene bere svoj prispevek
(Foto: S. Simšič)
takoj začutila, da je ta ženica zelo osamljena. Pot se je krajšala in prišli sva do njenega doma. Majhna, stara, a zelo urejena hišica ob robu gozda. »Adijo,« mi je rekla prijazno in odšla proti domu. Dolgo časa sem gledala za njo. Sploh si nisem mogla predstavljati, da bi bil nek človek tako osamljen. Ko sem šla proti domu, sem se nekako zaobljubila, da jo obiščem. Ko sem prišla domov in sem to povedala mami, mi je rekla, naj jo le obiščem. Kmalu sem na to zaobljubo pozabila. Spomnila sem se je nekega dne, ko je zvon na griču žalostno zapel, zakaj umrla je. Bila sem žalostna in nisem si mogla predstavljati, čemu sploh živimo. Ta ženica mi je povedala mnogo o tem, kako so stari ljudje osamljeni. Pa ne samo stari, tudi mladi.
IRENA OSOLNIK 8. a
OŠ    Kamniškega bataljona Stranje
MLADOST IN STAROST
Mladost je lepa in nora. Vendar starost je lahko še lepša, če jo znaš sprejeti in z njo zaživeti.
Mladost! Ali jo jaz sploh imam? Res da sem mlada, toda kadar opazujem svojo starejšo prijateljico v to ffisem več prepričana. Ona hodi v disko, kino, s prijatelji na izlete. Je popolnoma svobodna. Nihče ji ne more zabraniti, saj ni od nikogar odvisna. Pa vendar ima mladost, prav tako kakor jaz.
Kadar gledam mlade ljudi, premišljujem kakšno mladost imajo. Nekaterim se že na zunaj lahko prebere. Nekatere mlado-
sti so lepe, vesele in polne novih doživetij, ostale pa so spet drugačne. Vse pa so si nekje podobne.
Sedaj sem mlada, pa vendar se ne bojim starosti, mislim, da jo bom sprejela s srcem. Vse nekoč mine, prav tako tudi mladost. Človek se z leti stara in postaja vedno starejši. Ne more se več družiti z mladimi saj ne misli več tako kakor oni, zato si najde nove prijatelje.
Kadar gledam starejše ljudi, se zamislim in si postavljam najrazličnejše uganke. Mogoče so bili celo v prvi in drugi svetovni vojni?. Gotovo so doživeli veliko težkega, prav tako pa tudi lepega in zanimivega. Rada poslušam njihove zgodbe, saj so resnične. Pogosto " premišljujem, kako bi živela jaz v tistih dneh. Ne vem, če bi lahko zdržala takšen napor. Bili so zares pogumni. Res, da starejši ljudje niso preveč lepi, toda ko zagledaš njihove oči, ki te prijazno opazujejo, lahko iz njih prebereš dobroto.
Ni lepo, da ljudje, ko ostarijo, ostanejo sami brez svojih bliž-, njih. Nihče se več ne zmeni zanje. Nimajo nikogar, ki bi mu zaupali svoje težave in jim pomagali skozi življenje. Zato morajo v dom za ostarele. Nekateri se težko privadijo na življenje v domu, vendar nimajo izbire. Ostali pa kmalu najdejo prijatelje ali pa se s čim zamotijo.
V zavodu sem že osmo leto. Privadila sem se takšnemu življenju. Včasih mi je tukaj celo bolje kakor doma. Mislim, da se tako dogaja tudi starejšim in se tako navadijo novega življenja«
Martina Piskač 8. razred OŠ ZUIM Kamnik
Filatelistično društvo »Ivan Vavpotič«
Med številne aktivnosti društev in organizacij v naši občini spada tudi filatelija, ki jo usmerja in vodi filatelistično društvo že od 1949 leta dalje. V društvu so mnogi dolgoletni in prizadevni člani, zato je društvo vsa ta leta uspešno premagovalo težave in dobro izpolnilo vse obveznosti, ite "Sede na občasne in trenutne zagate.
Dejavnost filatelističnega društva ni pomembna zgolj zaradi zadovoljevanja osebnih ambicij društvenih delavcev, ampak je naloga in dolžnost vzgajati novo pokolenje ljubiteljev filatelije, jim širiti znanje in kulturno obzorje, da bodo z delom nadaljevali tudi v prihodnje in plemenitih žc doseženo. Tako sta poudarjala predsednik društva Peter Kuret in tajnik društva France Mrhar - starosta kamniških filatelistov. Skoraj vsa leta'so se filatelisti zbirali v posebni sobi pri tajniku Francetu, še največkrat pa kar doma v stanovanju. France je vedno pripravljen sodelovati, svetovati, ne glede na čas, zato je dobršen del aktivnosti društva bil osredotočen pri njem doma. V zadnjem letu pa se redno sestajajo vsako nedeljo dopoldne v prostorih društva upokojencev v Kamniku.
Število članov društva je približno enako v posameznih letih. Sedaj šteje 68 članov, od tega 7 mladih. Interes za društveno aktivnost poraste, nato se umiri in celo stagnira, pa zopet naraste glede na materialne in osebne možnosti.
Društveno življenje se odvija predvsem na menjalnih sestankih ob nedeljah od 9. do 12. ure. Pionirji in mladinci pa imajo svoj termin vsak torek od 17. do 18. ure. Teh sestankov pa se vsi ne udeležujejo redno.
Lani je bilo kar 50 članskih in 42 mladinskih sestankov, na katerih zbirajo in posredujejo znamke zahodnih držav, ZDA, Avstralije in Nove Zelandije. Od tematskih zbirk so priljubljene: lokomotive, rože živali, šport, mladinci pa se zanimajo predvsem za jugoslovanske znamke.
Zagotavljanje jugoslovanskih znamk za vse člane je potekalo dobro in brez motenj, tuje znamke pa društvo posreduje z izmenjavo z drugimi, v obliki krožne zamenjave. Zelo tesno sodelujejo s filatelističnimi društvi: Ljubljana, Reka, Bjelovar, Novi Sad, Subotica, Beograd,
Bar, Novi Bečej in Bački Petrovac.
Članom filatelističnega društva so na menjalnih sestankih na razpolago tekoči katalogi; Michel, Jugoslavija, PTT vestnik in vesti kolekcionarjev ter nekateri drugi. Drugim, a nadvse potrebnim katalogom, so se morali zaradi visokih cen odpovedati.
Člani filatelističnega društva kritično ocenjujejo kvaliteto naših domačih znamk, zlasti so bile take v zadnjem času: zibelke in olimpijske medalje. Prav tako se filatelisti ne strinjajo s tem, da jugoslovanski katalog ne priznava doplačilnih znamk Rdečega križa, protituberkuloznih in še nekaterih, medtem ko jih tuji katalogi registrirajo.
Po mnenju kamniških filatelistov je katalog Jugoslavije grafično sicer lepo izdelan, žal pa ima za filateliste le vlogo cenika znamk, ni pa nujno potreben fi-latelistični pripomoček, ker je nepopoln in pomanjkljiv.
Kamniški filatelisti želijo vključiti v svoje vrste več mladih, pa pri tem vedno ne uspevajo. Premalo je zanimanja za to plemenito in kulturno aktivnost tudi med prosvetnimi delavci, ni mogoče nikogar pridobiti za mentorja, kar je osnova za načrtno in dolgoročno delo z mladino, saj je potrebno sistematično začeti delati z mladimi že v šolskih vrstah. Porast in osip kaže na trenuten interes, ki mnogokrat splahni že ob začetnih spoznavanih razgovorih. Le redki ostanejo, ti pa potem vstra-jajo.
Aktivnost filatelističnega društva je povezana s kar precejšnjimi stroški. Znamke postajajo vse dražje in ob nepopolnih ali manjkajočih katalogih, ki bi moralo društvo nabavljati, se mnogokrat zgodi, da članstvo pada. Pri zagotavljanju osnovnih pogojev za delo društva, bi vsekakor morala biti zainteresirana širša družbena skupnost, s čimer bi prispevala pri krepitvi dejavnosti in večanju števila članstva, zlasti pa bi bilo mogoče načrtneje vzgajati nove člane. Kamniško filatelistično društvo že nekaj let ne dobiva nikakršnih sredstev ali finančne pomoči, zato so morali ukiniti nakupe nekaterih pomembnih katalogov. Tako stanje prav gotovo ne privablja novih članov, čeprav si odgovorni v društvu zelo prizadevajo za krepitev vsebinskega dela v članstvu. Ustrezna samoupravna in-
teresna skupnost bi morala f svoj program uvrstiti dajanje pomoči temu društvu, sicer ni mogoče pričakovati bistvenega premika. Finančna sredstva, ki si jih društvo pridobiva z lastno dejavnostjo, z zamenjavo in prodajo znamk, so vsako leto manjša, kar seveda pogojuje intenzivnost in obseg dela.
Pripravljenost in tudi siceršnja aktivnost društva je na izredno visokem nivoju, brez osnovnih materialnih pogojev, ki so potrebni za nemoteno delo^, pa to ni dovolj in ne zadošča za bistvene spremembe v prihodnje.
Zahvala, da društvo filatelistov sledi zahtevam celotne aktivnosti, gre zlasti tistim članom, ki nesebično vztrajajo v tem delu in z osebnim deležem prispevajo k uspešnemu delu in hkrati zagotavljajo, da bo društvo napredovalo tudi v prihodnje. Poleg osebnega prizadevanja članov društva, bi k večjemu angažiranju in vlogi filatelije vsaj del morala prispevati tudi interesna skupnost.
Sogovornika, Peter Kuret in France Mrhar, sta pri vsem tem velika optimista, zato sta trdno prepričana, da bo filatelija na Kamniškem tudi v prihodnje krepila obseg dela in dobila še večjo družbeno veljavo.
STANE SIMŠIČ
Predlog turističnemu društvu____
Te dni smo se v družini odločili, da spremenimo našim fantom zunanji videz. Odpeljali smo jih do bližnjega brivca, da bi jim Čez ušesa prerasle grive porezal.
Doma sem skrbno pregledala kodroglave buče, če ne nosimo kakšnega živinčeta s seboj in hajd, na striženje!
V brivnici je prijazna gosta zvišala stol in kar takoj začela z najstarejšim... Toda zgrozila sem se že, ko sem od bliže pogledala brisačo, ki jo je otroku ogrnila okrog ramen. No, sem si mislila, morda v tem času vsesplošnega varčevanja le ne morejo takoj oprati vsake cunje! Toda joj!
Ko sem se ozrla le malo naokrog po brivnici, sem odkrila, da ni to le družbeno priporočeno varčevanje, ampak splošen slog tega prostora. Posvinjan umivalnik, kosmi porezanih las vsake vrste in cele zbirke vseh mogočih lisastih in posivelih dlak (las ali morda vendarle ne, ščetin...) na krtačah in ščetkah; pa vsake barve umazanija na glavnikih... Zdelo se mije, da je ni stvari tu notri, i bi se je lahko dotaknil, ne da bi se pri tem umazal.
Moram priznati, da je uslužbenka našega kuštravca res lepo postrigla. Toda že za drugega si nisem več vzela časa; plačala sem na hitro in odšla do sosednje lekarne... po penilin, če smo slučajno kakšno živinče uvozili. ' Nalašč ne bom napisala, kje je ta lokal. Vsak, kije že kdaj vstopil, ga bo tako ali tako prepoznal, če pa bi se zgodilo, da se še kje sreča čistoča take sorte, potem naj lastnik ali zaposleni temeljito podrgne krtače in glavnike in seveda, tako enkrat na mesec menja brisače...
Tej brivnici bi se namreč utegnilo primeriti, 0i bi jo naše turistično društvo delno obnovilo in proglasilo za edinstven primer prave srednjeveške strigo-brilnice in krvopuščalnice. Seveda se velja ob tem predlogu zamisliti! Cene bi tako ne bile več podvržene JUSU, saj so bile takele sorte obrti v sredjem veku odvisne le od cehovskih združenj in upam si trditi, da jim ta ni predpisoval nikakršnega higijenskega minimuma.
Naše mesto pa bi ob novi turistični sezoni lahko na zahtevnem trgu ponudilo resnično nekaj povsem izvirnega!
GRIVARJEVA META
Vabimo brigadirje
Bliža se odhod MDB dr. Emil Orožen na republiško MDA Bela krajina 85', ki bo v času od 23. 6. do 13. 7. 1985. Ker brigada še vedno ni popolna, pozivamo vse mlade, vse OO ZSMS in podpisnike SAS, da takoj evidentirajo možne brigadirje na OK ZSMS Kamnik, Titov trg 1.
OKZSMS
Obvestilo diabetikom
V torek, 4. junija 1985 ob 17. uri bomo imel; sestanek diabetikov občine Kamnik. Vse diabetike vabimo, da se tega sestanka obvezno udeleže. Ker se diabetiki več ali manj poznamo, prosimo, povejte drug drugemu za ta sestanek. Na sestanku bo predavala zdravnica diabetologinja. Sestanek bo v prostorih Kina DOM na Fužinah v Kamniku nad kinodvorano. Društvo diabetikov Kamnik
Poldki Svetic
Šestindvajsetega aprila v zgodnji jutranji uri je še vsa vesela hitela postoriti vse, da se do časa udeleži srečanja tovarišaic iz Auschwiza, Rawensbriicka in Aichacha, ki je bilo za ta dan sklicano v Kranju, na katerega pa ni prišla. Veselila se ga je. Se zadnjič je stopila na domače stopnišče, morda z naročilom -morda, da se poslovi, kdo ve? Na stopnišču je padla in za vedno onemela. 8. maja so jo pokopali na neveljskem pokopališču. Do poslednjega doma jo je pospremila množica ljudi, saj je bila dobro znana vsem kot dolgoletna tehnična sekretarka ZZB občine Kamnik.
Pogrešali jo bomo, kakor tudi krajevna skupnost Nevlje, saj je bila neločljivo povezana in delavna v vseh organizacijah.
Pogrešale pa jo bomo tudi zapornice Aichacha z grenko zavestjo, da se naše vrste tako tragično in neustavljivo redčijo.
zapornice Aichacha
Udeleženci vojaške parade iz Kamnika
Letošnje parade ob Dnevu zmage nad fašizmom v Beogradu so se udeležili tudi pripadniki in pripadnica Teritorialne obrambe občine Kamnik in sicer:
Z leve zgoraj Vladimir Stanič, Darko Homar, Marjan Novak, spodaj: Tomaž Prešeren, Mira iurjevič, Tomaž Lenarčič. J. A.
Izvršni svet skupščine občine Kamnik
obvešča vse občane, da je od 17. 5. 1985 do 17. 6. 1985 javno razgrnjen lokacijski načrt povezovalne ulice v Kamniku z vsemi grafičnimi prilogami in načrtovanimi rešitvami ter njihovimi vplivi na bivanje in delo ter posledice teh rešitev na lastninska razmerja.
Lokacijski načrt si lahko ogledate in nanj date pripombe v prostorih Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 in v skupnih prostorih Krajevne skupnosti Kamnik, Cankarjeva 11.
JAVNA OBRAVNAVA bo dne 11. 6. 1985, ob 18. uri v sejni dvorani SO Kamnik - II. nadstropje.
V soboto, 8. junija ob 20.30 vas vabimo v Moste pri Komendi na ogled veseloigre z glasbo, s petjem in plesom domačega avtorja Moščana Ivana Sivca.
DISKO POD VAŠKO LIPO
Izvirno domače delo bo uprizorjeno na odprtem prizorišču pri Barkelriu v Mostah, če pa bo vreme slabo, v osnovni šoli v Mostah. Veseloigra je doživela topel sprejem pri gledalcih in tudi pri večini kritikov, zaigrali in zapeli pa jo bodo ob glasbenih in plesnih vložkih igralci ljubljanskega Šentjakobskega gledališča, pod režiserskim vodstvom Andreja Stojana, v najboljši igralski zasedbi. Doslej je bila igra uprizorjena v letošnji sezoni že dvanajstkrat in povsod je bila sprejeta z navdušenim aplavzom. Gre za spopad med tradicionalnim in sodobnim svetom, za vaške punkovce ob trdnem kmetu, ki mu hočejo pozidati vso zemljo, za odhod mladih v mesto in za porajanje delavcev na vasi.
Obeta se poldruga ura smeha, dobre volje in kulturnega užitka, zato ne pozabite priti na Barkelnovo dvorišče, kjer bo igra uprizorjena tako rekoč v naravnem okolju, kjer bi se lahko tudi v resnici odvijala.
RAZPIS
štipendij iz združenih sredstev za šolsko leto 1985/86
Samoupravni organi za štipendiranje v občinah na območju SR Slovenije razpisujejo
štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam za udeležence v usmerjenem izobraževanju.
Za štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1984 ni presegel 55 odstotkov poprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za leto 1984; 15.269 din. Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi od kmetijstva in so dolžni plačevati prispevke in davke iz katastrskega dohodka, je dohodek na člana družine izračunan tako? da se upošteva ugotovljen katastrski dohodek za leto 1984, pomnožena količnikom 2,2.
1. V okviru meril iz prejšnjega odstavka bodo imeli prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev:
1 - kandidati, ki so vključeni v izobraževanje v proizvodno tehničnih usmeritvah, ki so jih v občinah sprejeli samoupravni organi štipendiranja; seznami teh bodo izobešeni na oglasnih deskah strokovnih služb za štipendiranje v občinah
- kandidati, ki se izobražujejo za kmetijske poklice
- kandidati iz družin, ki so v slabšem socialno ekonomskem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, zlasti tisti, ki izhajajo iz delavskih in kmečkih družin
- kandidati z boljšim učnim uspehom
- kandidati, katerih nagnjenja in sposobnosti omogočajo uspešno delo v izbrani usmeritvi (mnenje o tem posredujejo službe poklicnega usmerjanja).
2. Kandiati za štipendije iz združenih sredstev zaprosijo za štipendijo v občini svojega stalnega bivališča, učenci in študenti iz drugih republik, ki prejemajo kadrovsko štipendijo,, imajo pravico zaprositi za razliko h kadrovski štipendiji v občini, kjer imajo kadrovsko štipendijo.
3. Kandidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpisane kadrovske štipendije na območju stalnega bivališča oziroma dnevne migracije delavcev. Štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene šele potem, ko bodo za določen poklic podeljene vse kadrovske štipendije, ki jih razpisujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi štipenditorji na navedenem območju.
4. Kandidati morajo prijavi oziroma vlogi za štipendije priložiti:
- potrdilo o vpisu v šolo
- overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih
- izjavo organizacij združenega dela in drugih štipenditorjev, da je kandidat pri njih zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ta ni bila podeljena
- izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije.
Kandidati za štipendije - otroci naših delavcev na začasnem delu v tujini naj pošljejo vlogo za štipendijo v obliki prošnje in priložijo potrdilo o neto osebnih dohodkih staršev v preteklem letu ter mnenje krajevne skupnosti in občinskih skrbstvenih organov v domovini.
Za kandidate, ki še niso dopolnili 18 let, podpišejo izjavo tudi starši ali skrbniki. Prosilci za razliko h kadrovski štipendiji morajo predložiti tudi kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji.
KANDIDATI ZA ŠTIPENDIJE ALI RAZLIKE H KADROVSKIM ŠTIPENDIJAM IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV MORAJO ODDATI VSO ZAHTEVANO DOKUMENTACIJO DO 5. SEPTEMBRA 1985, KAR VELJA TUDI ZA PROSILCE, KI SO TO OBLIKO ŠTIPENDIJE ŽE PREJEMALI. TE VLOGE BODO REŠENE DO 30. SEPTEMBRA 1985.
Po 5. septembru 1985 prijav ne bomo več sprejemali, razen v naslednjih primerih:
- da se je prosilec vrnil s služenja vojaškega roka in zato dokumentacije ni mogel predložiti do roka
- da se je prosilec naknadno vpisal v šolo (v tem primeru odda dokumentacijo 15 dni po vpisu)
- da prosilec za razliko h kadrovski štipendiji do roka še ni dobil obvestila o podelitvi kadrovske štipendije
- da prosilec (študent) nima vseh opravljenih izpitov za vpis v naslednji letnik (v tem primeru pa mora do roka oddati vso preostalo dokumentacijo)
- da je prišlo do zakasnitve zaradi izjemnih okoliščin, kar mora prosilec utemeljiti pisno.
Kandidati izpolnijo vloge na obrazcu SPN-1 »Vloga za uveljavljanje socialno-varstvenih pravic«, ki ga dobite v knjigarnah. Izpolnjene vloge naj kandidati oddajo osebno strokovni službi samoupravnih organov za štipendiranje v Kamniku, v uradnih urah.
Popravek h kadrovskim štipendijam
Za prihodnje šolsko leto se lahko poveča do 200 točk za deficitarnost pti lesarjih le za IV. stopnjo zahtevnosti.
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik
je na svoji 125. seji dne 21. 5. 1985 na podlagi 250. čl. statuta občine Kamnik (Ur. I. SRS št. 9/82) sprejel sklep o javni odprodaji rabljenih osnovnih sredstev:
1. FOTOKOPIRNI STROJ OLVMPIA,
inv. št. 1095
izklicna cena 400.000,00 din
2. FOTOKOPIRNI STROJ,
inv. št. 902
izklicna cena 100.000,00 din
3. CIKLOSTIL STROJ REX-ROTARY,
inv. št. 929
izklicna cena 200.000,00 din
4. TEHNOMATIC 317,
inv. št. 1054
izklicna cena 100.000,00 din
Svet delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kamnik je na 6. seji 22. 5. 1985 sprejel sklep za odprodajo poškodovane počitniške prikolice IMV Adria 450, inv. št. 511, izklicna cena je 120.000,00 din.
Davek na promet, ki ni vračunan v ceni, plača kupec.
Javna odprodaja bo po sistemu videno-kupljeno v
petek, 7. junija 1985 ob 13. uri v prostorih Skupščine
občine Kamnik, Titov trg 1, pritličje.
Ogled je možen isti dan od 8.-10. ure.
Javne odprodaje se lahko udeleže fizične in pravne
osebe.
Interesenti morajo pred pričetkom prodaje plačati varščino v višini 10% jzklicne cene. Kupec mora kupljen6%var plačati in prevzeti v treh dneh od odprodaje in jo odpeljati na lastne stroške.
Živilska Industrija Fructal TOZD Alko Ljubljana Obrat Duplica pri Kamniku
Komisija za delovna razmerja objavlja
naslednja prosta dela in naloge
1. oddelkovodja
Pogoj: končana srednja šola agroživilske smeri, lahko pripravnik
2. več delavcev za priučitev v polnilnici
Pogoj: končana osnovna šola
3. več delavcev za delo v skladišču
Pogoj: končana osnovna šola opravljen izpit za vožnjo z viličarjem
4. pomočnika skladiščnika repromateriala
Pogoj: končana osnovna šola opravljen tečaj za skladiščnika 1 leto delovnih izkušenj
Delo združujemo za nedoločen čas s 2-3 mesečnim poskusnim delom s polnim delovnim časom. Prijave pošljite v roku 6 dni po objavi na naslov: DO Fructal, TOZD Alko Ljubljana, Frankopanska 9, Komisija za delovna razmerja
Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
TOVARNA USNJA UTOK KAMNIK USNJARSKA CESTA 8 KAMNIK
Razpisuje na podlagi Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. I. SRS št. 13/74) in sklepa Delavskega sveta delovne organizacije z dne 11.9. 1984 naslednjo
JAVNO DRAŽBO
s pisnimi ponudbami za prodajo zasedenega trisobnega stanovanja št. 97 v X. nadstropju stanovanjskega bloka v Ljubljani, Trg oktobrske revolucije 16 v izmeri 76.05 m2.
Izklicna cena znaša 4.576.885.99 din.
Interesenti morajo obvezno položiti kavcijo v višini 5% od izklicne cene in to na račun št. 50140-720-1-32410, TOZD Usnjena konfekcija.
Osebni polog kupca pri prodaji stanovanja na kredit je 25% od izklicne cene in mora biti plačan najpozneje v 30 dneh po sklenitvi pogodbe (za osebni polog se štejejo lastna sredstva interesenta in posojila iz nenamembnih prostih bančnih sredstev).
Pismene ponudbe za odkup stanovanja je treba dostaviti v 15 dneh od dneva objave v zaprtih kuvertah z oznako JAVNI NATEČAJ - stanovanje, na naslov Tovarna usnja Utok Kamnik, Usnjarska cesta 8, Kamnik.
Vsi ponudniki se lahko udeležijo odpiranja ponudb.
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani
VDO Biotehniška fakulteta
VTOZD za živinorejo
Groblje 3, 61230 Domžale
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. višji programer
Pogoji:
- višja strokovna izobrazba računalniške, matematične ali elektro smeri
- znanje računalniških jezikov (fortran, pascal) in osnov nižjih jezikov ter baz podatkov
- zaželene delovne izkušnje
- za kandidate: odslužena vojaška obveznost
2. delavec
vmešalnici eksperimentalnih krmil v Homcu Pogoji:
- končana osnovna šola
- od kandidatov pričakujemo, da imajo delovne izkušnje na področju mlinarske stroke ali pri proizvodnji močnih krmil
3. snažilka
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo 3 mesece. Stanovanj nimamo
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov: VDO Biotehniška fakulteta, VTOZD za živinorejo, Groblje 3, 61230 Domžale.
SENšRM - DE Delavska univerza Kamnik, Novi trg 41/a,
prireja v mesecu juniju naslednje 25-urne tečaje uporabe mikroračunalnikov:
- za osnovnošolsko in predšolsko mladino
- za srednješolsko mladino
- za prosvetne delavce
- uporaba mikroračunalnikov v procesu vodenja, poslovanja in proizvodnji (predznanje ni potrebno).
Prijavite se pisno ali po telefonu 831-064 in 831-452.
loloo
Vabimo vas, da delate z nami
V redno delovno razmerje sprejmemo delavke in delavce, ki imajo izkušnje na:
- sukalnih strojih
- snovalnih strojih
- teksturirnih strojih
- na križno previjalnih strojih
- v predilnici *• v navijalnici
- na upravljanju naprav v polimerizaciji, regeneraciji
- na upravljanju naprav na kontinuirni in diskontinuirni liniji
Za ta dela in naloge se zahteva:
II., III. in IV. stopnje strokovne izobrazbe teksilne
usmeritve /
II., III. in IV. stopnja strokovne izobrazbe kemijske
usmeritve
Če se boste odločili za nas vam nudimo:
- visok osebni dohodek
- pestro in zanimivo delo z najsodobnejšo tehnologijo na področju predelave sintetičnih vlaken
- možnost napredovanja in izpopolnjevanja
- možnost letnega oddiha v naših počitniških kapacitetah
- možnost vključitve v rekreativne aktivnosti
V kolikor vas zanima naša ponudba, oddajte vlogo v kadrovsko službo DO Julon.Rok prijave je 8 dni po objavi.
TITAN
knmriik
ivarna,
TITAN KAMNIK,
n. sol. o., tovarna kovinskih izdelkov in Kovinarska 28, Kamnik
vabi k sodelovanju
večje število delavcev in delavk za delo v obdelavi litine in jedrarni za določen in nedoločen čas.
Delavcem nudimo:
- urejeno toplo prehrano med delovnim časom
- prevoz na delo
- zdravstveno varstvo v obratni ambulanti DO
Če ste za delo zainteresirani, vestni, vas vabimo, da se oglasite v naši DO, kjer boste dobili dodatna pojasnila in si boste lahko delo tudi ogledali.
Na razgovor lahko pridete vsak ponedeljek ob 7. uri v kadrovsko-socialni oddelek naše delovne organizacije.
Ob ogledu delovnih mest v posameznih oddelkih pa boste spoznali naravo dela in dobili še druga pojasnila, ki vam bodo morda omogočila lažjo odločitev za delo v naši delovni.organizaciji. Pričakujemo vas.
Javna dražba
najdenih predmetov (predvsem koles)
bo v petek, 14. 6. 1985 od 8. do 12. ure za zgradbo občinske skupščine.
Spisek predmetov si interesenti lahko ogledajo na oglasni deski v avli upravne zgradbe občinske skupščine Kamnik od 10. 6. 1985 dalje.
SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK
ZAHVALA
Ko se spominjamo umrle mame
MARIJE SKORJANC
smo globoko hvaležni vsem, ki ste se tako spoštljivo poslovili od nje, nam pa stisnili roko v tolažbo.
Škorjančevi
Kamnik, marec 1985
ZAHVALA
V 40. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, ati, sin in brat
FRANCELJ DOBOVŠEK, ml.
iz Zg. Stranj 13
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in še posebej njegovim sodelavcem iz KIK, našim sodelavcem iz Titana ter Gasilskemu društvu Kamniška Bistrica, ki ste nam v dneh neizmerne žalosti stali ob strani, nam nesebično pomagali, izrekli sožalje, pokojniku podarili cvetje in ga tako številno-pospremili v njegov prerani zadnji dom. Iskrena zahvala tudi govornikoma Andreju Bernotu in Branetu Modrijanu za poslovilne besede, pevcem za ganljivo petje, praporščakom za zadnji pozdrav, gasilskim tovarišem za organizacijo in izvedbo pogreba ter duhovniku za govor in poslovilni obred.
Žalujoči: žena, hčerki, oče, brat in sestre z družinami
Zg. Stranje, Kamnik, Medvode, maj 1985
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stari ata
FRANC PIRŠ
iz Podgorja 11
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in našim sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, pokojniku podarili cvetje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Enaka zahvala g. župniku za pogrebni obred, tovarišu Strle-tu za poslovilne besede in pevcem Solidarnosti za ganljivo petje.
Žalujoči: žena Francka, sin Franci, hčerke Mari, Fani, Ivanka in Metka z družinami, brat Andrej in drugo sorodstvo. ■
Podgorje, Nožice, Komenda, Kamnik, maja 1985
		V SPOMIN
		
		28. maja 1985 je minilo leto dni, odkar se je pretrgala nit tvojega življenja. Ustavil se je utrip tvojega plemenitega srca, ljubi mož, dragi oče in dedek IVAN BEVC bivši gostilničar
Praznina v našem domu je neizmerno velika, vendar v naših srcih živiš in boš živel za vedno. Hvala vsem, ki še obiskujete njegov grob.		
Žena Minka, sin Marjan, hčerki Ivica in Marja z družinami. '		
Eden največjih uspehov naše odbojke
Mestna mladinska odbojkarska reprezentanca Kamnika pod vodstvom trenerja Janeza Škorjanca v postavi Slabajna Janez, Gregor in Peter Hribar, Jaka Štele, Marko Matjan, Aleš in Matej Škorjanc, Franc Korošec, Igor Grošelj, Janez Štele in Gregor Škorjanc, se je letos v Beogradu, na jubilejnem 20. turnirju »Bratstva in enotnosti«, odlično odrezala. Na tem vsakoletnem največjem turnirju za mladinke in mladince v državi so zasedli za reprezentancami Beograda, Modrice, Brčka, Sarajeva in Kraljeva odlično 6. mesto, pred mnogimi znanimi jugoslovanskimi mesti.
Seveda je za vsakega odbojkarja takšen nastop velika stvar, saj sc tu zberejo običajno vse nade jugoslovanske odbojke.
V nadaljevanju je za vas, dragi bralci, napisal svoja doživetja s tega potovanja in turnirja igralec Kamnika Aleš Škorjanc:
»Od 1. do 3. maja 1985 fe v Beogradu potekal tradicionalni 20. turnir mestnih mladinskih odbojkarskih reprezentanc. Letos smo se ga že drugič udeležili tudi mladi kamniški odbojkarji. Na tem največjem srečanju mladih odbojkarjev je sodelovalo 32 moških in 24 ženskih ekip iz vseh republik in pokrajin. Seveda smo vsi želeli doseči čim višjo in odmevno uvrstitev. Večjih priprav za ta turnir nismo imeli, pač pa smo odigrali nekaj trening tekem. Po nekaj dobrih igrah smo začutili, da bi tudi v Beogradu lahko dosegli lepo uvrstitev. Vsi nestrpni in željni
tekmovanja smo se v torek ponoči z vlakom odpeljali proti Beogradu. Pot je hitro minila, saj tudi na vlaku ni manjkalo zabave in smeha. Vrvež Beograda nas je ta dan precej utrudil, da smo bili končno v hotelu že precej utrujeni. Po počitku smo imeli nekaj časa za ogled mesta. Predvem tisti, ki so bili tam prvič, so seveda z zanimanjem odkrivali naše velemesto, ki pa poleg svojih lepot skriva tudi mnogo revščine, umazanije, nereda.
Drugo jutro smo nestrpni odšli v telovadnico, kjer nas je čakala prva preikušnja. Ekipe so bile razdeljene v 8 tekmovalnih skupin. Mi smo bili v skupini z Osijekom, Zenico in srbsko ekipo Lučani. Z veliko volje in želje smo v prvi tekmi premagali ekipo Zenice z 2:0. Seveda smo bili zmage veseli, saj smo se tako že uvrstili med 16 najboljših. Po kosilu in krajšem odmoru nas je že čakal drugi nasprotnik - ekipa Lučanov. Brez velikih težav smo osvojili prvi set. V drugem je naspotnik zaigral bolje in bili smo na robu izgubljenega seta in mogoče tudi zmage. Z vsemi močmi smo skušali rezultat obrniti in res nam je uspelo. Med vsemi nami je zavladalo veselje, saj je zmaga pomenila presežek lanskoletne uvrstitve, ko smo bili 13.
Odločili smo se, da naslednji dan poskušamo z vsemi močmi priti med 4 najboljše. Ekipa Sarajeva nam je pokvarila naše načrte. Tekma je bila vseskozi izenačena in kvalitetna. Naspotnik je imel več sreče, sai smo oba seta izgubili na razliko (13,16).
Zaradi tega smo bili precej razočarani. Rezultat bi bil lahko ugoden tudi za nas.
Še vedno nam je bilo dostopno peto mesto in to bi bil tudi zelo velik uspeh. Ekipo Požarevca smo premagali z lahkoto, v tekmi za 5. mesto pa spet nismo imeli reče. Ekipa iz Kraljeva je bila boljša z 2:1, čeprav smo imeli kar 3 zaključne žoge.
Osvojili smo 6. mesto, kar je naš največji uspeh doslej. Bili smo najboljša slovenska ekipa, kar nedvomno pove, da Kamničani igramo dobro.
, Turnir v Beogradu pa ni bil samo športnega značaja. Spoznali in pridobili smo mnogo novih prijateljev. Upam, da bomo s pomočjo kluba, kamniških delovnih organizacij in ZTTKO v Beogradu dosegli tudi več-jesuspehe.
Kot je bilo rečeno na zaključku turnirja: Tu ni nihče izgubil. Vsi so pridobili«. »
V Beogrdu so bili naši fantje tudi sicer na vsakem koraku lepo sprejeti in opaženi. Sekretar Odbojkarske zveze Beograda tov. Ačimovič se je na primer čudil: »Le odkod ta vaša kvaliteta, Kamničani«? Poznavalci kamniške odbojke seveda dobro vedo, da ta uspeh ni bil slučajen, da je sad dolgotrajnega trdega treninga in velikih naporov naših igralcev in njihovega sedanjega, kot tudi prejšnjih trenerjev, in da je v njihovih vrstah nastopilo nič manj kot šest slovenskih reprezentantov.
ALEŠ ŠKORJANC
So naša občinska tekmovanja res povsem realna?
Velik uspeh konjeniškega kluba Komenda
Pregled dela Konjeniškega kluba Komenda, ki so ga člani analizirali na redni letni skupščini marca, je pokazal, da so tekmovalci v preteklem letu dosegli enega največjih klubskih uspehov. Četrto mesto v Sloveniji v ekipni konkurenci - takoj za največjimi konjeniškimi centri kot so Ljutomer, Ljubljana in Maribor, ki so tudi po finančni in družbeni podpori precej pred Komendo, govori o tem, da je delo športnih enfuziastov pravilno in da se kljub velikim stroškom, ki jih imajo rejci konj, lahko nadejamo tudi v bodoče lepih športnih uspehov.
V delovnem poročilu predsednika Alojza Laha je bilo ugotovljeno, da je kljub dotacijam, ki jih prejemajo od SITKS Kamnik ter lastnimi prihodki od organiziranja raznih prireditev, sredstev še vedno premalo za nemoteno delo in vključevanje mladine, predvsem v vrste jahačev, tako da morajo tekmovalci sami prispevati lastna sredstva za tekmovanja.
Razveseljiv je, kot je bilo že poudarjeno, izreden uspeh tekmovalcev, ki so v letu 1984 dosegli kar 6 prvih mest, 8 drugih, 3 tretja ter 4 četrta. Največji uspeh pa je prav gotovo 1. mesto Ivana Kosca s konjem
Dinom za pokal maršala Tita na Brdu pri Kranju. Kot tekmovalec v preskakovanju ovir se je Tomaž Tabornik zelo lepo vključil v ta šport in je eden najbolj perspektivnih tekmovalcev med mladimi v Sloveniji. To potrjuje tudi tretje mesto na tekmovanju Koroška - Slovenija, ki je bilo v Komendi in še druge dobre uvrstitve. Dobro bi bilo, da se vključi v ta šport čim več mladih, saj je v Komendi dovolj pogojev za vadbo.
Poleg konjeniških prireditev je bilo na hipodrommu v Komendi pozimi v sodelovanju s Slovenijaavtom in AMD Mengeš organizirano atraktivno tekmovanje v motoskiringu za prvenstvo Sft Slovenije.
Skupščina je na seji izvolila nove odbore, ki jim bo tudi v bodoče predsedoval Alojz Lah s podpredsednikoma Milanom Lavrenčičem in Petrom Kernom. Vodja jahalne sekcije bo Miha Tabernik, kasaške pa Peter Zmrzlikar. Izvršni odbor si je zadal obširno nalogo raznih prireditev, ki bodo v okviru praznovanja 30-letnice obstoja kluba (v letu 1984 je praznoval 35 let prvih dirk v sklopu Gasilskega društva Komenda). Konjeniške prireditve, za katere je datum določila Konjeniška zveza Slovenije, se bo-
do pričele 15. 6. 1985 s prvenstvom Slovenije v preskakovanju ovir (na zabavnem večeru bo igral ansambel Poljanšek. Naslednji dan, na nedeljo 16. 6. 1985, bo krožna dirka Slovenije za najboljše kasače. Po teh dirkah bo veUka vrtna veselica. Poleg te prireditve bodo skupaj z aktivom mladih zadružnikov pripravili prikaz konj, starih kmečkih orodij in običajev ter prikaz najmodernejše kmetijske mehanizacije.
Veliko priznanje, ki pa je tudi obveza, je ponudba in želja Konjeniške zveze Jugoslavije, da bi v letošnjem letu Konjeniški klub Komenda sprejel organizacijo državnega prvenstva v militariju, ki ga je ta klub z izredno dobro organizacijo pred leti že izvedel. Prav pri organizaciji omenjenega prvenstva pričakuje klub od občanov ier predvsem širše družbene skupnosti v občini Kamnik in tud zunaj nje pomoč, da bi to veliko tekmovanje lahko nemoteno izpeljali.
Konjeniški klub Komenda je v preteklosti dokazal na vseh področjih, da zna pravilno delati, zato smo prepričani, da jim bodo zastavljeni cilji uspeli.
J. K.
Majski tek trojk
Že dolgo je bila v AK prisotni misel, da bi tudi Kamničani imeli svojo atletsko prireditev, s katero bi počastili praznik dela. Zato smo letos že tradicionalni Tek trojk premaknili za nekaj dni naprej; na 2. maj, kajti zanimanje za atletiko v Kamniku in okoUci ni dovolj veliko, da bi lahko v manj kot desetih dneh organizirali in -uspešno izvedli kar dve prireditvi. Upamo, da bo to možno v naslednjih letih, seveda če se bo še več mladih in malo manj mladih vključilo v vnaš klub, v katerem je dovolj prostora za vse, ki bi bili pripravljeni delat, in sodelovati z nami.
Strokovni kader je namreč še vedno zelo šibak in marsikdo mora opravljati več funkcij, da delo nemoteno teče. Kljub nemajhnim oviram, ki pa jih kot dobri atleti uspešno preskakujemo, ostajamo še naprej veliki optimisti. Mislim, da naš optimizem ni neupravičen, saj imamo v svoje delo že vključene tudi mlade, perspektivne atlete, ki so si letos pridobili pravico nastopati na mitingih in tekmovanjih, ki jih organizira AZ Slovenije. Ker nam je tudi ZTKO Kamnik namenila dovolj sredstev za prvo leto delovanja, jim bomo te nastope vsekakor omogočili.
O tem in še marsičem zanimivem smo govorili na zadnjem sestanku, ki se ga je udeležilo precej »starih« in novih članov. Če vas naše delovanje bolj podrobno zanima in če imate kakšno urico časa na teden preveč, vas vabimo, da se nam pridružite na naših treningih, ki jih imamo vsak ponedeljek, sredo in petek ob 17. uri
na stadionu v Mekinjah. Prav zanimivo bo videti, ali se bo naslednjega Teka trojk udeležilo več Kamničanov in ali so naša vabila imela med vami kakšen odziv.
Glede na razgibanost in zanimivost proge, ki ustreza tekmovalcem in re-kreativcem, smo že letos pričakovali večjo udeležbo. Proga je dolga 14 kilometrov, skoraj v celoti po gozdnih stezah nad Mekinjami in Olševkom. Rezultati:- Moški do 100 let skupne starosti:
1. Franci Novak AK Olimpija, Martin Kavka 45.34 min, Jaka Škorjanc. 2) Franci Teras AK Kamnik, Marko Rakovec 46.03 min, Ivan Urh. 3. Zlato Orehov AK Olimpija, Ahmed Jusuf 47.01 min, Primož Golob. 4)
Nemalokrat se zgodi, da pride na takšnih in drugačnih tekmovanjih do zapletov in težav. Vendar to, kar sc dogaja na občinskih tekmovanjih kamniških osnovnih šol že vrsto let, zasluži najostrejšo kritiko.
Pred slabim mesecem so v telovadnici na Duplici organizirali vsakoletno tekmovanje v gimnastiki za kamniške osnovnošolce in osnovnošolke. Zbralo se je veliko otrok iz vseh kamniških šol, ki so polni nestrpnosti in upanja v uspeh čakali na začetek tekmovnja. Vendar me je že pred začetkom pritegnilo naslednje: tekmovalci iz OŠ Fran Albreht so se lahko svobodno in brez kakršnihkoli problemov sprehajali po telovadnici, če pa je slučajno kdo izmed tekmovalcev kakšne druge šole stopil na igrišče, že se je nanj vsul plaz takšnih in drugačnih besed in se je moral ves prestrašen umakniti nazaj pod tribuno. Med tekmovanjem pa so se dogajale takšne stvari, ob katerih ostane človek naravnost brez besed. Za tekmovanje otrok od prvega do četrtega
Ivan Blažinčič SK Kamnik, Dušan Orehek 49.39 min, Andrej Lanišek. 5) Tomaž Kalan AK Kamnik, Lado Urh 52.22 min, Marjan Veršnik. -Moški nad 100 le skupne starosti: Pavle Budna ŠD Jezica, Karel Lazer 74.14 min, Ivan Remelj. Ženske do 100 let starosti: 1. Marjana Babic AK Olimpija, Tatjana Smolnikar 62.07 min,
Marija Trobec.
- Ženske nad 100 let skupne starosti: 1. Albina Grabrijan ŠD Jezica, Majda Hočevar 71.58 min, Helena Žigon.
" Teka se je udeležilo 18 trojk, od tega v 1. moški kategoriji kar 11. Iz Kamnika pa je teklo 5 trojk.
MATlC ROMŠAK
Uspešna Petkova družina
V soboto, 6. aprila, je bilo v Tivoliju državno prvenstvo v ci-klokrosu. Naslov državnega prvaka je osvojil naš domačin iz Križa, Rajko Petek, roj. 1971 leta, sicer pa član Kolesarskega društva ROG iz Ljubljane. Njegov mlajši brat pa je v isti kategoriji dosegel 6. mesto. Oče Raj-kla, ki je tekmoval v skupini veteranov, pa je zasedel 5. mesto.
Uspešni kolesarski družini je za lep uspeh vredno čestitati.
JANEZ TAJĆ
razreda je bila sestavljena enotna vaja za vsako orodje posebej. Vendar so dekleta iz OŠ Tomo Brejc to novico, edine(!), zvedele šele na samem tekmovanju. Dekleta so bila zbegana, kajti osnovno vajo so deloma poznale samo za gredo in dvovišinsko bradlo, za parter pa ne. In kaj zdaj? Nič.
»Pokaže naj vsaka svojo vajo, toda vedite, da boste dobile nižje ocene,« so se glasile besede »višjih«. Kaj so pa hotele drugega! Pokazale so vsaka svojo naravnost čudovito pripravljeno vajo in marsikatera je dokazala, da je zelo nadarjena za to vrsto športa. Toda brezbrižne sodnice, za katere se je takoj videlo, da so pod vplivom ozadja, so to enostavno spregledale in dajale prav neverjetne ocene. Dekleta iz OŠ Tomo Brejc so dobivale kot najvišje ocene takšne, kakršne so bile nekatere najnižje ocene slabših tekmovalk iz ostalih ekip. K temu komentar seveda ni potreben, kajti organizator ima dolžnost, da obvesti
XII. Štuparjev memorial
Tudi letos jo je vreme zagodlo organizatorjem, to je alpinističnemu odseku in postaji GRS Kamnik, tradicionalnega tekmovanja v veleslalomu za Štuparjev memorial na Kamniškem sedlu. 14. aprila, ko je bilo tekmovanje napovedano, je bilo obupno slabo vreme, tako da je bila priredi tev preložena za en teden. Pokazalo se je, da je bila odločitev zelo posrečena.
Tako je bilo 21. aprila tekmovanje v čudovitem pomladnem vremenu. Zjutraj je bilo hladno, da je proga pomrznila, nato pa je posijalo sonce, tako da gledalci in tekmovalci po končani tekmi kar niso in niso mogli oditi v dolino. Snega je bilo dovolj, tako da je bil start kar na strehi barake pred vhodom v planinski dom, cilj pa na ravninici Na sedlu, malo nad Pastirji. Proga je imela 460 m višinske razlike in 52 vratic.
Prijavljenih je bilo več kot 80 tekmovalcev, a tekmovalo jih je nekaj manj kot 60. Uvrščenih pa je bilo le 37.
Rezultati:
Planinke: 1. Katarina llumar PD Kamnik (0.46,1), 2. Patricija Verbo-le, PD Kamnik (0.47,1), 3. Nives Sitar, PD Kamnik (0.52,3).
Planinci: 1. Rok Galjot, PD Kamnik (1.29,3), 2. Primož Galjot, PD Kamnik (1.34,0), 3. Janez Krč, PD Jezersko (1.35,2).
Alpinistke: Irma Karničar, AO Jezersko (0.50,0), 2. Renata Bregar, AO Jezersko (0.55,0), 3. Simona Škarja, AO Mengeš (0.56,6).
Alpinisti: 1. Luka Karničar, AO Jezersko (1.36,4), 2. Cvetko Jagodic, AO Mengeš (1.52,3), 3. Janez Slo-kan, AO Mengeš (1.58,8).
Ekipno planinci: 1. PD Kamnik v sestavi Rok Galjot, Primož Galjot in Peter Osolnik.
Ekipno alpinisti: 1. AO Kamnik v sestavi Janez Benkovič, Milan Gladek in Cene Berčič, 23. AO Mengeš v sestavi Cvetko Jagodic, Janez Slo-kan in Miro Šušteršič.
BOJČ
• Iz teniškega kluba
Pa se le nekaj premika
• Še v zadnji številki Kamniškega občana smo zapisali, da se člani Teniškega kluba navdušujejo predvsem za igranje tenisa, manj pa za aktivno delo v klubu, kamor seveda spadajo tudi delovne akcije urejanj ; igrišč. Zapisali smo, da se bo udeležba na delovnih akcijah zapisovala, in da bodo tisti, ki so jih ne udeležujejo, plačevali višjo članarino. Slednje je morda vplivalo, da se je zadnje delovne-akcije, 17. maja, udeležilo preko štirideset članov, kar je zelo pohvalno, saj se je takih akcij kljub približno 150-im članom kluba navadno udeležila le peščica zagnanih.
Zadnje akcije, ki je bila po obsegu del največja do sedaj, pa so se udeležili tudi tisti, ki se jih navadno ognejo. No, končno je tudi v njihovo zavest prišlo spoznanje, da morajo tudi sami kaj storiti, da bodo igrali na urejenih igriščih. Udeležence akcije sta še posebno pohvalila letošnja, gospodarja teniškega kluba Rado in Igor.
In kaj so na akciji delali. S samokolnicami so vozili leš iz kupa pred igrišči na travnik ob četrtem igrišču. V prostor pred garderobami, kjer bodo namestili še klopi in mize, da bodo člani po igri lahko malo posedeli in se odžejali v priročnem bifeju, so nasuli pesek in zabetonirali robnike, uredili so garderobe in razpeli platna okrog igrišč.
Toliko o akciji. Povedati moramo še to, da je bilo do 20. maja potrebno plačati članarino. Tisti, ki tega niso storili do tega roka, bodo plačevali po 500 dinarajev več. Za vse člane je obvezno, da si igrišče rezervirajo dan prej, in da v času igre zatikajo članske izkaznice v predalčke. In še pojasnilo glede prvega igrišča - rezervirano je za tekmovalce in učitelje tenisa.
Program teniških turnirjev za junij: 1.—2. junij: slovenski pionirski pokal 8.—2. junij: slovenski mladinski pokal
16. junij: 3. tradicionalni turnir za pokal »HITACHI« - tekmuje alpska in nordijska (smučarka) državna reprezentanca in člani YU-poola. Letos bo tekmovanje v dvojicah, generalni pokrovitelj je Emona Commerce Ljubljana-zastopstvo Hitachi.
4. julij: TRIM TENIS. Tega dne si igranje tenisa lahko »privoščijo« tudi nečlani, na razpolago bodo učitelji, ki vam bodo pokazali osnove tenisa. Torej, Kamničani, to je priložnost, da se tudi vi preskusite v tem priljubljenem športu, ki ne pozna starostnih meja!.
ROMANA GRČAR
Novo balinišče na Duplici
tekmovalne ekipe o programu tekmovanja. Ja, dragi tovariši in tovari-šice, dobro je bilo vse to načrtovano in tudi dobro speljano, kajne? Vse bi se lahko še dobro izteklo, če ne bi bila kasneje prikrajšana za uspeh tudi dekleta od petega do osmega razreda iste šole. Dobivale so tako nizke ocene v primerjavi z drugimi, da smo ostali tam prisotni brez besed. Ker se na ta šport dovolj dobro spoznam, lahko trdim, da so bile vaje, ki so jih pokazala starejša dekleta iz OŠ Tomo Brejc, izvedene skoraj brez napak in videlo se je, da so bile vaje dobro izpiljene. Vendar je bil ves njihov trud, ki so ga vložile v pripravo za to tekmovanje, zaman, koristi pa je imel nekdo drug, za katerega ime ne vem samo jaz, ampak še marsikdo. In rezultat?
Dekleta iz OŠ Tomo Brejc so bila nazadnje šele tretja in k temu je po besedah »višjih« pripomogla mlajša ekipa iste šole, ki je prišla na tekmovanje popolnoma »nepripravljena«.
Z vsem tem nočem reči, da dekleta iz te šole zaslužijo absolutno prvo mesto. Ne. S temi besedami hočem le vprašati tiste »višje« (kdo so je znano), če so jih kaj starši in učitelji učili, kaj je sploh pravica. Videti je, da jim je ta pojem tuj, kajti zmeraj imajo v naši občini privilegije ekipe organizatorja (v tem primeru OŠ Duplica). Mar so ostali res tako šibki, da ne morejo nič ukreniti za to, da bi bile vse ekipe enakovredne in ocenjene s takimi ocenami, kot jih zaslužijo in ne z ocenami, ki so že vnaprej določene?
Ta juha se kuha že vrsto let in kaže, da se ne more in ne more skuhati, kajti nekateri posamezniki še kar na-projftn to še bolj zagreto mečejo polena ogenj pod tem kotlom.
BLANKA JELEN
Razstava motorjev
Kamniški MTC, ki je pred kratkim ustanovil tudi svojo mladinsko organizacijo, je 20. in 21. aprila organiziral in pripravil razstavo motorjev v počastitev štafete in meseca mladosti.
Na razstavi so prikazali motorje 3 kategorij; od 500 do 900 cem, serijski dirkalni 250 Rotax, ki je bil večkratni državni in republiški prvak, veterani, to so bili predvojni motorji. Na razstavi so pokazali tudi staro carting gocard vozilo in motor republiškega prvaka 84 formulo MZ.
Poleg motorjev so prikazovali tudj video posnetke SP 84 v Salzburgu z motorji 250 in 500 cem, glasbene posnetke video formula 1, na ogled so bile zastave kamniških dirk, filma s teh dirk pa jim zaradi tehničnih ovir ni uspelo predvajati.
Na razstavo so opozarjali s transparenti in plakati, ki so jih razstavili v Kamniku, Mengšu in Domžalah. Razstavo je obiskalo okrog 2000 obiskovalcev, vstop je bil prost, zbirali pa so prostovoljne prispevke, ki jih bodo namenili razvoju in napredku MTC in moto športa v Kamniku. Prostore za razstavo je brezplačno odstopilo Komunalno podjetje, kamniški gasilci pa so posodili varnostne vrvi. Za varnost so člani MTC skrbeli tudi sami, saj so v času, ko razstava ni bila odprta za obiskovalce organizirali dežurstvo.
Razstava je uspela, z njo so bili zadovoljni tako obiskovalci kot tudi člani MTC, ki upajo, da bodo takšnega obiska deležni tudi na moto slalomu, ki ga prirejajo 26. maja v Kamniku.
MAJA
Kamniški občan
Kar 13 ekip se je pomerilo v balinanju na dvosteznem igrišču
Prizadevni člani balinarskega Športnega kluba Virtus na Duplici so med prvomajskimi prazniki slavili pomembno delovno zmago; za kulturnim domom na Duplici so odprli novo dvostez-no balinišče.
Člani BŠK Virtus, ki jih je danes okrog 60, so opravili preko 2000 ur prostovoljnega dela, svoj delež pa so primaknili tudi tozdi Stola in krajevna skupnost Duplica. Igrišče so začeli graditi pred letom dni. Njegova vrednost je ocenjena na 1,6 milijonov din. Potek del pri tem športnem objektu, ki bo privabil k aktivnemu udejstvovanju mlade pa tudi starejše občane, je opisal
tredsednik BSK Virtus Maks tebe starejši, ki ima tudi največ zaslug za uspešno dokončanje igrišča. Ob navzočnosti 13 balinarskih ekip, ki so sodelovale na turnirju ob otvoritvi igrišča, je igrišče izročil svojemu namenu predsednik sveta KS Duplica Franc Štebe; nato je ves dan potekalo športno srečanje, ki ga je zlasti v popoldanskih urah spremljalo precej gledalcev. Prvo mesto je zasedla ekipa Budni-čarja s Količevega pred domačo ekipo Virtusa, na tretje mesto se je uvrstilo moštvo Društva upokojencev Kamnik, na četrto pa Stol Kamnik.
F. S.
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor v sestavi: Romana Grčar, Maja Korošec, Janez Maleš, Franc Mihevc (tehnični urednik), Mateja Reba, Stane Simšič, Jana Taškar (glavna in odgovorna urednica), Stane Zamik, strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ĆGP Delo v Ljubljani.