likala TiU latrtak. Ona ■■ I« IK aa lai*. (Za NanM|o 3 K M », ■a Aaiarlko la d m (a taja irlan «KM*.)— ■»■■■ la tfoplal aa pallila]* > Oradalltv* „Domoljaba", bjabljaaa, Kopitar) •*« alle* Ita«. 1. ■arolalaa, raklaaiaelj* la laaaratl pai Opravalltva „Doaioljaba", LJablJaaa, Kopltar|*»a allaa It. I.
laaaratl aa aprajamajo po al» latlk aaaah i Enoatopna patltrrata (laatlaa „DoojolJnbo.a" IIHaa M ■ ai) atana aa aakrat SO v. Pri vai-krataaai abjarlltola prlaiaraa pa-paat pa dogovora. — Poaaama* Itavllka aa prodajajo po 10 v. I» koval proaiat polto o-hraollalla*Ka ■rada IH*. 111.111. •
Štev. 40.
Proti ljudstvu ne poide!
Z dnem 31 decembrom letošnjega leta bo umrl naravne smrti kranjski deželni zbor. Nove volitve bodo, kakor dozdaj vse kaže, po starem vo-livnem redu Liberalci ne puste kmeta do večine, ker se ga boje. Brez skrbi. Kmet se ne bo uda! in upati je, da tudi po naših mestih in trgih sreča pamet tiste obrtnike in druge meščane in tržane, ki so dozdaj hodili za liberalce po kostanj v žerjavico. Do večine tako sami nikoli ne morejo priti. .Šestnajst kmečkih poslancev bo šlo brez dvoma pod zastavo S. L. S. Enajst bo Nemcev; liberalcev, ko bi tudi vsa mesta dobili, samo devet. Pa jih ne bodo ! Žalostno je gospodarstvo v naši deželi ; vse drugo na preduje, samo deželni odbor je tam, kjer je bil pred dvajsetimi leti. Vzrok temu pozna cela dežela: zveza liberalcev z Nemci.
V spomin nam prihaja zgled od naših hrvaških bratov. Vsi vemo, koliko bojev so imeli prestati zadnjih 120 let z Mažarji; sočutno gledamo, kako jih še vedno tlačijo. Koliko krvi se je že prelilo zavoljo tega! Kako zanemarjena je iz tega vzroka lepa hrvaška domovina! In kje je vzrok?
e UDhilani, M 3 oktobra 1907.
Tisti je, kakor pri nas Hrvaška gospoda, graščaki niso hoteli, da bi bil prišel kmet do pravic in veljave ; zato so pa vrgli v kot svojo nekdanjo svobodo in neodvisnost in se prodali Mažarjem Ta zgled je tako znamenit, da ga hočemo natančnejše opisati.
Do 1. 17/9. je bila hrvaška domovina popolnoma samostojna. V vseh rečeh je odločeval samo hrvaški deželni zbor, ali kakor mu pravijo Hrvatje sabor. Kraljev namestnik je bil ban, ki je bil neposrednje odvisen od kralja. Ban je na svojo roko sklica-val sabor in potrjeval njegove sklepe. Z Mažarji so imeli Hrvatje samo skupnega kralja. Kadar je bilo pa treba kakega skupnega pogovora, n. pr. zavoljo vojske proti Turkom, ali kake druge važne reči, je pa hrvaški sabor poslal dva poslanca v ogrski deželni zbor in jima natančno naročil, kaj naj govorita. Ogri so potem o teh naročilih sklepali ; noben sklep pa ni imel na Hrvaškem nobene veljave, če ni pritrdil hrvaški sabor. To je bilo kakor smo rekli do 1.1779 Tu se je pa stvar načelno izpremenila. Cesarica Marija Terezija pa je izdala naredbo, da je Hrvaška podložna ogrskemu namestništvu. Odslej so do 1. 1848. imeli Hrvatje svojo višjo državno oblast na Ogrskem; njihova, prej svo-
Leto xx.
I bodna domovina je postala ogrska pokrajina. Na Hrvaškem se nihče ni zmenil za to, da bi se bil temu uprl. Nasprotno. L 1790 je hrvaški sabor to potrdil in zraven še sklenil, da se imajo vse davčne postave tudi za Hrvaško odslej sklepati na Ogrskem Tako je postala Hrvaška dekla Ogrske. O davkih, ki jih je pobirala, ni odločevala več sama, marveč to reč so imeli odslej v rokah Ogri.
Do tega žalostnega konca hrvaške samostojnosti je pa prišlo tako-le: Hrvaški kmetje so se jeli gibati že precej zdavnaj. Upirali so se krivicam, da bi samo oni nosili vsa bremena. davke in vojsko, pravic pa ne bi imeli nobenih Hoteli so biti prosti tlake in desetine in zahtevali so, da tudi grajščaki plačujejo davek. Hrvaški plemiči so se zbali za svoje žepe; kmetu niso marali dati zahtevanih pravic in zato so se jeli vezati z ogrskimi graščaki, kateri so bili ravnotako nasprotni kmetom, kakor sami. Ž njimi so se dogovorili, češ, združimo se vsi skupno proti kmetu, da bomo obranili svoje predpravice. Nič jim ni bilo pri tem mar, da s tem izdajajo svojo domovino, za katero je hrvaški kmet stoletja prelival svojo kri. Ko se je šlo za njihov dobiček proti kmetu, so pozabili na
svojo domovino in so sramotno vzeli nase mažarski jarem. Od tega časa dalje je zgodovina hrvaške kraljevine žalostna. Vse grozne stiske, ki so jih pretrpeli, zraven pa tudi nepopisne t mede, ki jih izkuša še danes naša država vsled ogrske samopašne oholosti, so s tem v zvezi. Ko bi bili takrat graščaki dopustili veljavo kmetu, bi bila danes Hrvaška svobodna; in ž njo bi bili svobodni tudi mi ! Ogri bi nikoli ne prišli do te moči, ki jo imajo danes in Avstrija bi se mirno razvijala v blagor svojih narodov.
Hrvaški zgled je kot nalašč za naše liberalce. Tudi ti izdajo vse, kar imamo svetega, samo da bi si ohranili gospodstvo in korita zase in za svojo nikdar sito drhal. A naj ne pozabijo, da so danes drugi časi, kot so bili nekdaj. Ljudstvo je prebujeno ; za državni zbor imamo splošno volivno pravico. Zato je prazno njihovo upanje. Hrbet našega ljudstva jim ne bo več za tnalo, da bi sekali na njem drva. Liberalci bi morali to sami spoznati Toda kaj hočemo? Z butci se ne da nič narediti. Rije v svojo plat kot kozel v zelnik brez razsodnosti. Naš zavedni slovenski kmet ve dobro, da stoji visoko nad liberalci. In če je imel socialni demokrat, kot smo zadnjič v prvem članku opisali, toliko poguma, da je svoje tovariše okregal in jih svaril, naj puste cerkev in vero pri miru, bo naš kmet tem odločnejše in tem krepkejše ostal zvest svojim načelom, pa tudi trden v boju za svoje pravice. Tudi on svari! Če pa svarila ne bodo izdala — bo zgrabil druga, krepkejša sredstva. Pometel bo liberalne smeti z naših tal in z njimi vred socialno demokracijo, ki se jih drži za škrice.
Izobrazbi.
Napoleon.
(Konec.)
Ljudstvo ga je ljubilo, ker je premagal ne-številne sovražnike. Prekoračil je snežene Alpe in leta 1800 premagal Avstrijce in Ruse pri Marengo v Italiji. Avstrija in tudi Angleška sta sklenili mir.
Nato je sklenil s papežem konkordat (zvezo, pogodbo) in s tem si je še bolj utrdil svojo moč. Ni pa manjkalo zarot proti njegovemu življenju, a vse jc srečno zadušil in v svojem strahu in prenagljenosti je dal umoriti čisto nedolžnega vojvodo E^IghieA (Aiigieu). Ta madež mu je vedno ostal. '
line 20. inaia 180-1 je bil oklican za cesar-ja Francozov. Bil je na vrhuncu. Satu papež ga jc prišel kronat. Mislil bi človek, da bo sedaj miroval. A njegov nemirni, delavni iu po velikih činih hrepeneči duh ga je silil: »Na-prci, naprej. Premalo zemlje imaš še«.
Maščevati se jc hotel nad Angleži. lem so sc pridružili Švedska. Rusija in Avstrija, kajti cela Evropa se ga je bala in sc tresla pred njim.
Naposled jc udaril z 200.000 vojaki v Nemčijo in prisilil Avstrijce, da so sc 11111 udali 17. oktobra leta 1805. pri Ulmu ob Donavi. 2.1.00(1 mož, na stotine topov in drugih stvari je odpeljal v vojno ujetništvo, tirozen je bil ta poraz, a temu ie sledil še hujši. 2. decembra je potolkel Avstrijce in Ruse pri Slavkovetn (Austerlitz) v takozvani bitki treh ccsarjev. Cesar Franc, ki je bil dosedai nemški cesar, je moral prepustiti Nemčijo in Italijo. To zadnjo jc razkosal Napoleon ita več kraljevin in kneževin in jih je podaril svojim sorodnikom, ki so bili pa vsi njemu podložni. Nemčije je bil tudi vladar, dasi ne na papirju, ampak v resnici.
Nenasitljiv v svoji slavoželjnosti iu osvo-jevalnosti jc leta 1806. napadel Pruse in lih pobil pri Jeni. V Berolinu. pruski prestolnici, je izdal znameniti odlok o celinskem zaporu. S tem .ie vsem svojim podložnikom in zaveznikom prepovedal kupčevati z Angleško, katere trgovini je hotel s tem zadati smrtni udarec.
Imenitno je ztial razdružiti vse svoje so-\ ražnike. Ruskega carja Aleksandra, ki je bil zaveznik Prusov, je s tem odtrgal od zveze, da mu je dal prusko Poljsko in mu obljubil vlado v celi severni in vzhodni Evropi.
Sedaj je bil Napoleon vladar zahodne in srednje Evrope. A premalo je imel, njegova častihlepnost ga jc gnala naprej. 1807. si je podvrgel Portugalsko, izrabil je prepire v kraljevi družini na Španskem, samo da ie dobil pot, po kateri bi uklonil pod svojo peto še Špansko. Toda tu jc pri globokovcrncm, katoliškem ljudstvu naletel na silovit odpor. Cela dežela se ie vzdignila proti Francozom, ki se nikakor niso mogli ustanoviti v tej deželi. Nesreča in neuspehi v Španiji so napotili avstrijskega cesarja, da je izdal na svoje narode in nemški narod oklic, v katerem jih poživlja na boi proti »šibi božji«. Avstrijci so sc vzdignili. Nemci ne. Napoleon je vodil vojsko z Avstrijo z njemu lastno hitrostjo iti neutrud-Ijivo delavnostjo. Leta 1809. je izbruhnila ta vojska. Pet dni zaporedoma je premagal Avstrijce v malih bojih ob Donavi, toda tudi sam je izgubil do 50.000 mož. Umaknil se je na Češko, da dobi novih čet; nato pa je prodiral zopet proti Dunaju. Toda neposredno pred Dunajem pri Aspernu ga je 21. in 22. maja premagal nadvojvoda Karol. Prvič je bil Napoleon premagan. Do sedaj je veljal za nepremagljivega. Toda žalibog naši niso znali izrabiti te zmage in tako jim je Napoleon 5. in 6. iuli.ia vrnil ta poraz pri Wagramu. tudi tam blizu.
Avstrija je morala skleniti sramotni mir in takrat smo tudi ni Slovenci prišli pod francosko oblast. Toda konca še ni bilo. Hrabri Tirolci pod vodstvom junaškega Andreja Hoferja so se uprli. Trikrat so spodili sovražne Francoze in Bavarce iz svoje dežele, a nazadnje so se morali ukloniti. Junaški Hofer je bil v Mantovi na povelje Napoleona ustreljen.
1'udj papežu je vzel njegove dežele, njega samega jc odpeljal v sužnjost na Francosko.
Sto milijonov ljudi se mu je klanjalo, njegova obla$t je segala od severnega morja pa do konca Dalmacije, Francosko, cela Nemčija,
Španska, \elik kos Avstrije. Portugalska, Ni zozeinska, cela Italija je klonila svoj tilnik pod niegovo peto in vendar ni bil vesel. Ni imel sina. kateremu bi vse to bogastvo zapustil. Zato se ic ločil od svoje prve žene in se p<. ročil z vojvodinJo Marijo Lujizo, hčerjo na šega tedanjega cesarja Franca I., ki mu ir 20. marca 1811. rodila sina. katerega ie ime noval »Kralja rimskega«. Naslednika je imel. kaj 'e hotel še več.
Šc Rusijo jc hotel ukloniti. Ni hotel trpeti, da bi bila na vzhodu mogočna država. Zato jc še po nji iztegnil svoj roko
Pol milijona ljudi sc je na glas njegove trompete zbralo pod orožje, tudi ilirski polk, \ katerem so služili naši slovenski fantje, ic moral ž njim. Cez Nemško iu Poljsko je gnal svoio velikansko armado proti Rusom. Ti pa so se um umikali vedno globlie v deželo, niso se hoteli spustiti ž njim v večji boj. Vedeli so, da ie blizu zima. najhujši sovražnik vojski Dne 1-1. septembra 1812. je prišel v Moskvo, k.ier je hotel prezimiti. Toda na Ruskem je h bila sojena smrt njegovi vojski. Rusi so sami zažgali Moskvo in Napoleon jc moral preži miti pod milim nebom v mrazu in snegu.
Vrniti se je moral nazaj. Še 100.000 voja kov je imel. pa tudi tem je bila sojena smrt Pritisnila je zima. lakota, gavrani so plavali nad to, smrti zapisano vojsko, sedli so na zmrznjence ob potu. Od zadaj pa so pritiskali zime navajeni ruski kazaki. Vsa pot ie bila polna zmrznjenih in ubitih vojakov. 40.0f«i mož jc prišlo do reke Berezine. čez katero sta bila dva mosta. Vse jc drlo čeznje, kajti za hrbtom so začeli pokati ruski kanoni. Strahn vit nered je vladal, reka je komaj odnašala mrtvece, ki so našli stnrt v njenih ledenih va lovih.
Tako je ruski sneg zagrnil to velikansko armado s ploščem iniru v večno spanje.
Prostejc so zadihàli po tei nesreči vsi narodi v Evropi. Tlačeni narodi so se vzdignili in prišlo je do svetovne bitke pri Lipskem (Leipzig) na Nemškem. Napoleonova zvezda vojne sreče ie zatonila. Bil jc premagan. Zbežal jc na Francosko.
Zavezniki so mu ponudili ugoden mir. katerega pa v svoji oholosti ni sorejel. Za vezniki so nato zasedli Pariz in Napoleon je bil odstavljen. Dali so niti ob Italiji ležeči otok Elbo v dedno last in 2,000.000 frankov pokojnine in 400 prostovoljcev ie smelo ž njim. Toda ni še miroval. Razni spori na Fran.o-skem in med zavezniki so ga napotili na Francosko. Vojaštvo je stopalo na njegovo stran. A šteti so bili njegovi dnevi. Bil je premagan pri Waterloo v Belgiji. Hotel je zbežati v Ameriko, a Angleži so ga vjeli in odpeljali na skalnati otok Sv. Helene v Južni Afriki v ujetništvo. Tu je živel do svoje smrti. Evropski narodi so živeli v miru, počasi so se celile krvave rane. Mir ie vladal v Evropi. Leta 1821. pa pride novica, da je 5. maja 1821. umrl na Sv. Heleni — Napoleon kot spokor-jeti katoličan. Leta 1840. so ga prepeljali na Francosko in ga tam ob silni žalosti in joku ljudstva pokopali.
Še par besedi o njegovem značaju. Bil jc majhen človek, meril je komaj 163 cm., eden največjih vojskovodij, hraber, zvit, samogol-ten. Imel je nešteto vrlin zraven jeklene volje, a mnogo človeških napak. Sam se je smatral za nekaj višjega, za božjega poslanca. V začetku je bilo to res. Ukrotil je krvoločno revolucijo, a njegov brezmejni pohlep po slavi in oblasti ga je dovei do padca. A bil je velik mož in francoski narod ga smatra za polboga.
V prihodnji številki »Domoljuba« se pa hočemo ozreti na razmere pri Slovencih, katere jc povzročil Napoleon s tem, da je prišla večina slovenskega ozemlja leta 1809. pod francosko oblast.
Političen pregled.
DRŽAVNI ZBOR.
Listi ugibajo, kdai se skliče državni zbor. Nekateri menijo, da bo sklican šele koncem oktobra, in ne Id., kakor se je prvotno mislilo.
AVSTRO-OGRSKA NAGODBA.
Ker so se prejšnji teden nagodbena |X)ga-ianja razbila. Ogri pa nagodbe potrebujejo, zato se bodo bržkone pogajanja nadaljevala ta mesec v Budimpešti. Težko ie prerokovati, kak uspeh bodo imela ta pogajanja. Ogri bi nagodbo radi imeli, pa so svojeglavi in nočejo ničesar slišati o avstrijskih zahtevah. Avstrii-ska vlada pa tudi ne odneha in ne bo odnehala. ker zahteva samo pravico. Zato ie mogoče, da se tudi v Budimpešti ne bo izvršila nagodba. V tem slučaju ne preostane drugega. kakor da so sklene le začasno nekaka pogodba med obema državnima polovicama, ki pa seveda Ogrski ne bo prinašala takih koristi. kot bi ji nagodba, če bi bila rešena v njihovem smislu. Drugi pa pravijo, da se bodo Ogri omehčali in izpolnili avstrijske zahteve. »Budapest« že piše v tem smislu, češ, da bi Ogri lahko privolili v malo zvišanje kvote, ako se jih na drugi strani zato odško-liuie. Toda znano je, da je bil ogrski ministrski predsednik že pri zadnjih pogajanjih za isto pripravljen, da ie pa avstrijska vlada kratkomalo odklonila dati Ogront kako koncesijo. Avstrijska vlada ho bržkone pri tem stališču vztrajala in Ogrom ne bo ostalo drugega. kot podati se popolnoma ali pa bodo brez nagodbe!
PRESTOLONASLEDNIK IN CESAR.
Vsepovsodi se opaža, da prestolonaslednik Prane Ferdinand vedno bolj posega v javne zadeve. Cesarjeva želja ie. da sodeluje pri vseh važnejših imenovanjih. Prestolonaslednik se z vsemi merodajnimi političnimi osebami dobro razume. Cesar se tudi pri drugih prilikah ozira na prestolonaslednika.
NAGODBENA POHAJANJA S SRBIJO.
Pogajanja s Srbijo o trgovinski pogodbi se to leto ne bodo več pričela. Zanimanja za kako drugačno nagodbo, kakor za pogodbo z najboljšimi ugodnostmi brez priznanja na veterinarskem polju Srbiji ni ne na Dunaju, niti v Budimpešti.
OGRSKA VOLIVNA REFORMA.
Socialni demokrati delajo velike priprave za K), oktober, ko se bo otvoril ogrski parlament. Delo se ustavi in pred zbornico se vrši velika demonstracija za splošno volivno pravico. Enako demonstracijo prirede tudi hrvaški socialni demokrati.
RUSKI MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE NA DUNAJU.
Na Dunaju je bival nekaj dni ruski minister za zunanje zadeve Izvolsky. Temu dejstvu se pripisuje splošno velik pomen. Prvič se gre za Makedonijo. Pred par dnevi so v Carigradu zastopniki velevlasti sprejeli od Avstrije in Rusije izdelali načrt pravosodne reforme v Makedoniji, kar pomeni velik uspeh avstrijsko-ruske diplomacije v tem kočljivem vprašanju. — Obravnavalo se je tudi o rusko-angleški pogodbi. — Izvolsky bo sprejet tudi v avdijenci od rumunskega kralja Karola, ki se te dni mudi na Dunaju, gotovo ne brez posebnega namena. Obravnavala bosta o balkarskem vprašanju.
MAKEDONIJA.
Na vseh krajih iu koncih se govori o reformi v Makedoniji, vendar moramo reči. da je v zadnjih treeh letih to reformno delo imelo jako malo uspeha. Ni ga tedm, da ne bi poročali o kakem spopadu makedonskih band, o grozodejstvih, ropih in umorih, ki jih morajo prestati makedonski kristjani. Kristjani tniiiioma zapuščajo Makedonijo, eni gredo v Srbijo, drugi v Bolgarijo, tretji na Orško. ostali po v Ameriko. Skrajni čas je že. da sc izvede pravosodna reforma, ker bolni mož oli Bosporu Turek, je slabši kot za nič.
FRANCOSKA.
Poročali smo žr o sporu med francoskimi liberalci in socialisti. Ker pa imao prvi 350 mož v parlamentu, ne žalujejo preveč po nezvestih rdečih bratcih, in odločujejo sami, kako naj sc dela politika. Ker pa ne znajo nič drugega, kakor preganjati cerkev, so zopet začeli pridno »laizrirati«. —- 19. pr. mes. so zapodili n rš n I i n k e iz Bloisa, in karmeličanke i/. Roubaixa. Senator Leconite piše. da bo socialistom še zelo žal. ker so se ločili od radi-kalcev, socialist Allard pa meni, da bodo ra-dikalci zdaj alirali.
RUSKO-ANGLEŠKA POGODBA.
Posameznosti rusko-angleške pogodbe si,-ccr še niso objavljene, vendar je v glavnih IMitczah že znana. Težišče vse pogodbe je v vprašanju, katera država bi imela odločilni vpliv v Perziji. Pogodba reši to vprašanje tako-le: Perzija se razdeli v dva dela. Južni del je pod angleškim vplivom severni pa pod luskini. Obe državi se obvežeta, da ne bosta delali druga drugi tiikakih ovir, k5r se tiče trgovinske ugodnosti, železniških in rudniških koncesij na dotičnem interesnem ozemlju. Rusiji pripadejo na ta način najbogatejše perzijske provincije, Anglija pa se je zavarovala proti razširjenju ruskega vpliva na perzijski zaliv. Nadalje priznava v pogodbi Rusija, da v Afganistanu prevladuje angleški vpliv. Tibet se popolnoma odtegne ruskemu in angleškemu vplivu. Značilna je v pogodbi določba, da ne sme Angleška Afganistana i>orabiti kot nekaka zbirališče vojaštva in orožja proti srednieazjiski ruski posesti.
NEMIRI V MAROKO.
Iz Maroko sicer prihajajo poročila, ki si mnogokrat nasprotujejo, da človek ne ve, pri čem da je. vendar sedai prevladujejo poročila, ki pravijo, da gredo maroški nemiri k svojemu koncu. Po pristaniščih maroških so se nemiri polegli in vlada popoln mir. General Drude ima nalogo, prisiliti k miru vse maroške rodove. V ta namen se vrše že dalj časa pogajanja. Doslej so se podvrgli rodovi Uled-Zejan, Zenat in Ziaidia ter podpisali tozadevno pogodbo. Pogoji so v glavnem ti, da se izroči orožje, kaznujejo morilci in izročijo Francozom, ter da uporniki plačajo odškodnino dva milijona frankov za pristaniška dela v Kasablanki. Maroške rodove pa, ki se nečeio podvreči, bo general Drude z vojaško silo pokoril. Kaže se pa, da ne bo mnogo rodov, ki se mu bodo tipali upirati. Dan za dnem prihajajo poslanci, da se pogajajo in podvržejo generalu.
Med sultanovimi četami in med uporniki se je pa vršil boj. v katerem so bile sultanove čete poražene. Uporniki so vjeli 209 sulta-. novih vojakov, 38 so pa odrezali glavo. Sultan Abd el Aziz se hoče pogajati s francoskim poslanikom v Tangenti, Regnaultom.
AMERIKA SE PRIPRAVLJA.
Amerika ie pričela resno računati z možnostjo vojske z Japonsko. V ta namen je dala
zgraditi štiri bojne ladje, ki bi celo večje kot angleška »Dreadnought«. največja vojna ladja angleška. Amerika si hoče s tem ustvariti močno brodovje za Tiho morje.
DALJNI VZHOD.
Potniki iz Vzhodne Azije poročajo o veliki vstaji na Koreji proti Japoncem. V celi državi vlada popolna anarhija. Po mnogih okrajih se vrše spopadi, ki se vedno bolj liino-že. Le glavno mesto Söul je mirno. Zato so pa tem bolj notranji boji krvavi. Japonci požigajo vasi, japonski trgovci pa draže žito.
V Vladivostok!! so zaprli deset preoblečenih častnikov-oglcdiihov. Japonci zahtevajo. na.i jih Rusi izpuste, a Rusija tega neče.
NEMIRI NA KITAJSKEM.
vedno naraščajo. 200 vstašev je naskočilo mesto Luičao, bili so pa odbiti. Stotnik cesarskih čet je padel. Nezadovoljstvo v okraju Kaočao vedno narašča.
usten.
Spomini s potov in cest.
Piše Anton E.
6.
Tik ob zeleni Savi pelje kolovozna pot. Siv, težek prah leži po kolesnicah, solncc kuri čvrsto v hrbet, zrak ie miren in soparen.
liho hodimo ob strani. Spodaj lahko šumi zelena reka svojo žalostno, dolgo pesem. Crnoblečena dekle gre z nami; otožno in brez besed stopa po ostrem kamenju, kakor bi hodila k pogrebu.
Sreča nas prijazen mož. Njegovo lice je pepelnaste barve, oči njegove žive in vesele. Gleda nas, kakor bi hotel govoriti z nami. Ti. Ivan, si ga vprašal:
»Cujte, gospod, kje bi se mogli prepeljati čez reko?«
»Cez reko? . . . Prosim, pojdite za menoj! Skozi grmovje pelje pot na brod in težko bi našli sami.«
Šli smo za prijaznim možem. Bil je vesel človek, kakor jih je malo na tem božjem svetu. Celo ti, Ivan. ki si vedno resen in nekoliko zamišljen, si se razveselil.«
»Lepo in veselo je življenje tukaj ob Savi. ali ne. gospod?«
»Lepo in veselo življenje? Eh. vedite, na najlepšem kraju ostane pust in žalosten človek tak, kakor ga je ustvaril Bog. In veseljak ostane povsod veseljak, magari da ga vtaknete v najbolj pusto luknjo na svetu. Tako je tudi z menoj: povsod sem vesel .... Poglejte semkaj! Včeraj sem čez to-le ajdo nesel utopljenca, ki smo ga dobili tamkajle na pesku. In pri tem žalostnem opravilu sem se smejal. Mislil sem; Blagor tebi, ako si v nebesih! in prav nič nisem bil otožen.«
Cez ajdo se je v resnici še videla ozka gaz. Vsi smo radovedno gledali proti kraju nesreče, le črnooblečena dekle se je obrnila na drugo stran. Prijazni mož je še enkrat stopil čez njivo in je kazal, kako je ležal utopljenec na pesku.
Šli smo naprej. Veseli mož je še vedno govoril, a nisem ga poslušal. Težko mi je bilo pri srcu, kakor človeku, ki je storil velik greh. Mislil sem na utopljenca. Revež se je najbrže ponesrečil, kakor je pripovedoval veseli mož.
V žalostnih mislih sem stopil na splav. Peljali stno se po zeleni vodi. In tedaj mi je silila kri v glavo in k srcu. Ako bi tudi jaz umrl danes v tei zeleni in globoki reki? Kako bi stopil pred svojega sodnika? — Pogledal sem čez gladino vode in zaprlo mi je sapo. Sklonil sem se k tlom. Hitro kakor blisk so hitele slike mojih grehov mimo duše. Toliko zlobna zavisti! Toliko poželjenje po prijetnem življenju! Toliko trdosrčnosti proti bližnjemu!
In spomnil sem se raznih mest v katekizmu. spomnil sem se starih pridig, ki seni jih slišal in pozabil že zdavnaj, spomnil sem se zlasti največje zapovedi: »Ljubi svojega Ik>ga čez vse!«
Kako sem izpolnjeval to največjo zapoved? O, manj sem ljubil Boga, kakor prijetno življenje manj kakor veselje oči in življenje slasti, manj kakor srečo, večkrat celo ntanj kakor prazno govorjenje in smeh !---
Splav je zadel ob nasprotni breg. Vsi so že skočili na suho, samo črnooblečena dekle in jaz sva še stala na splavu .Ivan. ti si nama podal roke, in odšli smo tiho naprej . . .
Šla sva po predmestni ulici, vsa blatna pod noge. Gost jesenski dež je lil. Umazani vozovi so drdrali mimo hiš in škropilo ie na vse strani blato. Tesno ob zidu sva hodila.
Mestni delavci so popravljali jarke. Teža življenja se jim je brala na razoranih obrazih. Kadar je hitela svetla ekvipaža po blatu mi-
mo, tedaj so se stisnile njihove pesti, oči so žarele v ognju nejevolje . .	, , ..
»Oni se vozijo v vozovih preoblečenih z žametom, da se niti kapljica blata ne prime svi In ih oblek. Mi smo tudi ljudje! in vendar dannadan brodimo blato. Zakai morajo biti na svetu gospodje iu hlapci? Ali bi ne bilo lepše, da smo vsi enaki, vsi bratje, vsi gospodje? Ako jaz brodim po blatu, naj brodi tudi moj gospod, saj je človek kakor jaz!«
Cisto po sredi ulice .ie stopal, skoraj do kolena v blatu, mlad fant.
»Kant zakaj orješ blato, ako ti ni treba?« se oglasi star delavec, ki strga po jarku.
»Ves svet orje po blatu; tudi gospodje, ki se gibljejo v kočijah, gazijo blato in še grje blato!« se oglasi umazani fant sredi ceste.
»Pa vendar, stopil bi k zidu, da bi te ne zijali ljudje!«
»K kaj ljudje! Naj vidijo, kako živi capin Štefin.«
»Prisitioda si in ostaneš!« zamrmra stari delavec in potegne s strguljo po jarku, da mu voda oškropi hlače do pasa.
Capin Štefin pa še vedno brodi po sredi ulice.
»Čudak, ali ne?«
»Fant je pokvarien in gotovo velik lump!« si sodil ti Ivan.
Naenkrat se pripelje črnoblesteča kočija po sredi ulice, naravnost proti capinu Štefinu.
»Ho-op!« zakliče kočijaž.
»Hč-he, nc boš me pregnal! Poznani, n<> spo, mlini, vlačugo, ki sedi v tvoji kočri! Hé-he, capin štefin se ne ogne!«
»Bodi pameten, fant!« zakliče mestni delavec.
V istem hipu se skloni iz okna kočiic bleda gospa; zlata zapestnica ji zablišči na roki.
»Kočijaž, kar poženite! Lump je sam kriv, ako se ne ogne.«
Kočijaž je švignil z bičem po vrancih
»Hi-i!«
Konja sta zadela ob fanta ki je pai na tla. Kočijaž jc ustavil.
Gospa zopet pogleda skozi okno. V iezi ji zabliskajo oči.
»Kje je policaj? Kočijaž. pokličite policaja! Lump mora v zapor! Hoj, policaj!'.
Vsa rdeča je postala gospa od jeze.
Izza vogla je prišel policaj. Zgrabil ie fanta, ki je bil le nekoliko ranjen na desni roki in ga je odpeljal. Tedaj pa se je zasmeje la gospa in je tlesknila z rokami.
Kočijaž je pognal in zdrdrala je ekvipaža, da je škropilo blato na vse strani.
(Konec prih.)
Razgled po domovini
Smrtna kosa je pokosila pretekli teden duhovnika v najlepših mladostnih letih. V Kropi na Gorenjskem je umrl na svojem domu č. g. Lenart Zupan. Rojen je bil 4. novembra leta 1873, v mašnika posvečen 22 julija 1897. Služboval je v Planini, v Šmarju in na zadnje v Tržiču. Tu se ga je polotila nevarna bolezen, za katero je polagoma hiral. Iskal si je zdravje v Kandiji, a odšel je brez upa. Gospod ga ie hotel k sebi. Preteklo soboto, dne 28. septembra, so izročili njegovo truplo materi zemlji. Naj počiva v miru!
Vročinska bolezen je ponehala v Ljubljani. Pač pa je še nekaj bolnikov v Postojni, v Zatičini in v ribniškem okraju. V Št. Vidu pri Zatičini je obolel tudi ondotni zdravnik dr. Repič.
Osemdesetletnico ie obhajal pretečeni petek presvetli knez Ernest Windischgraetz na Bledu. Slavljenec je kljub visoki starosti še čil in čvrst. Udeležil se je tudi naših slovenskih katoliških shodov v Ljubljani in pri vsaki priliki rad pokaže ljubezen do naše domovine, do našega ljudstva in do napredka katoliške misli med Slovenci. Slavljencu kličemo: Še na mnoga leta!
Osebna vest. Za kaplana v Breznici na Gorenjskem je nastavljen novomašnik gospod 'osip Bambič mesto obolelega pesnika gospoda A. Medveda, ki gre v pokoj in se naseli v Kamniku.
Krščansko-socialna zveza v Ljubljani je imela v ponedeljek, 23. pr. mes. sejo, kateri se ie poročalo o ustanovitvi novih društev v Vodinatu pri Ljubljani, Zagradcu, Ambrusu in Mošnjah ter v ljubljanskem Trnovem. Vsa društva so se sprejela v »Zvezo«. — Desetletnico katoliškega rokodelskega društva na Vrhniki sprejema »Zveza« v svoj program. Vršila se bo prihodnje leto. — Zveza prične redna predavanja prihodnji torek, 8. t. mes. Ze sedaj opozarjamo Ljubljančane na ta važna predavanja ki se vrše v zvezinih prostorih v »Unionu«. Knjigovodski tečaj se bo vršil ob sredah. Čas se naznani. Istotako bo priredila »Zveza« socialni kurz in govorniški tečaj.
V Trbovljah se je ustanovil v nedeljo, dne 22. septembra, v ondotnem katoliškem delavskem društvu telovadni odsek. Oglasilo se ie že več za telovadbo navdušenih mladeničev. Na zborovanje je došel iz Ljubljane gospod knjigovodja Podlesnik.
+ Sramotenje papeža in krščanske vere. »Slovenski Narod« je priobčil podel članek proti papežu, ki ga sramoti na vse mogoče načine. Očita mu, da je v mladih letih krave pasel, da je najhujši sovražnik vede, da z bičem tolče po vernikih itd. Hribarjevo glasilo dalje piše o papežu, da ni »nič več in nič manj kakor vsak drug duhovnik«; trdi. da je v »takoimenovanem« svetem pismu »vse polno zmot« ter da je »znanost dokazala, da sveto pismo ni božje razodetje, ampak le človeško delo«. Vse to, kar sveti oče v svoji encikliki obsoja, proglaša »Narod« naenkrat kot nezmotljivo pridobitev znanosti. Največja lopovščina je pa v tem. da je članek podpisati: »Katoliški duhovnik«. Samoobsebi je umljivo, da noben katoliški duhovnik ni pisal takega grdega članka, ki kaže že kar besno sovraštvo do vsake vere. To je zopet donesek k Hribarjevemu »krščanskemu demokra-tizmu«. Člani »Jugoslovanskega kluba« naj si prečitajo ta članek in naj odgovore, ali morejo sedeti skupaj z zastopnikom takega poganskega svetovnega naziranja! Naročniki »Slovenskega Naroda« pa. ki trpe tak list v svojih hišah, naj se globoko sramujejo, kajti pošten človek nc more biti naročnik takega glasila!
»Kmečka zveza« za ljubljansko okolico je imela, kakor smo v zadnjem »Domoljubu« na kratko omenili dobro obiskan shod na Dobrovi pri Ljubljani. Shod je otvorih gospod nadučitelj M. Rant. Govoril je dr. Lampe o podrobnem programu »Kmečke zveze«. Opozarjal je tudi na korist novoustanovljene domače posojilnice in na ugodnosti pri konver- ' ziji intabuliranih dolgov na nižje obresti ali na amortizacijo. Govornik je razkrinkal gonjo »svobodomislecev« in liberalno učitelj-stvo. ki se je izreklo za »svobodno« ali brez-versko šolo. Bilo je soglasno sklenjeno: Ker
se je slovensko liberalno učiteljstvo izreklo za brezversko svobodno šolo. se nai vsi krajni šolski sveti pri nameščevaniu učiteljev dobro potiče, ali so dotični člani liberalne ali krščanske zveze. Odločno se naj protiviio. da bi bil nastavljen učitelj ali učiteljica iz liberalne učiteljske zveze in naj zahtevajo povsod. da se nameščajo samo krščanski učitelji iu krščanske učiteljice. Za dež. zbor kranjski se zahteva volivna reforma, po kateri dobi slovensko ljudstvo večino. Vsi člani »Kmečke zveze« se zavežejo, da pri prihodnjih dežel-nozborskih volitvah ne dajo svojega glasu nobenemu kandidatu, ki se ne zaveže, da bo z vsemi silami delal na to. da se doseže taka volivna reforma po kateri pridejo zastopniki kmečkega ljudstva v večino.
S'ovesnosti na Gradu pri MIrnu na (Soriškem. Kakor že naznanjeno, vršila se ie tri-dnevnica v romarskem svetišču žalostne Matere Božje na Gradu pri Mirnu, in sicer v soboto. nedeljo in ponedeljek, 21., 22. in 23. septembra. Obhajala se je namreč 150letnica svetili stopnic in 50Ietnica ob cesti, ki pelje na prijazni griček takoimenovani »Grad« postav-I čilega k riževega pota. Kapelice križevegs pota so bile čedno osnažene in prenovljene, enako tudi veličastna cerkev na Gradu ie kazala marsikatero noviteto. Romarjev je došlo žc v soboto na tisoče iz bližnjih in daljnih krajev, največ ljudstva pa je bilo zbranega v nedeljo pri pontifikalni maši ob 10. uri. katero je daroval ob asistenci stolnega prošta nisgr. Faiduttija monsignorov Lukežiča in Castelliza in preč. duhovščine prevzv. knezo-nadškof Frančišek Sedej. Pri pontifikalni maši .ie pel pevski zbor društva »Zvezda« iz So-vodenj-Rubij v družbi z mirenskimi pevci. Romarjev je bilo te dni nad 15.000; obha-jancev na nedeljo nad 1800.
Vse pošteno časopisje se zgraža nad to-lovajstvom, ki so je uprizorili poslušalci istrskega poslanca Mandiča nad poročevalcem »"Slovenca« g. Terseglavom. Le Mandič ni našel besede, da bi bil obžaloval ta lopovski napad. In vendar hoče 011 delovati, da se zdrn-
žijo Jugoslovani v enoten klub. Je-li on sposoben za to delo!! Istrski volivci bodo vedno bolj spoznavali gospoda Mandiča. Tudi prav!
Svobodna šola in dijaštvo. Na shodu na-rodno-radikalnega dijaštva v Celju, kojega so pozdravili tudi dr. Kukovec, general Narodne stranke, poslanci Roblek, Ježovnik, mariborski odvetnik dr. Rosina in na katerem e bil tudi Hribar iz Ljubljane, se je obravnavalo tudi o svobodni šoli. Da se spoznamo, treba nam je navesti par stavkov iz govorov o tem predmetu. Dijak Zalar je govoril: »Hočem'), da imej učiteljstvo svobodo prostega gibanja. Znanost se tic more prilagoditi v nobenem ozirtt verskim legendam (bajkam). Danes pa v eni uri podere katehet, kar je pro-fesor po dolgem trudu s težavo sezidal. Zato mora svobodna šola zahtevati ločitev šole od ortodoksnega (pravega) cerkvenega verstva. Svobodna znanost in konfesionalno verstvo se nikdar ne dasta spojiti. Edino logična posledica je: divorcons (ločimo se!)« — Dijak Munda je zahteval, da se odločno zastopa ločitev cerkve od šole. Priporoča tudi ustanovitev samostojnega slovenskega društva svobodna šola. — Ko so bili vsi dijaki na ta način pripravljeni, predlagala in sprejela se je rcsolucija, v kateri se narodno-radikalno dijaštvo pridružuje agitaciji za svobodno šolo in zahteva ločitev cerkve od šole. Tako govori dijaštvo, katero »Narodna« stranka s ponosom imenuje svoj naraščaj!
Liberalci proti šolskim sestram. Kako strupeni nasprotniki so slovenski liberalci, ki so si prilastili vodstvo Ciril-Metodove družbe. šolskim sestram, so pokazali pri otroškem vrtcu v Gaberju pri Celju. O tem poroča »Slovenski Gospodar« sledeče: »Minolo zimo je sklenila občina okolica Celje otvoriti v Gaberju otroški vrtec pod pogojem, da ga vodijo šolske sestre. Stanovanje in učila naj preskrbi občina, učiteljico pa naj bi plačevala družba sv. Cirila in Metoda. Izvršitev tega sklepa je občinski odbor izročil liberalnemu odborniku dr. Rožiču. S tem je postavil, kakor pravimo, kozla v zelnik. Vrtec bi se imel otvoriti že spomladi in takrat bi dobila službo vrtnarice gotovo šolska sestra, ker je bila družba sv. Cirila in Metoda še v rokah krščansko mislečih mož. Toda dr. Božič je stvar tako dolgo motal, da je prišla družba sv. Cirila in Metoda v liberalne roke. Sedanje vodstvo te družbe je izjavilo, kakor se govori, da ne mara šolske sestre in da ji ne da nobene plače. Sedaj je dr. Božič na svojo roko kar hitro otvoril vrtec. Šolskim sestram je pravil, da je za nje, delal pa je proti njim. Njegov tovariš profesor Jošt pa je povedal resnico. Agitiral je namreč za vrtec in pravil ljudem, da je on in niegova stranka, tedaj tudi dr. Božič, proti šolskim sestram. Za šolske setre so, tako je govoril, samo duhovniki. V odboru občine okolica Celje so modri, izkušeni možje. Ali nimajo toliko moči in poguma, da bi se ustavili samovoljnemu postopanju mladega, neizkušenega liberalnega dr. Božiča? Ali je dr. Božič več kot župan in občinski odbor, čeprav nič ne ve, kaj se v Gaberju godi? Treba je odločno nastopiti proti dr. Božiču in njegovemu pomagaču tajniku Percu.« — Na vsak način bodo napravili prej ali slej tudi po drugih zavodih, na katerih podučujejo narodne šolske sestre. Za to nam jamčijo liberalni odborniki Ciril - Metodove družbe notar Hudovernik. advokat dr. Novak in dr. Žerjav.
»Zapisnik uslužbencev«. »Katoliška bukvama« je založila novo tiskovino za vpisovanje uslužbencev, kakor to zahteva novi obrtni zakon. Tiskan je zapisnik na trpežnem papirju v malem formatu in stane pola 6 h.
Izvoz krajskega zelja. Za po vsem svetu sloveče kranjsko zelje je bila letos v šentvi-
ški okolici in na Posavju izredna dobra letina. Zelje je vsled ugodnih vremenskih razmer nenavadno čvrsto in zdravo ter kakor nalašč za izvoz pripravno. Na železniški postaji v Vižmarjih ga dan na dan nalože po en ali dva vagona v Trst, Laško, Levanto ali Egipct. Ta kupčija se baje prav dobro izplača.
Dolžno ,t zgiasltve črnovojnlkov. Vsi v
mestnem okolišu stanujoči črnovojniki, ki so služili v stalni vojski v vojni mornarici, deželni hrambi (vštevši tudi njih nadomestne rezerve) ali v orožništvu, kakor tudi drugi črnovojniki. čeprav niso služili, ki pa so določeni za slučaj sklicanja črne vojske za posebno službovanje, in ki imajo v ta namen posebne namembnice, se imajo v dobi od 10. do vštetega 19. oktobra t. 1. od 8. do 12. ure predpoldne osebno zglasiti pri mestnem magistratu v pisarni vojaškega referenta, II. nadstropje. sobna št. 9. Prinesti pa morajo svoja izkazila, to ie: črnovojniško knjižico, oziroma namembnico, oprostnico ali izpustnico s seboj. Dne 10. oktobra se morajo predstaviti, oziroma zglasiti leta 1865 rojeni črnovojniki; 11. oktobra letnik 1866; 12. oktobra letnik 1867; 14. oktobra letnik 1868; 17. oktobra letnik 1869; 16. oktobra letnik 1870; 17. oktobra 1871; 18. oktobra letnik 1872; 19. oktobra letnik 1873, in vsi mlajši letniki črnovojnikov. Oni črnovojniki pa, ki se zaradi nepremagljivih ovir ali verjetno dokazanih, zelo nujnih rodbinskih ali osebnih razmer nikakor ne morejo zglasiti v prej omenjenih dneh, se imajo naknadno predstaviti v gori označenem uradu dne 25. oktobra t. 1., med 8. in 12. uro dopoldne. To dolžnost zglaševanja velja tudi za nekdanje častnike. Kdor zamudi ali opusti predpisano zglasitev, se kaznuje z denarno globo v znesku 4 do 200 kron.
Sorška afera pred sodiščem — končana. Pred tednom se je dostavil odlok obsojencem iz sorške afere, ki so prosili za pomiloščenje. Pomiloščena sta Vencel Bukovec in Marija »Bukovec, ki sta bila obsojena na tri, oziroma na dva dni zapora. Dalje sta pomiloščena Ana Dolinar in Jurij Oman. ki sta bila obsojena na pet, oziroma na deset dni. Za pomiloščenje so prosili tudi Ivan Luštrek, ki je bil obsojen na tri mesece, Franc Bukovec, ki je dobil 10 tednov in Andrej Dolinar, obsojen na deset dni, a ti niso pomiloščeni.
Ponesrečil se je pred dobrim tednom v Borovnici 271etni zavirač Ignacij Merezeni, stanujoč v Šiški. Ko je stopil iz tovornega vlaka, je v trenotku pripeljal mimo pomožni stroj, ki je Merezina podrl na tla in mu prereza! život. Ponesrečenec je bil oženjen in zapušča nepreskrbljenega otroka in vdovo.
Morilec Ljubljančanke Malči Altmann se je obesil. V državi Illinois v Ameriki je bil obsojen John Krulc radi umora, ker je ustrelil svojo nezvesto ženo Malči Krulc, rojeno Altmann, na zapor v nedoločen čas. Krulc je bil radi te obsodbe tako potrt, da se je v ječi obesil. Ako bi se bil v ječi dobro obnašal, bi ga bil smel sodnik čez eno leto pomilostitl.
Vse somišljenike prosimo, naj nam točno poročajo o vsem gibanju in delovanju naših »Kmečkih zvez«. »Domoljub« je glasilo »Kmečkih zvez« — tako ie bilo sklenjeno — zato se naj obvešča uredništvo o vseh zborovanjih.
Vera In Izobrazba. Pod tem naslovom je prinesel »Primorski List« mal člančič, ki ga tu prinašamo, ker se nam zdi zelo primeren tudi za naše razmere. Glasi se: »Liberalci se norčujejo iz našega ljudstva, ker je udano Kristusovi veri. »Soča«, »Primorec« in »Slovenski Narod« pišejo o »nezavednih kmetih«, o »duševni revščini« itd. Po tistih krajih, kjer je ljudstvo volilo krščanskega kandidata, očitajo mu. da ie vdano šnopsu in da je pro-
padlo. Bili smo in ostanemo odkriti sovražniki žganjepitja in ga hočemo omejiti. A liberalcem ni na tem, oni s tem le zasramujejo naše ljudstvo, ki je še verno. Navadno liberalci govore prikrito. O klerikalstvu kriče, mislijo pa katoliško cerkev, o pomanjkanju omike tožijo, s tem pa blatijo katoliško vero in širijo napačno izobrazbo: pišejo o samostojnosti in néodvisnosti kmeta — kakor zadnje čase tudi naši novi prijatelji »agrarci« — na umu pa jim je le neodvisnost od katoličan-stva. Naše ljudstvo pa dobro ve, da je prva reč — naša vera. Naše ljudstvo hoče postati svobodno in neodvisno; a dobro ve, da pravi svobodi in pravi neodvisnosti so edina podlaga katoliška načela. — Naše ljudstvo hoče napredovati v znanju in gospodarstvu, v politiki in splošni omiki; toda prepričano je, da je to mogoče le v trdni verski zavesti. Visoke cilje imamo, poguma je dovolj v naših srcih za delo in boj; a ne damo si vzeti prepričanja, da je krona vseh naših misli in želja — naš<< vera. Casi so resni. Sovražniki vere se združujejo poveodi. V Pragi so se zbrali takozvani svobodomisleci. Zahtevali so. da se razkrist-jani naša družba. Naši liberalci doma od »Slovenskega Naroda« in »Edinosti« do »Primorca« so hvalili te ljudi, med katerimi je bilo tudi nekaj odpadlih duhovnov. Torej tudi doma so naši liberalci za razkristjanjenje. Kadar so volitve, so najboljši »kristjani« Na shodu teh svobodomislecev so bili zastopani tudi slovenski dijaki v Pragi, med temi jih je mnogo Goričanov. Doma v Gorici imajo visoko-šolci društvo, ki se zove »Adrija«. To društvo ima namen širiti med ljudstvo izobrazbo. Poglejmo, kaka naj bi bila ta izobrazba. V soboto so ti študentje imeli shod, na katerem so izjavili, da sprejmejo medse vsakega dijaka, le klerikalnih, to je katoliških ne. S tem je povedano jasno, kaki so njihovi nameni. Mi se tega ne bojimo, ker imamo pred seboj jasen cilj. Ne smejo nam biti za zgled francoski katoličani, ki se nočejo udeleževati delovanja v javnosti. Pri volitvah so brezverci izdali geslo: proti veri; katoličani pa so ostali doma. To je brezvestno. Naši cilji so drugi!« Na delo torej! Ustanavljajmo vsepovsod izobraževalna društva in širimo po njih izobrazbo med ljudstvom. V »Kmečkih zvezah« pa naj goji naš dobri kmet stanovsko zavednost. Polje je odprto. Kdor ljubi svoje slovensko ljudstvo, naj se nam pridi uži in pomaga v našem smotru: na verski podlagi izobraziti in gospodarsko dvigniti naš narod.
Veliko ljudsko veselico priredi v nedeljo 6. t. m. pevsko društvo »Ljubljana« v vseh spodnjih prostorih hotela »Union«. Na sporedu je petje, godba, srečolov i. dr. Za srečo-lov so darovali kljub »Narodovemu« bevska-nju ljubljanski trgovci mnogo krasnih daril. Vabimo somišljenike na to ljudsko slavnost, pri kateri bo pel tudi mešani zbor g. Rusa iz Št. Vida nad Ljubljano.
Živinorejska razstava. Živinorejska zadruga za selško dolino priredi v petek, dne 4. vinotoka t. 1., živinorejsko razstavo v Selcih. V naši deželi je v tej dolini začela živinoreja najbolj napredovati in živinorejska zadruga deluje posebno na rejo čistega pinc-gavskega plemena, ki je posebno ugodno za mlekarstvo, je potreba, da se živinorejci s pomočjo razstave pouče o umni živinoreji ter za njo vzpodbujajo. Na razstavo je pripušče-no privesti bike, krave do petega leta in teleta v starosti od treh mesecev dalje; živina more biti čistega pinegavskega plemena. Za lepo živino je določenih več daril v denarju in častnih diplom. Razstava se otvori ob deveti uri dopoldne. Po ogledovanju živine bode poučno strokovno predavanje o umni živinoreji s posebnim ozirom na razstavljeno živino. Ob tej priliki je tudi živinski semenj, da
hode kupcem dana prilika za dober nakup plemske živine. Prilika dobe dana živinorejcem. da si bodo lahko ogledali vzorni hlev in gnojišče. Po zaključeni razstavi bo banket z godbo. Dne 4. oktobra bodo pri vseh jutranjih vlakih na škofjeloškem kolodvoru pripravljeni skupni vozovi, ki dospo v Selca ob eni uri. Kmetovalcem ki se zanimajo za živinorejo. se toplo priporoča, naj se te razstave udeleže v obilnem številu.
Vodstvo Slovenske Ljudske Stranke ie v svoji seji dnč 26. sept. poleg raznih drugih sklepov soglasno sklenilo, izreči javno svoje ogorčenje nad nečuvenimi dogodki, ki so se vršili v nedeljo 22. sept. v Ricmanjih v sramoto vsemu slovenskemu narodu. Vodstvo Slov. Ljudske Stranke izreka svoje začudenje nad obnašanjem poslanca Matka Mandiča. ki ni našel nobene besede, da bi preprečil ali obsodil tolovajski napad svojih političnih somišljenikov na »Slovenčevega« poročevalca ter izjavlja, da vsled tega ne zaupa njegovim besedam. da bi resno hotel delati za zedinjenje jugoslovanskih poslancev v državnem zboru.
Dragoceno darilo je dobila pred kratkim IH-družna cerkev Sv. \ida. župnija Brdo pri Lukovici. liosp. C. podaril ji je umetno izde-L . dva metra visok krstni kamen iz samega kararskega marmorja. Ta kamen bi bil v kras vsaki stolni cerkvi. In če povemo, da je veljal darovalca 6.000 gld. ali 12.000 kron — smo dovolj povedali!
Cena letošnji rebuli. Pri zaupnem razgovoru gg. županov in podžupanov iu drugih posestnikov iz Hrd. se je sklenilo glede cene letošnji rebuli priporočati srednjo ceno. to je 4o kron hektoliter ter naj navadni nameček odpade.
Nove orgije je dobila /upna cerkev v tio-reirem Logatcu. Blagoslovil jih je stolni kanonik ljubljanski veleč. g. dr. Andrej Karlin.
Vstop letošnjih novincev. Novinci redne vojske, vojne mornarice in deželne hrambe •>e imajo predstaviti dne 15. oziroma 16. ok-t hr.. pri pristojnem okrajnem dopolnilnem poveljstvu <>b 7. zjutraj v svrho nastopa aktivne službe. Enoletni prostovoljci pa nastopi'.« svoje službovanje direktno pri svojih polkih že 1. oktobra. \ slučaju, da bi kak -pomladi v vojake potrjeni mladenič ne dobil i ravočasno pozivnice. je dolžan da se iz-< ene zlim posledicam tudi brez pozivnice zgiasiti se za aktivno službovanje, na kar se i."Vinci s povdarkom opozarjajo. Nadomestni rezervisti so dni 3. oktobra vpoklicani.
Občinske vo'itve v Tržiču so se vršile l retečeni teden. V III. razredu so zmagali Movenci. \ prvem in drugem razredu so zmagli Nemci: v prvem razredu z IS proti I- glasovom, v drugem s 7 proti 3 glasovom. Proti izvolitvi v prvem razredu se vloži rekurz.
Dobavni razpis. C. kr. trgovinsko ministrstva naznanja trgovski u obrtniški zbornici v L jubljani, da si namerava c. kr. ministrstvo za domobrambo pri malih obrtnikih zagotovit: različne oblaJlne in opravne predmete. kakor- vsakov rstne čevlje, bluze, hlače, jermena, taške i. dr. IV»bave se morejo udeležiti kot člani prestojne. na podlagi obrtnega reda obstoječe obrtne zadruge ali kot člani kake obstoječe ali se snujoče pridobit-ske zadruge. ali pa tudi samostojno. Ponudbe ;e najkasneje do IV novembra lr*'7, 12. ure dopoidne pri c. kr. ministrstvo za do-niobrambo na Dunaju vlož.ti Razglas, obsegajoč vse tozadevne p^robnosti. e v pisarni trgov ske in obrtnišKe zhorr.i-e v Ljubliani na rgled.
Važno za naša slovenska dekleta. .Mnogo naših deklet odhaja z dežele v razna mesta v službo. Veliko število jih je tudi na Dunaju.
Prigodi se mnogokrat, da pridejo dekleta v službo k popolnoma brezverskim in judovskim družinam, kjer r.e morejo hoditi k sv. maši in prejemati sv. zakramente. Ne vedo si pa pomagati, kako bi prišle k vernim krščanskim rodbinam, ker nimajo nikogar, da bi jim svetoval. Na Dunaju je letos pomanjkanje dobrih služkinj. — Opozarjamo slovenska dekleta na to-le : Aka pride kaka deklica iz domovine na Dunaj v službo, naj ne pozabi se obrniti na slovensko, katoliško izobraževalno društvo »Straža«, kjer bo dobila primernih nasvetov in pouka; dobro je, ako se more izkazati s priporočilnim pismom od domačega dušnega pastirja. »Straža« ima svoje prostore v M. okraju Liniengasse št. 38. pri gosp. Pe-ternianu; g. predsednik »Straže« pa stanuje v VI. okraju Oumpendorierstrasse 104, II./10.
Omenjj.no še, da imajo najboljši uspeh oznanila v krščanskosocialnem listu »Reichs-post«. Upravništvo tega časopisa se nahaja v VIII. okraju Strozzigasse 42. Toliko v pojasnilo. Dobro in hvaležno, bi bilo. ako ponatisnejo te vrstice tudi drugi katoliški listi.
Opozarjamo naše naročnike na ameriška pisma, ki iih bo zopet priobčeval »Domoljub«. Naši vrli ameriški rojaki nam od vseh krajev pošiljajo zanimiva poročila. Uredništvo se jim uajtoplieje zahvaljuje in se še nadalje priporoča.
»Slovenski Narod« In krščanski učitelji.
Dobil sem nedavno par številk »Slovenskega Naroda« v roke in bral poročilo o Slomškovem zborovanju pod: klavrno — klavrno. — Res klaverno je to poročilo »Slovenskega Naroda«. Prvi dan naštel je klavrni poročevalec kakih 30 učiteljev in do 33 (ali koliko) učiteljic. No. to bi že nekaj bilo. a drugič našteje jih 15. Zakaj ni še v tretje štel. znabiti bi jih bilo kakih 5? Mežnarje itd. jih zove, v znani oliki bi iih lahko imenoval osle ali celo tatove itd., a zato še vse to ni res. kar mu njegova zmedena pamet narekuje. In kaj so mežnarji :nar kake barabe? Saj niežnar bo vendar nazadnje vaše plemenite kosti v zemljo spravil, je tedai tudi potreben, bolj kot vNarodove« čenče. Jako je pa pisec ravno svoje pristaše v piko zadel, rekši, da so Sloinškarji kruhoborci, saj ravno iz kruhoborstva so liberalni učitelji v vaš tabor pristopili v nadi. da jim bo dr. Tavčar in zdaj pane Hribar stotake delil. To so pravi kruhoborci. sicer ne bi bile nastale te stranke. Sicer pa vprašani: kdo ni danes več ali manj kruhoborec? .Ali vi zastonj vganjate take kozle po «Narodu»? Pri taki draginji moramo se boriti za vsakdanje življenje kakor vi. Ne mislite, da ne vemo. za kaj se vam gre. Upamo da ne bo dolgo, ko bodo vaši napredni tudi v našem taboru in postanejo — kaj ne mežnarji. ha se poznamo. Zabavlja lahko vsaka baraba, k temu ni treba študij, zato je vaš posel lehak. Res klavrno!
Zlobnost liberalnih listov. »Gorenjec« in Slovenski Narod« sta pred nekaj dnevi prinesla pikantno novico, da je kaplan Zabret od iantov izprešal denar in od »Zadružne zveze« dobil 150ft kron na poroštvo »nekega« zape-l anega kmetica ter s tem denarjem pobegnil v Ameriko. Seveda to niti v najmanjši pikici in re-, tudi ni res. da bi bil kaplan Zabret kdaj dal najmanjši povod k taki govorici Res pa je. da kaplan Zabret službuje v St. Vidu nad Ljubljano in ima tam kot načelnik hranilnice in posojilnice, kot načelnik krajnega šolskega sveta, kot blagajnik pri mladeniški organiza--i i in pri dveh močnih in pridno delujočih »čebelicah« z denarjem precej opraviti in tako z 1 udstvom mnogo stika Vé se torej, kam je namer ena ost take novice. .A prepričani smo. da gospod kaplan vsled takih lažii po liberalnih listih pri šentviškem ljudstvu ne bo izgubil prav nič zaupanja. K tem vrsticam naj pripomnimo samo še to. da se je šentviški nad-
učitelj Zirovnik po Ljubljani sprehajal v družbi z Malovrhom urednikom »Slovenskega Naroda« prav tisti dan, ko je »Narod« prinesel ono novico, in da je ravno isti Zirovnik zvest naročnik »Slovenskega Naroda« in »Gorenjca« in da ta dva liberalna lista posojuje po St. Vidu. Pojasnila k temu ni nič treba.
Pasji kontumac jc bil v kamniškem okraju (in sicer v sodnem okraju Brdo-Podpeč), zadnji čas podaljšan za dobo treh mesecev.
Krasnega bika pinegavske pasme, težkega nad MHKI kg prodaja »Živinorejska zadruga za Selško dolino«. Ogleda se lahko pri g Er. Demšarju, županu in posestniku na Zali-logu, ali pa dne 4. oktobra t. 1. o priliki pre-tnovanja goveje živine v Selcih, katero je priredila živinorejska zadruga za selško dolino.
Iz Preserja, 21. septembra. Nne 30. ju-lüa t. I. je bila pri nas volitev občinskega odbora. h kateri so naši posili-liberalci« vse skup z.bobnali. kar leze in gre. Vkljub temu in pa. da se je pristašev Slovenske Ljudske Stranke radi silnega dela komaj tretjina volitve udeležila, so liberalci popolnoma propali. Niti enega odbornika niso v odbor spravili. Pa ta blamaža jim ni bila zadosti. Iskali so še druge, in protest vložili proti volitve. .4 deželna vlada -Ifli je temeljito poučila, da so vsi njihovi ugovori neutemeljeni ali brezpomembni in odredila, da se ima volitev starešinstva takoj vršiti. Ista je bila razpisana na 21. septembra. Zupanom je bil izvoljen dosedanji župan Anton Kobi. Ker pa ni hotel radi svojih obilnih opravkov volitve sprejeti, je bil pri drugi volitvi za župana izvoljen Janez Rogelj, posestnik v Preserji. Svetovalci so: Anton Kobi. Matija Jerina. Erane Trojar, Janez Debevec, Martin Šuštar, Jožef Mazi. Jakob Suštaršič in Franc Kržič. Odstopi vienili županu izrekamo zahvalo za trud, ki ga je imel za blagor občine, novemu pa želimo, da bi korakal po potu. ki mu ga je začrtal njegov prednik gospod Kobi. Liberalcem pa iu zlasti njih preroku naše odkritosrčno so-žalje da so o sv. Jakobu, v največji vročini, tako korenito pozebli. Pač znamenje, da nimajo življenjske moči v sebi. Ne moremo pomagati!
Ij »Slovensko gospodarsko in Izobraževalno društvo« za Trnovo In Krakovo v Ljubliani vabi svoje somišljenike in somišljenice. da se vse udeleže velike ljudske veselice Ljubljane« dne h. oktobra v »Unionu«. Vstopnice po .10 krajcarjev so v predprodaji pri g. k o t u i k u na Opekarski cesti.
Dva čudna slučaja. Z Goriškega nam poročajo: Vsem je še v žalostnem spominu nesreča, ki se je zgodila pred dobrim tednom na Viču v Ljubljani, ko je brzoviak povozil dva človeka, med njima Antona Murovca iz Sempasa na Vipavskem. Predno je šel Muro-vec z doma v Ljubljano zidat, je v prepiru svojega očeta vrgel čez cesto v jarek. Ob tednu se mu je pripetila že objavljena nezgoda. da ga je vlak na Viču zgrabil, pa ne zmečkal, kakor tovariša, ampak ga mrtvega vrgel čez cesto v -- jarek. Se en tak slučaj! Kakor suhi že poročali, so dne 20. t. m. štirje Sempasci v trnovskem gozdu sekali drva. Eno uro za Krnico so posekali debelo bukev. Med tem. ko je bukev padala in so jo opazovali, kani bo padla, pade močna veja mladeniču Antonu liolžaku tako nesrečno na glavo vrh temena, da se ie hipoma nezavesten zgrudil na tla. Tovariši so ga v bližnjem kalu izprali in ga spravili zopet k zavesti. Proti večeru so ga peljali v bolnišnico v Gorico. Toda ponoči je zopet izgubil zavest, trpel hude bolečine in drugi dan ob 11. uri dopoldne ie izdihnil. V ponedeljek zvečer so ga pripeljali v roistni kraj k zadnjemu počitku. Ves Sem-
pas govori o tem slučaju, češ, da ni slučaj. Letošnje poletje je namreč mladenič pri neki priliki v večji družbi, dvignivši utež 5 kg, za-grožil: »To vržem na župnika, da mu sploščimo črepinjo!« In nenadoma je bila njemu sploščena črepinja.
Gorenjske novice.
Dobrovske novice.
g Zdravstvo je ined ljudmi dosti po-voljno, hvala Bogu! Počepalo je pa med poletjem nekaj goveje živine in precejšnje število prašičev.
g Shod. Dné 22. septembra je bil pri nas dobro obiskan shod »Kmečke zveze za ljubljansko okolico«. Udov šteje pri nas ta zveza z današnjim dnevom že 113: skupno se iih bode pa še vsaj toliko pridobilo, kadar vsi zaupniki storé svojo dolžnost. Na tem shodu govoril je p. n. gosp. dr. Evgen Lampe skoz celo poldrugo uro in nam je temeljito pojasnil korist »Kmečkih zvez« za vsestran-' ski napredek. Opisal nam je do dobra politični položaj, dosedanje zakonodajstvo in kritične davčne razmere. Davčna postava se mora prenarediti. Dandanes gre za davek celih 22''»% vseh pridelkov v davkarijo. Postava o osebni dohodnini je samanasebi popolno pravična; izvršuje se pa vselej ne tako, da bi bila osebna dohodnina tudi za vsak slučaj pravično odmerjena. (Kritičnih izgledov v tem oziru se nikjer ne manjka; tudi pri nas se dobe. Op. pis.) Posestva se morajo razbremeniti in dolgovi konvertirati. Povedal nam je o grozni teži dolga, ki leži na ramah kranjskega prebivalstva Pojasnjeval nam je uničevalne namene socialne demokracije ter se dotaknil v krepkih stavkih tudi shoda »svobodomiselcev«, ki so ga imeli pred kratkem v Pragi; njihove satanske namene in ostudne napade na sv. Očeta papeža, cerkev, krščansko šolo in zakrament sv zakona je krepko ožigosal. Opisal je korist domače posojilnice in hranilnice. Pojasnil je zadevo o zavarovanju delavskega in kmečkega stanu, poslov in gospodarjev-vžitkarjev. Okrtačil je tudi prav po zasluženju liberalno učiteljstvo (katero sili v framasonski brlog. Op. pis.) Ves njegov govor je bil jako poljuden in prepričevalen. Hvala mu za njegov veliki trud. Konečno se je soglasno sprejelo in sklenilo sledeče: 1. Ker se je slovensko liberalno učiteljstvo izreklo za brezversko svobodno šolo, se naj vsi k rajni šolski sveti pri nameščen ju učiteljev dobro pouče, ali so dotični člani liberalne ali krščanske zveze. Odločno se naj protivijo, da bi bil nastavljen učitelj ali učiteljica iz liberalne zveze in naj zahtevajo, da se nameščajo samo krščanski učitelji in učiteljice. 2. Za deželni zbor kranjski se zahteva volivna reforma, po kateri dobi slovensko ljudstvo večino. Vsi člani »Kmečke zveze« se zavežejo, da pri prihodnjih deželnozborskih volitvah ne oddajo svojega glasu nobenemu kandidatu, ki se ne zaveže, da bo z vsemi silami delal na to, da se doseže taka volivna reforma, po kateri pridejo zastopniki kmečkega ljudstva v večino.
g Slovo. Dne 22. septembra se je poslovil od nas častiti gospod kaplan Leopold Le-nard. Služboval je pri nas skozi celih 139 dni. Bil je miren in jako prijazen mož, kot učenjak pa izvrstni govornik. Po njegovem odločnem prizadevanju se je pri nas ustanovila prepotrebna Rajfajznova hranilnica in posojilnica, katera bode za naš kraj, ko pride enkrat v spretne roke, najvažnejšega pomena. Za ta njegov trud bodo pošteni Dobrovčani
blagemu gospodu do najpoznejših časov gotovo iz dna svojih src hvaležni. Ob odhodu v Varšavo mu želimo vsi najobilnejšega blagoslova božjega in trdnega zdravja, da srečno dovrši šc svoje nameravane študije. Božja pomoč bodi vedno ž njim!
g Letina se je letos pri nas, izvzemši sadje, sploh pošteno obnesla, osobito krompir in turšica sta dala lepega in izbornega pridelka Tudi strni so dobro plenjale. Sena in otave se je tudi toliko nakosilo, da, če Bog stvar ohrani in blagoslovi, ne bode pomanjkanja za krmo. Pretila mu ie večkrat meseca julija toča, a je šla brez posebne nesreče preko nas.
Iz poljanske doline.
Občni zbor našega slov. katol. bralnega in izobraževalnega društva na Trati se je izvršil v občo zadovoljnost. Predavanje je razpravljalo o pomenu izobrazbe o bistveni razliki med krščansko in protikrščansko omiko, o zaslugah katoliške cerkve za pravo omiko ter o pomenu katol. izobraževalnih društev. V odbor so bili izvoljeni: Iv. Cebašek župnik, predsednik; Jan. Alič, podpredsednik; Josip Subic, tajnik; Luka Sevnik, nam.; Martin Vodnik, blag.; Andrej Miklavčič, nam.; knjižničar Fr. Alič; nam. Ant. Maček. Zatem se je vpisalo več novih članov. Denarno stanje društva je ugodno. Kupili bomo zdaj še novih knjig in sicer tem več, čim več novih udov se bo še oglasilo. Pogum, vpišite se! Občni zbor je posetil kot nepovabljen gost tudi neki zastopnik radikalnega društva »Prosveta«, ki je izkušal malo mešati štreno, seveda se mu to ni posrečilo.
Kaj je »Prosveta«? »Prosveta« je radikalno brezversko društvo.
Kakšne namene in nazore imajo radikalni dijaki? O tem so se izrekli sami na letošnjem svojem shodu sledeče: »Nam se zdi predvsem važno, da utrdimo mladino v odločno naprednem svetovnem naziranjti . . ., naš svetovni nazor je diametralno (popolnoma) nasproten klerikalizmu.« (Poročilo »Slov. Naroda«, dné 9. septembra I. 1.) Pod klerikali-zmom pa razumejo dandanes nasprotniki katol. svetovnega naziranja vse, kar je katoliško. Opozarjamo na nevarnost radikalnega dijaškega gibanja, ki širi protiverske nazore, vse one stariše, ki imajo svoje sinove v srednjih šolah, kajti zdaj je to gibanje tudi po gimnazijah že precej razširjeno.
Poljanske in tratarske rojake, ki žive raztreseni po naši domovini, posebno preč. gg. duhovnike prosimo, da se spomnijo našega slov. katol. bralnega in izobraževalnega društva na Trati (P. Gorenja vas nad Skofjo Loko), s kakim majhnim darom, bodisi v denarju. bodisi v knjigah (izvzemši Mohorjeve knjige). Zelo bi bili hvaležni posebno za kake letnike »Dom in Sveta« ali za Staretovo občno zgodovino. Srčna hvaležnost vseh katoliško zavednih Poljancev jim bo povračilo. Dobra knjižnica mora biti eden glavnih stebrov našega društva, ki naj bo ognjišče katoliške zavesti tratarski fari in celi Poljanski dolini.
Bohinjske novice.
g Jezero si hočejo prilastiti tujci — Nemci. Gospa notarja Vok, je kupila svet od posestnika Mrovlja od Fužine. Pa samo to, kar je ograjenega za 600 gld. — Kakor ču jemo, zahteva sedaj za isti svet 60.000 kron. Poleg tega je košček, po katerem vodi pot k jezeru. Letos je postavil opravičenec pod-občine Studor Suhelj (po domače) čoln, da bi si zaslužil kak krajcar. To seveda jezi najemnico hotela in obe skupaj z lastnico sta se pritožili na c. kr. verski zaklad, češ, da čoln ovira in moti ribji lov. Bedastoča! 6 ali 7
čolnov lastnice hotela pa nič ne ovira uspešnega ribjega lova. Verski zaklad pa se je pritožil na okrajno glavarstvo, ki je prepovedalo imeti čoln na mestu, kjer so Fužinarji in Studorci že od davno vedno izkrcavali. Čoln prav nič ne moti lova, ker je skoro ves zunaj vode, le zadnji del je v vodi. Vsa zadeva je le spretna zanjka, da bi se tako polagoma ostrašili tudi drugi. Pa ne bo nič! Svet je lastnina podobčine Studor, kjer so že od nekdaj izkrcavali Fužinarji in Studorci vse, kar so rabili. Sicer pa imata vso zadevo dva doktorja v rokah, gotovo se ne bo izvršilo v prid tujcev. Čudno je vendar, da bi domačin ne smel ničesar, tujec pa vse. Tudi naš poslanec bo dobil dovolj gradiva, da lahko nastopi za naše slovensko jezero in njegove pravice. Sicer pa, če ovira čoln ribji lov in škoduje s tem lastnici hotela, če je jezero javna last, zakaj ne da slavni verski zaklad ribjega lova na javno dražbo. 100 gld. da srenjska občina več, kot sedanja lastnica. Na javno dražbo z jezerskim lovom, to je naša zahteva! Sedanja najemnica daje ribe po 5 kron kg, tudi 6 kron, domačin-gostilničar jih pa sploh ne dobi. Zares čudne razmere v prosvetljenein dvajsetem stoletju. Človek bi skoro mislil, da je v srednjem veku. Jezero na javno dražbo!
g Sadja, posebno lepih namiznih jabolk, je zelo obilo; cena nizka Plačujejo 100 kg navadnega obtresenega sadja po 12 do 13 K. Obtrgano k večjemu po 20 K. Kakor je sadje lepo, so cene zelo nizke.
g Veliko sadjevca se letos napravlja pri nas. Dobro je to, bodo vsaj špirita manj popili. V naši občini srenjski se je prodalo na drobno za 69 tisoč 965 kron špirita. Koliko dobrega in koristnega bi se dalo za ta denar napraviti. Pa je skoro zaman ves trud. Špiritu in žganju smrt! ■
g Predavanje. V izobraževalnem društvu »Savica« .ie bilo 22. septembra predavanje: »Strd in njena korist v bolezni.« drugo: »Vzgoja kmečkih sinov«; tretje: »Boj žganju«! Udeležba obilna. Zadnje predavanje je sestavil mladenič Jožef Zupan iz Cešnjice.
g V društvu se pripravljata dve novi igri z naslovom: »Vedeževalka« in »Jeza nad petelinom in kes«. Kedaj se bodo vršile, bo »Domoljub« že sporočil.
Novice iz blejskega kota.
g Tujci letovičarii so se že skoro vsi poslovili od naših slikovitih krajev le sempatje se še kateri pokaže, ki pa nekako tožnega lica odhiti mimo nas. Letos jc obiskalo naš prekrasni Vintgar izredno veliko število tujcev, gotovo je seveda k temu mnogo pripomogla nova bohinjska železnica. Ko prehodiš ves Vintgar, si nekako utrujen in zato potrebuješ tudi telesne odpoinoči, teieniega pokrepila in to ti nudi izborna restavracija našega gospoda Žumra. ki je tudi v letošnji sezoni pokazal, da je kos svoji nalogi. Mnogo odličnih oseb je obiskalo naše kraje, omenim naj pa le gosp. profesorja Grma iz Novega mesta, ki je bival tu malodane vse počitnice in vse partije prekrasnega Vintgarja res umetniško naslikal. Umetniške so te slike in zares delajo čast svojemu mojstru. Na svidenje prihodnje leto!
g Med drugimi, ki so nas letos počastili s svojim obiskom je bil tudi tukajšnji rojak, duhovnik iz Amerike č. g. Jožef Zalokar, ki je po dolgih 17 letih zopet prišel enkrat pogledat svoje dotnovje. Ta teden nas je zapustil. Pred odhodom sc je zopet, kot že večkrat prej spomnil z znatno svoto našega bralnega in izobraževalnega društva, ki mti je tudi napravilo v znak hvaležnosti skromno odhodnico v Vintgarju v restavraciji g. Zumra. Blagemu dobrotniku kličemo: Bog plačaj in Vas spremljaj v novo domovino?
Romarski vlak. Pretekli teden smo priredili skupno z drugimi župnijami iz blejskega kota poseben romarski vlak na Sv. Goro pri Gorici. Odšli smo v nedeljo popoldne in se vrnili v ponedeljek popoldne. Udeležba je bila velika posebno od strani gorjanskih faranov. ki so se šli s svojim g. župnikom svetnikom Ažmanom zahvaliti za srečno ozdravljenje od hr.de in nevarne bolezni lanskega leta.
g Pri nas imamo obilo sadja. Pridite in kupite! Se ne boste kesali, tudi sicer nas je Bog z letino blagoslovil.
g Zvonik v gorianski župni cerkvi dobi lepo popravljeno uro.
Iz ljubljanske okolice.
Ij Dol, 24. septembra. V nedeljo, 22. septembra. je v našem izobraževalnem društvu predaval g. SI. Ravnikar iz Ljubljane o kmečkem vprašanju zanimivo in poljudno obenem, kakor zna le veščak. Povdarjal je posebno veliko korist živinoreje. Tej panogi gospodarstva izkazuje naš kmet še vedno premalo pozornosti. Zlasti je graje vredna razvada, boljša teleta prodajati mesarju, ko vendar umno gospodarstvo zahteva, da najlepše v hlevu ostane. Le tako je mogoče polagoma zboljšati domačo pasmo, ki je za naše razmere in kraje najpripravnejša in tudi najbolj zdrava. Navzoči fantje in možje so z vidnim zanimanjem poslušali strokovnjaka v stvareh, ki so za vsakega kmetovalca največjega pomena. S pravo ukaželjno radovednostjo so si potem ogledovali krasne slike, s katerimi je predavatelj pojasnjeval notranji ustroj domače živali. Govorniku smo prav iz srca hvaležni za njegov trud. pa bi ga še radi slišali, kadar mu bo priložnost. Pričakujemo sploh, da se bo naše društveno življenje malo živah-neje razvijalo sedaj proti jeseni. Huda vročina pasjih dni ie hvala Bogu minula, in ta je menda bila največ vzrok, da smo dosedaj dobra dve meseca nekam dremali.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g V občini Mekinje so bili izvoljeni dné
21. septembra 1. 1. v načelstvo občine: Franc Gams. županom; Franc Iskra in Jože Hočevar svetovalcema. Vsi so vrli krščanski možje.
g Iz Predoselj. Blagoslovijenje gasilnega doma se vrši prihodnjo nedeljo, t. j. 6. t. m. Začetek ie ob pol 3. uri Potem sledi vrtna veselica na vrtu g. Omana. Na vzpo-redu ie srečolov. petje, godba, šaljiva pošta in prosta zabava. Vstopnina je prosta. V slučaju neugodnega vremena se preloži blagoslov in veselica na prihodnjo nedeljo. K obilni udeležbi najvljudneje vabi odbor.
g Iz Krope. V soboto, dné 28. septembra dopoldan položili smo v prerani grob preč. gospoda Lenarta Zupana. Šele v 34. letu so bili gospod, pa že jim ie vodnica vzela mlado življenje. Veličastni pogreb je pričal, kako priljubljeni so bili; 25 gospodov duhovnikov je prihitelo skazat jim zadnjo čast. Službovali so v Planini na Notranjskem, v Polhovem Gradcu, v Šmarjah na Dolenjskem in nazadnje v Tržiču. Bolehni so prišli iskat zdravja v Kropo h kapelici, toda Bog iih je hotel imeti pri sebi. Kier so bili. povsod so si pridobili srca prebivalstva s svojim ljubeznjivim obnašanjem in neotrudljivim delom. V bolezni so pa čutili, da je neozdravljiva. Ginljivo ie bilo slišati, kako so že proti koncu življenja zapeli: Miserere mei Deus (usmili se me. o Gospod) in večkrat rekli: Sit nomen Domini be-nedictum (hvaljeno naj bo božje ime). Tudi mi pravimo ob preranem grobu ljubega gospoda Lenarta: Bog jim daj večni mir in pokoj, vsem. ki so se pa udeležili pogreba pa: JBog povrni!
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Na Jančem imeli so prevzvišeni gospod knezoškoi dne 24. septembra t. I. sveto birmo. Farani pozdravili so jih ob prihodu z gromovitim streljanjem.
d Nagajivost litijskega okrajnega glavarstva. Iz litijskega okraja se nam poroča: Od 21. do 27. septembra t. 1. imeli so v litijskem okraju prevzvišeni knezoškof kanonično vizi-tacijo in sv. birmo. V neki župniji so prosili okrajno glavarstvo, da bi jim dovolilo pozdraviti Prevzvišenega ob prihodu s streljanjem možnarjev, pa je isto streljanje prepovedalo. Taka prepoved, ko je za streljanje vse postavno urejeno, ie sama nagajivost, kar je okrajno glavarstvo že večkrat pokazalo in tudi dobilo radi tega od visoke c kr. deželne vlade potreben pouk. Ko je bil ljubljanski župan Hribar izvoljen državnim poslancem, se je v Šmartnem pri Litiji streljalo, da smo mislili, da se bližajo Turki in to še celo v nočni tmini kar je vsled naredbe deželne vlade strogo prepovedano. Gotovo so imeli šmartničani dovoljenje, ker brez istega bi se gotovo ne bili upali streljati pred pragom okrajnega glavarstva. No. mi nimamo nič proti temu. naj se jim dovoli, naj streljajo, kolikor hočejo, magari cel teden. Odločno pa protestiramo proti zgoraj imenovani prepovedi in zahtevamo, da okrajno glavarstvo, ako da dovoljenje da se sme streljati na čast Hribarju, in še celo v nočni tmini. tudi nam dovoli pozdraviti s strelianjem prihod tako visokega cerkvenega dostojanstvenika pri belem dnevu. — V spomladi 1. I., ko ie prišel deželni predsednik v Šmartno, se je tudi streljalo s topiči pred nosom okrajnega glavarja, toda brez dovoljenja. Prav je in dostojno, da se pozdravi s streljanjem tako visoki gost, toda ko bi bil deželni predsednik vedel, da se strelja brez dovoljenja, bi bil gotovo malo po-tipal okrajnega glavarja. Vprašamo okrajno glavarstvo: Kedaj je pa sploh dovoljeno streljati? Pri največji cerkveni slovesnosti, pri procesiji sv. Rešnjega Telesa se ne dovoli iz edinega vzroka, češ. da procesija sv. Rešnjega Telesa ni nikaka taka slovesnost, da bi bilo streljanje z možnarji upravičeno Pri velikonočni procesiji se prepove iz istega vzroka in za rojstni dan Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I se pa že naprej obeta, da se ne bode dovolilo. Cemu je pa izdala deželna vlada posebne predpise za streljanje, ako se po mnenju litijskega okrajnega glavarja ne sme niti pri največjih cerkvenih in cesarskih slovesnostih streljati? Človek bi mislil, da je tako postopanje podobno preziranju verskega čuta in visoke cesarske hiše? Dasi-ravno imamo tudi svoje napake, vendar z eno lastnostjo se pa smemo ponosno pohvaliti in ta ie: zvestoba do Boga in cesarja. Zato nikakor ne moremo in ne smemo molčati k takemu postopanju. Prosimo torej državnega in deželnega poslanca za litijski okrai. da storita v tem oziru potrebne korake.
d Iz Spodnje Jablanice. Umrl je v Spodnji Jablanici Janez Havptman. po domače Kmačen. v 81. letu starosti. Bil ie osem let vojak. Udeležil se je vojske na Ogrskem. V svoji visoki starosti je tako rad pripovedoval dogodke, ki jih ie doživel v vojski. Bil je zgovoren in šaljiv in s tem marsikaterega spravil v dobro voljo. Bil je trden in zdrav in do svojih 79 let vedno pridno delal na polju. Le zadnji dve leti je nekoliko opešal. Huda pljučnica položila ga je na postelj. V svoji bolezni je pripovedoval, da bo na Malega Šmarna dan umrl. Rekel je, če mi zjutraj ne bodo v Jablanici zvonili, opoldne mi pa 2e bodo
In res ie bilo tako. Umrl je dopoldne ob 11. na Malega Šmarna dan. Vsem znancem in prijateljem je priporočen v molitev!
Iz ribniške doline.
d Iz robarske občine. Čudno mnenje ima oskrbništvo turjaške grajščine, ki je pripo-vedalo hribovcem po cesti k sveti maši hoditi. Vsako nedeljo, ko gre ljudstvo k sveti maši, čuvata dva grajščinska varuha in ljudstvo zapisujeta. Gorje ubogim hribovcem, še k maši zdaj ne bodo smeli hoditi, četudi so zmirom hodili po prepovedanem potu in cesti, odkar ljudstvo pomni. Čudne razmere se tukaj gode še bolj kakor doli na Turškem na Balkanu.
d Iz Male Slevice pri Vel. Laščah. Tifus
pri nas še vedno razsaja, ker še veliko šte-ivlo bolnih leži na tifusu. Po zdravniški preiskavi jim je voda iz vaškega vodnjaka strogo prepovedana. — Pred par dnevi je umrla Borovščakova Micka v 16. letu svoje dobe. Bila je članica Marijine družbe. Bodi ji zem-liica iahka! Čuden slučaj! V sredo pred Malim Šmarnom je umrl posestnik Janez Jaklič, ravno pred dvema letoma mu je bila umrla žena in ravno ta dan in isto uro. — Po ukazu c. kr. okrajnega glavarstva se morajo mrliči iz Male Slevce takoj odnesti v mrtvašnico radi nalezljivih bolezni. — Umrl je pretečeni mesec Praznikov Anton v Dvorski vasi za solnča-rico. Ko je na polju vezal snopje, je vsled vročine solnčnih žarkov obležal nezavesten in potem drugo iutro umrl. N. v m. p.!
Iz Št Ruperta.
d Semenj na Veseli gori pri Št. Rtipertu
bode v soboto, dne 26 oktobra. Po navadi ie bil 27. oktobra, letos pa je 27. oktobra ne-nedelja. Toliko v pojasnilo, da se ne bode kdo zmotil.
d Letina ie jako dobra. Zito je bilo lepo. krompir je debel in ga je veliko, prve krme je bilo istotako še precej, a otavo je suša vzela. Grozdja bode ponekodi obilo; tam pa. kjer je trtna uš že pričela žreti in ie lani toča pobila, ga bode pa malo. Ajda kaže lepo in jo bode obilo, če ne pride slana. Čebele so kazale do avgusta lepo. a suša je bila sedaj vzrok, da niso bile težke. Tudi druga zele-niad kaže lepo. Bog daj lepo vreme sedaj, — ljudem pa pamet.
d Nobene oblasti nima niti županstvo, niti okrajno glavarstvo čez gostilno na »skali«. Ves Št. Rupert se zgraža nad tem, ker tam nimajo nobene policijske ure. Tu se pleše in toči cele noči. Vprašamo pristojne oblasti, ali hočejo tu poseči vmes. kakor je njihova dolžnost. Ali more biti res ravno St. Rupert kraj, kjer se sme vse trpeti? Ali ne trpi vsled takih razmer cerkev, šola, dom? Ali se sme vse dopustiti?
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Občinske volitve na Veliki Loki. Končano je. V četrtek je bil županom izvoljen vrli Jožef Kek iz Pljuske, ki je v občo zado-volinost županoval tudi zadnja tri leta. Veselje in up naših liberalcev preč je preč. Po volitvah so tako zmagoslavno pisali v »Narodu«: Smo že vložili priiožbo, ki kar mrgoli dokazanih sleparstev. Pravična vlada mora ugoditi našim pritožbam. Pod varstvom bajonetov se zopet vidimo ! — In zdaj ! Oh preč ie preč! Da pa spoznaio vsi bravci. kako se vojskujejo naši olikani liberalci, naj navedemo deloma njih pritožbo na deželno vlado in vladno rešitev. Pritožbo je sestavil gospod nadučitelj in se pozna na njej veliko učenost. Torej! Podpisani .... vlagajo sledečo pritožbo;
1.	Volitev v podobčinah se niso vršile točno po razglasu navedenih urah in je bik» mnogo volivcev v glasovanju zadržanih.
2.	Vsled ogromnega števila volivcev je potreba za vsako podobčino najmanj po eno uro odloga (?), kajti zadnji čas se vrše volitve v šoli v Št. Lovrencu na periferiji občine in je udeležencem zelo oteženo pravočasno dohajanje na volišče in to tem bolj, ker je bil pri teh volitvah čas za volitev v posameznih podobčinah odmerjen samo na pol ure.
3.	Tretji volivni razred je bil razglašen za 10. uro dopoldne. Komesij« (ta komesija dela vsa čast učenemu gospodu, ki še ne ve za komisijo) je že ob 12. uri končala z glasovanjem, dasi je v tem razredu čez 400 volivcev. Komesija bi bila morala pri takem številu volivcev po enournem odmoru zopet nastopiti, a je prišla šele ob 3. uri na volišče, ko se je pričela volitev drugega razreda. (Kako učen je gospod! Kar novo postavo je iznašel. kako naj bi se volilo liberalno!)
4.	Reklamacijsko postopanje zaupnih mož, ki so bili samo iz nasprotne stranke, ni bilo pravično. (Zopet delajo nove postave, ker v sedanjih teh določil ni.)
5.	Komesija je sprejela, oziroma veljavnim pripoznala pooblastilo Ane Pintar iz Dolge njive, kateri je mož umrl meseca junija tega leta. Posestvo ni nanjo pripisano torej nima pravice komurkoli oddajati pooblastila. (V resnici Ana Pintar iz Dolge njive še nikdar ni bila omožena.) Postopanje Ane Pintar, oziroma njenega pooblaščenca je naravnost go^ ljufivo in spada pod kazenski zakon.
6.	Da smo ostali v manjšini v prvem razredu, je krivda v tem, da so se naši somišljeniki vpisali v drugi razred (ti ubogi revčki) in naše nasprotnike iz prvega in drugega razreda. Mi smo se zanašali na poštenje naših nasprotnikov in občinskega urada in nismo imenika pregledali pravočasno, radi česar je tudi reklamacija izostala. (Zakaj pa ne?) Velika napaka je bila torej v tem, da ni bil glavni imenik pravilno sestavljen. (Sestavil ga je nepristranski davčni uradnik v Trebnjem natančno po plačanih davkih.) To ravnanje izgublja (?) zaupanje in je smatrati strankarskim. Znak skrajne pristranosti so tudi govorice. da smejo voliti, da so le en dan gospodarji, namreč nasprotniki, mi bi se morali po strogo držati po predpisanih določilih.
Priprave za to volitev so bile skrajno pristranske in krivične.
Velika Loka, 22. avgusta 1907.
(Slede podpisi.)
Deželn-a vlada je pritožbo rešila z odlokom od 6. septembra 1858, št. 23.593.
Zoper to razsodbo ni več nobene pritožbe. Razlogi razsodbe:
1.	Ugovaralo se je, da volivni imenik ni bil napravljen po davčnem predpisu in da so bili volivci pritožujoče stranke namesto v prvem razredu potisnjeni v drugi razred.--
Ta ugovor ni naperjen proti volivnemu postopanju, ampak proti reklamacijskemu postopanju in se je moral kot nedopusten zavrniti. Iz ravno tega vzroka je nedopusten ugovor, da ni bilo postopanje udov reklamacij-ske komisije, od katerih bi se moralo polovico stranki pritožiteljev odvzeti, pravilno.
2.	Ugovoru, da je bil čas med volivnimi opravili posameznih podobčin prekratek, se ni moglo pomena prisoditi, ker se ni ne po-vdarjalo, ne dokazalo, da so bili zaradi tega volivci zadržani na oddaji glasov.
3.	Ravno tako se ne more važnost pripisovati ugovoru, da se niso vršile volitve v podobčinah v razglašenem času in da je bilo vsled tega več volivcev na oddaji glasov zadržanih, in sicer zaradi tega, ker brez ozira na to, da ta ugovor ni detajliran, se niso vo-
litve po izjavi volivnega komisarja nikjer pričele pred razglašenim časom, in da je bila volivcem izvršitev volivne pravice omogočena.
4.	Tudi ugovor, da več volivcev tretjega razreda ni prišlo do glasovanja, ker je bilo glasovanje sklenjeno že ob 12. uri, ni utemeljen in se ta ugovor zavrne, ker je bilo glasovanje po izjavi gospoda volivnega komisarja šele tedaj sklenjeno, ko so vsi pričujoči volivci volili in ker se še ne trdi, da bi se bili volivci komisiji zastonj oglasili za glasovanje. Veljavnost volitve pa ni odvisna od gotove številke volivcev.
5.	Ugovor da je bil v tretjem razredu mežnar Jožef Miklič s pooblastilom nepostav-no dopuščen k volitvi za Marijo Miklič iz Velikega Vidma, je neutemeljen in se zavrne, ker za imenovano, katera sploh v volivnem tega razreda ni zapisana, v tem razredu sploh nobeden volivne pravice ni izvrševal.
6.	Ugovor, da je volivna komisija od Marije Jevnikar izdano pooblastilo nepostavno zavrnila, se odbije, ker se dotično pooblastilo ni doprineslo.
7.	Ugovor, da volivna komisija ne bi smela volivno pooblastilo Ane Pintar iz Dolge
njive kot veljavno spoznati---se zà-
vrne z ozirom na pravočasno vpisovanje v volivnem imeniku.
8.	Konečno se ugovor, da se je zabranila Mariji Jevnikar izvršitev volivne pravice v prvem razredu---se zavrne, kar ni vpisana v volivnem imeniku prvega razreda.
Cela pritožba je torej neutemeljena in se je moralo njo zavrniti. Tako vlada! S. Poto-kar. kdo je lagal? Kdo je hujskal? Kdo sle-paril? Vsi pametni gospodarji se s studom obračajo od ljudi, ki delajo le z lažjo in obrekovanjem.
d Sela pri Šumberku Dné 22. septembra v nedeljo je bil ustanovni zbor izobraževalnega društva na Selih pri Šumberku. Poslušalci so z zanimanjem sledili besedam gg govornikov in bili veseli, da se tudi njim odpira pot do izobrazbe, ki se dandanes blagodejno razširja v vse gorske vasi. Posebno zahvalo smo dolžni g. A. Vode, učitelju v Zagradcu, za njegove krasne besede, s katerimi je kazal pomen izobraževalnih društev in pot do plemenite iÄ»brazbe in za njegov trud, ki ga je imel. da je prišel k nam. Bog ga živi!
Notranjske novice.
Idrijske novice.
n Novo podjetje. Janez Gruden bode napravil cementarno. Prav, če bode le cement dober, bo vstreženo odjemalcem, ki ga morejo sedaj naročati od daleč.
n Železnica do Idrije. Najbrže bodo v kratkem deželnozborske volitve, zato je zopet mnogo govorjenja o železnici. Sliši se semintja sedaj, da bode kar po treh krajih pripihala železnica v Idrijo.
n Šola v Spodnji Idriji. Sedaj delajo v Spodnji Idriji novo lepo šolsko poslopje — če bi bili ubogali rajnega župnika Horvata, bi bili že zdavnaj imeli tako šolo, samo stroški bi bili desetkrat manjši.
n Cesta Iz Kanomlje do Spodnje Trebuše. Ce bi se dogovorili okrajni cestni odbori v Tominu. Idriji in Cirknem. bi vendar gotovo lahko napravili to zvezo.
n Cena mesa. Povsod so se znižale cene mesu, ker je živina cenejša. Le pri nas so mesarji večinoma ostali pri starih cenah. Ali gospod Kristan ne kupuje mesa. da tega ne ve? Čudno, edini kraj na Kranjskem, ki ima
odrešitelja človeštva Kristana, ima v vseh živilih prenapete cene.
n Gostinčar za reveže. Ta poslanec se je osebno prepričal kakšno škodo je napravil vihar Navršerju v Kanomlju. Šel je takoj tudi k deželni vladi in storil potrebne korake, da se mu podeli državna podpora — poslanec Hribar je pa le pisal tenni ponesrečencu, da üaje podporo le po ognju poškodovanim. Za nas reveže je boljši Gostinčar, Hribar pa naj bo le za frakarje, ki imajo že tako vsega dovolj.
n Krščanska in svetna usmiljenost. Kdor hitro da, dvakrat da. Cerkev in sploh vsa krščanska srca pomagajo takoj, če le morejo. Svetna usmiljenost je pa kaj počasna. Ce bo revež pričakoval občinske podpore, bo v tem že lahko trikrat umrl. Tudi na Francoskem, ki ie Kristanu vzor. morejo po bolnišnicah bolniki pri svetnem postrežništvu juho dan preje naročiti, če jo hočejo drugi dan zavžiti. Kristan bo zopet zavpil najbrže laž. On in njegovi bratci ne store ničesar brezplačno.
n Premetnba v mestni upravi idrijski. Vrhovni nadzornik čez Idrijo je postal oni mož. ki je pricapljal pred par leti v Idrijo kot abstinent. Zvestobo mu bodo morale priseči vse korporacije in naprave: realka, ljudska šola, županstvo, vsi uradi in duhovščina. Napredujemo!
n Oblastno se obnaša Tinče v okrajni hranilnici. Nekdo je hotel — tako pravijo — vzeti iz imenovane hranilnice svoj ondi vloženi denar. Pa Tinče je vprašal: Kaj boste pa rabili denar? Ali ga boste nesli v ljudsko hranilnico? Ce ga nesete v mestno (liberalno). vam dam denar, sicer pa ne. To je je pa že preveč!
n Shod. 15. septembra dopoldne je poročal v Črnem vrhu poslanec Gostinčar. kakor je bil obljubil spomladi, o preteklem zasedanju državnega zbora. Na shodu je bilo navzočih nad 300 mož in mladeničev, ki so z velikim zanimanjem poslušali govornika ter mu ob sklepu izrazili svoje zaupanje. Popoldne po litanijah pa je v dvorani Katol. izobraževalnega društva predaval »o zadružništvu« g. Premrov iz Ljubljane. Natlačeno polni prostor poslušalcev je pričal o zanimanju Crnovršcev za javnost.
Vipavske novice.
n Kmečki zvezi za Vipavo. Ker je letos vinska letina tako bogata, da se je bati, da bode cena vinu zaraditega nizka, ako ne pridejo kupci tudi iz oddaljenejših krajev, bi bilo jako umestno, da pošilja Kmečka zveza inserate in primerne notice slovenskim in nemškim listom sosednjih dežel, v katerih naj vabijo gostilničarje in vinske trgovce, da si nabavijo svoje potrebščine v Vipavi. Kmečka zveza gotovo ne more Vipavcu bolje koristiti gospodarsko, kakor če mu pridobi v sosednjih deželah trga za vino. Vinogradnikom samim pa svetujemo, da potem, ko se enkrat neka primerna cena vinu ustanovi, ne dvigajo prehitro in nepremišljeno cene. da ne odvrnejo kupcev.
n Col nad Vipavo. Dne 13. oktobra vrši se tu blagoslovljenje prenovljenega doma kat. slovenskega izobraževalnega društva. Priče-tek ob 3. popoldne. Za tem uprizore domači mladeniči in dekleta Finžgarjevo igro »Divji lovec«. K slavnosti se vljudno vabijo vsa bratska vipavska in druga sosedna društva. Na svidenje dne 13. oktobra!
n Iz Planine pri Vipavi. Dne 15. septembra ie priredilo naše katoliški slovensko izobraževalno društvo veselico z dvema šaljivima predstavama. Uprizorilo je igri »Vedeže-valka« in »Kmet in fotograf«. Veselica je kljub slabim časovnim razmeram prav dobro uspela. Zasluga za to gre našim vrlim igralcem. ki so prav častno izvršili svoje vloge.
za kar so prejeli pri vsakem nastopu viharen aplavz. Dokazali so, da ne znajo samo vihteti in sukati težkega orodja, ampak da se znajo k retati tudi na odru tako neprisilno in naravno, da se je moral vsakdo čuditi. Videlo so je da so dobro razumeli svoje vloge ter izvrstno pogodili misli, ki jih ie pisatelj položil v omenjena igrokaza. Navzočim so napravili s šaljivima igrama izvrstno zabavo ter jim izvabili mnogo prisrčnega veselja in smeha. Zlasti pa se je zabavala mladina, ki se ni mogla dovolj nagledati črnega zamorca, ki je imel okoii vratu ovito velikansko kačo črnico, pa sc je ni kar čisto nič bal. Castitatno igralcem :ia tolikem napredku v izobrazbi ter smo jim hvaležni za tako lep duševni vžitek. Kličemo jim: Cast jim! Le tako naprej, pa kmalu naj nam priredijo zopet kaj sličnega! — Ob tej priliki si tudi štejemo v prijetno dolžnost, da se zahvalimo g. budaiijskiiti pevcem, ki so prihiteli na našo veselico ter nam v privatnem krogu - dasi ne polnoštevilni in brez pevo-vodje zapeli z občudovanja vredno preciznostjo nekaj krasnih pesmi. Izrekamo jim srčno zahvalo. »Dež za solncem mora biti, za veseljem žalost priti*. Tako se je tudi pri nas zgodilo. Dne 24. t. m. je umrl Anton Pe-trič. znan in spoštovan posestnik in oče društvenega predsednika Antona Petriča. Žalujoči rodbini, posebno pa še g. društvenemu predsedniku naše iskreno sožalje!
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz Postojne. Zužamaža, ata Arko, pišejo v zadnjem »Notranjcu«. da smo pošiljali pretirana poročila o tifusu v Postojni. Nikoli ne! Za vsako število bolnikov, ki smo ga objavili, smo imeli natanko preračunjeno in razmere sino še veliko premalo ožigosali, bodisi skrajno neumno zgradbo vodovoda ali pa ravno tako brezmiselno postopanje ob času, ko je nastopila nalezljiva bolezen tifus. Vidi se. da je mož. ki v »Notranjcu« pravi, da smo hoteli s poročili trgu škodovati, res na možganih trpi. Ne odgovarjamo na to. Je že prebedasto. Dalje počašča ta mož »nekega filozofa v Postojni« s posebnim priimkom. Ni naša dolžnost, da bi ga zagovarjali; povedati hočemo ie, da so se hoteli ata Zužamaža s tem malo postaviti, ker so take besede ravno zadnji čas v modi in ker so dobili njih duševni očka v Liubljani. namreč urednik umazanega lista »Slovenskega Naroda«. Malovrh, lep porciion za ušesa, ker so nekemu zdravniku kradli čast. Seveda je ravnal ta zdravnik čisto kavalirsko, ko ie ohladil Malovrha, ker ta ni hotel na poziv laži preklicati in je poravnal zadevo ob belem dnevu. V našem slučaju pa smo imeli opraviti s čisto navadnim pobalinskim napadom. Ali je to kako junaštvo, če se na lažnjive besede ravno iz zapora prišlega fantalina. ne da bi se prepričal o njih resničnosti, napade ponoči v temi človeka in se ga udari s pestio po obrazu. Predno se kakšna zadeva pošteno rešuje, se drugače postopa. To je pa čisto otdinaren pobalinski napad. Naše mnenje in pa tudi napadenega je gotovo vodilo to mnenje, da ni dal tistega človeka poklicati pred pravico, da je izpod njegove časti, reagirati in imeti posla s takim človekom. S tem čast napadenega ni nič omadeževana v očeh vseh dostojnih Tjudi. Ce pa nekatere liberalne rastlince in med njimi tudi ata to odobravajo. pokažejo le, kako nizko stoje in zato se napadencu ni treba prav nič brigati. Ata naj bi to vedeli; vedeli nai bi pa tudi, da se tudi njim lahko kaj takega pripeti, kakor se vsakemu. da ga .surovež napade v temi. Sicer so liberalni surovi junaki napadali ob volitvah tudi druge naše pristaše in s pestmi kazali svojo oliko in liberalno prepričanje. Tudi na to so gotovo ponosni g. ata. Slava jim in »Notranjcu« za to! Ker nas poživljajo, naj pišemo kaj drugega, bomo sledili temu in v primernem času v »Slovencu« in »Domoljubu«
svetu povedali o podli obsodbi proti g. Mik-lavčiču in drugič o veliki surovini Dolesa. ki je od sodnije dobil plačilo. Surovin, ki bi bile v čast tržaški mulariji, imajo poleg omenjenih dveh še več. Sicer pa naj ata pišejo o svojem »večnem« juristu kaj natančneje in o tem. kako smo delali priprave za novo mašo. ne samo namigovati. Dobe odgovor.
n Iz Gorenje Kanomlje. Oprostite gosp. urednik, da sein že pozen s poročilom o shodu, ki se je vršil dne 8. septembra t. 1. pri Antonu Likerju v Kanomlji, na katerem je poročal o dosedanjem delovanju naš dični poslanec gosp. Gostinčar s tem je pokazal znak pravega ljudskega poslanca. Bodi mu na tem mestu izrečena prisrčna zahvala. Na tem shodu govorilo se je največ o slavni cesti po Kanomlji. Prav je to, da se zanimanje za tako potrebno cesto posebno zadnji čas zelo širi. Upamo tudi. da bode naš poslanec delal na to, da pridemo od besedi do dela. Ako pa hočemo priti do pravih uspehov, moramo tudi domače razmere preurediti v tem smislu, da ne bodo po večini vsi obč. odborniki naše občine le iz vasi v Sp. Idriji, ampak da bodo vsi okraji primerno zastopani. Do tega pa ne pridemo nikdar, ako bodemo tako razkosani pri volitvah kot zadnjič. Samo en slučaj naj navedem: Volivec, ki bi bil pri zadnjih volitvah zelo rad prišel v obč. odbor, kar se mu pa ni (»osrečilo je nalašč oddal glas za osebe v Sp. Idriji in sicer za tri nasprotne stranke in le za enega naših. Tukaj v Kanomlji sta sedaj dva odbornika; ali naj ta dva vse dosežeta, ako jima še nekateri volivci gredo proti samo radi tega, ker niso izvoljeni v odbor, in kričijo, kakoršni so odborniki, taka je cesta. Sploh je bilo slišati na shodu, da bodo volivci že nategnili obč. odbor. Jaz pravim: prav imate, samo pri volitvi bodimo edini, da dobimo kaj vač odbornikov, kateri bodejo potem res mogli kaj doseči. Dokler pa bodete dajali nategovalnico drugi stranki v roke,, ne bodete imeli orodja za nategovanje sedanjih odbornikov. — Tudi volivec.
n Raznoterosti iz Hrenovic. Eden najmar-Ijivejših poslancev je brezdvomno naš msgr. dr. Žitnik. Celo med počitnicami ob poletni vročini, ko marsikdo drugi vživa sladko prostost, si on navzlic svoji bolehnosti "ne privošči počitka, ampak hodi okrog po vaseh svojega volivnega okraja in preiskuje, kje tega ali onega čevelj žuli. Pred enim mesecem je prišel v spremstvu deželnega inženirja Sbrizaia tudi k nam v vodobogate Stranje, da si ogleda, bi li zadostovali ondotni studenci za napeljavo bistre Podnanošce tja do St. Petra. Cast takemu neumorno delavnemu poslancu ' Zdaj lahko vidijo in bodo še boljše izpregledali oni, ki so volili kmetsko nadahnjc-nega gosp. Žitnika, kako prav so storili. Morda se sčasoma tudi našim nasprotnikom kaj posveti, da ne bodo toliko zatelebani v one, ki nimajo ne srca ne smisla za kmečke težnje Bog dai! — V petek, dne 13. septembra se je pri nas mudil bivši hrenoviški kaplan, g. Jos. Zalokar, sedaj župnik v Ameriki. Pripovedoval nam je razne dogodke svojega evropskega in ameriškega življenja v njemu lastni, tako šaljivi obliki, da ie malo manjkalo, pa bi bili popokali od smeha. Zal, da nas je naslednjo soboto že zapustil in odšel zopet na Gorenjsko. — Nedelja. 15. septembra, je bila za našo župnijo velepomemben praznik. Oprti na s šopki okrašene palice so po preteku petdeset let zopet stopili ta dan pred božji oltar trije zakonski pari iz Šmihela, da vpričo svojih otrok in vnukov sred mnogobrojno zbranega ljudstva slovesno obhajajo zlato poroko. Cerkveno slavnost je izvršil g. prof. dr. Gruden iz Ljubljane, čegar oče je bil v Šmihelu doma. V svojem jedernatem govoru je g. govornik poudarjal, kako pomenljiv je ta dan za zlato-poročence in za vso župnijo. Po končanem
cerkvenem opravilu smo se v gostoljubnem župnišču pri bogato obloženih mizah pošteno veselili pod izborniin stoloravnateljstvom našega vrlega gospoda župnika. Ko je pa tako pošteno veselje prešinjalo naša navdušena srca, pa smo si na skrivnem želeli, da bi se še večkrat povrnili zlati trenutki, ki bi nas po številu petdeset strnili v zlato celoto.
n Ustanovni shod »Kmečke zveze« v Cirknicl. V Cirknici se je 22. septemrba ustanovila ob navzočnosti več kot ,300 kmetov »Kmečka zveza« za sod. ok. Cirknica V imenu pripravljavncga odbora je pozdravil navzoče g. Lavrič in jih povabil, da naj pristopijo v društvo. Nato se je vršila volitev predsednika in odbora. Predsednikom je bil izvoljen g. Fr. Marolt. posestnik v Zerovnici. Po volitvi se je vršil razgovor o nalogi »Kmečke zveze« in o raznih potrebah. Govorili so med drugimi g. Korče, č. g. Lavrenčič in župnik Rajčevič, ki je društvu podaril tudi en amerikanski dolar. Ko so tako zborovalci izrazili razne želje, se je oglasil k besedi državni poslanec Gostinčar, ki je razvijal pomen stanovskega združevanja in osobito pomen združevanja tlačenih stanov. Poročal je tudi o delovanju državnega zbora in povdarjal. da je upati, da bo izpolnjeval državni zbor v prid državljanov svojo nalogo. Važno delo. ki čaka rešitve, je splošno ljudsko zavarovanje, ki se mora rešiti v korist delavskih stanov — kmetov, delavcev in obrtnikov. in se to z največjo gotovostjo ustanovi. Poslanci Slovenske Ljudske Stranke so vložili razne koristne predloge, kakor: olajšanje in znižanje vojaške službe, pravična ureditev davkov, razbremenitev zemljišč itd. Konečno je pozval zborovalce, da se združijo vsi v »Kmečko zvezo«, da bodo skupno pospeševali svoje koristi. Vsak stan si mora pred vsem pomagati sam, to pa je mogoče le, če se združi. Ako bodo »Kmečke zveze« vršile svojo nalogo, dalo se bo marsikaj izvršiti. Zborovalci so ves čas z največjo pazljivostjo in zanimanjem sledili govoru in so govorniku živahno pritrjevali. Na poziv predsednikov, naj se oglasi kdo k besedi, se je oglasil eden zborovalcev in vprašal, kaj je z vodovodom Rakek-Cirknica. Dalje so nekje tudi načrti za odpeljavo vode iz jezera. Po kratkem razgovoru o tej zadevi je predsednik zaključil lepi shod. — Vsajeno je zopet novo drevesce, ki naj rodi obilo dobrega sadu kmetovalcem sodnega okraja cirkniškega.
n Iz Postojne. Legar, ki je celo poletje nadlegoval Postojno, se ie sedaj preselil v sosedno hrenoviško župnijo. V vasi Zagon je bolnih okrog 10 Ijudij. V Postojni sta v zadnjih dveh tednih bila samo dva nova slučaja. — Letina je bila pri nas dosti dobra. Dasiravno je požrešni črv napravil mnogo škode, vendar so splošno ljudje zadovoljni. Posebno bogato je obrodil fižol. Vreme se je shladilo. — Prejšnjo nedeljo je ustrelil tukajšnji gostilničar g. Pacel Jurca mladega medveda. — Nova peka-rija g. Franc Križeta in njegovega tovariša je bila blagoslovljena 22. septembra, delovati je pričela v soboto. Obljubljeno je dobro blago in točna postrežba. Novo podjetje priporočamo. — Trije veliki orehi, ki stoje pred glavnim vhodom župnijske cerkve, so prodani in bodo še to jesen posekani. Cerkvi bo to koristilo. ker bo solnce lahko od vseh strani prišlo s svojimi žarki do zidu in bo cerkev gotovo mani vlažna.
n Iz Vrhnike. Srčno se zahvaljujemo za iicutrudljivo delo prečastitiemu gospodu župniku M. Stišniku. Kličemo: »Bog Vam plačaj! Bog Vas živi!« Hvaležne vrhniške žene.
Otaiež. Sv. misijon. Cujemo, da bodo imeli letos v Cerknem sv. misijon; saj je potreben, kakor kažejo dogodki dan za dnevom. Potreben bi pa bil za to priložnost zanesljiv mož, ki bi prodajal svetinjice, škapulirje itd. Mogoče dobe Cerkliani kako pomoč iz Plu-_ ženi pri Otaležu!
Štajerske novice.
š Duhovske vesti. C. g. Ivan Vreže. c. kr profesor na učiteljišču v Mariboru, je imenovan za dnuhovnega svetovalca. Castitamo.
Za soprovizorja župnije Z«. Sv. Kungota je imenovan č. g. Vid Janžekovič, župnik v Svičini. — Za dekana slovenjebistriške deka-nije je imenovan č. g. Prane Bohak. mestni župnik v Slov. Bistrici.
š Novo delavsko organizacijo bi rad (.snoval v Mariboru dr. Pivko. V to svrho je bilo pred kratkim v Narodnem domu posvetovanje. Dr. Pivko je zaupnik Narodne stranke v Mariboru iu zato smemo biti radovedni, ali bo sploh šel kaki delavec na liberalne limanice.
š Katoliško slovensko ljudstvo celega brežiškega okraja se veseli, da je dr. Benkovič odklonil dvoboj dr. Scrneca in mu sedaj še tem bolj zaupa. Da ga je dr. Sernec nenapovedano napadel, to se je že mnogim poštenim možem zgodilo in tudi dr. Benkoviču ni vzelo nikjer ugleda in spoštovanja.
š Sromlje. Lansko leto že. ko je bil dr. Korošec kot poslanec pete kurije, tudi naš poslanec, smo izročili prošnjo za pošto. Pretekle dni nas je obvestil dr. Korošec, da se je naši prošnji ugodilo in da dobimo pošto.
š Sv. Kunigunda na Pohorju. V nedeljo, dne fi. oktobra 19(17, ob 9. uri dopoldne, priredi tukaj S. K. Z. shod. (iovoril bo državni poslanec Pišek. Prisrčno vabimo vse somišljenike!
š Poštni sei. Vsled posredovanja držav-ntga poslanca dr. Korošca dobita Sv. Jernej ob Muti in Pernice svojega poštnega sela od nuitske pošte.
š Ne nehajo z lažmi. Narodna stranka še vedno širi lažnjivo vest, da je Ježovnik pridobil postajališče na Smartnem. To je popolnoma izmišljeno, ampak postajališče je zasluga prof. Robiča. kandidata S. K. Z.
š Shod v Veržejii skliče Slovenska kmečka zveza dne 6. oktobra, popoldne ob 3. uri. v gostilni g. Rošmana. Poročal bo g. državni iu deželni poslanec J. Roškar. Obenem se bo ustanovil pododbor Kmečke zveze za trg in okolico.
š Slovenska kmečka zveza je sklicala v Ptuju zaupni shod tega okraja. Prišlo je mnogo mož, ki so hoteli izreči uskoku Ploju nezaupnico. Na shod so prišli poslanci dr. Korošec. Roškar in Pišek. Shodu je predsedoval veleposestnik Mlakar. Dr. Jurtela pa je vplival na dva deželna poslanca naše stranke in nekatere zaupnike, naj se obsodba Plojeva odgodi, ker drugače bi opustil vse delovanje za narodno stvar in za volitve v okrajni ptujski zastop. Ker ni hotela »Kmečka zveza« razburiti volivcev, je odložila to točko za poznejši čas. dasi so se čule razne opazke na dr. Ploja, ki ne bo ušel zasluženi obsodbi ljudstva.
Primorske novice.
Goriške »Kmečke zveze« so priredile na nedeljo 22. sept. tri lepe shode. V Dolnjem Ce-rovu je govoril državni poslanec g. Fon, v Kanalu dr. Brecelj. nadučiteli g. Rustia in g. Mihael Zega, na Bukovem pa g. Miha Tavčar. dr. Dermastia, državni poslanec gospod Demšar in akademik g. Kemperle. Na shodih so »Kmečke zveze« dobile mnogo novih članov ter se je izrekla zaupnica poslancem »Slovenskega kluba«. -- Preteklo nedelio zborovala »Kmečka zveza« v St. Andražu. Poročal je državni poslanec g. Fon.
Vzpenjača mu je odtrgala glavo. V Trstu je v predilnici 17-letni delavec iz tovarniške
vzpenjače pomolil glavo tako nesrečno, da niti je bila glava v hipu odtrgana in je padla nazaj v tovarno.
»Narodni dorn« v Buzetu je. kakor smo žc poročali dovršen. Stavba je krasna. Slovesno tvorjenje bo ta mesec.
Iz Avberja. Zopet je zatisnil oči eden Gospodovih delavcev. Preminol je naš župnik preč. gosp. Josip Mikuš. Šestnajst let živel in deloval je med nami. V ponedeljek 23. septembra ob 10. uri spremili smo ga k večnemu počitku. Šestnajst duhovnih so-bratov iz vseh treh sosednjih škofij je prihitelo, da spremijo k počitku svojega tovariša. Naj počiva v niifu!
Za predsednika »Goriške zveze« gospodarskih zadrug in društev je izvoljen veleč, gospod dr. Andrej Pavlica, za podpredsednika pa g. prof. Ivan Berbuč.
Petarda v Puliu. V soboto, dnč 21. m. m. je imela v Pulju v dvorani Belvedere ekonomična stranka delavski shod, da se dogovore o imenovanju zdravnika za delavsko blagajno arzenala. Pogajala sta se dva dr. Letiš. Hrvat iz Opatije in del Luca Fabijan. Tukaj-nja iredenta, ki ne more trpeti Hrvata v svoji sredini, je vzdignila strašen hrup. da na noben način ne mara Hrvata. Ogromna večina hrvaških delavcev se je odločila za Letiša, vsled tega so iredentovci sklenili po svojem receptu teroriziranja — osar tutto. Ko je bila stja najboli burna, je v neposredni bližini počila ogromna petarda kakor največji top, ki je uničil vse. kar je našel pod seboj in je razdrobil v prah dve sto steklenic, ki se nahajajo v kleti. Petarda je bila namenjena, da pade na streho politične dvorane in da pokrije tako pod seboj več sto ljudi, ki so bili pod staro streho zbrani. Ni treba dvojiti. da se storilci tega zločina skrivajo pod zvezdo »Giovane Pola«, a moralni krivci so italijanski iredenti-ški zdravniki. Policija vpije na ves glas »sono tempi di Oberdank« ili nič več. Po zločincih ni ne duha ne sluha. Dr. Letiš ie bil kljub temu izvoljen in imenovan zdravnikom. Camorra protestira in daje demisijo, zarotniki so izgubili pamet a kmalu jim bo še hujše!
Istrska volivna reforma. V komisijo, ki naj prouči uovo volivno reformo, so izvoljeni Bartoli, Beuati. Bubba, Sbisa, Laginia. Spin-čič in Trinajstič. Med vlogami na deželni zbor se nahaja prošnja istrske družbe sv. Cirila in Metoda za podporo. Tudi »Lavoratore« ostro napada volivno reformo.
Ciganska nadloga v goriški okolici. Cigani se zmirom klatijo po goriški okolici tik mesta ter kradejo hujše nego srake. Zaprli so sedai radi tatvine 19-letno Marijo Hudo-rovič in 26-letnega Jurčka Hudoroviča.
Št. Viškagora. Jako vesel dan za naše farane je bil 22. t. m„ ko so z lepo vbranlm glasom prvič zapeli novi težki zvonovi. Do sedaj smo imeli stare, malovredne zvonove, da so imeli v vseh malih duhovnijah okoli boljše. A sedaj smo pa napravili zvonove, da jih daleč okoli ni takih. Mali zvon tehta 7 80 starih centov, sredni 1280, veliki 26 80. Ti zvonovi prekosijo zaradi lepega glasu in velike teže vse zvonove na celem Tolminskem. V prvi vrsti se moramo zahvaliti, da imamo sedaj take zvonove gospodu župniku, ki si je z vsem trudom prizadeval, da so se v naši župniji napravili tako težki zvonovi. Drugič •se zahvalimo vsem faranom. ki so zložili tako veliko svoto denarja.
p Pograje. Dne 28. avgusta je med 3. in 4 .uro nad vasjo Podgraje na kranjsko-istrski meji silno treskalo in lilo; Strela je večkrat udarila, vžgala je v Podgrajah hišo Jakoba Trošta. Močni plohi in prizadevanju ljudstva se je posrečilo ogenj omejiti in pogasiti, da je le del hiše in več sena pogorelo. Na Podgraj-ski gori je pasel starikav pastir Anton Brato-vič ovce, vbila ga ie strela. Obleka — posebno pokrivalo — je strela preluknjala;
ubožca so našli še le o poluoči s povzdigneno roko ne daleč od črede. Bog bodi milostljiv njegovi duši. Naj bi tukajšnje ljudstvo opustilo grešno navado za malo nevoljo klicati srd božji: Strela te ubila.
Povodnji na Španskem in na Francoskem. Iz Malage in Montpellier se poroča, da jc nastala vsled hude nevihte velikanska po-vodenj. 72 oseb je utonilo. 68 poškodovanih. Polja in vinogradi so popolnoma pokončani. Železniški promet je ustavljen.
— Dunajski župan dr. Lueger je v petek, dne 27. t. m., prvič zopet prisostvoval občinski seji. Bil je videti duševno jako utrujen.
Svetovnoznano Barthel-ovo klajno apno je sredstvo, o katerem trdi na tisoče kmetovalcev. da brez njega sploh ne morejo več izhajati. Z njim se lahko krmi vse domače živ ali in kjer se redno dodaja k navadni krmi. se dosežejo veliki uspehi. Živali raje jedo, dajo več mleka, maščobe in mesa. Vsled tega opozarjamo čitatelje na današnjo prilogo tvrdke Mihael Barthel na Dunaju, ki ie sploh znana kot solidna krščanska tvrdka.
Koroške novice.
k V koroškem deželnem zboru so dovolili boroveljskim puškarjem brezobrestno posojilo 10.000 kron. Nato je zbornica odobrila zakonski načrt v varstvo planink.
Goljufiva bankira. Proti lastnikoma dunajske banke Ries & Fischer je vložil dunajski zasebnik dr. Herz tožbo, ker sta ga ogoljufala za 160.00(1 kron. Dozdaj je dognano, da sta poneverila 250.000 kron.
k Novi tajnik Mohorjeve družbe. Dne 24. septembra se je v odborovi seji Mohorjeve družbe izvolil namesto bivšega tajnika g. Rozmana insgr. Valentin Podgorc kot novi tajnih Mohorjeve družbe, (i. Podgorc, ki je doslej kakih 15 let z vestno požrtvovalnostjo in nesebičnostjo za narod delal, se bo novega posla z njemu lastno vztrajnostjo prijel ter bo imel najboljšo priložnost, delati v korist celega slovenskega naroda.
k Nesreča v Turškem predoru. V Turškem predoru so ubile skale enega in ranile enega delavca.
k Koroški deželni zbor — Varstvo planin. Odsekom so odkazali razne predloge, n. pr. : o tretji ustanovi za slušatelje živinozdrav-niške viseke šole, o osuševanju močvirja, o trajnem nameščenju voditelja zimske šole v Veiikovcu in potovalnega učitelja Vincencija Šumija, o ureditvi plač praktikantom pri deželni zavarovalnici proti požaru in o cestah.
Poslanec Höulinger poroča v imenu deželnega odbora o varstvu planin in o pospeševanju planinstva ter predlaga zakonski načrt, ki določa: Sedanji planinski svet se naj kot tak ohrani ;za vse občinske in občne planine, h katerim spadajo tudi zadružne, interesne in soseskine planine, se naj izdela gospodarski načrt in statut, katerega izvrševanje se postavi pod oblastveno nadzorstvo. — Predlog se izroči poljedelskemu odseku. — Predlog o zvišanju plač cestarjem se izroči stavbinskemu odseku, prošnji za podporo azil-skega društva dunajskega vseučilišča in azil-skega društva za dekleta v Celovcu se odklonita, gospejnemu društvu za dekliško delavsko šolo v Celovcu se dovoli 600 K. — Sklene se stopiti v razgovor s trgovinskem ministrstvom, d« se razširi telefonska zveza na progi: Celovec-Maribor-Beljak in Beljak-Spital-Lienz. — Potrebščina za leto 1907 znaša 5,077.456 K. Lastnega pokritja je 1,060.983 K, primanjkljaj 4,016.473 K. (Od leta 1906 se je
potrebščina zvišala za 881.476 K.) — Za leto 1908: Potrebščina 4.782.340 K. Lastnega pokritja 754.764 K. primanjkljaj 4,027.567 K. Potrebščina je sicer za bodoče leto manjša nego za lani a tudi lastno pokritje je tnnogo manje. Primanjkljaj se bo moral pokriti z dokladami nakladami in državnimi prispevki ter z visečim dolgom 400.000 K.
k Kranjski liberalci in nekaj koroških mladičev je začelo grdo gonjo po »Narodu« proti dr. Brejcu zato. ker noče trobiti v liberalni rog. Grdi napadi izvirajo iz dr. Miill^r-jeve pisarne, a ta liberalni advokat si ne bo s svojimi napadi pridobil nikakih klijentel. Ce misli, da bo odtujil naše ljudstvo našim krščanskim voditeljem, se zelo moti.
k Mohorjeva družba bo razposlala letos med Slovence velikansko število knjig, namreč 474.876.
k Posledica pijančevanja. Iz Podgore: Vsled vednega pijančevanja se je zmedla pamet tukajšnjemu dninarju Jožefu Ogrizegu. Z velikimi žreblji ie zabil zvečer hišna vrata, polil posteljo s petrolejem in jo zažgal. Sam pa s; je vsedel v kot. prerezal si pri komolcih žile in kričal na pomoč proti sovražniku, ki ga hoče ustreliti. Hišo so rešili samo s tem, da so izbili okna in polivali vodo skozi nje. Nesrečniku ni bilo več pomagati, umrl je predilo so mogli do njega. Zopet ena žrtev več. ki iih alkohol vsako leto zahteva od nesrečnega človeštva.
Iz raznih krajev.
Novaki. 18. avgusta se je od nas poslavljal nam toliko priljubljeni kurat gosp. Josip Abram. Novačani smo z njim veliko izgubili. On je bil mož. ki je skrbel vsem za dušno in telesno zdravje. Žalostni, ko nas je zapuščal, smo klicali: ISog ga živi in njegova dela blagoslavljaj! — Dan 2A. avgusta ie bil za Novake veseli dan. ko ie k nam prihajal novi gospod kurat v osebi g. Josipa Fona. Njegov prihod so naznanjali topiči in pritrkovanje zvonov, vihrajajoče zastave in slavoloki z lepimi napisi. Pozdravila je g. kurata prednica Marijine družbe, mala šolarica in izobraževalno društvo.
Pismo iz Eveletha. Dragi »Domoljub«! Sprejmi nekaj vrstic v svoje krilo iz naše velike naselbine Eveletha; najprej ti hočem sporočiti, da po celi Misabe Range (Minn.) štrajka i7.000 rudarjev za boljši pogoj življenja in sicer za osemurno delo in tridolarsko plačo. Zato svarim rojake v stari domovini, kateri mislijo iti za kruhom v Ameriko, naj ne hodijo v Minnesota, ker s tem bi svojim tukaj stanu-jočim rojakom jemali kruh izpred ust. Kadar mine štrajk. bode pa vsak rojak dobrodošel. Naj zadostuje to. drugič kaj več. Pozdrav! — Avguštin Gregorčič, zvesti naročnik »Domoljuba«.
Sopris. Tukaj na Soprisu so štirje premo-gokopi. Delavci so različne narodnosti: Poljaki. Cehi. Nemci. Italijani. Hrvatje in Slovenci. Slovencev nas je malo tukaj. Največ je Italijanov. Kakih šest kilometrov proti severovzhodu od tukaj leži mesto Trinidad, središče premogovnih rovov, kateri se nahajajo daleč okoli mesta Trinidad. Imen ne bodem navajal, jih
je preveč. Povsod so raztreseni Slovenci, ki se mučijo pod zemljo za vsakdanji kruh. I ukaj imamo malo, pa čedno cerkvico sv. Tomaža. Duhovnik pride dvakrat v mesecu iz Trinidata na Sopris maševat. Mala je naša cerkvica, a žalibog, da je še večinoma prazna. Kar se tiče cerkve, je tukaj velika mlačnost. Letošnje leto ni bilo nobene vročine. Kar se pa dela tiče, te tako: zasluži se za deveturno delo od 3 do 5 dolarjev na dan. Seveda je tudi
različno kakšen prostor ima kdo in kak je delavec. Od tega pa mora plačati smodnik, za kovača, olje in še več drugih reči in tako je tudi po drugih premogokopih po Coloradi. — Nesreče pa tudi tukaj ne počivajo. Meseca marca je ubilo tukaj rojaka Janeza Romšeka. Velik kamen je padel na njega. Njegovemu sinu pa je zlomilo nogo. Zadnji mesec je zopet ubilo enega zamorca. Strel mu je razbil glavo, da je bil na mestu mrtev. Lastniki rudnikov se malo zmenijo, če katerega ubije. Včasih niso delali v jami. če je koga ubilo, tako dolgo, da je bil dotičnik pokopan, zdaj se pa dela kar naprej. Družbam je veliko več za mulo, kakor pa za človeka, kakor pri vojakih, kjer jim je tudi veliko več za konja, kakor pa za vojaka. Živila so se zelo podražila tod po Ameriki, ali na to se kapitalisti nič ne ozirajo, da bi zaradi tega kaj plačo izboljšali.
Na Kitajskem se je zadnji čas zopet pričelo preganjanje kristjanov. Kitajci so umorili nekaj katoliških misijonarjev in uničili več cerkva in misijonskih naprav.
Na Španskem je napravila pretekli teden povodenj velikansko škodo. Alnogo vasi je popolnoma razdrtih, vsi poljedeljski pridejki uničeni, mnogo oseb je utonilo v vedno naraščajoči vodi.
Mova emulzija
izredno močno vpliva na ves organizem, zdravi in krepi pljuča.
Ktielj in pretilM
še tako dolgotrajna zastarana, se kmalu premagajo s SCOTTovo emulzijo. Celo jetičnemu po v zroči SCOTT-ova emulzija olajšanje in ako se je pričelo pravočasno z zdravljenjem, večkrat tudi popolno in trajno o 'dravijenje.	2l73
Cent izvirni steklenici 2 K 90 t. Dobi se v vseh lekarnah.
Prillila le s to znamko - ribičem- kot poroštvenim znakom za SCOTT-ov način.
Čuvajte lase, dokler iih imate, to geslo naj bi bilo vodilno za vse stanove. V to svrho pa treba primernega sredstva, ki pa mora biti tako, da se ž njim res doseže prvotni namen. V tem oziru prekaša vse dr. D r a 11 e- j a brezova voda za lase. Brezov sok je itak že od pamtiveka znan kot najvspešnejše sredstvo za lase. Dobiva se ta voda v vseh par-fumerijah in brivnacah kakor tudi v lekarnah. Pazi naj se pa izrecno na ime dr. Dralle.
ALEXIN ZA POTICE
NAJFINEJŠE KOKOS-MASLO. POPOLNO NADOMESTILO ZA ČAJNO MASLO. ZA KUHO. C VRENJE IN PEKO, 25% IZDATNEJŠE. NE POSTANE ŽARKO. RADI LAHKE PREBAVE ZDR. PRIPOR.
PRISTNO LE SITO ,VaR- ^^ STVENO ZNAMKO DOBIVA SE V VSAKI ŠPECERIJSKI TROOVINI.--B
C.k. pritr. avstr. tarar, družba .PUHAT'
Javna zahvala i. priporočilo
Podpisanemu Martinu Porenta po domače pri Ben d et u posestniku \Spod. Bitnjem št 16, pogorela so dne 13. septembra t. I. vsa poslopja, ki so bila zavarovana pri c. ki*a pri«, avstr. zavarovalni družbi	2207 l-i
„Dunav"na Dnnaju
Že dne 13. septembra t. I. izplačal mi je gosp. Rudolf Kokalj, glavni zastopnik „D u na v a" v Kranju polno zavarovalno avoto braz vsakega odbitka.
Za to hitro in povsem povoljno rešitev izrekam tem potom c. kr. priv avstr. zavarovalni družbi »Dunav« in nje glavnemu zastopniku gosp. Rudolfu Kokalj v Kranju javno z»bvalo, ter ooenem priporočam najtopleje to zavarovalno družbo vsem posestnikom.
Kranj, dne 16. septembra 1907. Martin Poranta I. r.
Andr..Poranta J. r. Fr. Pardan I. r.
y b .priča.	priča.
fKuttmrd IAn«4 Trat «e» York
a najptipravnejia, najcenejša in naj-boljéa pot iz Ljubljane v eeveroo Ameriko, ker tod
ni dolgotrajne ma&oe vuine po raznih železnicah, nobenega posredovanj«, ne prenor-eranja in aploh nobenih i.oatranakih strelko, med potjo. I'arniki so prostorni zračni in sn.tni ; »ožijo vsake 14 dni. Hrana n postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte prodaja glavni zaatopnik	uO« 71 Bhinji odhod iz Trsu. Pannonia. torek 15. oktobra 1907. Carpatila. torek S», oktobra 1907. Slavonia. torek IS. novembra.
Andrej Odlaaek, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerave Srca Jezusovega.
Pozor!
Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni okroglo 4ooo kom. takozvanih
vojaških kocev za konje
za ceno Ia gld. 2-20 komad in gld. 4-SO za
par 6 parov franko na dom) naravnost na lastnike kom Ti debeli, trajno trpežni koci ao topli kot kotuhovina. temnnsivi, okoli 190 200 oni
calibi .---1 1 _. ,__■___-	_	'	,
šUejo na	.....jfci« i
Stainer-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj, II, Taboratraaae 27 F.
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja-
jofie se zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so došla od: kobilarne v Radavcu, Komarno in Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika Weicbbergerja, Ilosva, Grünwalda. Zor-kovak, Rotter Lichten, pi. Mroczfcowski ja Dobro-stany, Rosenauerja Zg. Moldava, Kahlissa Manken-dorf, Schenka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina Fohringerja in dr.
Min
PoTtinJe alati do J«dl In telo teleta, oditranjuje kaielj, Izmetavanje gnoja, močno potenja.	2209 D 44-27
PrìporoC>)o mk dan pri
pljučnih boleznih, katarm oslovskemu koillu. ikro- MM fulozi, influenti a s s **
fioche
■iiliitnilai prifiiorji ia nlmaiki.
F. floffmana - La Roche & Ce.,
■•aal (ltloa>
Dobiva oo x «dravnilMni raeoptoai M 4 K atekloaica.
Ker t« ponajafo manj vredna ponarejanja, pro-ria* zahtevajU vadao : tavlrai zavitek .Rocht*.
Nikakoga izpadanja laa va&I
Glia $rcd$tt;e za ra$t las
je danes priznano najboljše sredstvo proti pleši in izra-danju las. Čisti In osvežuj« glavo. Za mehke Itse cena mali steklenici K 3-60, veliki stekle niei 5 K. Pomada za suhe lase mal lontek K 3-60. ve liki K 5 —. D/,,.!« spreminja barvo Dal III las, brade in brk v nekaj minutah. Ne zapušča nobenih sledov, ker ni barva, marveč
rastlinski izvleček. Cona 4 in 6 kron. Številne priznalnlce iz vseh delov sveta.
odstranjuje vsake madeže na obrazu, napravi kožo fino in mlado. Cena po velikosti 1726 IV lt 2, S, in 5 kron.	2-1
Ella-milo.......KI*—
Ella lepotilo......K !• -
Vn to t« dobi pri
Baro s Gàbor k°'mt\0l:X?am"-
Centralna prodajalna In blr6: BudlmpoJta, Dohiny-utoza 1, Zaloga 40, Telefon 8-72 Tovarna I. Varoamajor utoza 42 (lastna hiia) Telefon 46-46.
Canlk in vporabno navodilo zastonj. Razpošilja se dvakrat na dan proti povzetju ali prejinjl vpoiiljatvi denarja
Ella kreme za obraz
radi svojega izbornega higijeniškega in ko-smetiškega učinka Äf je na dottit nobeno drugo milo. TMS Napravlja kožo Cisto, nežno in prožno, lepo polt, krepi kite in učinkuje razkuževalno. Neobhodno potrebno za vsako toaletno mizo in vsako otročjo sobo	971 III
Cena komadu 70 v., 3 kosi v elegantnem kartonu K 2. Dobi se povsod, k|er ne, naj se obrne na
Braitf! Dunaj III/S, Löwengasse 2 a.

Zahvala.
Jfer mi ni mogoče zahvaliti je osebno vsem, k' so s toliko prijaznostjo nepričakovano proslavili mojo osemdesetletnico, tem potom izpolnjujem to prijetno dolžnost in se kar najhvaležnejše in najorisrčnejše Zahvaljujem preč. duhovščini, cerkvenemu pevskemu zboru, slav. občinskemu odboru, čast it im letoviškim gostom in posestnikom vil, zlesti Še z<* čudovito sijajno razsvetljavo, Za bajni umetni ogenj in številno udeležbo pri slovesni sluŽbi božji.
fjled, 28. septtmbra 1907.
Ernest ^nej Win di^ch-Graetj.
Sanafojen
Od nad 5000 profesorjev In zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno potrjen kot najvspešnejše krepilno in osveževalno sredstvo 2011 7-2
jačl telo, krepi živce
Dobiva se v lekarnah in drožerijah Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & Co.,Berlin S W.48in glavno zastopstvo C.Brady, Dunaj I. Fleischmarkt 1.

Dve posestvi
na prodaj v Št. Ruperški fari na Dolenjskem.
CnO posestvo na Rožemberku vredno 6000 K, obstoji iz hiše, treh novih hlevov z opeko kritih, pod in 18 mernikov posetve i t. d. Drugo na Gor. Jese nicah vredno čez 30.00D K vse v dobrem s»anu za • 5 glav živine. Pojasnila daje Matevž Campa, Oor. Jesenice pri St. Rupertu. 2213 2—1
FRANC JOŽEFOVA
grenka voda.
' Izurjen čipkarice
JM
ki morejo v tej stroki podučevati, se'] sprejmejVTza Galicijo.'Znanje" poljščine ni potrebno. — Trajna služba, dobra plača. Vožnja se povrne, izšolane učiteljice imajo prednost. Ponudbe pod „A. X. 64803" na'Ann. Exped. M. Dükes" Nachf. Dunaj I.,.Wollzeile 9.	2216
vaako nesnago,
ker se pe tej lahko vsaka tudi naj m an j Aa rana razvije ▼ zelo hudo, težko ozdravljivo rano. £e 40 let se je izkazalo merilno Tlačne mazilo, tako imenovano praiko domače mazilo kot zanesljiro sredstvo za obvezo. Te vzdržuje rane čiste, et.varaje iste, olajénje vnetje in bolečine, hladi in pospetaje zaceljenje.
——— Razpošilja se viak dan. 1 puflira 70 vin., pol pušice 50 vinarjev. Proti predplačilu K S 16 se pošljejo 4 police, ali K 7*— 10 pušic poitnine prosto na vsako postajo avstro-
ojjrske monarhije. Val dell embalaie Ima] e zakonito deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. Kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana ; tgel Nerudove ti. 203.
f&aini/ti -t- i&jn&fiJco
XaUri ieii/o deòre». po ceni in tvsnasl/iuopotevuli net/se obrntyo
cSimon^i/Cmete/x*
v £/ttbi/ttni yCòlvóvcnshe ulice20. "ištr/covrstnaiPc/'amila d(ycsel'reyUaént>.
lototam aprejmejo aa dobri Ijitri zastopniki.
in
Zabranite izpadanje las!
Odstranjujte prhljaje 1
O c
N
B
a
Ojačite rast las!
Oživljajte živce !
Dr. Dralle=ja brezova voda za lase
najplemenitejša in najnaravnejša vseh voda za glavo in lase. Pazite pri nakupu izrecno na ime .Dr. Dralle", ker se ponujajo češče manjvredna ponarejanja na škodo občinstva. Dobiva se v lekarnah, parfumerijah, drožerijah in brivnicah. Glavna zaloga : M. Hoffmann & Co. Tešin v L.
Dva vajenca
za ftevljarsko obrt sprejme takoj Karol Hin» terlehner, čevljarski mojster, Ljubljana, Fran-
covo nabrežje St. 21.	2096 3-3
Najbolj&e in najcenejfte
•T tamburice ~9m
izdeluje in razpošilja tovarna tamburic
NIKOLA TIŠLAREC
Prelo&čioa, z. p. Topolovao (Sisak) Hrvatsko.
Vse tamburice so točno urejene in solidno izvrSene. Cenik tamburic in vseh tamburaških potrebščin pošljem na zahtevo vsakomur zastonj in franko. 2146 5—2
Divji kosten)
kupuje kot vsako leto po najvišjih cenah B. Grünhut in sin, Gradao I. 2166 3-2
! Stojte!
s Jedilno mast
(kokosovih orehov) za najboljšo? „Ceres" mast nI le naj-flnejSa in nejčistejie, ampak tudi najcenejša In najlzdatnejte mast, ker Jih poznam. -
on
1 ■ ,
"BÄ
^ c — ^ ~
S § «"2 i
C Q.KJ O O „
S O» O.Q ^
c » 2 (U «£} O..O on
S B U >
M 3 si
•=■£2 .2 5 ni O. c = «T£ = > E =■ O» « « E . "
4» J- ® O J3
E S o-o
t " jj o O
»uv
« »J c O
■o e-j
S —«
__« 5
_ n E ■ =
Le poskusite! Ne boste se kesali!
O Äi g .E 7
jé	ir
dl „ rtv
a .2.JS -a * o " O O
o o
Cf 9 O
2 0 " o2 •li
o M ^Üui
c rt .0
— N 53
^	<n Orti:
■	-S	1
C	S.52 S i
«	io -
Ü B	« E o
C m	E°>»č
M ■	o « - S 5 JO —, 5 JD J* o
IA
o ac *
•> C
2 O	-0 2
U. e ì>'°--
11 u
O" u,	>
« c 00 _ KJ	™
c «	o
.H.73 > i;	t*
tel ~ rt rt o	rt
P > CM aS
3linl0nr0 sprejme tako) Auguat R.pió, so-VUJcUlB darski mojster v Ljubljani, Trnovo, v starosti od 15 17 let. Hrana in stanovanje brezplačno.	2164 3—2
Lepo kmetsko posestvo
oddaljeno 1 in pol ure od Ljubljane, se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Posestvo obstoji iz hiše, hleva za 14 glav živine. Skednja, svinjakov, kozolca (dopler) in posebej 7 oknov, sadnega vrta, njiv, ko-šenine in gozda, vse v obsegu okolu 50 oralov (johov). Zelo ugodna prilika za naselitev. Poizve se pri Zupanu « Hrušiei pod Ljubljano. 1979 4
Postrežba točna I	Nizke cene I
Priporočilo.
Naznanjam gg. čevljarjem in p. t. občinstvu, da sem otv trii aovo trgovino z uaajam in vsemi
čevljarskimi potrebščinami pod imenom 2121 3-3
K. A. Kregar
v Ljubljani sv. Petra cesta š». 2 nasproti cerkve frančiškanov. Skušal bom, da z dobrim blagom in nizkimi cenami zadovoljim vse cenjene odjemalce in prosim obilnega obiska	K. A. Kregar.

Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
Konjresnl t« it 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KOflSfCSIlI tPj jft. 19
to je, daje za 200 kron 9 kron 50 vinar, na leto.
sprejema hranilne vloge vsak	jfi 3) 01
delavnik od 9. do 12. ure H** * I* |0
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov donar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Rontni davek plača hranilnioa aama. ====== Najsigurnejša prilika za štedenje
Kanonik A. Kalan !. r., predsednik.	IjfeP	Kanonik J. Suftnik I. r., podpredsednik
Registriran vzorec.	Bajna iluzija!	Oblastveno varovano.
1974 Najlepši kras božičnega drevesca ki bi {i ne smela pogrešiti nobeni krščanski družina, Je moje liboljiino
örlljantno ansei zvonilo za božično drevo it. 1
popolnoma Ii kovine 16 poilaò. ingoici 30 cm ili. Garantira se ta funkcljonlnnje.
Pritrdi sa lahko takoj oa največje ali najmanj He drevo s preprostim nasajenjetn. Poatavijeoonamito m rabi lahke tudi sa namizno zvonilo. Postavljcoo o* toplo peč fuakcijoniratadi brez prižganih aver
Gorki zrak treh prižganih s več vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni be tički pa udarjajo na troje zvoncev in blago-zvončno, srebrnočisto zvonjenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom vred K t
■	K 4-25 I „ 5-50
■	.. 8--!
36 kosov So „ 100 -
9 koso 1» ,
.
K 43-50 „ 58— „U2--
K 12' -„ 15-
.. 29 -
Št. 2. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleelegantno in posebno fino ponikljano, s sukammi ste-briči za zvonce in tremi prekrasno žare-čimi srebr. lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kart. in navod. vred K 2 —
K 5-50 !
„ 7 25 „ 10-50 36 kosov . 5o . . loo „
9 kosov II , M . K 57-50 .. 7 50 „ 150-
K 15-50 „ 20-25 „ 39 50
Najnovej&i
pristna Roskopf patentna re-montoirka na sidro švicarskega zistema z masivnim solidn. švicarskim kolesjem na sidro in zaščito za gonilno vzmet, pristno nikljasto okrovje z varstvene plombo in šarnirskim pokrovom, ovaln. robom, 36uridoča (ne gre samo i 2 ur), okrašeni in pozlačeni kazalci, najnatančnejše reguliranje in jletni garan-ciiski list, kom. 5 K, 3 kom. 14 K. S sekundnim kazalcem 6 K, 3 kosi 17 K..
Bogata izbera v mojem glavo. katalogu.
I
Št. 7233. Denarnica Iz enega kosa, svetlorjava, salian mnogo prostora za drobiž, 4 predeli, no tranja zapora na vzmet, nikel-nasta zunanja zapora 9 cm dol gosti, 6 cm širokosti K. 150 5t. 7202 Cena dobra denarnica iz euega ko&a, močnega, gladkega usuja zg.t-neria, ta zaklopci iz govedine, 4 predeli ia vizitje, 3 zapore, 9 cm dol. 6 uu
lir. K I 35. Bnljie denarnice (k, K t-85, 210, 2 80,3-10,3 50,3 80,4 20 nviije
Dnit Inn nnnvnlln Viak p. n. kupec, ki »d 1. aept. do 30 nov. pismeno naenkrat naroči za najmanj 40 K blaga, dobi zastonj DOZItnU nUyfUUUi za boiične nagrado alarmno budilko it. 4343 a po noči svetlečim >e kazalnikom in pa koledar za 1. 19ug.
___.Zamen* dovoljena alt denar nazaj, torej brez rizika t -
Pošilja >e p« povzetja ali denar naprej Najpriprmvneje le naroča aa odrezku postne nakaznice. Neobhodno je potrebno, da se pri na-ročitvi opomni, ali n« se poéljl blago p« povietiu ali ie je denar odposlan po aakazaici. Tudi je v korist vs«k«mu naročitoljJ. da naroči čim le mogoče blago ie pred 16. deoembrom, ker posta pe 14. decembra zaradi hudega navala ae more dostavljati taka hitro, kakor ob uavadnem časa. Naslavljajte naročbe zatorej pravočasno aa oaslov :
---tvornica ur v Mostu	— jja ces. in kralj, dvorni dobavitelj v Mostu
& JAN KONRAD S —--«t-1941 na češkem -
Zahtevajte moj najnovajll e'*vnl katalog « 3000 allkaml, kt vam ga takoj pošljem zastonj In poštnine prosto.
stekl. DLkit zd božično drevesce
IX kos. sortiran h. skrbno zavitih t kartonu, po velikosti
in i*vröit»i po K —*40. —'60. —'70, — 80, 1*—, 1 20. 1*50. 2'—. 3 os. karton i, po velik-sti in uvriitvi po K —75» -'90, !•—, 1*20. L«metu. angelski labci, srebrni ali /lati, kuvert K —' ' 0f žica za oiebe 100 kosov K — 20, verižice ie steklenih kiogljic, 1 in pol do 2 metra d-»ige, po velikosti krog jic K —'90 — •95, 120, 1*40. Srecice «4 koso» t kartonu K — 50, večje 15 koso? t kmrtonu K - 58, držajci za srete, tucat K -'50.
Prosim zahtevajte katalog»

Stanja hranilnih vlogi nad 22 milijonov K.
Rezervni zaklad i I näß 768.000 K.'ì
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiii v Prešernovih ulicah it. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža. ==
»prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne ln od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 40/0 ter pripisuje nevzdlgnjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Kentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunlla vlagateljem
Posoja se na zemljišča po 4V«°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dožntk toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5«/0 Izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 In pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% Izposojenega kapitala. Dolžniku te na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	1083 13 5
Proda ae v Sodlnji vaal eno uro od
Ljubljane, četrt ure od papirnice
malo posestvo
hiša s kletjo, obokanim hlevom, 2 oken kozolca, hlevom za prašiče, njive in vrtom. Redi se lahko ena krava Plačuje se lahko 5 let. Več pove Jožef Bitenc, Sostro 5, p. Sp. Hrušlca.	2189

> .j'"ka*_i "T "
0AcaefllA ^ dobrem stanju, obstoječe iz fOSCSl ¥U gospodarskega poslopja, guzua, pašnika in občinsko pravico, v Spodnjih Vodalih ozir. v Dolu ob deželni cesti Sevnica-Mokronog ležeče. Več pove Frančiška Golob, posestnica, Sp. Vodale ob Tržišču, Dolenjsko.	2215
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, lirnelev, lakov In atc-
klarskega klela NaJnIZJ* cen«.	Najnižje cene.
Kdor rabi traverae in železniške kina za oboke, str. šno lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vodo. vino in gnojnico, obrne naj se na trgovino z železnino
FR. 5TUPKÄ
v Ljubljani. Marije Terezije cesta itev. I, zraven „Figablrta", In Vatvazorjev trg it. 6, nasproti Kriianike cerkve.
Ediao tam se dobi vedno svet portlaad-in roman - cement Iz slovečih tovaren dovike in trbovijake. Mreie In lica za ograje, traalike brane, razni plugi, štedilniki, tehtnice, čistilnice za ilio, oprava za mlekarne, ter vse poljedelsko orodje v veliki izberi.
Olavao ta edino zastopstvo za celo Kranjsko na zadnji poljedelski rezstavi v Zagreba ■ prvim darilom odlikovanih slamoreznic, mutilale in grpetjaov.
Amerlkanski »troji za košnjo vedno v zalogi.	7 7
SVOJI K SVOJIM I
Izdelovanje vseh pred metov za sdravilstvo. posebno	2193 12-1
kilnih
(brüh)
pasov
za metke, ženske in otreke natančno po meri.
Pri letnih naročilih ie mora naznaniti. ali je kila na delni ali levi ali pa aa obeh itrmaeh ia nje velikost.
Za gg. zdravnike reifica colora kirurg, i» medic, inštrumentov in aparatov, kavčuk-prodmetov, etaotiénik nogavic itd„ iodrto-vanio modercfV.
K. PI0TR0WSKI, Sv. Petra cesta
Lcvčcva blia «t. 32, Ljubljana.
▼ijaCbio m priporoči -..............——
trgovina s klobuki in čevlji
Ivan PodlesnHt mL
UnöUoDQ, stal tri itn. 10.
▼•lik« «ologo. — SolUn» blage- — latapna ««n«. . .
I1T8 12—62
I
fO
0)
IQ ■O O L
a n
•	S1-" 3
ftS I e 0-0.2 L = «.J:
*	2S
j« -Ž E o — a/ **
—
.m -	°
k >0 "
•a » 5
On.«
« O	- 2 o-
c w	- o
i	O«
O CL
D.
« ■
»i - a
■ <u
I	C
« 0= .; O
an C	V u
0)	C
° čm	>o
°	L
a I
«	b
*/>	^
¥ 2
z	«.
"* .. ra
_ 'H* ju
= s; £ S « ž •
t: * S P. = ;s>
? S
o-g &.H O-2 5
Z « _ .2
* e —
•a > D. n a bi*

ss S JSis S 7
O «- M ai I O.T3 « (J — o
N ou ü ^ 2 ?«= « N -
c ae o_._ « »H « X; Ü j..
o=
"S"0 i E
Q.« > £U
- a0 n • • ? « po jr
aj^s-ga
kupit«
r—
IH » —
r—
t-M t-10
1*10
1'to lic
ftm Boikopf-plMnt. privi .(>■•*» . .
ir.br .klopi. nriS« lltantn tUU ara . ltkanln iUU rurlt. librata I .liti pntvil rtmhi ur. 70 CM . , > bi tj .m IIU nm . , Mb«.....i
nkarlo. .... i lakloji . in ... i
bldltkl......
, pouči.' Mi , drojil» .ran . , budilk' • Utj— bi
mnnjialikliToaii ,
TriLU. fla. >o jMitn, u ■oprlHMno d«air luaf. Eupofll • p« *>#Tx.tja.
Maks Böhnel
arar, uprlMiiil m4iI mdII«
Danai, VI., Margaro-thenstr. 27(r lulnlklil
Ziktnalta no) ccalh ■ 3000 Hlkaml aaitoal la pattala* pra.to.
F* rta v«. c.v.rovu.
m
4TMma«
Izurjene
2161 4-2
éivilje za slamnike
za trajno, dobro plačano delo sprejme tovarna za damske slamnike Siegfrid Ornstein, Dunaj 6, Theobaldgasse 13.
li


Najboljše stiskalnice
za sadje in grozdje, sadne in grozdne mline, čistilnice za žito kakor druge najboljše poljedelske stroje priporoča tvrdka
„Merkur44, P. Majdič v Celju.
Cenilci zastonj. 1846 6
Za 5 vinarjev
ti more viak preskrbeti prednosti prt nakupu blaga /a obleko, kakorSnih sicer nI dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-slatev vzorcev pri ««liki trgovini kratja Laohaar « Gradou, železna blia. To ne stane niC, na Izbero pa ima vsak najmoaernejie blago za damske obleke Črno in barvano periino blago, posteljnino, okslord, loden, snkno, vse vnte platno z« perilo in posteljno opravo, in mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila i. t. d. — Zložno al more vsak doma izbrati in potem kar najceneje izvršiti najboljši naknp. Mnogo bii naroča ie celo vrsto let vse svoje po-trebičine le od tam, ker so te prepričali, da Ima ta ttrogo reelna trgovina pred o2mi edino zadovoljnotl svojih odjemalcev 2026 12-5
Vilko ponirt|ia|t kuni ti Edino pri.trn Ja 85 38
Thierry-jev balzam
i icl.no xDimko .redovnic.V ICtai IS mijbnlb lil 6 dvojmUh llckltnlc lil i P v.lik. ip.clj.ln. ittklcalcl ■ pittnl. .umikom K 5 - Ir.oko.
Thierrylevo centlfolljako mazilo
proti tira ic Uko Mirim ranim, vnetjem, r. nltvin, cb.cciom In ottkllaim talk vr.t. Ceni. i lončki K 3*60 sc poilj« I. proti povielju lil denar niprcl - Ott dodi.il ircd.tvi iti po-tiod in.nl in .loviti kot nijboljii. Naročil. l. nillltl|i|o Bi:
MtfaictiterBitao Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri .............Rogaški Slatini.
tBroior. ■ tliotl originalnih pl.cn rratl. Ir Iranko V calori v ikoro neb vrčllb Ickirn.b
FLOW
le naJbolKe Krepčllo za želodec!
Priznano od siòaajakov I
„Florian" se dobi edino od Rastlin ske destilacije „F I o plan" » ■ Ljubljani.	:
I. kraajiko pa4|*t|a «a aaiataa itik-I aratro la illkaala aa .tik I o	-
Aug. Agnolai
Oonajaka cotta 13a, polef .rigovca'
•t prlporoti pr.iiatltl dabotlUal la p. a. ■lito. občinstvo xaniprito ccrkrcnlb oknit a omclilm tl.klir.tTOH lil .llkin. ni tt.kli, .Hrbtnih dtl, mprivo okvirov, Md. Itd. — lai Indi v cilofl ruUCno porc.liniko la rtikliao po.odo ii nullit rottila la «.-»balkt, avrtilkt, okvire Itd. po ai|ali|ni ce-nth - Nari.I, cialkl in proračuni ni il-bttvo iittoai, auofi tpričtvili ii dorri.oi del. .o cenjenim odjemalcem v Ofltd ni rupoUco.	1807 51- 8
Čudež
se je zgodil nedavno v Budapeäti, ki Je edini te vrste. Ta čudež je učinil, da daialaa zalaga aukaeaega blaga « Budapeèti Wil l. Rottenbillerg. 4|a razpošiljata
K 10 kupon S metrov
finega jesenskega blaga ali kamgarna v črni temno-višnjevi, sivi in rujavi barvi za popolno obleko za gospode (sukna, hlače in telovnik). 1973 15-5
mr Čujtal TB AT Pozor I is
Od 38 kron naprej te dobi pri meni dober lep in trpežen iivalai stroj. Obrtniki in vsi drugi, koji mislite naroČiti nov stroj, obrnite se na mojo zalogo. Naročite cenik, ki ga poSlljam zastonj
Lorano Rebolj
zaloga šivalnih stroji « la kalaa
« Kranju, Glava! trg. 2163 2
Staro
železo
bakar, evineo in mednino plačuje po najvišjih oonah ===
19* Fr. Stupica H
v Ljubljani, Marija Terezije cesta št. 1 hi Valvasorjev trg St. 6 7is 7
doktorja pi. Trnkóczyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najviije medalje na razstavah in tlsoCi zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. 187 26 18
Tovarniška zaloga: lekarnar Trakòczy. Ljubljana.
V>£nja Irsja dai $ dai
xnajnavtjfimi ktiOOSin 06zgraj«nimi"v«fit^n»lymi pamilg . »Ivi i\	"nKifwo^ia-ofotw.
fWiladajezastopniKL Fr.CeUIlig,
jlju pijana j^i0d«^-uiiceltv.J
28
Odhod iz Jjutljane mV} ponuteleK.ferHi » čehiik v ledni.
A g» Tovarna mm atole
ut M Franceta Svltellna
[\\\ £?[V. u Bregu, p. BtnnlM, IrujUi
isdohOo
10F vsakovrstna stols H
od preproatlh do najOnejtih po najal^jih ««.li brst konkurence Uustrovan cenik poAIJe ae u zahtevo
2806 26-20 zastonj in franko.
2enonad> ■ ■ stropni nlSI
se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovokem pristanu it. 14 v Ljubljani.	284 19
ladajalall la odgovora! aradaik: Dr lfaaal| tltalk.
Tlahata: .KatoHIka Tiskana*