"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
Officiul Or^an Yugo»lav Fedrration, S. P. - - Glai.il« Jugo»lovan»ke Socialistične Zveze
IT. — NO. 1595.	u 11 ......h
«.. 4. im. at «. -I,- tt mm* ,«.. m - - >. >■>■ CHICAGO, ILL, 6. APRILA (April 6), 1938.
DEMOKRATI POZABILI NA KRIZO
— GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z.
4»..., LETO—VOL. XXXIII.
OBLJUBE
LJUT BOJ MED POLITIKI ZA SLUŽBE IN VPLIV NAMESTO ZA ODPRAVO "RECESIJE"
Predsednik F. D. Roosevelt zamudil temeljne priložnosti za uspehe
Kampanja proti jajvnim delom in vladnemu izrabljanju vodne sile za elektrarne
Gnezdo ptice miru na napačnem kraju
V Zed. državah ni nikakega tehtnega vzroka za krizo in ne za brezposelnost, se manj pa za pomanjkanje. Vse statistike pričajo, da je to najbogatejša dežela z vsemi možnostmi za veliko višji življen-ski standard kot ga ima danes. Nobena nima tako spretnega aparata za večanje bogastev in produkcije in tako sposobnih delavcev, kakor Zed. države. Nekateri sicer trdijo, da je Nemčija glede sposobnosti delavcev še vedno na prvem mestu, ampak dejstvo ostane, da v Nemčiji delavci nimajo možnosti, ne prilik za tolikšen življenski standard, kakršnega si lahko delavci pridobe brez posebnega truda v tej deželi. Namreč za zaposlene a-meriške delavce je še zmerom najvišji na svetu. A ni še zadosten in ne more biti zadovoljiv, dokier bomo imeli v svoji sredi kakih štirideset milijonov ljudi, ki zaslužijo zgolj za preživljanje in poleg njih je nekaj milijonov bednih, ki dobe le toliko, da si podaljšajo trpljenje.
Nerešen problem
Obljubljam new deal torej ni rešil niti z daleč tega najvarnejšega problema, katerega se je lotil. "New deal" je namreč le firma enega človeka — predsednika Roosevelta. Takoj ko je »prišel na vlado, je hotel nasititi volka, a ovco je hotel ohraniti celo. To ne gre. Njegova lastna stranka je v vsaki volilni kampanji zanj. Vsak demokratski kandidat trdi — "jaz sem za new deal" in se prekljajo med seboj, kdo je bolj za Roosevelta, ker ima sloves. Resnica pa, kakšna je: Ko so izvoljeni, se bore za volka!
Ista stranka
Ko je kandidiral magnat Al Smith, smo socialisti trdili, da je demokratska stranka dekla kapitalizmu. To je po volitvah vzlic porazu sama dokazata. Ko je kandidiral Roosevelt, smo dokazovali isto.
Ampak položaj je bil drugačen.
Ameriški kapitalizem je bil na robu propada.
Vrag vzemi kapitalizem, je mislilo ljudstvo. Roosevelt nas bo rešil.
V nedeljo 10. aprila KONCERT
"SAVE"
in prireditev v korist
delavskih borcev v Španiji
Kje? V Chicagu, v dvorani SNPJ.
In smo dokazovali: Ne bo, ker to ni v njegovi moči. Demokratska stranka je kapitalistična stranka.
Popularna osebnost
In res, Roosevelt je večino — ogromno večino ljudstva prepričal, da mu nosi odrešenje. Niti en kapitalist si ni po njegovi izvolitvi upal treskati vanj. Kapitalistični časopisi o-beh strank so molčali kot grob. Večinoma so ga celo poveličevali, kadar so kaj pisali o njemu.
Po 4. letih sprememba
Minilo je le dobra tri leta— pa se je začelo. Rooseveltova zaflikovanja so rešila vse velike banke in velike — vlagatelje. Malim vložnikom je nekoliko »pomagala z nekaj odstotki t*i in tam zvezna finančna korporacija. Pomagala je železnicam in napol bankrotiranim zavarovalninskim družbam — vse na stroške celote. Roosevelt je bil najbolj slav-ljen človek in bognedaj, da bi kdo kaj črhnil čezenj.
Mi smo vseeno. Priznali smo, da so njegovi nameni dobri — on je namreč hotel, kot že rečeno, da naj bo volk sit in koza naj ostane cela. A to pod takim sistemom ne gre in ne gre.
In danes, kdo napada Roosevelta? — Tisti, katerim jc pomagal rešiti milijonske imovine in deželo pred "boljševizmom".
Konferenca J. S. Z. in P» M. v zapadni Pa. spet dobro uspela
Konferenca zastopnikov klubov JSZyin društev Prosvetne matice v nedeljo 27. marca v naselbini Strabane, ]Pa., je bila jako uspešna. Otvoril jo je tajnik J. Ambrozich. .Njen predsednik je bil John Koklič in zapisnikar Anton Rednak. t) položaju z ozirom na naše gibanje je imel referat John Terčelj, j>oročila pa so podali tajnik, organizator in delegati. Njgvzočih je bJlo kakih 60 zastopnikovi
Iz njihovih poročil je razvidno, da vlada med ljudstvom velika poparjenost. Za vzrok so navajali v <prvi. vrsti "recesijo", oziroma novo brezposelnost. Razprave so bile konstruktivne. Zapisnik konference bo priobčen v prihodnji številki.
Nezvesti "demokrati"
človek bi mislil, da bodo predsedniku v tej težki situaciji v boju z "ekonomskimi ro-jalisti' pomagali vsaj kongres-niki in senatorji njegove stranke, ki so že v dveh volilnih kampanjah zatrjevali, da so z njim "100%M. A so obljubo takoj prelomili, kar je pač svojstvo kapitalističnih tra-bantov. Danes svojemu ipred-sedniku nagajajo zaradi relif-nih akcij in iposebno zaradi javnih naprav (predvsem (T. V. A.), češ, da ovirajo privatni biznis.
Tu, vidite, smo bili socialisti še posebno v pravem, kajti
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Borba na industrialnem polju se je v prosiih par mesecih jako poostrila. Sedeče stavke so prišle spet v modo in kapitalistično časopisje rohni proti njim da je kaj! A vzroki zanje so tu — in so vzroki zanje tudi ako jih tu in tam na pobudo "vigilantov" vprizarjajo agenti provokatorji. Kajti teh !je danes v službi kapitalistov na stotine in stotine. Z njih pomočjo je bila zrušena že marsikatera stavka tudi v sedanjih časih in marsikatera u-nija okužena, ker so se provokatorji urinili v njih vodstvo.
To resnico je treba delavcem razumeti, zato, da lahko presojajo kaj je dobro v njihovi organizaciji in kaj slabo.
V mestu Grand Haven, Mi-chigan, si je prošli teden vzel življenje neki podjetnik, in za seboj je pustil notico, da ga je pognal v smrt CIO. Svojo tovarno je pred leti ipremestil v ta kraj, da se je ognil uniji. Pa je ta kuga zašla tudi v to izmed najbolj protiunijskih mest. Mož je obupal v boju z unijo, toda delavci skrbe dalje, kako si prigarati svoj vsakdanji kruh.
V Laoni, VVis., so se skozi več tednov vršili skoro pravi vojni spopadi med člani unije tonih delavcev, pripadajoča k CIO, in med takozvano nasprotno unijo. Včasi je nasprotna unija CIO, včasi AFL, dasi mnogi delavci mislijo, da kom pa ni je podpirajo samo A. F. of L. Večinoma so družbe vsepovsod zoper unijo CIO in Ipodpro AFL ako se zboje zmage unije CIO. Tako se nadaljujejo -boji in kapitalistično časopisje vpije o "novih prizadevanjih za komunistično revolucijo v tej deželi". Samomor podjetnika v Grand Ha-ven-m, Mich., je bil v tej borbi sijajno izrabljan. Seveda proti delavcem v Gran Havenu, ki že od nekdaj prejemajo skeb-ske plače. Boj navidezno izgleda le proti terorizmu CIO,
katerega tudi ni malo. •
Firestone Tire and Rubber družba je nedavno morala na ukaz delavskega posredovalnega odbora priznati unijo delavcev v ijpdustriji,. kavčuka. Blizu 4000 delavcev pri omenjeni družbi je glasovalo, da
(Nadaljs^anje, na 4. strani,)*
Kriza na Poljskem
Poljska je že kakih pet let v težki krizi, a jo preboljuje z diktatorskimi dekreti. Stavke so prepovedane. Lani se jih je vseeno dogodilo kakih 200, večinoma "sedečih". Najtežje breme Poljske je oboroževanje. Druga njena težava je židovski problem, kajti Poljska trdi, da ima izmed vseh večjih dežel na svetu večji odstotek Židov kot katerakoli druga. Trdi, da so ji Židje v breme in da se morajo ostale države, posebno Anglija, Francija, Italija, in tudi Zed. države potruditi, da jim na svojih prostranih zdaj še praznih krajinah poskrbe prostor. Ameriška vlada se je s tem problemom zelo resno pečala posebno ko je Hitler udri v Avstrijo in zaplenil Židom skoro vso imovino. Naseljencev brez imovine pa se zdaj branijo vse dežele. Torej jako težak problem, ki ga ljudje, kateri trpe pod brutalnimi diktatorji, zdaj še ne morejo pravilno razumeti.
Mussolini pravi, da je Italija vsak čas zmožna udariti
Dučejeve pretnje Franciji zgolj bluf. Vsak provokator skuša podjarmiti nasprotnika z ustrahovanjem. Bombastika za gladne
Volitve v Rumuniji in Bolgariji
V Bolgariji so se vršile nedavno volitve v "parlament". Zmagala je vlada, opoziciji pa je prepustila toliko mandatov, da ji ne more očitati absolutne diktature. V Rumuniji je kralj Karol prevzel diktatorsko oblast in dal svojo novo u-stavo na referendum, ki je bila od volilcev skoro soglasno odobrena. Volitve v takih "demokracijah" so običajno javne. To je, volilec mora ust-meno povedati, ali je za kraljevo ali proti kraljevi politiki. Ker je slednje iprenevarno, glasuje za kralja in mirna Bosna. .
Težave malih dežel se vsled agresivnih sif večajo
Ponosna češka je v strahu pred civilno vojno, v katero bi Hitler poslal "prostovoljce", tanke in aeroplane. Nemška nacijska stranka na čehoslo-vaškem izziva vlado v Pragi kolikor more, ker bi rada u-st v a ril a položaj, ki bi povzročil intervencijo Nemčije. Ker pomagajo nacijem v boju' iproti "tiranskim Cehom" tudi druge narodnostne manjšine, je vlada v Pragi izdala dekret, s katerim so za mesec dni prepovedani shodi, demonstracije ali kakršnekoli druge prireditve političnega značaja. Demokracija na češkem je v te-
žki preizkušnji. Hitler usmerja vso svojo politiko tako, da mora priti češka bodisi prostovoljno ali pa šiloma pod njegov vpliv. V vsakem slučaju se bi morala odpovedati zvezi s Francijo in posebno še zvezi z Rusijo.
Litvinska se je udala oboroženemu pritisku Poljske toliko, da bo prej ali slej posrtala avtonomna provinca poljske države, ako prej ne posreduje v prid Litvinska Rusija, kar bi pomenilo vojno s Poljsko in Nemčijo.
Izgredi proti Židom postajajo na Poljskem čezdalje bolj
ostri in vlada se »pripravlja spremeniti poljski vladni- si-istem v diktaturo enega človeka.	1 « . *
V Rumuniji je ' kralj Karol razpustil vse politične stranke, med njimi 'tudi fašistično železno gardo. Rumunija je v skrbeh radi nove situacije, ki je nastala s Hitlerjevo aii*ksi-jo Avstrije. Kajti Hitler hrepeni tudi po kontroli nad Ru-iminijo in njenih prirodnih zakladih. Zdaj jc Rumunija še vedno pod vplivom Francije Fn Anglije. Ako gre pod Hitlerjev klobuk še Ogrska, bo ime-la Rumunija na svoji meji so-
sedo, kšteri se ne bi mogla u-pirati, razen pod zaJčRo Rusije. AnVpak rajše kot z Rusijo bo šla kapitalistična Rumunija s HiUerjem . Bolgarija je že nekafiet italijanski protek-torat in Albanija pod nadvlado Italije. Kaj bo z Jugoslavijo? Nihče ne ve, kajti Hitler in Mussolini bosta intrigirala in osvajala, dokler, ne bosta poražena. Rusija, Francija In Anglija bi v taki vojni morda uspele, a zaenkrat še ne izgleda, da so pri volji storiti fašistom kako škodo z vojno. ~ Male dežele so torej v teh okoJščinah brez zaščite.
Ko je ipred letom dni Mussolini izjavil, da bo zmagal v Španiji on in nihče drugi, so se v Parizu jako začudili. Danes ne več, kajti dne 30. marca je Mussolini slovesno ozna-jiil, da se je pripravljen spoprijeti s komurkoli. Pretnja je bila namenjena Franciji.
"Ako se katerakoli država umeša v špansko civilno vojno, bo to imelo težke posledice," je zagrozil Mussolini.
Ta insult je šel Franciji.
Razmere v Franciji
Francija je danes napol delavska republika. Po mogočnosti svoje armade pa je skoz in skoz reakcionarna. Reakcija v Franciji sovraži delavsko gibanje kjerkoli. Mussolini ve, da "tradicionalna" Francija (vojaška kasta in bogataši) noče njegove nadvlade nad Španijo. A prav tako ve, da ima rajše njegovo, kakor •pa da bi Španija poklala močna, resnična, demokratična, samostojna Ijudovlada!
Pravijo, da je španska republika vsled teh in sličnih okol-ščin vzlic ogromnih žrtev, ki jih je doprinesla v borbi za o-hranitev svobode, izgubljena.
Demokratičnost na papirju
Jako verjetno. Vzrok je "neumešavanje" Anglije in Francije. Posebno Anglije. Angleška delavska stranka je začela s svojo mogočno kampanjo za rešitev španske republike veliko prepozno. In zakaj? Zato, ker je pacifistična na podlagi starih tradicij socialne demokracije. Fašizma pa vsaj zdaj ne bo nihče umori? s pacifizmom. To danes razume jako dobro tudi francoska socialistična stranka, katera zdaj radevolje glasuje za oboroževalne proračune, dasi bo morda to orožje nekega dne naperjeno proti
delavstvu Francije! A ne gre drugače, češki socialisti na primer so za oboroževanje na celi črti, dasi češka ni socialistična republika. Ampak je bila do poslednjih tednov vsaj ena najbolj demokratičnih de-žol na svetu.
Posmeh diktatorjev
V ta čudni svetovni metež — ali bolje, v katastrofalni polom zločinske versaillske mirovne pogodbe, mečeta zdaj z največjim užitkom bombe Mussolini in Hitler. Posebno Hitler.
Demokratične dežele — nekatere le "takozvane", so v strahu in kapitulirajo na en ali drug način pred fašizmom druga za drugo. Vse pa se boje sile —posebno še Francija, ki je vsled politike svojih prejšnjih vlad največ kriva sedanjemu umornemu stanju, ki vlada po svetu in posebno še V Evropi.
Zgodovina bo bržkone pričala, da se je v tem položaju izmed vseh dežel izkazala Francija za najbolj strahopetno deželo. Umaknila se je ko hitro ji je položaj postal nevaren in umaknila se je pod pritiskom onih, ki so odgovor-OJLUl njene NAPAKE. Ljudska fronta nosi odgovornost, reakcija v Franciji pa danes pomaga onim, ki so razrušili njen resnično zločinski, IMPERIALISTIČNI "MIR".
Mussolini in Hitler se kajpada smejeta. čemu tudi ne! Saj ustrahujeta angleškega leva po mili volji in Francijo, ki si je lastila oblast nad Evropo.
Negotovost bodočnosti
Kako dolgo bo to šlo? Dokler se Francija in Anglija ne zedinita za skupno in odločno akcijo, in odločna akcija lahko pomeni vojno s Hitlerjem in
(Nadaljevanje na 5. strani.)
KLIC NA POMOČ ŽRTVAM FAŠIZMA V ŠPANIJI
Nemški in italijanski aeroplani so s svojimi neprestanimi navali na mesta v lojalistični Španiji pustili za sabo razvaline, in tisoče mrtvih in ranjencev. Ranjencev je toliko, da je morala vlada mnoga poslopja spremeniti v zasilne bolnišnice. V lojalistični Španiji je mnogo tisoč sirot. Očete so jim pobili na bojiščih, matere pa bombe z aeroplanov. Odbor mednarodne zveze strokovnih unij je ustanovil za te sirote taborišča v Franciji, toda ne zadosti za vse. Bolnišnicam v Španiji primanjkuje zdravil in zdravniških pripomočkov. Treba je skrbeti za vdove in rjih otroke, za pohabljence, za begupce, treba je živil in obleke. Vse to stane. Internacionala strokovnih unij in ameriški Trade Union Relief for Spain apelira na nas, da pomagamo, in da naj pomagamo nujno. Eksekutiva JSZ se obrača na vsa društva, ki so za svobodo in demokracijo, na vse klube in posameznike, da prispevajo v pomoč žrtvam fašizma v Španiji, in da pomagajo zbirati prispevke. Neglede kakšen bo izid civilne vojne — pomoč žrtvam Francovih, Hitlerjevih in Mussolini je vih čet, njihovih tankov in vojnih letal bo še dolgo potrebna. In potrebna je posebno zdaj, ko se lojalisti bore proti ogromni premoči fašistične trozveze na življenje in smrt. Vsi prispevki bodo izkazani v "Proletarcu" in poslani v nabrani namen.
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
NARAVA V TEJCMI Z MILITARIZMOM
IZHAJA VSAKO SREDO;
ladaja Jufo.lov.n.k. Del.vik« 1 iskovn« Druika, Ckica«*, lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Z*Uinj«uih Ji invah ui celo leto $8.00; za pol let« $1.75; i
ta četrt let« $1.00.
/	Inozemstvo: ta celo leto $3.50; ta pol leta 92.00.
Vei rokopisi in oglasi morajo biti v naieen uradu naipotneje do pondeljka ^fapokine ta priobčite v v »tevilki Uko*«'>ra *t<vi
PROLjET^BEC
fttbiiahed every Wednesday by the Jugoslav Workmen'» Publbhin* Ce.t
Ine. E»tal>ll«*«d f906.	•	'»
Editor ..................................................-............Frank Zaiti.
Business Manager..................i......................Charles Pogorelec.
A sat Kditor ami Asat. *3uainets Manager......Josaph Drasler.
SUBSCR1PTION RATBS: Uaitad SUtes: One Year $3.00; lit Months $1.75; Three Montha $1.00.
Foreign OHfcfcri«, One Yaar $3.50; Six Months $2.00.
"	PROLETAREC
1301 3. L»wnd»le Ave.	CHICAGO, ILL
T.Upkon.: ROCKWELL 2M4.
Socializem in razboleni kapitalizem
Mnogi se čudijo, kako da socializem ne more v teh vzru jenih časih uveljaviti svojo moč, ustaviti oboroževanje in stopiti fadizmu za vrat. Tisoči so razočarani, dasi so tisti socialisti, ki so razumeli zakone gospodarskega razvoja in razrednega boja vedno učili, da socialiem ne bo prinešen na krožniku in da ne bo ustanovljen v kaki zbornici, ampak razvojno na podlagi gospodarskih zakonov in težkega razrednega boja.
Ampak na vprašanje, kako da socializem ne more danes ničesar napraviti, je odgovor, da zato ne, ker Se ni nikjer socializma. Kaj pa socialistično gibanje? Kakoto, da povsod, kjer se tjuto spoprime z reakcijo, zmaga reakcija in socialistično gibanje podleže? Sedanja situacija je torej res kakor nalašč za pesimizem. Vzlic temu je treba razumeti, da je nastala kot posledica naravnega razvoja. Socialistične stranke so propagirale mir, bile proti oboroževanju, zahtevale za prebivalstvo civilne svobodšeine in se borile za demokracijo in za izboljša vanje življenskih razmer. Njih končni cHj pa je bil m je socialistična družba. Ako bi socialistična dru-žba prišla kar takole Zlepa, preko noči, s pomočjo samo tega boja kar ga je bilo proti kapitalizmu dosedaj izvršenega, bi bil čudež. To, kar se dogaja danes, ni čudež.
zapisnikar in pa člani nadzornega, dramskega, prosvetnega, pevskega, angleškega in mladinskega odseka.
AngleSki odsek se imenuje Social Study Club in mladinski pa Red Fa :ons.
Od svojega drugega leta po ustanovitvi do konca 1. 1007 je imel klub At. 1 tudi stalnega ijrsdfcednika. Nekaj časa je
imel ta urad A. Prešeren in par let Andrej Poravne. Zadnji stalni predsednik kluba je btl Anton Lončar (1. 1907). L. 1907 je odbor slovenske socialistične zveze sklenil, naj predsednika v klubih voli na vsaki seji. To se je v klubu it. 1 začelo izvajati od pričetka leta 1908.
(Dalje prihodnjič.>
BOJI ŽENSK NA OGRSKEM U PRIDOBITEV VOLILNE PRAVICE
t
Prirodne iil« imajo mogočno uničevalno moč. Pro. ili lodvn no primer to orkani v »rednjezapadnih državah povzročili ogromno »kodo in uničili veliko iivljenj. Orkan pride hipoma in v par minutah jo sa njim ras-dejanje in amrt. A vojna — na primer tedanja v Spa. aiji ia na Kitajskem uničuj« sistematično in prav tako •motreno upropašča ne samo mesto tu in tam, ampak
teritorij«, na katerih j« obsojeno trplj«aju, mučenju in ubijanju milijone ljudi. Cel« generacij« sa prodane uničenja.
Narav« te s današnjim militarismam n« mor« več kosati. N« sliki j« del mosta Columbua v Kansasu, ki ga jo ras4«jal pred tednom dni tornado.
FR^INJK ZAITZ:
PETINTRIDESET LET KLUBA ŠT. 1 JSZ
(Nadaljevanje.)
ni kluba št. 1 agitirali zanjo vatakimi socialisti bolj in bolj;vjco. neglede na Zdaj je v klubu izmed skup- enako Pn4no kakor so prej hr- večale/ L. 1919 je hrvatska ki jih rode, pa d nega števila članov približno v**®ki sodrugi za "Proletar- sekcija z glasilom Vred pristo-tretjina žensk. Mnoge so zelo ^a" Priredbe kluba št. 1 so bi- pila v komunistično stranko, aktivne in se udejstvujejo z le e-nem priredbe hrvatske- pred tem pa je bila nekaj let delom v našem gibanju že le- tfa socialističnega kluba. Bile v takozvanem levem krilu šota ne da bi »e utrudile. Predj^ skupne do leta 1916, ko sta cialistične stranke. Le maloka-
Kapitalistični razred .se ni de nikjer in .,e ne bo pustil p«.iflm»	soL	"	odl(*ile iU vsa" <eri »f™«« takratnih članov
+ i kr0 7 Kai*Ko Vdrlo*. a/> Mit nfn	kUi	nnkUi L.
ruai pnreauev .v Korut Slov. ita mojo poi. —	nrvaUke sekcije je Se član ko-
Odnoiaji med .slovenskimi
kopati brez borbe. Kadar se mu gre za biti ali nebKi, kadar	. „ ... , . .
zagazi kapitalistično gospodarstvo v kaos. »e kapitalizem za- !feK 'cent? l^lK **
teče v boju s socialisti k patriotizmu in k stranki je v ,pro- £ ^^LZ^ ^n^	h7iUk "J •od.rufi•,bH!
li. toda le v propagandi, proti kapiulizmu. Taka stran- t^t^T^Zle.ta l*ko ^srč" •	CIan
pagand
ka je nacijska 4narodna socialistična delavska stranka) v Nemčiji in fašistična v Italiji. Obe sta danes absolutne gospodarice vsega in nad vsem v državi. Obe se poslužujeta propagande, ki jima jo financira država na stroške vsega ljudstva. 8 to propagando je obema" uspelo pridobiti velik del ljudstva pod njuno zastavo. Obe se proglašata za ljudski in delavski stranki. Obe sta še zmerom proti "staremu liberalnemu kapitalizmu". Obe sta cb enem otele kapitalizem v njunih deželah tpogrna, a obe sta mu rudi vzele vodstvo. Prodaikcljo in distribucijo regulira država. Naciji v Nemčiji so ie večkrat namignili, da Če nemški kapitalisti ne bodo kos gotovim nalogam, bo Industrijo prevzela država v svojo last in jo sama obratovala, namesto le regulirala.
Mussolini in Hitler nista sovražnika delavskega razreda, kakor je bil kajzer, kot je bil Bismarck in drugi mogotci profilih dni, toda sta sovražnika svobodnega, mednarodnega delavskega gibanj a. Hitler pravi, da je nemško delavstvo v svoji ^delavski fronti" boljše organizirano kot kdaj prej. Delavska ^fronta" ima zdaj milijone mark več dohodkov kot so jih imele prejšnje delavske unije v Nemčiji. Njen načelnik, ki je odgovoren samo Hitlerju in vsi člani pa njemu in Hitlerju, troši veliko tega denarja za propagando. Delavstvu pripoveduje, da ima boljše socialno skrbstvo kot v katerikoli drugi deželi, in da država skrbi za razvedrilo delavcev bolj kot katerakoli druga vlada na svetu. Protidokazi pa v Nemčiji niso dovoljeni, zato bo vzelo čas, predno postane opozicija v tretjem raj.hu fi pomočjo svojih podzemskih aktivnosti toliko močna, da bo v stanju izpodkopati nacijem moč in vpliv med maso. Enako v Italiji. Tudi Mussolini trdi, da je storil za delavstvo in za kmečko ljudstvo v Italiji več kot vse prejšnje italijanske vlade in vrh tega je ustvaril red v industriji in v državi. Kapitalistov v svojih govorih nikoli ne hvali — ampak samo ljudstvo! V resnci mu je ljudstvo le testo, ki ga gnete za svoje namene in cilje. Tako je fašizem v tema dvema državama otel privatni kapitalizem, toda kapitalisti so morali kot faktor daleč v ozadje. Ravnati se morajo po ukazih dučeja in firerja. To jim je neprijetno, a kadar pomislijo na "komunizem", jih strese mraz fn ubogajo dalje.
Fašizem veruje v silo in vlada s silo. Tudi uničen bo s silo — bodisi s svojo, ali v vojnah in v kaosu, v katerem bo vržen. Sistem nasilja — četudi si pomaga s sociatnlmi reformami in S propagando, ne more vse večne čase ostati »pri -življenju v zmedi in v klanjih, ki jih povzroča kapitalistični sistem.
Na drtfgi strani je socialistično giibanje propagiralo mir, civilne svobodščine in sodelovanje med deželami v korist skupnosti. Socialistično gibanje je bilo proti terorju, kajti teror je bil vedno Izvajan nad delavci in kmeti v prvi vrati. Socialistično gibanje je pokret-civilizacije, fašizem pa je sistem "modernega" barbarizma. Teror je za enkrat zbil socialiste na tla. M pa jih ipremagal.
Socializem je torej še vedno edini izhod, ki ga ima člo-
munistične stranke. Večinoma so se razočarali in odstopili. Mnogi izmed nekdanjih bivših
munističnega gibanja in v bo-
pred prodaji, pomagajo na pri- kluba St. 1 so se udeleževnli reditvah, imajo odgovorna ^upno s ' hrvatskimi sodrugi mesta v odborih in odsekih in ra2ni hrvatskih prireditev in
SKlHProle^' P°ma*a,i na njih a*itirati za|^'u z današnjimi hrvatskimi ko-^ Ame^ki^žL^ SrI"***1****«« ffibanje. Skoro na munisti na celi črti. Ljudje, ki dar in Majski Glas Spth ta VSaki *>	7a ^avkarje, »o nekoč smatrali, da bi mora-
Na svetu je še mnogo dežel, kjer ženske nimajo nikake, ali pa le omejeno volilno pravico. Ena izmed teh je Ogrska. V item letu je bil predložen v parlamentu zakon, ki je določal med drugim:
a)	Vse ženske nad 30. letom imajo volilno pravo, ako
a so izvršile najmanj šest razredov ljudske šole;
b)	ako žive šest Fet neprestano v enem in istem volilnem okraju;
c)	ako imajo same toliko osebnih dohodkov, da se lahko preživljajo z njimi, ali ako so zaposlene in zaslužijo dovolj za svoj obstanek.
Reformacijska predloga volilnega zakona je nadalje določala, da smejo imeti volilno •pravico matere z najmanj štirimi legitimnimi otroci. Toda te matere morajo živeti nepre-~ 1 sta no v enem in istem kraju najmanj šest let. Volilno pra število otrok, dobe šele s 30.
letom.
Dekleta, ki delajo pri svojih .-taiših, nimajo volilne pravice, zato ker ne prejemajo plače in vsled tega ne morejo dokazati, da se preživljajo z mezdo.
Predloga daje poleg vseh prej navedenih pogojev volilno pravico* samo tistim ženskam, ki znajo čitati in 'pisati.
Irtvom na Ogrskem, Sere na Buchinger, iporcča, da ženske I vzlic najtežjim oviram krepko |nadaljujejo z bojem za enakopravnost ne samo na volilnem, ampak na vseh drugih poljih, kjer se gre za elementarne pravice, ljudska prava in civilne svobodščine.
aktivnih hrvatskih komunistov so danes ostri nasprotniki ko- Omožene ženske, ki zadoste
jo članice za klubove aktivno-
za svoje liste, za stranko in za H biti člani soc. stranke kot
prej navedenim pogojem, smejo voliti le, ako imajo tudi njihni možje volilno pravico.
Načrt za reformo volilne);* zakona v smislu prej navedenih določb je bil zavržen. Toda zakon, ki je sedaj v vcija-
stl m uspehe zelo velik del za- razne	d*>vske akcije, kakšni samostanski bratje, ži-
sluge. Dalje ima klub št. 1 tu j	«mrtf urednika Miiana i« danes tako kakor drugi Iju-
di prilično število prijateljic Glumca se je pričela hrvatska d->e- Veselje za poboljševanje vi, je še slabši. Voditeljica so-med našimi naprednimi roja- sekcija — posebno še v Chica- ženskih in drugih delavcev cialističnega gibanja med žen-kinjami, ki mu pomagajo bo- gu. razvijati v reformistično v P°P°lna človeška bitja jih je disi na prireditvah ali kjerko-sekto za poboljšavanje ljudi. že <lavno minilo. Na svojih pri-li mogoče.	Hoteli so "čiste" socialiste, ki redltvah ^»i0 zd*i namesto
_ a "T" „ ~	ne pijejo,ne kade, ne kvarta- ^^ *n druge opojne
Klub it. 1 m Hrvat. jo jn n(? p^oiuMo. Tudi ples P1JAČe In . name*to delavskih
Do ustanovitve hrvatske so- so smatrali za stvar, katere se !*er ^P^izarjajo patriotične
Vojna ne pozna linijskih ur
Zavednim delavcem v Chicagu in v vseh sosednih naselbinah
V nedeljo 10. aprila priredi soc. pevski zbor "Sava", skupno s posebnim odborom kluba št. 1 JSZ, velik pomladanski koncert, čigar polovični prebitek bo poslan lojalistom v Španijo.
Prijatelji! Sodrugi! Ni treba nadaljnih besed o nujnosti oomoči delavski Španiji! Strahovit naskok italijanskih^ nemških in portugalskih fašistov z najmodernejšim orožjem in vojaštvom. Poslali so stotine avijonov. da so ubijali žene in otroke. Ubili so jih stotine in ranili tisoče. In to ne na fronti, ampak daleč za fronto. Fašiste je v to navajal ne kak predmet "vojaške vrednosti", ampak "iust to kili". Niti v srednjem veku ne najdemo takih primer.
Mi, jugoslovanski delavci, in še posebno Slovenci, razumemo to grozno trpljenje španskega ljudstva — saj je na tisoče 'naših pra dedov padlo v kmetskih uporih pri Vuzenici, Starem dvoru in Brežicah. Kot piše Valvazor: "Vse sadno drevje ob Savi pri Brc žicah jc bilo polno sadja — ne hrušk in jabolk, ampak trupelj obešenih kmetov." Mi slovenski delavci bomo storili svojo dolžnost. Okrog tisoč Jugoslovanov, med njimi nal poldrug sto Slovencev, se bori na aragon-
kateri izmed njih so bili jako'člani v tako poboljševanje n,,^. y pol>'tiki demokrati; ali manj pasivna. Dopustila je,
je njihove članke in dopise v da Slovenci ne gredo tja kjer tirajo ^ v svojem komuni-
hrvaščini, da so dosegli na tafni druge pijače kot "soda" in \}lc"e™	„ z*^TVd®mo;
način več čitateljev med Hr-!jih ne bo na take veselice, na kratske kandidate. Klub št. 1 vati. A ari tiral i so za "Proletar- katerih bi se morali zadržati .Jxe 0SU] kfkor.J€ bil: socia-
ca" in ga gmotno podpirali. Ko je bila ustanovljena "Rad-nička Straža" so slovenski čla-
skoro kakor v cerkvi. Tako so .« se razlike v nazorih in aktivnostih med slovenskimi in hr-
lističen načelno in v aktivno-
POŠLJITE NA KONFERENCO V MILWAUKEE DNE 1. MAJA ČIMVEČ ZASTOPNIKOV
Tajniki kluba
V klubih JSZ so vsi odbori važni, najvažnejši pa je urad tajnika. Vsega skupaj je ime! klub št. 1 trinajst tajnikov. Najdlje je imel ta urad Frank Podlipec, namreč sedem let. Filip Godina nad 4 leta, Frank Zaitz 4 leta, Chas. Pogorelec 5 let in Peter Bernik 6 let in 4
ski fronti na strani lojalistov. Katalonija, ki je najboga- In tu v tej deželi je peščica zavednih slovenskih delavcev nabrala že na tisoče dolarjev v pomoč lojalistični Španiji. In še vedno nabiramo. Prijatelji, sodrugi! Dajmo pokazati desetega aprila, kje so naše simpatije. Naj bo dež ali solnce— sneg ali toča, vsi v dvorano SNPJ na Lawndale Ave. Ne samo, da s tem pokažete vaše simpatije, ampak videli boste enega izmed najbogatejših sporedov v slovenskem, španskem, češkem in angleškem jeziku. Obenem boste imeli zavest, da ste s tem pomagali delavski Španiji v njenem boju proti svetovnemu fašizmu.
Rojaki in sodrugi, na svidenje v nedeljo popoldan, 10. aprila — 2657 So. Lawndale Avenue.
Joiko Oven, Član odbora.
brusile ob fašiste. Ko pa so Ka talonci uvideli, da se gre zares — na življenje in smrt na celi črti — so pritegnili zraven z vso svojo močjo. Toda zamudili so dobo na i manj štirih mesecev. In zamujeno je dostikrat vse zamujeno. Podaljšali so si delavnik na 48 ur in nato brez prestanka. Kolikor more kdo vztrajati, naj ostane na delu. Prej so hoteli čimkrajše ure in visoko plačo, nevedoč, da se borba na življenje in smrt nič ne ozira na unijske ure.
A . fr i , ... mesece. Louis Truger je bil P0da!.kra:itajnik u letu 1917 6 mesecev.
V nedeljo 1. maja se bo vršila v Milvvaukeeju konferen-Itek referat o sedanji politični,	^. P -ca zastopnikov klubov JSZ in situaciji z ozirom na danaS- aStale mC**Ce pa F Ct<>dlna-društev Prosvetne matice, po- nje delavsko gibanje in delav-i redu so bili tajniki kluba: poldne pa prvomajski shod in site politične frakcije. Charles »predstava. Zvečer bo plesna Pogorelec bo poročal o naših in prosta zabava. Konferenca listih, o JSZ in Prosvetni ma-
se prične ob 10. dop. v S. S. Turn dvorani na 725 National
tiči, Ix>uis Beniger o našem delu na kulturnem polju in Jo-
veitvo iz sedanjega krvavega vrenja, iz zmede in "bede. Toda Ave* V tej dvorani bo tl,di	sePh Drasler o aktivnostih
za Socializem se mora človeštvo še veliko učiti, predno bo zanj in Predstava "Jakob Ruda",	med v Ameriki vzgojeno slo-
arelo in »po«obno, da ga zgradi.	Vprizori jo dramski odsek klu-	vensko generacijo. O vseh teh
V Nemčiji in Italiji je vzlic terorju mnogo socialistov ki ba ŠL 1 iz Chica*a-	predmetih bo razprava, kakor
se niso umaknili, pač pa nadaljujejo z delom kjer in kakor pač morejo. Tudi drugi opozicionalci niso vsi odnehali. To nam dokazujejo obsodbe proti njim, obglavljenja in jetniški tabori.
Baš sedanje barbarske razmere še posebno pričajo, da ako hoče človeštvo bodočnost, ki bo vredna človeka, namesto sedanj! sistem do zob oboroženih držav, ki preže na prilike uničiti druga drugo, mora sprejeti soclattzem za temelj novi družbi. Delavstvo, ki je najbolj žrrtev teh razmer In prvo poslano v klavnico v vojnah, stori torej doSfro sebi in človeštvu v celoti, ako nadaljnje z -bojem za socializem, namesto da se

Frank Stonich, 1903, Fred Petsche, 1904. Anton Prešeren, 1905. John Bartol, 1906. Frank Podlipec, 1907-13. Filip Godina, 1914-16, Louis Truger, 1917. Filip Godina, 1918. Frank Alesh, 1919. Frank Zaitz, 1920-24. Charles Pogorelec, 1924-28. Peter Bernik, 1929-35, Pe-
Obed bo serviran udeležen- tudi 0 poročilih drugih zastop-cem konference in gostom v niko\*.
banketni dvorani v istem po- Konferenca dne 1. maja v
Milwaukeeju 'bo torej važna ter Bernik je resigniral na seji Vsa društva, klubi in dru-,jn zanimiva. Nadejamo se, da meseca aprila 1935.
bodo na nji zastopana vsa dru-i Juf>tin Zaj J035 (od š va klubi in druge organiza-' iJa do marca me p0. cije P. M v severnem Illinoisu |tem	no od , , d
in VVisconsinu. ---
ge organizacije, ki so včlanjene v Prosvetni matici, so bile pismeno povabljene, da naj izvolijo *zastopniko na milwau-
Vabimo tudi
ško konferenco. Ako katera druge člane, da pridejo na
bi pogrezalo v razočaranje. Umakniti se ^ takih časih z boji- organizacija pismenega pova- zborovanje in popoldne pa je
š«'a ni junaško in ne socialistično.	, 5	bila ni dobila, naj smatra to vablien-o slovensko občinstvo
naznanilo za vabilo in zastop- Milwaukeein Wo*t AllUn nike gotovo pošlje. Potrebno ' MUWaukWju, West Alli.su
in va*no je, da ste na zborova- ,n v **edmh naselbinah na
' Neki modrijan je dejal, da je Wjha nasprotje današnje civilizacije. Ampak bolje bi zadel, če bi dejal, da je vojna zrcalo civilizaciie 20. stoletja.
nju vsi od začetka, to je, da ste v dvorani ob 10. dop.
1-majski manifestacijski shod in na predstavo.
konca decembra 1937.)
John Rak od marca 1936 do konca decembra 1936.
Charles Pogorelec izvoljen za tajnika ponovno decembra 1937.
Poleg tajnika so drugi odborniki kluba: organizator,
V NEDELJO 10. APRILA
ob 3. popoldne
KONCERT "SAVE"
in priredba za
ŠPANSKE LOJALISTE
V DVORANI S. N. P. J.
< III4 \4,0. ILL-
*
Po koncertu ples — Rodmanov orkester, Gradišek-Omerza
Vstopnina 40C, samo za ples 25c. — Pridite vsi!


♦. . . ,
tj
VALERUAN PIDMOGYLNYJt

MESTO'
It O M A \
Poslovenil s« "Proletarca* TONE SELISKAR
Roosevelt ie zmerom "poboljsuje"
■TP
i »	a.
I ' ■ j
(Nadaljevanje.)
Vzdrhtel je, skrčil ne vase in ko je hodil, Ke je bal svojega lastnega gibanja. Nato je premišljeval, s čim vse se lahko človek za-itupi* Z arsenikom. veronalom. strihninom, opijem? Kakšna razlika je v učinkovanju posameznih strupov. Kakšen je strup na mu-holovkah, katere prodajajo v lekarnah in na katerih je napisano: Smrt muham? In kaj je smrt? Kako more človek izginiti, da bi ga nikdar več ne bilo? Zakaj se ne more umreti za en dan, za dva. za teden, za leto dni — toda 'popolnoma umreti —?" Mar sam tudi lahko umre? Kakšna nespamet! Kako strašen nesporazum!
—	To je nemogoče! je sam sebi govoril. Popolnoma nemogoče!
V tem trenutku se mu je zdelo, da se lahko vrže 'pod električno, da si lahko prebode srce, lahko popije kakršenkoli strup — pa ne bo umrl.
Pogledal je okoli sebe. Rad bi zagledal kakega znanca. Toda vsi obrazi, kar jih je videl, so bili Kiji... in nekako mrtvi. Kakor da bi bili že zdavnaj mrtvi, zdavnaj že izpili strup. In nenadoma je občutil, kakor da je sam edino živo bitje sredi brezmejnega car-stva mrtvakov.
Končno se je le opogumil pomisliti:
—	.Morda pa se je... le slučajno? Namesto odgovora ga je zajela blazna žalost. Rad bi tekel, kričal, plazil se po kolenih, prosil in rjovel. Rad bi, da ga nekdo kaznuje, da mu nekdo odpusti.
Nato mu je žalost orosila oči. In rad bi sedel ob grob na mlado, komaj ozelenelo travo, ovenčal bi grob s cvetjem, nagnil se nad njim in jokal. Razločno, z bolečino, je čutit to nepojmljivo zvezo, ki se plete med mrzlo in živo dušo, ki želi onkraj sveta z neznanskim hotenjem. Postajala je dosegljiva vsem njegovim vzbujenim čutom, vhajala mu je v dušo kakor topel dah. . Ta občutek je bil nejasen toda krepilen. In v tej obupni radosti je mislil: — Zosjka, tebe ni, toda tvoj sem na vekomaj. Vsako leto, ko bo zemlja polna cvetja, bom prihajal k tebi! Za vse druge si umrla, le zame ne!
Na pragu hiše ga je spet popadla žalost, strah pred mrakom in nočjo.
Na stopnicah pred vrati pa je naletel na posredovalca, ki vse do zdaj ni imel sreče s sobami. Ves zadovoljen mu je dejal lokavo:
—	No, zdaj pa je soba. In kakšna! Kratko rečeno: prava soba!
—	Nič več ne potrebujem sobe! je mračno odgovoril Stepan.
Posredovalec se je od srca začudil. Lepo sobo vselej potrebuje! Zakaj pa je dirjal semkaj? Zakaj je ves mesec ril po mestu kakor krt? Toda ta soba! Če bi jo tovariš le pogledal, ie bi hotel v nji stanovati.
Stepan je naglo pristal. Le, da nekaj deU! Le da ne bom sam. Pa tudi soba mu je zares potrebna.
—	Dobro, je dejal. Počakajte, da vzamem denar.
Nato sta se peljala v Lypky.
—	Le poglejte, kakšna hiša! je navdušeno govoril mešetar, ko sta stopila s tramvaji. Bonbon, pa ne hiša. No, zakaj da ne bi hoteli tu stanovati?
Hiša je bila zares razkošna, sedemnad-»tropna, s številnimi okni, za katerimi so se že prižigale luči.
—	Semkaj, prosim! ga je vodil možakar. Sedla sta v dvigalo in ta način prevažanja, ki ga je zdajle prvič v življenju doživel, mu je sitoio ugajal. Pravzaprav se je že v dvigalu odločil za sobo. Pa tudi soba sama je pripomogla do odločitve. Bil je srednje velik, lep, svetel, parketiran kabinet s centralno kurjavo, obloien s sivosinjimi tapetami, z dvemi okni, s prekrasnim razgledom na mesto in Še dlje do sinjega obrisa reke. Da, prav o takšni sobi je sanjal! In že si je umišljal, kam bo postavil vsak kos svojega bodočega pohištva in kako prijetno bo delati potem v takšnem domu.
—	Tukaj bom lahko pisal! je mislil. Najemnina je bila visoka in so trgovali.
Končno so se pogodili za stopetdeset karboncev na mesec plus izdatki za obnovitev in še deset karboncev za mešetarja. Plačal
je, Uročil potrebne dokumente in jutri se bo priselil./
Iz sobe je šel poslednji in ko je ugasnil električno luč, se mu je ona blazna žalost, ki se je vnpričo denarnih zadev in ob zadovoljstvu srečne rešitve sobe potajila, zdaj sredi te temne praznote, ko so okna strmela vanj kakor velikanska mrtva obličja, znova vzbudila. Obupno je sklenil roke in ne da bi hotel, je skoraj na glas zašepetal:
— Odpusti, Zosjka!
Tiho je bilo okoli njega. Molk — molk je zi>ak pristanka.
Hitro je planil iz te strahotne teme in zaklenil vrata za seboj. Ko je prejel posredovalec svoj denar, je izginil, ne da bi se poslovil. Lastniki stanovanja pa so se obzirno poskrili. Z njimi se je dogovoril tudi za zajtrk in za ključ od vežnih vrat. Nato je priklical dvigalo, s katerim se je lahno spustil navzdol.
Na cesti je bil spet sam in nemir se ga je znova polotil. Komaj osem je bila ura. V teh dveh urah, odkar je šel zdoma, je doživel dva nenavadna, izključujoča se slučaja. Dva: nehote ju je položil drug polefr drugega. Toda kakšna zveza je med prvim in s to srečno rešitvijo življenske zadeve? Kakor da bi nenadoma stopi* navzgor in pustrl nekoga na spodnjih stopnicah, prav tako se mu je zdelo. In ob tem prikritem premišljevanju, ki se je komaj dotaknilo njegove zavesti, • je duša še glasneje zaječala.
Tudi sedaj ni srečal na ulicah nobenega znanca. Nič nenavadnega ni bilo to, toda njemu se je zdelo, da so ga vsi nenadoma zapustili. Tedaj pa se je spomnil, da je danes 19. april — večer praznovanja odhod-nice poeta. Veselo je zadrhtel in pospešil korak.
XIII.
Seja kluba brezposelnih, veselica kluba in koncert "Save"
Chicago, III. — Seja kluba "brezposelnih št. HI, VVorkers Alliance bo v četrtek 7. aprila | Jugoslaviji v letu ,ob 8. zvečer v dvorani SNPJ.
Industrija v Jugo slaviji 1.1937
Iz statistike o
industriji v 1937 posnemamo iz zagrebškega "Jugo-
Na dnevnem redu je več važ-; nlovanskega Lloyda" med dru-nih točk, ki jih moramo rešiti, gim
Talnik bo poročal o problemih b ezposelnih delavcev 'z ozi-rom na projekte WPA. Član-j družb s kapitaliir<> Din. jstvo kluba je vabljeno, da pri- 770,000, ]« ta 1<>:J6. pa
V letu 1937. je bilo osnova-nih v Jugoslaviji 51 delniških
130,-44 <
de na sejo polnoštevilno.	kapitalom Din. 152,911.000.
Zadnjič smo sklenili prire- Tujega kapitala je bilo 1937
diti veselico v korist klubove	vloženega v industrijska pod-
iblagajne, ker je izčrpana. Ako	jetja okojj 1)in> 51,930,000, od
z aktiv-	katertfga je bilo vplačanega v
hočemo nadaljevati
V jutnik dritvth sivi milijon« lju«li, j« dejal nedavno Rootevelt v »v oje m »lavnostnem govoru v Gainetvillu, Ca. Ampak mata teh revnih ljudi j« iskoriteana toliko, de te vtemu jusnemu delu Zed. driav slabo godi. (Rasen »eveda imovitemu »loju.) Apeliral je na kapitalist« v južnih drsavak. d* naj popust« v »ebičnosti in plačajo svoj« d«lavc« vsaj toliko, da bodo mogli živeti kot Slovaška bitja. Ap«| kajpada ni prav nič salcgal, pač pa j« Roos«v«ltu povzročil ploho novih napadov.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charles Pogorelec
nostmi, mora imeti klub tudi gmotna sredstva za kritje stroškov. Ta veselica se bo vršila v soboto 7. maja. Torej člani in članice, vsi na delo, da spod-predsednik [njo dvorano SNPJ na tej veselici napolnimo in si s tem zagotovimo gmotni uspeh. Vstopnice so samo po 25c. Na razpolago bodo dobra okrepčila in igrala bo izvrstna godba.
Naj omenim, da priredi soc. pevski zbor "Sava" v nedeljo 10. aprila v dvorani SNPJ zanimiv koncert. Prične se ob 3. Občinstvo v Chicagu in okolici vabim, da se ga udeleži v čim več jem številu. Polovica prebitka je namenjeno v pomoč lojalistom v Španiji. Drugi del programa se bo tikal borbe španskega ljudstva za svobodo. ] Torej bo spored zanimiv tudi v tem ozira. Dolžnost vseh ljubiteljev svobode in prijateljev lojalistične Španije je, da pridejo na to prireditev in pomagajo k uspehu.
Koncertni - del sporeda je pester. Predvajane bodo lepe narodne in klasične pesmi. Nastopijo tudi naši priljubljeni Rdeči sokoliči. V drugem delu bo dramski prizor in govor o
Popotnika še ni bilo v kleti. Stepan je sedel k mizi sredi dvorane, ves je bil obdan z glasnimi ljudmi, ki so se mu studili. Odkar je semkaj zahajal, se mu je zdela danes klet prvikrat odvratna. Prvikrat je spoznal, kako glupo je to razvedrilo, spoznal je po alkoholu ponarejen smeh, poceni radost, muzika jazzbanda s činelami in cimbali, ki ga je do
i •	i	,	»	K^Ka, ni jc iv> 'iiuiii. iu jr iia.-1 -
slej vedno prevzemala in »proščevala. ga je dober .somišljenik Frank MiJv zdaj davi!« n mojimi naveličanimi melodi- helich, ki nam ob vsaki priliki'9 jami m dražila s svojim nestrpnim hrumo-tom. Takoj bi odšel, če ne bi čakal nekoga. Zato si je pomaknil klobuk na teme in av» malomarno zleknil ob mizi, ne da bi načel steklenico piva. Nato si je ves nestrpen prižigal cigareto in polomil je nekaj žigic, preden jo je zapalil.
Končno se je le pojavil Vygorsky z gumijastim plaščem in s čepico na glavi. Stepa-nov izraz ga je porazil.
S« rs F rane »se o, Cal. Andrevv račun za prodane knjige Can-Lekšan s ''kranjskega hriba'* karjeve družbe, ter jih naro-je poslal vsoto za prodane ko- čil še 10 garnitur. Tonetu mo-ledarje, naročil 25 iztisov Maj- ramo dati priznanje, kajti pro-skega Glasa in poslal $2.70 v dal je eno tretjino vse zaloge, tiskovni fond. tIskrena hvala ki smo jo prejeli iz starega Andrew!	kraja. Poslal je tudi še en o-
Red Lodge, Mont. K. Krz- tflas za Majski Glas. nožnik je 'poslal dve naročnini! Moon Run, Pa. Jacob Am-in naročil 25 iztisov Majskega brozich poroča o dobro uspeli Glasa.	konferenci kllibov JSZ in dru-
Detroit, Mich. Joseph Kor- **ev Prosvetne matice, ki se je sič je poslal nadaljne na-!l)red kratkem vršila v Straba-ročnine. — Kluba št. 114 in nu« Pa Poslal je 7 oglasov za 115 JSZ priredita prvomajsko Majski Glas in pravi, da se z proslavo, na kateri bo govorilnimi najbrž še oglasi. Joško Oven iz Chicaga.	| Girard, O. John Bogatay je	španskega ljudstva.
Meadow Land», Pa. Naš za- Pos1h1	kluba 222 JSZ
stopnik Martin Baje je poslal za Majski Glas. eno naročnino in 25c podpore Johnstown, Pa. Tudi tu se listu. V kratkem se najbrž giblje. Andrevv Vidrich je po-spet oglasi.	slal 6 oglasov za Majski Glas.
Cleveland, O. "Tukaj ti po-'Pričakujemo, da se v prihod-šiljam 26 oglasov za Majski nilh Par dneh oglasita z njimi Glas. Ker nisem mogel sam tudi *><*™ga Podboy in Rak. nič storiti, sem preskrbel dru-! Aliquippa, Pa. Pa naš Bar-gega, ki je to storil. To je naš.tol Yerant. Tudi ta je še vedno
akciji. Zadnii teden je »poslal 9 oglasov za Majski Glas in 6 rad pomaga. On jih je dobil naročnin na Proletarca. Naro-25, jaz pa enega. Pise 1 sem čil je tudi znamke za klub tudi na tukajšnjo Zadružno št. 211 JSZ. Pravi, da pričaku-! prodajalno in Slov. del. dom jejo, da v kratkem pristopi v za oglase, ker so to delavska klub več sodrugov iz Imperia-podjetja. Upam, da bodo da- la, Pa.
j Ia oglas delavski publikaciji. ( Sygan, Pa. 2e prej enkrat Upam, da si zadovoljen." Ta-|Smo omenili našega veterana
gotovini okoli deset odstotkov.
Koncesije je dobilo 1937 v državi 6 tujih družb, za kar se je porabilo tujega kapitala Din. 5,770,000. Od teh j>odjetij so 3 rudarska, 1 bančno, 1 za promet in 1 za popravljanje avtomobilov.
Ustanovljene so bile industrije: 1 za papir (največja z glavnico 35 milijonov dinarjev), 3 prehranbene, 8 rudarskih, 2 orožni in municijski, 4 tekstilne, 3 za aeroplane in motorje, 9 trgovskih, 3 trans-' portne, 3 kemične, 3 lesne in stavbne, 2 trg. podp. zadrugi, 1 za električne žarnice, 1 banka, 1 za gumijeve izdelke, 2 hotelski, 1" tiskarska in 1 kino.
Teh delniških družb se je ustanovilo v Beogradu 32, v Zagrebu 11, na Sušaku 2, v Ljubljani 1 itd. Največja delniška glavnica znaša 35,000,000 Din., najmanjša pa 300,000. Največje so v papirni industriji Din. 35,000,000, v prehran-beni Din. 22,200.000, v rudarstvu Din. 12,000,000, v orožni in municijski Din. 11,000,000 ter v tekstilni Din. 10,500,,p00. Glavnice drugih družb so manjše.
—	Čemu pa gledate tako mračno? ga je vprašal.
—	Najbrže vi, ker odpotujete!
—	Potujem, toda . nobenega ne preklinjam.
—	No, ali jaz kolnem, Čeprav ne potujem.
Poet je malomarno zamahnil z roko.
—	Opustite! S kletvami svet pohujšujete!
Danes je poet nameraval pogostiti Ste-pana.
—	Toda upoštevajte, je dejal Stepan, da sem postal vegeterijanec.
—	Iz prepričanja? je vprašal poet.
—	Le zaradi spremembe.
Ko so jima prinesli jedi in vina, je poet vprašal:
—	Toda vseeno, od kje li ste prinesli to mračno melanholijo? Pa menda ne zaradi mojega odhoda?
(Dalje prihodnjič.)
ko piše Frank Barbič. Razu-jme se, da .sem zadovoljen, samo želel bi enako kooperacijo tudi drugod. Obema naše iskreno priznanje. — Nista samo ta dva v "metropoli", ampak tudi drugi, ki delajo več ali manj. Na 'pr. Tone Jan-kovich. On je zadnji teden poslal 13 V* naročnin ter vsoto za prodane koledarje. Prodal jih ji' 75, to je poleg onih, ki jih je prodal za klub št. 27. Poslal je tudi *11.00 tiskovnemu fondu. Rozi Jurman je prispevala $10 in Anton Gubane $1.00.
Milwaukee, Wi». Leonard Alpner je poslal eno naročnino ter 6 oglasov za Majski Glas. Pravi, da je to šele začetek, in da jih morajo poslati najmanj toliko kot lansko leto; najbrž jih bo še več. Prše,
Videli bomo nekaj vaudevil-skih točk in čnili češki delavski pevski zbor "Kari Marx".
Vstopnice, ki so veljavne na koncertu in zvečer na plesni zabavi v obeh dvoranah, so samo 40c. Na svidenje torej v nedeljo 10. aprila ob 3. pop.
v dvoranah
SNPJ. Joe
Oblak.
Ljudje veliko čitajo. Ampak dobrega prav malo — večinoma plehke vsakdanjosti in iund.
Izstopanje fašističnih dežel iz mednarodnih uradov
V področju lige narodov so razni biroji in mednarodni uradi, kot na pr. urad dela, biro za šolstvo, za zdravstvo, za razne statistike itd. Pripadale, oziroma sodelujeio v njih tudi mnoge tiste dežele, ki niso članice lige, le fašistične države so se Čisto ločile od njih, dasi so jim bili ti uradi prav tako v korist kakor drugim.
=
v naših bojevnih vrstah, s. Lovrenc Kavčiča. Danes ga moramo spet, kajti potrudil se je in dobil še en oglas za Majski Glas.
Diamondville, Wyo. Tudi tu I je več ali manj aktivnosti za našo stvar. Anton Tratnik je poslal 2 oglasa za Majski Glas, v kratkem pa sledi naročilo, kajti Tone prav pridno obiskuje rojake v to svrho. .___
Chicago, III. Tu se prav marljivo ipri pravi jamo za koncert prihodnjo nedeljo, ki ga vpri-zori soc. pevski zbor "Sava". Polovico čistega prebitka bo šlo za podporo španskim loja-listom. Program bo lep in pester in vreden male vstopnine 40c v predprodaji, še bolj pa je vreden obilne udeležbe namen za katerega bo šel del prebitka. Upamo, da se bo v
DEMOKRATI POZABILI NA KRIZO
IN OBLJUBE
(Nadaljevanje s 1. strani.)
trdili smo od početka Roose- vlada, dokler si jo sami ne ho veltove kampanje, da tudi ako
Naročite si revijo "Majski Glas"
STANE 25 CENTOV
da se za proslavo 1. maja P^^deljo pokazal slovenski na-pridno pripravljajo. Hočtjf? pm|ni živo]j v (lvorani SNPj prekositi vse prejšnje, ki so se k()t še nikoji prej Rojakif de. j vršile v Milwaukeeju. Na pro-j|avcif v Chicagu in okolici, po-jgramu bodo imeli petje, ki ga kažimo v nedeljo, da naša na-|bosta izvajala "Naprej iniprednost ni samo na jeziku, "Planinska roža", dalje govo-pa tudj y na^jh srcih jn na_ re in pa tridejansko Cankarje- Rjavah Pokažimo, da zna-
bo on res za kak "new deal", njegova stranka bo prva, ki mu ga bo upropastila.
Rooteveltove napake
Predsednik Roosevelt, ako je res hotel uvesti "new deal", je storil mnogo napak. Prvič, pričel je napačno, ker je mogočnim faliranim bankirjem rešil banke, namesto, da jih bi podržavil. Drugič, ker je faliranim magnatom privatnih zavarovalnic rešil njihove visoke plače in ugled. Tretjič, ker se ni socialnih problemov resno lotil, ampak le sklenil, da naj lačnim preskrbi hrano
do mogli.
Ko je že dokaj pozno začel z dalekosežnimi javnimi deli, ki lahko prinesejo dobrobit v enem ali drugem oziru vsi deželi, so pa še posebno udarci po njemu. In to v prvi vrsti člani — vodilni člani njegove lastne stranke.
Vzrok nadaljevanja krize
Kadar je kaka stranka na krmilu pet let Sirom dežele, kakor je zdaj demokratska, in kadar ima taka stranka na razpolago več kakor ljudstvo česar koli potrebuje, je nekje nekaj narobe. In ta narobe je stranka, ki vlada. Oziroma sistem, katerega si je ohranila.
I ■ ■ ■
■ ■ ■ ■ I
Hrnslvom in Klubom
Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v

PROLETARCU
99
mo ceniti borbo španskega
SVohodo
in demokracijo, kajti njihov boj je naš boj, njihova zmaga naša zmaga. Vsi v dvorano rano SNPJ iprihodnjo ^nedeljo. Naše geslo naj bo: pogin faii-zrnu in vnemu kar je z njim v
(vo dramo "Jakob Ruda". Pro- .....
gram se bo začel izvajati (liud^tva za njegovo čno ob treh popoldne. Dopoldne pa bo zborovanje konferenčne organizacije klubov JSZ in društev Prosvetne matice. Klubom in društvom, ki
so včlanjeni v Prosvetni mati-______
d priporočamo, »la fOlO^O po-	f
šljejo zastopnike.	!	-
! Fontana, Cslif. Anton Bla- Dve poti sta, ki vodita k sič je poslal spet dve naročni- znanju. Lahko se naučimo tu-ni in naročil 25 iztisov Majske- je)?a znanja, ali pa si lastno ga Glasa za društvo št. 569 znanje pridobimo z opazova-SNPJ.	njem, premišljevanjem in pre-
! Cleveland, O. Naša nova za- izkušnjami. V naši vzgoji pre-stopnica Jennie Dagarin je vladuje danes še prva pot, t. pridno na delu. Prošli teden je j. priučevanje oziroma prila-poslala 7 naročnin in 28 o»jrla- ščanje ugotovljenih rezulta-sov za Majski Glas.	tov. A druga pot je bolj plo-
Herminie, Pa. Naš Tone donosna, čeprav je težavnejša. Zornik je spet tu. Poslal jc ob-j	Friderik Dannemann.
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE



. • KRITIKUJOČA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
• •
SLOVAŠKI SOCIALISTI PROTI RAZ DELITVI ČEHOSLOVAŠKE
IZ ZAPISNIKA ODBOROV JSZ
DNE 1. APRILA 1938.
Klerikalno gibanje na Slovaškem, ki je politično najin >čnejše, je od vsega začetka čehoslovaške države vladi v Pragi sovražno, ker jo tvorijo svcbodcmiselne stranke. Slovaški klerikalni voditelji »o pred leti celo namigavall, da jim ibi bilo ljubše pod Ogrsko, kot pa PlkI 41 rdeč kar.* ko, brez versko
co vlado". Vendar pa takrat s svojimi spletkami niso bili nikomur nevarni.
Zdaj, ko je čehoslovaško obkrožil Hitler, je stvar drugačna. češka ima nad tri milijone Nemcev, izmed katerih jih pripada kaka dva milijona nacijem. So zelo agresivni in njihov cilj je razbiti čeho-slovaško kot državo in jo pokloniti Hitlerju.
V tej igri jim pomagajo pod okriljem svoje slovaške ljudske' stranke tudi slovaški klerikalci, ki skupno z naciji, Madžari in Poljaki zahtevajo na Češkem nov« volitve, avtonomijo za Nemce, Slovake, Poljake in Madžare in pa — vlado nad Cehi samimi, katerih je devet milijonov. Ljudi drugih narodnosti je na-Ceškem kakih 6 milijonov. Slovakov je blizu tri milijone. Slovaška obsega 13,921 kv. milj, ali okrog tretjino vse Čehoslovaške. Slovaški klerikalci so s Prago v sličnih odnoeajih kakor Hrvati z Beogradom. Razlika jede, da imajo Slovaki kot narod popolne civilne pravice, in svoje šolstvo svobodno u-pravljano, dočim v Jugoslaviji vlada napoldiktatura. Slovaški klerikalci zahtevajo popolno avtonomijo — državo v državi. Oni hočejo šolstvo, finance In gospodarstvo v svojem področju. Nemci (naciji) jih zdaj pridno podpirajo, a potem jih bodo pogoltnili, kajti njihov cilj je nemška (Hitlerjeva) nadvlada nad vso srednjo in vzhodno Evropo.
Slovaki, ki »o zdaj na v*?ku svoje zgodovine, bodo najprej utonili, če jih Hitler pogazi.
Te resnice se slovaški klerikalci v svoji zaslepljenosti ne zavedajo, očitna pa je slovaškim. socialistom in drugim naprednim strujam med Slovaki.
Slovaški socialisti so imeli
meseca miarca v Bratislavi avoj kongres, na 'katerem so med dioigim poudarili svoje »tališče, da so za neoviran razvoj slovaškega naroda kulturno, politično in gospodarsko, niso l»a za razdelitev Čehoslovaške brezroočne avtonomne celice, ker bi to koncem konca o-slabik) in upropastilo slovaški in češki narod. Slovadki socialisti so zastopani v vladi s svojim ministrom in tudi premier Hodža je Slovak po narodnosti.
Zvračati krivdo na druge je zmerom naj-laglje delo
Kadar je kje kaj narobe, je za tiste, ki nočejo biti odgovorni, najlaglje opravičba, ako rečejo, da nimajo nič zraven, toda so zelo dobro mislili in vsled tega oni niso za nobeno utvar krivi. In res niso.Kdor stoji samo ob strani in le graja ali pa hvali, je sličen človeku, ki gleda parado, pa ga zadene neroden voznik avta in ga podere. To je za ljudi ob strani stoječih edina nevar-
Za ambulanco nabranega nad tisoč dolarjev
A. Presefj Iz Cleveland* t** roga o JlUvtrf	iMutl,
da so do omenjenega dne zna-1 Rcd||e	^ my , |mt|rjJt refemlte. Spreje
šah prispevki za nakup ambii-	x aprj|a bo ^ ud€,6iili to. _ Ločniškar predlaga z
lance, ki se jo po« j e loja Uiti- KrHIlW Alertht FVilik <Zaftl, An- predmet enega referata: -Pc čni armadi v Španiji, $1,0^5.- L a rden, Fnmk Udovich, litična situacija in današnje
H4-	Vinko Ločniškar, Louis Benl- delavsko gibanje na polfcič-
Dih« 17. aprila ob 3. pop, bo|w jarteph Drasler in Chas.|nem polju." Predlog sprejet in
lavci.
?0. leti. Ako bi bili takrat za mir, slogo in demokracijo",
v SI)D na VVaterloo Ud. predvajan ruski film "Capajev". Dne 29. aprila bosta v SND na St. Clair Ave. predvajana filma "Heart of Spain' in "China Strike Back". Prebitek obeh teh prireditev gre za ambulanco.
(Imen pri.^pevateljev nismo objavili, ker nima smisla, da bi štirje mali slovenski listi objavljali ena in ista imena. Dovolj je, da se odbor odloČi za en list, v druge pa naj rajŠe pošlje vest, kakor smo jo »gori navedli. Napravili smo izjemo v slučaju poročila Prijateljev lojalistične Španije, ki ga je nam v imenu odbora poslal Vinko Coff, in zaeno še trem drugim listom. Ako bi vse naše organizacije pošiljale poročila v razne liste, koliko so imele izdatkov za nakup pijače v baru, za grocerijo, tiskovine, godbo in za razne druge stvari, kakšni pa bi bili sloven
Pogorelec. Odsotni D. J. Lo- za referenta določen Anton t.rich hi Justin Zaje vsled ve- Garden. O našem časopisju, černega 'dela, Angela #aitz JS£ in Prosvetni matici bo tpo-valed bolezni, dalje Joško O- ročal Chas. Pogorelec, Louis
ven, J. Hujan, in Predseduje Alesh.
pravi, d« iH>ročilo a. Pogorel-ca v prejšnjem za<pisniku ne ustvarja navdušenja in volje za strankino delo. Smatra, da bi bilo bolje, če se takih poročil ne bi objavljalo. Pogorelec pravi, da poroča o stvareh tako kakoršne ao. Zapisnik prejšnje seje sprejet.
Za pomoč Španiji
P. Bernik. jBeniger o kulturnem delu in 8, Garden i Joseph Drasler o našem delu med tu vzgojeno slovensko generacijo.
Seja zaključena ob 11. zvečer.
O apetirih, načelih in takih stvareh
Začeli so jo rušiti pred Brigade", 125 VVest 45 St., N.
Y., z naročilom, da se naj zanjo pošlje tobaka, cigaret in drugih potrebščin na kapitana D. Guatinčiča, Albacete, Španija, ki jih ima Gtwtinčič sorazmerno porazdeliti med slovenske prostovoljce v mednarodni bri'giadi. Vsoto $36.46 od dobička pa se je obdržalo v blagajni od/bora, katero se bo porabilo v potrebi za stroške h filmom "Capajev", katerega se bo kazalo v SDD na VVaterloo Rd. v nedeljo 17. aprila. Ves čisti preostanek te prireditve bo izročen Cleveiandski federaciji SNPJ za nabavo ambulance.
Po»io£n4 odbor Cankarjeve čete: Vincent Coff, tajnik, Victcr Wood, blagajnik; nadzorni odbor: Louis Femec, Joe Pugel, Frank Iptvec.
Cleveland, O.
na "April Fool
— To pišem Day" in vas
kakor pravijo da so danes, pa bi imeli močno, solidarno delavsko socialistično gibanje za!namesto tak razkol. Po- Tu je Frank Mihelich dobil 25 oglasov v Majski Glas in podpisani enega. Društvo št. 53 SNPJ je na predlog Antona Rupnika naročilo 25 izvodov. Ali bo koncesija? Zase vem, da od mene je ne bo. Pri B. J. št. 27 SDZ so jih naročili 15 izvodov. Tam je bila koncesija. Ampak VVitkovich ne napada njih glasila "Ameri-, ško Domovino", On ima v želodcu Molka, Barbiča in Pro-sveto ter bolj malo Zajca,, Gardna in Proletarca. Pa dovolj za danes.
Dne 30. »prila gremo pa v Bridgeville na proslavo kluba Št. 11 JSZ. — Frank Barbič.
i l^ti? Naši klubi imajo .pri- padala z vsemi svojimi moč-reditve v korist delavskega gi- mi. Vsote, ki jih pošilja U od*
na trotoarju in ne jadikujejo, da tisti, ki korakajo mimo, nič ne store. Vsakdo, ki hoče pomagati, ima priliko pomagati. Vsakdo, ki zahteva, da bi delali le drugi, on pa jih i^ledal s trotoarja, ali iz okna svojega stanovanja, je v resnici "slekar", čeprav se dela "revolucionarnega", seveda z besedami v družbi, kakršna je doetopna le žlobudranju.
Norveški delovci v pomoč Španiji
Norvežka ima eno izmed najbolj zmernih, toda najbolj konstruktivnih delavskih gibanj. Norvežki delavci so Španiji že veliko pomagali. Pred nekaj meseci so zbrali poseben sklad, s katerim so v lojalisti-čni Španiji zgradili veliko bolnišnico s 700 posteljami, dalje otročka zavetišča in jim oskrbeli strežnice in zdravnike. V te namene so izdali pet milijonov frankov....________
banja že leta in leta, in vse, kar priobčijo, je prebitek in v kak namen so ga porabili. Drugi računi so stvar nadzorstva organizacije same. V prej omenjenem slučaju smo stvar priobčili kakor je bila poslana, ker je bilo zaradi prireditve izmenjanih nekaj kritičnih
Pogorelec prečita pismo, ki bom "nafulal" ter napisal do-ga je Trade Union Relief for zat° ker ™*llte. da ga ne Spain naslovil naši zvezi v svr-	a	f ^ ,
ho akcije za zbiranje prispev- P" v metropoli je fool kov v pomoč lojalistični Spa- d»> " v**k dan, ne samo 1. a-niji. Predsednik omenjenega pril. Vsak dan se dogodi, da odbora Chas. Zimmerman pra- »e kdo prevara. Tudi meni se vi v pismu, da je izdatna po- to večkrat primeri. Nekoč sem moč lojalistom nujno potrebna mislil, da je Jože SiskovJch is-in se nadeja, da bo JSZ novo kren sodrug in prepričan Član akcijo za zbiranje prispevkov soc. gibanja, a kakšno pomoto
sem storil! Največjo .pa ko sem ga zagovarjal pred drugimi sodrugi in bil proti temu, da se ga izključi. Zdaj pa ta človek išče že kakih pet let
bor, se porablja za vzdrževanje bolnišnic, za nakup zdravil in zdravniških potrebščin, in za ustanavljanje ter vzdr- prilike, kako bi se maščeval
ževanje sirotišnic ter taborov španskih otrok v Franciji. Razprave se udeleže vsi navzoči. Soglasno sklenjeno, da naj se JSZ spet pismeno obrne za prispevke v omenjeni na-
dopUov, pa naj tisti, ki se za, na dniMva «seh tisUh or taka poročila zanimajo, čitajo
nad mano. Misli, da je tako priliko dobil pod firmo starega našega znanca Johna Lo-karja. Lokar namreč dopisuje v pittsburški "Naprej", kateri pravi, da ni komunističen, to-
tudi podrobnosti o dohodkih in izdatkih te collinwoodske prireditve. Ampak krajša vafe bi bila za čitatelje izven Clevelanda veliko bolj zanimiva.)

ŽIDJE POVSOD DOBRODOŠLI - ČE PRINESEJO ZNANJE IN KAPITAL RAZEN V TRETJEM RAJHU
<	n	' i » *	Ai > .
Tri sto tisoč avstrijskih 2i-, velopiranje njegovega cesar-dov je na pragu izgona. Mno- istva.
gi izmed njih so znanstveniki j Ovira je Hitler,-ki pravi, d« svetovnega slovesa. Kakih tri se naj Žide v prihodnjih par sto izmed njiih jih je priprav- letih " poberejo z Dunaja in ljen vzeti diktator Kernal paša drugih avstrijskih mest, a imo-v Turčijo, da mu jo bodo po- vino, ki jo imajo, pa jim je za-
Shod proti Hitlerju
Bridgeporl, O. — V nedeljo 10. afprila ob 2. pop. se vrši na otoku ob VVheelingu v Madi-son School avditoriju velik protestni shod proti početju Hitlerja in drugih fašistov. Kraj shoda je lahko najti. O-tok- je tik Bridgeporta. Ta shod sklicujejo vse slovanske organizacije, klubi m podporna društva. Vse zavedno delavstvo v teh krajih je vabljeno na shod. Culi boste dobre j govornike in pa podrobnosti o intrigah, ki jih uganja Hitler s svojimi pomagači za zruše-nje demokracije in podjarm-Ijenja malih narodov.
Joseph Snoy.
.. , . 1-4 11, i ireJ menda provokativen, gan zacn, ki so prijateljske lo- , , . „ / ?.	A..««;;:	ker barvo taji. Ampak to ma-
zilo ne bo koncem konca nič
magali reformirati čimthitreje, in tudi Mussoiini je namignil, da je pripravljen sprejeti v E-
plenil. Židje pod nemško vlado so najbolj nesrečen element. Bolezni, samomori in
tiopijo vse tiste Žide, ki prine- revščina med njimi bolj in bolj sejo s sabo tudi kapital za de- narašča.
1400
Kogar mika v stari kraj — s nami se na pot podaj:
Vsi — stari in mladi — rojaki,, ki nameravat« posetrti JUGOSLAVIJO ali obmejne kraje Italije, ste uljudno vabljeni, <la te pridruiite
VELIKEMU MLADINSKEMU IZLETU V STARO DOMOVINO
na pamiku
AQUITANIA - - - 18. junija
Ako želite »e lahko vrnete na najnovejšem pamiku na svetu
S. S. QUEEN MARY
Voditelj »leta JACOB ZUPAN(CIC) Za nadaljne informacije se obrnit« na:
JACOB ZUPAN
LOMBARD AVENUE	BERWYN,
ali
Preminjanje zemljevidov
Vse imperialistične agresivne sile vodijo propagando tudi z zemljevidi. Japonske patrio-tične organizacije slikajo na novih zemljevidih ne samo Sibirijo, ampak Avstralijo, Novo Zelandijo, Filipine itd. za japonsko bodočo posest. In pa dve tretjini ostale Azije. Ako se Japonski te sanic uresničijo, bo postala najmogočnejša imperialistična sila.
ILL.
€1\Altn Ulllll
J2 NO. MICHICAN AVENUE
CHICAGO, ILL.
Ako knjig Cankarjeve družbe še nimate, naročite si jih!
LISTNICA
UREDNIŠTVA
r
A. S., Cleveland, O. — Ker sporočate, *da ste enak dopis po«lali tudi "Prosveti", ne bi imelo smisla, da bi ga i mi priobčili, kajti skoro vsi čitatelji "Proletarca" čitajo tudi Pro-sveto. Ako pošljete o teti stvari nam poseben dopis, ga bomo objavili radevolje.
Glede odnosajev med naprednimi, socialističnimi in ta-kbzvanimi protifašističnimi delavci V slovenski naselbini v Clevelandu ipriobčimo članek v -prihodnji številki.
jalistični Španiji.
Poročilo tajnika
Prvomajske proslave bodo imeli klub št. 118, Strabane, Pa.; št. 37 in 180. Milwauk4ee, Wis.; št. 114 M* 115. Detroit, Mich.; št. 47, SpringfMd, lil.: št. 11, Bridgieport, O. Govorniki iz urada bodo: Frank Zaitz v Milvvaukeeju, in Joško Oven v Detroitu. V ostalih krajih bodo nastopili lokalni sodrugi.
Glede milwauške konference je dobro, da se pogovorimo, ako se koga določi za referenta, in o predmetih za referate.
Razprave glede odložitve XII. rednega zbora, kolikor sem do danes prejel poročil, se je udeležilo 18 klubov. Za odložitev zbora so klubi št. 95. Piney Fork, O., št. 19, Burgett-stown, Pa., št. 115> Detroit, Mich., št. 228, Pursglove. W. Va., št. 37, Milwaukee, Wis., št. 49, Collinwood, O., št. 47, Springfield, 111., št. 45, Wau-kegan, 111., šti 118, Canons-burg, Pa., št. 6, Conemaugh, Pa., št. 10, Forest City, Pa., št. 3 Oglesby, 111., št. 41, Clinton, Ind., št. 180, VVest Allis, Wi«., št. 13, Sygan, Pa. in št. 1, Chicago, 111.
Za obdržavanje zbora v tem letu sta kluba št. 11, Bridge-port, O. in št. 114, Detroit, Mich.
Večina je za odložitev zbora do predsedniških volitev, to je, da bi ga sklicali leta 1940, toda eksekutiva je že določila, da se zbor vrši prihodnje leto.
Konference
V razpravi o konferencah je bilo poudarjano, da jih je treba čimboljše organizirati. Aleš priporoča, da naj ekse-kutrva pripravi za konference poseben memorandum, ki bi med drugim dal navodila našim sodrtfgom in somišljenikom za delo v sedanjih razmerah. Garden priporoča, da naj eksekutiva imenuje svoje zastopnifte za referente tudi na drugih konferencah. Za vz-hodnoohij«ko konferenco priporoča s. John Terčelja in Louis Zorkota. Dalje »pravi, da ker je zbor odložen, je potrebno sklicati čimveč okrožnih konferenc, na katerih naj bi
Poročilo odbora "Prijateljev lojalistične Španije
Poročilo odbora "Friends of Loyalirtt Spain" v Collinvvoodu, 0„ v zvezi s kazanjem filmskih slik •'Spain in Flame". Vstopnic prodanih po 35c 1105 za vsoto $386.75. Pivskih listkov prodanih za $248.42 Darovali "Hiša Davida", Eu-clid, O., $4, Blaž Godec $1, V. Wood in Mrs. A. Urbas, nabrali na maškaradi ženskega odseka SDD $3.35, Mrs. Jen-nie Prime nabrala na maškaradi ženskega odseka SDD $3.35, John Mack $3, V. Wood $1, kar znese skupnih dohodkov $651.07.
Stroški: grocerija $35.85 tiskovine $4.12, slike (film) $42.60, Vadnal (godba) $24, SDD prometno blago bare $141.59, SDD najemnina dvo-
pomagalo. Jože šiškovich si je v metropoli zgradil splošen sloves človeka, ki misli, da je od sile učen, pa se je drugače izkazalo. Tudi ma&čevalnoat jc njegovo svojstvo. In tako se je spet uresničil rek, - da zamorca . ne opere nobena žajfa — je zmerom črn.
V istem Siškovič-Lokavje-vem dopisu je rečeno, da bi bil moral Barbič poskrbeti za pri-občitev nekega njegovega dopisa v Proletarcu. J a, kaj pa imam jaz odločati v uredništvu in upravništvu Proletarca? Dalje, da bi bil moral jaz Skuka obtožiti, češ, da je priobčil v "Am. Domovini" pod imenom "Oko" dopis v prid nasprotne stranke. To je bilo pred leti. Kako ga naj jaz obtožim brez dokazov? In če je dokaze imel fiiškovič, čemu ga ni on obtožil saj je bil on vendar član istega kluba (št. 27),
Jugoslovanska kvota v naprej izčrpana
Iz Jugoslavije se sme letno priseliti v Zed. države na podlagi kvote samo 845 oseb. A-meriški konzuli so izdali letos že toliko viz, da je jta kvota izpolnjena in ne bo do 1. 1839 iz Jugoslavije nihče več pripu-ščen v Zed. države, razen nekaterih sorodnikov izven kvote.
Kvota, določena za Jugoslavijo, je ena najmanjših, toda niti ta ni bila v letih krize u-poštevana, ker so ameriške oblasti sklenile, da je nesmiselno večati število brezposelnih.
Zakon o kvotah za priseljevanje je tako prirejen, da favorizira pred vsemi Anglijo, Nemčijo in škandinavske dežele. Celo kvota male bivše Avstrije je bila mnogo višja nego Jugoslavije — ker je bila bazirana na številu priseljencev iz Avstrije v časih, ko je pri-
ran $56.55, plačan deposit na ^ ,e ^ redkokateri J«u
film "rnnaipr" «10 "tnnnili	.	-
film "Capajev" $10, skupnih ^oslovan, pač <pa največ Nem-
|SJ14 u1:.._°8xtan€ čkiti!ci. Jugoslovani, Rusi, Bolgari, filma jGrki, Rumunci in Italijani so
dobiček od kazanja
vSpain in Flame" $336.46.
Svoto $300 od čistega dobička se je odposlalo na urad "Friends of Abraham Lincoln
Z AMERIŠKE DELAVSKE FRONTE
(Nadaljevanje s 1. strani.)
jih naj pri kolektivnih pogajanjih zastopa CIO. Kompanij-ska unija je dobila nad 2,500 glasov, kar je izredno malo v prrmeri s pritiskom na upo-slence.
*
V avtni industriji bo unija avtnih delavcev še napredovala vzlic sedanji krizi. Družba Chrysler je znjo sklenila ne-
bili s stališča *'amerikanizma" in asimilacije novi deželi me-rodajnim oblastnikom za jača-nje rase te dežele najmanj ljube narodnosti — poleg mongolske rase, katero so čisto izključili od nadaljnega priseljevanja.
Pomagajmo vsi v agitaciji za razširjenje naše prvomajske revije "Majski Glas".
davno dogovor za eno leto. Ni dočim"jaz niser "bil. Zadružno d°8ti' a tudi n)al° >e Dolj*e k°l
podjetje, v katerem je šiško-vič uposlen,. prodaja med drugim tudi klobase. Toda nikoli ne tako velikih, kakor jo je izdelal šiškovič zastonj za starega Lokarja ter sta jo nato servirala v "Napreju\ 2elim jima dober tek "za mir, svobodo in demokracijo ter slogo slovenačke radničke klase." Ako se mi t>o ljubilo, bom o tem v drugič več pisal.
Naprejevci, ki imajo tu glavno gnezdo, grme proti meni in zahtevajo, da se mi ustavi v.se dopisovanje, ne samo v drugih, ampak tudi v -tekalnem listu. In ti radnici pravijo, da so "protiifašisti" in za svobodo govora in tiska! Ampak to kar zahtevajo in počno, je fašizem, ne demokracija!
Hočejo pa biti tudi prebrisani. V gotovih stvareh so socialistom pripravljeni dati koncesije. Na iprimor, mi bomo predlagali in podpirali to in to vašo akcijo, na primer pri podpiranju publikacij, ako boste v povračilo vi nas podpirali. Podpisani je proti takim koncesijam in za svojo osebo jih odklanja. Zato tudi toliko nastopili naši zastopniki. Altai »ovraStva proti njemu. Pa naj
nič, »pravimo
po *
domače.
Zelo močno ofenzivo proti unijskemu delavstvu so nedavno podvzele krznarske tovarne. Ampak krznarji so že od nekdaj dobro organizirani in znajo tudi varovati svoje interese. V New Yorku so 30. marca oklicali stavko, kar je pomenilo, da se umakne z dela samo v tem največjem ameriškem mestu dvajset tisoč krznarskih delavcev. Skoro vsi so organizirani. Družbe se taki premoči ne morejo dolgo upirati. V tej industriji je uposle-
nih tudi nekaj Slovencev. *
Bitka med AFL in CIO traja dalje na vseh poljih. Toda na obeh straneh so prepričani, da morata oba tabora v skupno korist strniti svoje sile prej ali slej v enotnost.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND
SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Daily
At 3724 W. 26th Street
Tel. Cr»wford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:80—6:00 p. m. Daily Tal. Canal 1100
Wedne»day and Sunday by appointments on1y
Rezidence Tal.I Crawford 8440 If no antwer—Call Auttin 5700
► NAROČITE SI DNEVNIK
> »a
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI ■ PODPORNI JEDNOTI 1
M 99 '
A :
Slane ma c«lo Uto $6.00, pol leta $3.00
Ustanavljajte nova društva. Deset ilanov(ic) je treba aa novo društvo. Naslov aa list in za tajništvo je: .
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
>♦♦11 f »»4 tu i »t
govori o splošnem položaju z ozirom na konferenco 1. maja v Milvvaukeeju. Predlaga, da
Im» Smatram vzlic temu, da sem V pravem in da so komunisti krivi, da ni sloge med de-
ZA UČNE TISKOVINK VSKH VRST PO ZMERNIH CKNAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO
Adria Printing Co..
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO-
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS

Iz Jugoslavije
BRAT KO KREFT;
Pa*lat»r*c, April 6, 193«.
' K H li m (
tUdnik" v Zagrebu poroča, da je na Hrvatskem v letih 19J0 do 1935 padla povprečna mezda od 27 na 21 dinarjev. V letih 1936-37 se je povprečno zvišala za okoli 2.50 Din. Novelira in decembra je začela spet padati. Cene življenskih potrebščin pa se dvigajo. Nič
boljše ni v Sloveniji in Srbiji. »
Socialno zavarovanje v Evropi je stvar države, zato so takozvane bratske podporne organizacije, kakršne obstoje v Zed- državah, v Evropi nepoznane. V ljubljanski centrali na pr. je bilo meseca februarja t. 1. zavarovanih pri OUZD 55,640 moških in 34,452 žensk, .lupaj 90,092 delavcev in delavk. ali 8.031 več kakor lani. V zavarovalniške sklade plačujejo en del delavci in drugega delodajalci.
«
Vlada Jugoslavije je predlagala spet znatno zvišanje davkov. 25"< dohodkov od športnih prireditev se naj steka v centralni fond državne banke za izgraditev stadijo-nov.
Za prevoz prtljage in blaga se bo plačalo 15 odat. vozarili«. Avtomobili pa bodo obdavčeni od nosilnosti voza do 0.5 tone s din. 400, od 0.5 do 1 tone z 800 din., vozovi s 5—6 ton z din. 4000 in za vsako na-daljno tono s din. 1600 vec na leto.
Zvišale se bodo nekatere carinske takse.
Vse sodne takse se bodo povišale za 50 odstotkov.
Trošarina na nafto bo znašala din. 40 na 100 kg.
Carinske kazni do din. 10,-00 se oproste.
Prosvetni minister bo dobil za zgradbe institutov v Beogradu 31.5 milijona dinarjev kredita, pravosodni minister za sodno palačo v Beogradu 40 milijonov dinarjev, Ljub-Ijaan pa za ljubljansko univer-o 13.5 milijona dinarjev.
Pravoslavni verniki bodo plačali v letošnjem letu 10 odstotkov doklade k rednim davkom za svojo cerkev. Istotako visoko doklado- sme pobirati rtmsko-katoliška cerkev.
Bratovske skladni bodo smele imeti lastne lekarne.
Centralni fond za preskrbo brezplačnih zdravil, predvsem cepiva, bo ustanovil minister za socialno politiko. V ta fond bodo morale prispevati banovine in občine, delavsko zavarovanje po din. 1 od člana in po din. 0.50 od vsakega družinskega člana in v fond za zdravstveno zaščito učencev po din. 1 od vsakega učenca.
Zvišajo se takse na avtobusni promet: na progah, ki konkurirajo železnici se plača 20 para od prevoženega kilome-trti» na delno konkurenčnih progah 10 para in na ostalih 5 para.
a *
Za izvedbo javnih del v Jugoslaviji ima vlada dovoljenje najeti štiri milijarde dinarjev
posojila po 6% obrestne mere. *
V Jugoslaviji uvajajo roko-borbe. Ena izmed teh se je vrnila na sejmišču v Beogradu. "D. P.' 'piše, da je na nji "neki Grga Pezo s sunkom v brado ubil Dragana Miletiča. Smrt Miletiča je povzročila pri surovi beograjski športni publiki komaj odraslih mlade-
ničev pravo vzhičenje ..." *
"Delavska Politika" vodi akcijo za izhajanje po trikrat na teden.
c
I
P." piše med drugim: "Nacisti ine provokacije v Mariboru in drugih štajerskih mestih, ki so zdaj pod Jugoslavijo, se po Hitlerjevi okupaciji Avstrije m nože.
* Tukajšnji Hillerjevci so kar pijani od navdušenja in so že pričeli svojo, ošabnost in naciT st:*no samozavest kar javno povdarjati. V svoji predrznosti gredo že tako daleč, da pripovedujejo, da bo Hitler v nekaj dneh zasedel Maribor, Ptuj in Celje. Da so taka pripovedovanja brez podlage, je jasno. S takimi govoricami se skuša delati razpoloženje med tukajšnjim prebivalstvom za nacizem in za Hitlerja.. Opozarjamo vse naše somišljenike, naj takim hajkam ne nasedajo in take provokatorje odločno zavrnejo, ker bodo sicer marsikoga lahko zadele težke posledic*.
a
Naciji na spodnjem Štajerskem <0 se obrnili, kakor poroča graška "Montagszeitung", na novega graškega župana, dr, Kasperja, da se naj Graz proglasi za sedež gibanja na-cijev Mto in onostran meje". Oblasti v Mariboru, Ljubljani in Celju se za to gibanje "zanimajo", ni pa verjetno, da se bodo upale nemške nacije v Jugoslaviji prijeti za ušesa, kajti Hitlerju se ne bi rade zamerile.
Nacijski propagandist na berlinski radio postaji se je ne- ] davno pohvalil, da so Hitlerju podale navdušene čestitke na njegovem zmagovitem pohodu v Avstrijo tudi "gospodične iz Maribora". Neki slovenski list v Mariboru jim svetuje, da naj gredo zdaj raj še preko meje pod Hitlerja, ako so tako vnete zanj.
9
V Ljubljani je 1,200 nezaposlenih delavcev.
*
Nekateri klerikalni listi v Sloveniji so po Hitlerjevi zasedbi Avstrije ostro kritizirali francosko ljudsko fronto, češ, čemu ni prišla Avstriji na po-mc»5. Delavski listi klerikalcem odgovarjajo, da sta imela av-<«trijski klero-fašizem v zaščiti Mussolini in papež. Mussolini je na meji Avstrije in je leta 1934 v pretnjo Hitlerju mobiliziral milijon vojakov. Zdaj pa je stisnil rep med noge in dva tedna pozneje pa se spet oko-rajžil in pretil Angliji in posebno Franciji s "svojo nepremagljivo vojno silo na suhem, na morju in v zraku".
Oboroževanje Anglije
Velika Britanija hoče spet postati najmogočnejša imperialistična velesila. Ko je uvidela, da ji predejo pod nos Italija, Nemčija in Japonska, se je zdrznila in začela hiteti. Iz proračunov angleške vlade je razvidno, da troši za oboroževanje sledeče vsote: Leta ........funtov šterlingov
1934	36,500,000
1935	43,550,005
1936	55,881,000
1937	82,174,000
V letu 1938 pa določa angleški budžet že kar 106,500,-000 funtov šterlingov za oboroževanje. Angleški funt šter-ling je vreden blizu pet ameriških dolarjev in je v svetovnem prometu najvišja denarna enota.
Pcčasi se je premikal voz po bregu navzgor. Majhen, mršav
konj je težko sopel in miolil penasti jezik iz ust. Stari cigan je šel ob strani tik voza in včasih prMl z bičem. Toda konj se ni zmenil za to, ampak je vlekel, kakor je mogel. Na vozu je sedelo dvoje umazanih f,trc\ in veielo kričalo, igrajoč \e z vajeti, ki so bile privezane ryji rcčico. Včasih se je kateri prekucnil nazaj in se valjal po raztrganih odejah.
Za v^z^m sta stopali mati in hči. Nagubančeni stari obraz matere se nikakor ni ujemal z m<ladim,"~ temnorjavim licem njene hčerke. Bila je gologla* va. Črni lasje, svetlikajoči se v solr 5nih žarkih, so ji padali preko ram in se mešali z rjavo poltjo njenega vratu in ramen. Vsi . 0 Jtopali molče, včasih je kateri pohitel k vozu in pomagal utrujenemu konju.
Ko so prišli na vrh, se je voz ustavil in konj je kašljaje lovil sapo. Cigani so se ozrli proti hišam. Njih pogled je bil nezaupljiv in plah. Stari cigan je nepremično gledal veliko belo hišo, ki se je dvigala iznad ni«kih kmečkih hramov. Nekdo je stal na pragu in držal roko ob čelu, da bi zakril svoj pogled pred solncem.
Cigan se je zganil. Človek na stopnicah je izginil v hišo.
Kakor da je leglo nekaj težkega nanje, so vsi obmolknili, še otroka, prej tako vesela ln brezskrbna, - sta utihnila in mrrno sedela na vozu. Cigan se je ozrl in njegov pogled se Je srečal z onima zadaj.
"Gremo! — He, dUjo!"
Zamahnil je z -bičem In voz se je spet začel premikati. Mlada ciganka je poklicala psa, ki je dosedaj hodil sam 3vojo pot za vozom, včasih v veliki razdalji, zatopljen v svoje misli.
"Azor!" Pes je nekoliko zamahnil z repom in veselo »kimal z glavo. Njuni pogledi so se srečali in oči so se zasvetile.
Tako so šli, vsi tesno ob vozu in sklonjenih glav. Le cigan je včasih pogledal naprej do one velike hiše in v njegovih očeh je bila upornost. Prispeli so do hiše. Nikdo se ni ozrl nanjo, vsi so v tem trenutku gledali na voz in cesto, ki se Je vila pred njimi. Kakor da gredo v strm breg, so dihali težko in ženskama je včasih zastala sapa. Otroka sta are po gledala okrog sebe. Ni bil boječ njun pogled, zavist in sovraštvo sta sijala iz oči. Cigan je zamahnil z bičem in prijel za ročico, kakor da hoče pospešiti počasno vožnjo.
• Tako so šli mimo hiše. Ko so prišli do druge, je pridrvel na cesto kup vaških otrok in takoj nato zibežal nazaj, ko Je zagledal črne popotnike.
"Cigani! Cigani!"
še ni izzvenel krik, ko so zaslišali za seboj klic: •'Stojte!" Stari cigan je nejevoljno zamr-mral in počasi ustavil konja. Poznal je glas, saj ga je spremljal vse življenje in zato se mu ni mudilo. Ciganki sta stopili bliže k njemu, nikdo pa se ni ozrl nazaj.
"Kam greste?" je bolj za-
vpil, kakor jih nagovoril mlad orotnllu. Ženski sta prezirljivo poškilili, stari cigan pa je snel klobuk s glave in prijazno pozdravil: "Dober dati, gospon! Na Hrvaiško idamo! Domu ffoapon!"
"Seveda domov! Kje je ia Hrvaška? Kje J mate dokumente? Stari cigan je izvlekel iz raztrgane suknje več umazanih papirjev in jih ponu lil ornžniku. Ta jih je počasi pre-glcJal, drugega za drugim. Ko je bil golov, je rekel: "fo to sami stari papirji, ki ne veljajo več! Kje imate dovoljenje od našega glavarstva, da se smete peljati po tej poti?" Cigan je skrivil hrbet in z roko pokazal na papirje. "Vse je zapisano tam, gospon!"
Orožnik se je zadri. "Tu ni zapisano ničesar! Kaj se la-iete! Od našega glavarstva nimate dovoljenja!" Cigan ga je prijazno pogledal. "Mislil sem, da ni treba, ker nas niso nikjer prej ustavili." Orožnik je vedet, da laže. Srdito je udaril a puško ob tla in zakričal: ^Dobro veste, da se morate pri vsakem glavarstvu javiti, če hočerte potovati po njegovem okrožju."
"Znam, gospon, znam!" je jeclial cigan, orožnik pa ga ni poelušal. "Takoj obrnite voz in pojdite od koder ste prišli." Cigani so se spogledali. "Gospon, pustite nas naprej —" 'Ne, takoj obrnite voz in
etlte ga)" Siva suknja s trdim ovratnikom pa je oklenila srce v svojem objeimu in zatrla via-ao usmiljenoet. Orožnik je stal nepremično na svojem mestu Irf meril, cigani pa so kričali in prosili. Vse zastonj. Kakor da je veter odnašal s seboj njih prošnje, niso se ustavile pri njegovem ušesu.
Pes je še vednp lajal, le včasih se je za trenotek ozrl po svojih. Ko je videl, da orožnik namierja puško, se je divje zagnal proti njemu. Cigani ao zakričali, puška je počila in pes se je zvalil po tleh. Premetaval se je nekoliko časa v cestnem prahu, da je škropila kri na vse st ani. Gobec je odprl na vso moč in tulil kakor da kliče svojega maščevja. Se enkrat se je divje zagnal proti orežniku nato pa je težko sope* obležal sredi ce/te.
Orožnik ni upal pogledati nikomur v obraz, videl je sam»e sovražne poglede ljudi krog sebe, ki so pritekli ob puškinem poku. Počasi je stopil od voza in nOj^e so se mu opletale. Ni si upal ciganov nagnati nazaj, s hlačamd, ki so bile oškropljene s krvjo, se je vrnil v belo hišo.
Mlada cigan Ka je ves čas klečala ob umirajočem psu in mu božala krvaveče čelo. Ko je globoko izdihnil, je zajokala in mrmrala vmes nekaj kakor kletev. Ljudje »o se spogledovali in nihče ni upal govoriti.
"Pojdi, Sandra!" je dejal cigan in zamahnil z bičem. Mlada ciganka se je v hipu zresnila, s sovražnim pogledom o-
FALCON <Oll\FR
Editor: Mitzi Oven
marš nazaj. Tukaj ne boste .... .. .. ._
kradli okrog." Beseda jih je *,mla okro* sebe* nato zabolela v srce in kakor ra-1 P°p**t>ila mrtvega psa in ga njeni od ostre puičice so vsi dv,*»Ua do «v°l>h P™-naglo zaklicali: "Saj ne kra- 4<K*i bi tu temi ljudmi, demo, aaj prosimo!"	ki nas sovražijo in prezirajo,"
Sedanje kaotično stanje po t	| svetu je posledica NEVEDNO-
Mariborski poročevalec "D. STI ljudskih mas.
actual experience no. 1
A man driving a Studebaker car near]y ran over a 9 year old girl. The girl tripped and fell, sustaining minor bruises. The following day an "ambulance chaser" was after the driver.
Fortunately he carried AUTO LIABI<UTY rNSURAiNCE so thst he simply turned the whole matter over to the insurance company
which adjusted everything for him.
Safeguard
pour Home your Property your Valvablen
—through—
DONALD J. LOTRICH
insurance - real estate - notary public
Phone: Bos. Lawnda1e 2344 — Res. Rockwell S42fi
2634 South Lowndole Avenue CHICAGO, ILL.
1'Seveda prosite! Eden prosi. drug! pa ta čas krade. Saj vas poznamo, cigane. Vsi ste enaki. Tak obrnite že vendar!" Oroinik je zavpU, da sta otroka na vozu zajokala in je paa pokazal ostre zobe. Mlada ciganka je stopila preden j in v prošnji sklenila roke. Orožnik pa jo je sunil vstran, stopil pred konja in ga prijel za uzdo. Otroka »ta zagnala divji krik, cigan Je ponfcžno prosil, stara ciganka pa je škripala z zobmi in is oči ji je švigalo be-sno sovraštvo.
Komaj pa je orožnik premaknil konja za korak, je 2e skočil izza voza pes in začel lajati nadenj. Pripravljal se je, da se vsak hip zakadi vanj. Cigani so ga obupno klicali nazaj, toda on ni slišal ničesar. Orožnik je spustil uzdo in dvignil puško, kakor da hoče nameriti.
"Čakaj, mrcina pasja! Ali ne veste, da je pasji zapor? Zakaj pa nima nagobčnika?"
Mlada ciganka je stopila bliže, da bi potegnila psa na-
"Pustite!" je zakričal orožnik ter nameril pu&ko na bes-hefa psa. Cigani so zavpili.
gospon, ne —! Pustite ga, saj ne bo storil ničesar!" Stari cigah je izvlekel iz koša nkgobčnik in ga kazal orožnikih
••takoj mu ga dami, gospon!" Mlada ciganka je še vedno sklepala roke in prosila. '<ftaje gre#mo nazaj, samo pu-
je zamrmrala in stopila za vozom. "Pokopala te bom v gozdu pod smreko. Tam je naš dOm." Tako je govorila z njim in ga stiskala k svojim prsim.
Ljudje so se vrnili domov, cigani pa so šli svojo pot dalje. Voz je škripal, konj je težke vlekel, vsi zopet mirni in vdani V svojo usodo. Za njimi pa je bila cesta poškropljena s krvjo, ki je enakomerno curljala iz mrtvega telesa preko fcagorelih rok mlade ciganke, in črtala v sivi prah križevi pot njihovega življenja.
ur« of MorrU Hillqu t
Mori In Hillguit wu* born in I<at-via, August 1, IHrtO. He was u great Socialist leader and American law-yer.
In 1807, he became the leader of the Comititutional Socialists, from which later oriirinated the Social Democrat*. In 1001. the Social Democrats vvith other labor groups joined together forming the present day Socialist party.
He was the representative of the American group »n the Socialist and Labor International exvcutive committee for thirty vears. He served both labor and capital doing his work as a lawver. He wrote several books on SocialiMnu and he plaved ari important part in the campaitrn of 1&24 as a member of the Proarressive rroup. He died October 8, 1083 at the age of «4,
*
"I nrn a Socialist because I cannot be anything el*e. ^ I cannot ac-cept the uglv world of capltalism with its brutal strugirlcK and necdlens suffering, its archaic and irrational economic strueture, ita eruel social cantrast. its moral callousness and ftpiritual degradation."
MorrU Hillquit.
*
Educate for Socialism!
Here are a few questions. See how man v you can answer.
1.	The first Socialist Congressman in the United States was —
2.	With his writings and personal notes raised 140,000 which he sent to Loyalist Spain.
3.	Toirether — and — vvrote the book, Communist Manifesto which outlines the foundations of interna-tional socialism.
4.	Daniel Hoan has been the mayor of — since 191 C. t
The Falcon's treasury made a big galn since their social and we have decided to send $6 instead of $5 to the Spanish Loyalists.
We have many plans for the future especially our excursions. We have not yet decided where we will go but after the April lOth program we will make our decision.
The Falcons are now to appear in the April lOth program and rehear-
KLERIKALCI V AVSTRIJI ZDAJ ZAVRŽENO NA ČELf ČRTI
Klerikalci v "nemški"' Avstriji, ki so bili tudi pod pokojno Avstro-Ogrsko ena glaVitjh strank v državi in dostikrat glavna vladna stranka, so s prihodom Hitlerja na krmilo svoje dežele doživeli konec svoje moči. Zadnji predsednik avstrijske "republike" Miklas in njen zadnji kancler dušnik .vta pod policijskim varstvom — to je aretiranca wv njuno varnost". Mnogo drugih ministrov in raznih funkcionarjev prejšnjega režima je v koncentracijskih kempah — v istih kempah in zaporih, ki so j(h I. 1934 določili za socialiste.
Vplivno glasilo klero-fašiz-ma "Reichspost" na Dunaju je bilo ustavljeno in dovoljeni so zdaj le odločno pronacijaki listi. Graški nadškof dr. PawU-kow.ski je bil aretiran in poleg njega mnogo drugih katoliških duhovnikov - politikov, vzlic hlapčevski kapitulaciji dunajskega kardinala Innitzerja.
Sloviti samski ljudje
Mnogi izmed slovitih pisateljev, filozofov, umetnikov in državnikov so bili samci, ali l>o naSe "bečlarji". Na primer med Slovenci Ivan Cankar, a-meriški iznajditelj na ipolju elektrotehnike Steinmetz, dalje iz prejšnjih dob Petrarca, Newton, Rafael, Chopin, Listz, Schopenhauer, Charles Lamb, VVkitJtier Svirobume, Alfred de Musset, Voltaire, Whitman ln mnogo drugih slavnih pisateljev igralcev, igralk itd.
Anatole France je imel gospodinjo, katera mu je bila baje tudi žena.
Adolf Hitler je samski. Pravijo, da se ne oženi zato, ker hoče dati ves svoj čas blaginji države. Drugi trdijo, da zahaja zelo pogostoma na "oddih" v bavarske hribe, kjer ima vilo in da se v nji shaja s prijateljicami.
Med slovenskimi književniki jih je bilo od početka do zdaj precejšnje število, ki niso bili nikoli oienjeni, nev-števšl književnike duhovnike, izmed katerih bi se nekateri radi ženiti, pa se vfcled svoje-
tr > ■ 'i
Katoliške mladinske organizaciji v Avstriji1 so' Alte rkzpušče-ne,' ozfroma btle v e%Wi pri-družtna nacijsVim '^ržavnim, , ,mladinskim ' dtaraalzacljam, (ga dfrhoVakega stanu niso kjifr se jih navdttfSje fca nacij- emeli. Dva sta vseld tega puški paganizrht.' K*tA'lHtka cer- stila duhovnfctvo. kev	že
zdaj -^hv o |*V>vocira-na, kakor J<* naaBavaftk*ta In v drofrih ''VMoiakih krajih NemčljS — vzlic tetinu je kardinal Tnnltzef ukizal žvdniti Hitlerju V počast V Vsehv cerkvah v Avstriji ln duhovnikom v Avstriji zfcbičil,' da se mofajo ravnati v v«Attem ozifu strOgo po ukazih berlinske vlade J— kajti naciji sovražniki 'ko-mJunizma' in mi jih moramo v tem boj d v Interesu krščanstva podpirati..
<?e ni to počele oficijelne cerkve hinavstvo, ^otem sploh ni hinavstva na »vetu!
Četo v vatlkanu so se zgražali nad čudno (politiko certcVe v Avstriji.	*
DELAVSKI TISK
v" 4 »K.
Ko bi delavci vedeli kake važnosti je zanje do(ber delavski časopis, potem bi najbrže vse meščansko Časopisje £ro-padlo — ker bi ne irtielo čita-teljev.
Vir vseh krivic, ki spremljajo delavca vse življenje je v nevednosti. Iri ker Je časopis najboljše sredstvo za Izobraževanje mas, zato je razširje-vanje delavskega časopisja najbolj uspešno sredstvo za pridobitev boijiih življenskih pogojev. Pomagajte širiti de-IkVMtl tisk. Pridobivajte naročnike "Proletarcu".
sals have begun, leaving us no time for play... This program is being htld for the benefit o t tik« Spantal Loyaiists to \vhich oae half of the proceeds will go and the other half to Sava.
ThU will be one of the biggett,
best and most worth-while affairs that has ever been put on by the
Slovcnes in Chicago.
* .
Here are the answers to the above questions:
1.	Victor L. Berger.
2.	Krnest Hemingway.
3.	Kari Marx and Friedrich Kn-gels.
4.	Milvvaukcc,
Springtime and Alltime
Bjr GRACE LAPEZ DIAZ
'Tis said that Springtime wears a
magic speli, In hearts of youth where love has
come to dwell; And young men find they're given
strength to speak, While maidens grow bewitching and
more meek; Since love gives strength to work
for cherishsd ends. And since ailieu with love, the soul ascends
To heights of ecstacy unknown before
'Tis worth our while to sing of love
once more. Let's cultivate a gentle friendly love To hostile groups lets send the
peaceful dove, Let's try with love and not force to win
And nov is the proper season to begin.
Who knows? Perhaps your neighbor
little known, Mav falter ere the dove of peace has flown;
And like the maklen meek and shy
might say, "I love you too, let'i go a peaceful i way.M
Submitted by Frank Bergant. a
The Falcons wish to express their appreciation to florist, Mr. William Arbanas, who so kindly donated the flowers for the Falcon Party on March 27.
FH.nd.hip!
Dohodki s prevažanjem potnikov
Leta 1936 so znašali dohodki aeroplanskih družb s prevažanjem potnikov $36,700,000, dohodki kompanij, ki prevažajo potnike z avtobusi, $275,000,-000, potniki prvega razreda pa so v istem letu plačali za voz-nino železniškim družbam štiri milijarde 25 milijonov dolarjev. Se večji so bili dohodki lani, toda točna statistika še ni bila objavljena. Dočim se dohodki aeroplanskih in avtobusnih družb v potniškem prometu večajo, se železnicam manjšajo. Mnoge so bankrotirane, večinoma vsled ogromnega vodenega kapitala, s katerim so jih obremenili špekulanti, in jih vrh tega še do vratu zadolžili.
Nafta v Sibiriji
Komisija geologov, kateri načel ju je vešča k Gupkin, je raz-iskavala Sibirijo, da ugotovi, ako je v nji kaj oljnih polj. Odkrila jih je blizu Bajkalskega jezera in pravi, da se raztezajo skozi do Pacifika. Ce poročilo komisije ni preoptimistično, je dobila Sibirija za sovjetsko linijo novo vrednost in posebno bodo ta polja v korist industriji, prometu in sovjetski armadi na daljnem vzhodu.
LJataa to tha Yugoslav Radio Hour af
PMJNDECIfS TRAVEL BUREAU AND F0REI6N EXCHAN6E
S ta tion WWAE. Every Sunday 1 to t 6S6 S. Clark St., Chicago. — Rar. 8006
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475 424 Broad Street | JOHNSTOWN, PA. ■
.........J
Shod o zadružništvu v Detroitu
V Detroitu se bo v Slov. nar. domu vršil dne 10. aprila ob 2. pop. shod, ki je namenjen ideji zadružništva. Glavni govornik bo Matt Ogrin, upravitelj zadružne trgovine v Wau-keganu.
MUSSOLINI PRAVI, DA JE ITALIJA VSAK CAS ZMOŽNA UDARITI
(Nadaljevanje s i. strani.) Mussolinijem. Mussolini smatra, da zdaj ni kombinacije, ki si bi mu upala stopiti nasproti, zato pa grozi: devet milijonov mojih vojakov je pripravljenih! Imam več podmornic kot katerakoli dežela na svetu! In zračno floto, s katero se ne more kosati nobena druga.
To so ostre grožnje, a malo pomenijo. Italija ima prazne blagajne in napol prazne želodce milijonov svojih ljudi. Ako se demokratične dežele količkaj zedinijo — namreč ako so demokratične — namesto simpatične fašizmu, pa bi Mussolini kaj hitro nehal rohneti. In tudi Hitler bi umolknil. Vprašanje je, kaj se sploh more pričakovati od vlad, ki so sicer vlade demokratičnih dežel, toda sovražne sistemu, pod katerim bi mogla demokracija uspevati! Delavsko gibanje vseh vrst si je lahko na jasnem, da se v boju za svoje koristi in za demokracijo, ki bi bila delavstvu koristna, na pomoč sedanjega sistema ne more zanašati.
....................
FENCI/S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III. Tal. Cratrford 1382
> Priatn« in oltum« doma/a jedila Can« smem*. Pottreiba to£na. i
4
aeeeeeeeaaaeeeeeeeeiteeeae
Vsak s a ved en slovenski delavec naj bo naročnik "Proletarca".
MILLER'S CAFE
5205 St. CUir Are. CUraland, O.
Fino pivo, vino in iganje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah kokošja. Fina poatreiba. — Dobra godba
DR. F. PAUUCH
ZOBOZDRAVNIK
Ordinira vsak dan rasen srede od 9. sjutrsj do t. sveder.
V nedeljo po dogovara. PHONE: CICERO 610
2128 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL.
V Yugonlav Weekly l)«?«ted to the
Interest of the NVorker«
OFFICIAL ORGAN OF Yugoalav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION v CO-OPKRATIVK
COMMONVVKALTH
NO. 159&
Publi.K.d Waakly at 1301 S«. Lawndal« At«.
CHICAGO, ILL., April 6, 1938.
VOL. XXXIII
ANOTHER WORLDWAR WOULO MEAN
One look at the manner in \vhich death and deAtruction lains from the sky in Spain and China gives one a fairiy good idea of what could haippen if one half of the \vorld gitted itself against the other" half and each proceeded to wipe the other off the map.
Imagine squadrona of bombers swooping over the large cities raining death and destruction into the centers of popula-tion, killing and wounding men, women and children; the old, the young, the aick, evervone in the path of the explosiona and fire. Water aupplies destroyed and contaminated, fires *et off by incendiary bomba, hoMpitals destroyed and food suppliea rumed.
And after everything—man and animal—Ls killed off or wounded, epidemica of disease spreading across a war-torn land to get in their share of destruction amid a population weakened by the shortaige of food, water, medical help and supplies.
Sometimea when hearing the expression, "the next war will wipe out civilization" it's startling for a moment, but, by giving it serious sober thought and taking into consideration the new death-dealing device* invented since the last general slaughter, we find that such an unpleasant thought could quite easily be converted into a very dreadful reality.
Our Doings Here and There
By Joseph Drasler
LAST HOURS IN
STRICKEN VI EN NA
The workers of Austria were ready to fight. They watched for the signal. They demanded arms. But Schuschnigg failed them. Here an Austrian Socialist, in close touch with Vienna's Lobour leaders, tells the dramatic story of the last days in Vienna. He left the day after Hitler's march and set foot in England
last week
On the day after German troops marched into Austria I left Vienna. During my journey and after my ar-rival in London, I was asked two queationa: "Could Austria have de-fended herself against Hitler? Have not the Austriana themselves been in favour of the union with Germany?
As an eyewitness J reply to the firat question with an unhesitating "yes" and to tke second I sav equally emphatically "no".
Againit Tke Union
The overvrhelming majority of the Auatrian people (above «11 th« worfc-ers and most of the peasanta) vrere determined to defend Austria's in-dependence. The overwhelming ma-jority of the Austrian people was against the union with Hitler-Ger-many. This was their attitude right up to Hitler's ultimatum.
Austria's fate depended upon the negotiation between Schuschnigg and the workers. Never has the Austrian working class yielded to Fascism. Never has their Socialist špirit been broken.
True, the Austrian workers joined the "official" Trade Unions. But not for one moment did they cease to fight for independent industrial re-presentation. In vain did Schuschnigg try, for four long years, to recon-cile Austria's workers to the Clerical dieta to rship.
After his return from the Berch-tesgaden m e e t i n g with Hitler Schuschnigg understood that he had to come to an understanding with the workers if Austrian independ-ence was to be saved.
Hitler had ordered him to release ali Nazi prisoners immediately.
Schuschnigg complied,- but with the imprisoned Nazis he released also ali imprisoned Socialista. And. a few days later, he received a delegation of the Soclajist workers.
Sam« Rights
This delegation demanded the same rights in the State and in the Fatherland Front for the Socialista as those which had been granted to the Nasis.
The.v called for: (1) Replacement of "official" by genuine trade union-ist leaders; (2) restoration of a free Socialist Press; <3)freedom for Socialist propaganda; (4) legislation of working-class cultural associa-tions; (ft)large-scale puhlic works; and (6) maintenance of Austrian in-dependence.
The demanda '*cre accepted in principle by Schuschnigg. An official agreement was to be concluded with representatives of the Socialista and the official Trade Unions.
On March 7, a meeting attended by B00 workers (including many released from prisons and concentra-tion camps), listened to the report on the progress of neirotiationa
This was the first free vrorkers' meeting in Austria for more than four years. Delecrates greeted each other with the old Socialist salute, and sang their old fiahting song, both prohibited after February 19.14.
The news from Berchtesgaden caased widespread exeitement among Austria's vrorkers. In a number of the largest motor-car and engine factories. protest strikes broke out — the first political strikes in Austria since 1934. The špirit of the working class wa* again roused.
The workers vrere determined to defend Austria'* independence by aitned resistanee. General strike
plans were eagerly discussed. During the second week of March, huge quantities of arms and ammunition were dispatehed to the industrial centres. But these arms were never distributed to the workers.
The negotiations did not progress. The representatives of the Government in the negotiations were the same people who hold their posta in the "official" Trade Unions to-day, and were afraid of losing their po-sitions once the workers were given the right to elect their own representatives.
Sckuscknigg*« Surprise
Thus the negotiations degenerated into a bargaining for jobs.
The Socialista demanded that the Trade Unions should be eontrolled only by their own representatives. They pressed for a final agreement which would cover the six pointa mentioned above. But the Trade Union officials dragged on the talka so as to prevent the final agreement.
Then came Schuschnigg's great surprise! On the evening of March 8, he invited some of the former leaders of the Socialist movement and informed them of his intention to hold a plebiscite on the following Sundav. The Socialista advised him strongly to abandon this plan. They argued that such a plebiscite would only furnish the excuse for the Natis to intervene.
They recommended that nothing should be done for the moment, but that the impending agreement with th« workers should be concluded at once, and that the workers should be organized by the Socialista for the defense of Austria's independence.
But Schuschnigg insisted. On the following evening he announced the plebiscite in his speech at Innsbruck.
Unprepared as they were for the news, the workers were at first con-fused. Thev were ready to vote aeainst the Nazis, but they could not help suspeeting Schuschnigg. If only in his Innsbruck speech he had announced the agreement with the workers, they would, without doubt, have reacted with enthusiasm.
Courage Wantad
But evervthing remained uncer-tain. The "Revolutionary Socialista" (the illegal Pa rtv) asked the vrork -ers to vote "yes". But they made it clear that any such vote must be understood as a vote against Hitler and not as one for Schuschnigg. The same sloiran was issued bv the illegal Trade Unions. who had the greatest influence in the factories. •
Schuschnigg lacked sufficient eourage to restore the full rights to the working class. He lacked sufficient courasre to eall the workers out in the street. Schuschnigg had not sufficient eourage to arm the workers. Stronsrer than his wish to defend Austria'« independence was his fear of a free working c)ass!
Yet the situation could have been saved only by a quick and determined aetion of the vrorking class. The Armv and the Police were, on the whole. stili under the firm control of Schuschnigg. But the authority of the State had already broken down in large parta of the provinces, and in Vienna it was shaken.
Only the worklng class could have restored it. Rut Schuschnigg edn-tinued to hesitate — until it wa* too late t
J. S. F. Canfaranca in Milwauka« an Majr lit
J. S. F. Branches along with aH frateriuil and cultural organizations affiliated with the Kducational Hu-reau of the Federation (Prosvetna Matica), in the distriet comprising Illinois and Wisconsin have been invited to send delegates to the J. S. F. Conference in Milvvaukee, Wis., on May lst.
Our comrades in Milwaukce are working har<t to makt« thl«* Conference fulfill its purpose and make it important enough to get the res-ponse of everyone of our affiliated organiaations in this dhtrict.
The agenda will be published just as soon as it is drawn up.
In the meantime everyone of our comrades should see to it that their branches and fraternal organizations elect delegates. It's very important that we get a good representation of people aetive in fraternal organizations and contaet them with our meanage. The conference makes this possible. In fact, one of the chief values of these yearly gatherings is the opportunity to acquaint people with our Federation, our Educatlon-al Bureau and our work.
The May I)ay Celebration of Branch No. 1, one of our regular yearly affairs, will be can**ll#d in order to avoid coniiiet and give our comrades the time and opportunity to make the trip to Milwaukee. This sacrifice and cooperation from our Branch should considerably strength-en the changes of real success for the Milwaukee Conference and May Day Celebration.
Branch No. 1, at the Mareh meeting elected as their delegates to the Conference, Frank Zaitz. editor of Proletarec, and Charles Pogorelec. Secretarv of the Jugoslav Socialist Federation.
The Social Study Club. sub-braneh of Branch No. 1 and "Sava", the Singing Chorus sponsored b.v Branch No. 1, are each entitled to elect one delegate in accordancc with the de-cision made at the Braneh meeting.
Will You B« Tkara?
In addition to the fine perfor-mances for which Sava's Concert*; are popular among ChicaKtmns, yuu will, at no additional cost, be treated to what shall be designated as Part II on the program and will consist of the following numbers:
L Bohemian singing society "Kari Marx."
2.	Dramatic sketeh of Spain por-traying the horrors of the battle-field, by Josko Oven.
3.	Spanish Selections, by a chorus of 7 young ladies. ------
'47 Speech, by Josko Oven, on Spain.
5.	Red Falcons, Variety Program.
6.	"The Terrible Meek." an anti-war play. Characters: Alice Artach, Frank Sodnik, Jack Groser.
The new members who have joined Sava since the last concert are now veterans which means that the group will be considerably stronger in voices. Sava has seleeted the fol-lowing numbers:
Part I: 1. a) "Prisega rdeči zastavi" (F. A. Uthman), Sava; b) "Oj z bogom ti planinski svet" (Aljai), Sava; 2. Duet by Marya Omahen and Frances Saitz; 3. a) "Eno samo tiho roio" (Ferjanči^), Sava; b) "Me-mories" (F. Lehar), Sava; c) "At-lantski odmevi" (M. L. Molner), Sava; 4. a) "Sweet and Low" (J. Barn-bey), Sava's women chorus; 5. "Vrb-sko jezero" (Toma« Kiiot), Sava.
Part II. of the program is being prepared by members of Branch No. 1, J. S. F. On« half of the money raised will go to the Spanish Loyal-
ists for whose benefit the second part of the program is being sponsored. This fact alone, with proper and sufficient advertiaing, should bring out a large crowd of people sympathctic to the Loyalist's cause.
If your sympathies are with the Spanish Loyalists in their fight to keep Hitler, Mussolini and the Moora from taking over the Spanish Kepub-lic, you will not hesitate to support this Concert on April lOth at the SNPJ Hali, 2657 S. Lawndale Ave.
Admission ia only 40c if you pur-chase your ticket in advance. If you wait to buy it at the door, it will cost you a few centa more. Admission for daneing alone will be 25c. Music in both halls after the progiam. Rod-man's Orehestra in the Auditorium and the Gradiahek-Omerza Orchestrs in the lower hali. The progiam be-gins at 3 P. M.
Every dollar we send for relief of the martyred population of Spain is symbolic of that undying faith in the cause of democracy and human-ity to which the labor movement is dedicated.
May Harald
v
As in past years, The May Herald, (Majski Glas) will make its appear-ance in the later part of April. In size it will be the same as last year. The English and Slovene articles will be pn>portioned as in the last issue.
A number of intereating and in-struetive English articles will be found in the English Section.
Social Study Club Maating
Friday, April Sth is the date of the Social Study Club meeting. If you make up your mind to come to the Center that night, a very intereating evening is in store for you.
SOCIALISM AND THE HOME
Many of you have been taught to look upon us as vety dangerous people. It U amazing to \vhat eztent this prejudice ha« struck root. The capitalift press will teli you of a great many evil thing* that we Socialista are going to do that vre never intended to do. They will teli you vre are going to break up the home. Great heavens! What about the millions that are looking for work to-day? How about the thousands of miserable .«hacks in New York and every great ci\v where humanity festers? It would be a good thing if they were torn down and obliterat-ed completely, for they are not fit for human habitation. No, we are not going to destroy the home; but we are gwng to make the home possible for the first time in hLitory.
Eufcne V. Dcb«.
t, f
The folluwiiig aeiivities are »ilivd-; uled for the winter season by J;bK BrinchtJ, Fr-ternal and Cultural | Groups affiliate«! with the Eduealion- i al Bureau, JSK:
APRIL
Ckicago, III.— Sava's Spring Concert, Sunda.v, April 10, to be held in
conjunetion vri t h the Program being sponsored by the members of Braneh No. 1 for the benefit of the Spanish Loyahsta; — SNPJ Auditorium. Mo-jaic in both halls after the program.
La Salla, III. — Song Festival sponsored by Slovene singing socie-ties in UlinoU April 24th.
Bridgaport, O. — May Day Celebration of Branch No. U, J&F, Sa-turday, April 30.
MAY
MUwaakaa, WU. — Diatrict Conference of JSF Branches and organizations affiliated with the Educa-tional Bureau of the Federation at the S. S. Turn Hali on May lst.
Malwaukaa, Wii. — May Day Program sponsored by the JSF Branches 37 and 180, Sunday, May lat at the S. S. Turn HalL
The Dramatic Group of Branch No. I, JSF will present the play, "Jacob Ruda."
D«troit, Mick. — May Day Celebration sponsored by the J. S. F. Branches 114 and 116, Sunday, May
1, in the Slovene Workers' Home on Livernois Avenue.
JUNE
Ckicago, lil. — Proletarec Pienic, Sunday Jun« 12, Kege]'« Grove.
N«wk«rgk, O. — Picnic of Branch No. 2«, JSF Sunday, June &th at Joseph Zorn's farm, Bradley Road, Brooklyn.
Clavaland, O. — Picnic of Brandb No. 27, JSF and the Socialist Singing Group "Zarja" Sunday, June 19th at Pintar's Farm.
Waukagan, lil. — Picnic sponsored by Branch No. 45, JSF. Sunday, June ltf.
OCTOBER
United Front Activities
Socialism Must Win the Workers to Win at Ali
By NORMAN THOMAS <
In relation to united front activities. includlng a labor party, it is well to remind ourselves again of three possible positions. First vre can say that the basis of cooperation must be agreement on program. Those who talk. lik« that may say much in praise of the vrorking class but they refer only to the workera vrho agree vrith them. Almost in-evitably they are seetarians. Second, at the opposite extreme is the doc-trine that vrorking class unity is the first and last commandment to which everything else must be sacrificed; that socialist principles or at any rate socialist aetion, must always be decided in the light of the majority vote of the vrorkers or the decisions of those who have povrer in the vrorking class. This is also an inde-fensible and non-Socialist extreme. A sounder position is this: The vrorking class must be the army of Socialism. Socialism must win the vrorkers to vvin at ali. Therefore it is our duty to do ali that lies in our povrer to vrork within mass organizations of workers.
Our ordinary perspeetive ought to
be that if vre cannot persuade vrorkers we searl ely will persuade any-body. Certainly we must work in unions, cooperatives, and other masa organizations.
A labor party is not quite on ali fours vvith a labor union but we ought to vrork within a labor party provided vre can keep our Socialist identity for the purpose of Socialiat agitation and education. Even this is not an infallible rule to which there are no ezceptions. Great emergencies like war might justify a break with a labor party or even vrith some other mass organization of the vrorkers in the interest of labor's true cause. Such a situation would be ex-ceptional. It vrould have to be judged intelligently in the light of the principle that it is the first duty of Socialist to advance Socialism, and if the mass of workers under false leadership deny or betray socialism; if they are stampeded into a pro-war attitude, for instance, then Socialista may have to stand out against a labor party. But always as Socialista vrho seek to win and not to con-denvn the workers of whose flesh and blood we are.
Taie§ Paid l»v ( lieap Labor Ad ver tise I im tiieapness to World
By CLAY FULKS
M£NA, Ark.-—The vrhole trader class of the South has recently in-tensified ita perennial campaign to iitduce industrial plants to come do*m here. Apparently, it is no
that Arkansas must follow Louiei-ana's suit — trump her joker or somethmg like that. The prest of the state is giving the colonel a wide spread. Whereforc the taxpayer« of poor old Arkansas may be in for a
longer Content to rely entirely on bilking to the amount of a f«w the ballyhoo artist and ita own ad- hundred thousand dollars to pay tke
Ckicago, lil. — "Sava's" Concert. , Sunday, October 23rd at the SNPJ' ! Hali.
NOVEMBER
Clavaland, O. — "Zarja s" Concert in the main auditorium of the Slovene National Home on Thankagiving Day, November 24th.
Branch secretaries and secretaries of ali organizations affiliated vrith the Educational Bureau of the Federation are requested to keep us informed of the date« of their affaira thereby enabling us to keep ihis calender up to date.
vertising funds. It is novr conscript-ing ali the nouthern state governors into ita service and is actually bilking the taxpayers for ita advertis-ing funds.
A few days ago the govertiors of ali the southeastem states were brought into a huddle and coached into issuing a tearful appeal to the industrial lord« of the >North and ♦ be F,««t t«	rrnvc tb«»ir mili«,
mineš and factories down South where the winters are milder, vrhere labor is cheaper—and believed to be more docile—and where the CIO organizer vrill be entertained at night by the vigilantes. /And the taxpayers of at least one state— Louisiana — are shaken down for $100,000 a year to pay the adver-tising bills of the traders of that state who nre vrhooping and yelling
A Girl Strike Leader
By Franca« K. Frank
A vrhite-faeed, stubborn little thing Whose year« are not quite twenty years,
Eyes steely novr and done with teans. Mouth scornful of its ^uffering—
The Young mouth!—body virginal
Bcneath the cheap, ill-fitting suit, A bearing quaintly resolute, A flowering hat, aatirica).
A soul that steps to the sound of the fife
And banners waving red to war, Mystical, knouing scarce vrherefore A Joan in a modem strife.
If there is anything that cannot bear free thought, let it crack.
Wendell Phillips.
[THE PREFACE TO "LES MISERABLES"
By VICTOR HUGO
l (Salting fortk in tki« pastaga tk« purpose of one of tka kalf-dosen greatait. noval« of tka world.)
So long as there shall exist, by reason of law and custom, a social condemnation, vrhich, in the face of civilization, artificially creates hells on earth, and complicates a destiny that is divine, with human fatality; so long as the three problema of the age — the degradation of man by I poverty, the ruin of women by star-vation, and the dwarfing of child-hood by ph.vsical and spiritual might —are not solved; j»o long as, in cer-tain regions, social esphyxia shall be possible; in other vrords, and from a yet more extended point of view, so long as ignorance and misery re-main on earth, books like thw cannot be usole.sn.
for exploiters to come dovrn there. know much of Southern conditionz.
Of cotrrjH' the" Big ones are pre- Here is what it says: ferred, but even the smallest sweat- "Most important of ali is the la-
traders' advertising bills.
If they can't foot the whole bili, why, maybe the federal relief fund« can be dravm on. The trader class of Mississippi, it vras reported a f«w weeks ago, had succeeded in usilif federal relief funds to build a plant in that state for a runaway sweat fhop. Business is business, yoo know.
Our trader class assures us, with a fine flourish and a tone of final-ity, that ali thafs the matter vrith Arkansas is. we are short on business enterprise!
Ckaap Labor I* The Lura
Now, the magazine Business Week seem-i to have a certain sympathy for the aouthern trader class in it« desperate efforta to entice sureat shops to come down here. At any rate, Business Week profesaea to
shop operators vrill be welcomed vrith brass bands and oriental kovr-tovnng. If the old Toni Girdlers won't come, then let the cockroach shops and the runaways come.
Bcttar Bait Ir Naadad In this race of the southern states
for the capture of industrial plants, ally are lower, too. Laborites may
bor questitfn. In the southern tovni there is no union problem. Labor agitators can't get very far in srna!! cominunities where leading busine« n-en have investmenta in plants. Methods aren't alvrays ethical but they are effective. Wage rates ustt-
why, Arkansas jogs along, but in a spavined sort of way. Some year« ago the voters of this state were bornsvroggled into adopting a con-stitutional amendment offering tex-tile milU locating here exemption from taxation for a period of seven
rave and tear their hair over thia North-South differential but thert are argumenta to justify it. A milder climate makes for lower rente, lower heating costa. lower costa for clothes, longer perioda of work, cheaper food."
years. But this bait didn't feteh Jem. j Yep, "longer periods of work and Novr one of our industrial "states-1 cheaper food" for the workers; and men," Col. T. H. Barton, president j as for the labor agitator—well, th« of an E1 Dorado oil concern, says | lynchers vrill look after him.
MEXICAN OIL
IMPERIALISTIC NIGHTMARE DREAM OF HITLER
We can't isolate ourselves from rata that infest our own country.
And tor paraphrase the old song, How you gonna keep 'em dovrn in their holes, after they've seen Berlin?—Federated Press.
"The labor union seems to be the Mexjc«ns greatest single factor in securing and preserving such conditions as afford opportunities to the vrorkers. The nonunion man eats the fruit planted and cultivated by the union-ist."
Mexico has been a happ.v hunting ground for investors and speculat-ors from the United States. They claim they have helped Mexico to develop her resource«, and there is just enough in the claim to make it sound plausible, but their first aim has been to wring profita out of the
SPRING CONCERT
. for
LOYALIST SPAIN
sponsored by
"Sava" and Branch No. 1
SUNDAY, April 10, 3. P. M.
SNPJ Hali, 2657 S. Lawndala A v«.
Advance Admitaii n 40c.
DANCING IN BOTH HALLS
Come and bring your friends along. This ia your opportunlty to help the Ix>jraiista fight off Fascism ln _Spain.____
I^and, oil and mineš have been among the most notable properties in vrhich American capital has been invested. At ali time« since the Diaz regime, the American capitaliats and their possessions have been a serioui hamlicap to the Mexicans in their efforta to "cash in" on their revolu-tion; that is, to make the revolution beneficial to the people of Mexico. Ther« has. been constant frietion, and, at times, threata of intervention by the United States.
Recently the Mexican labor board gave some orders to 16 oil companies own«l by British and American cap-italista. Like capitalists in our own country, they do not comply vvith orders of the labor -board if they can get out of it. So, the Mexicsn gwernment decided to expropriate the>se companies, taking over their oil properties with the intention of pa.ving them a reasonble priče for the same.
It ls now said that the oil companies will fight thui meaMire and try to prevent any shipmenta of Mexican oil to the democratic coun-
tries of the world, to which the Me-xican government wanta to send th« oil. No ddubt the former oarning capitaliat« vrill also make trouble for Mexieo through their governmente if they can.
Since the Mexican government proposes to pay for the oil prop*r* ties, its solution of the vexing pro^ km vi^uld seem to be the mo«t aible one. The Mexican governm«nt and the Mexican people cannot b* expected forever to put up vrith existence of vast foreign indu«tri«» within the Mexican borders.
—Milwaukee Ix»ader.
The freest government cannot long endure wheri the tendencf the lavr is to ereate a rapid accumu-lation of property in the hands of * few, and to render the masses poor and dependent.
Grandmother's hoop sklrta again fashionable.
"That's nothing." sez Breadlm« Benny. "A fevr more months of tW§ 'reeession' and Ml he looking to Adam for fashions."
Good the more communicatad tm more abundant gron-s.—Milton.
FALCON CORNER ON PAGE 5.