PoStntna plačana v gotoi/fn^
Marmorna
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 147
Maribor, petek 3. julija 1931
»
WTRA«
*hai a razun nedeije m praznikov vsak dan ob 16. ur Račun prt po&tnem ček. lav v Ljubljani št. 11.409 mssečno prtienian v upravi ali po v>šti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po larifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ,,Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št, 4
Francija — Rusija — Poljska
Že delj časa se govori o pogajanjih med francosko vlado in sovjetskim zastopstvom o vprašanju ureditve medsebojnih trgovskih odnošajev. Vodilni evropski listi pa vedo celo povedati, da se 'ti pogajanja ne omejujejo samo na vpra-^atjja trgpvske izmenjave, ampak da podajo tudi v politične probleme, in da So sovjeti že davno predlagali Franciji Pakt o nenapadanju. Nemški tisk kaže celo gotove znake nervoze, češ, da ho-Že Franclja »zabiti klin med Nemčijo in Rusijo*.
Diplomatski razgovori med Francijo in sovjiti so pričeli že takrat, ko je francoska vlada radi sovjetskega dum-Pinga poostrila predpise proti uvozu sovjetskega blaga in uvedla za ta uvoz Sistem uvoznih dovoljenj in kontingen-tov. Posledica tega je bila, da je trgovci skl promet med Francijo in sovjetsko Unijo padel tako nizko, da ste obe državi stremeli za tem, da najdete — modus vivendi. Seveda pa ni moglo biti govora
o	kakih pogajanjih s Ouai d’ Orsayem dotlej, dokler so sovjeti vodili najino kampanjo proti Franciji. Moskva dala inicijativo. Ze pomirljivi nastop ^itvinova v Ženevi in kasnejše zaupne konference z Briandom so povzročile blaženje napetosti med Francijo in sovjeti.
Londonski listi izrekajo prepričanje, da bo po uspešno zaključenih trgovskih pogajanjih Rusija takoj ponudila Franciji sklep pakta o nenapadanju. Obenem pa se bo naravno razpravljalo tudi o vprašanju plačila starih ruskih dolgov Franciji, ki so že dosegli Višino več stotin milijard zlatih frankov. Francoski tisk gleda na stvar seveda z nekoliko skepse.
Značilno je, da je Litvinov govoril v Ženevi zelo obširno o možnosti mirnega sožitja obeh gospodarskih sistemov, kapitalističnega in komunističnega. Naivno bi bilo — je dejal — pričakovati od buržujskih držav pomoči pri izgradnji socializma v Rusiji, ravnotako naivno pa bi bilo tudi pričakovati, da bo sovjetska Unija sodelovala pri jačanju kapitalističnega sistema. To priznanje in pa v zvezi s tem stremljenje sovjetov, oa urede svoje odnošaje do Francije kot Najmočnejše zastopnice kapitalističnega državnega ustroja je značilno temb6lj, ker so doslej sovjeti videli povsod samo strahove, same protisovjetske bloke, Dopovedovali potrebo »svete vojne« Proti kapitalističnemu svetu itd. To obenem dokazuje, da je pri sovjetskih dr-**vnikih, ki jim ni mogoče povsem od-^katl političnega realizma, ta nadvladal
ffenutne efekte komunistične demagogije.
2e pred štirimi leti so se pričela med j°Jvteti in Francijo enaka pogajanja. Vo-« iih je takratni sovjetski ambasador Parizu Rakovski, ki je postal pozneje rtev Stalinovega režima. Danes je at-,<*fera. za pogajanja mnogo povoljnej-t„- Sovjetom nastajajo v izvajanju pja-netke vedno nove in vedno večje teža-
0	Ce Je Rakovski pajtfci, j& ;£ hotel
Zaključek skavtskih slavnosti v Pragi
VISOKI OBISKI. — DR. BENEŠ IN DR. KRAMER V JUGOSLOVANSKEM
TABORU. — SVEČANA SEJA.
PRAGA, 3. julija. Naval občinstva v tabor je ogromen. Vedno nove trume prihajajo in ostajajo kar ves dan v taborišču. Med drugimi so obiskali tabor minister trgovine dr. Matoušek, zunanji minister dr. Beneš, minister notranjih zadev dr. Slavik, šef generalnega štaba general Sirovy, nadalje vsi zastopniki državnih oblasti, francoski poslanik Charles Rand, jugoslov. poslanik dr. Kramer, poljski dr. Hrzybovsky ter nadškof Kordač.
Dr. Beneš se je s soprogo dalje časa mudil v jugoslovanskem taboru. Ob tej priliki miu je starešina tabora dr. Gljgo-rijevič predal najvišje odlikovanje jugoslovanskega saveza. Dr. Beneš ie v zahvalnem govoru izrazil željo, da bi tudi oba skavtska saveza čim bolj skupno deiovala. da se s tem odnošaji obeh držav še bolj podkrepijo.
Tudi di. Kramer, ki je že opetovano dokazal svojo naklonjenost skavtski ideji, je dolgo Časa ostal v jugoslovanskem taboru in se razgovarjal s posameznimi udeleženci.
Na praznik se je vršila slavnostna seja katero je otvoril dr. Stulla. Kot prvi jt r.ozdravil zbrane v imenu vlade trgovski minister dr. Matoušek, povdar-jajoč veiiki pomen skavtizma za bodočnost države.
V	kratkih besedah je ustanovitelj češkega skavtizma, prof. Svojsik, očrtal razvoj oibanja v preteklih dvajsetih letih. Mr. Hubert Martin, direktor mednarodne skavtske zveze, je izrazil svoje
veselje nad lepim napredkom, ki se jasno vidi od njegovega zadnjega obiska l. 1922.
Sledili so pozdravni govori zastopnikov Francije, Anglije, Škotske, Poljske, Romunije, Avstrije, Rusije, Madžarske, Litve, Letonske in Jugoslavije. Pozdravne brzojave so pa poslale Argentinija, Brazilija, Siam, Švedska in druge.
Za prosvetnega ministra je govoril dr. Neuhofer o velikem vzgojnem pomenu skavtizma, obljubljajoč vsestransko pomoč tudi v nadalje.
Slavnostni seji je sledila seja vseslovanskega saveza. Sejo je vodil tačasni predsednik, starešina Poljske, dr. Mihael Grazynski. Med drugimi važnimi sklepi se je sklenilo, da sem vrši prihodnji slovanski tabor čim preje, v poštev pride Poljska ali Jugoslavija. Nadalje se je razpravljalo o skupnem nastopu vseh Slovanov na prihodnjem svetovnem skavtskem kongresu, ki se vrši 1. 1933 v Chicagu.
Nocoj je zadnji taborni ogenj zleta, na katerem bodo tudi jugoslovanski skavti nastopili z narodno pesmijo in plesi. To je tudi poslovilni večer od Prage, odkoder potujejo skavti v Pardubice na telesno vzgojno razstavo, kjer se bodo udeležili skavtskega dne.
Od tam nadaljujejo Jugoslovani svojo pot preko Brna na Dunaj, kjer se bodo ustavili dva dni. Velike zasluge za ugodnosti, ki jih bodo uživali naši skavti v Avstriji, gre jugoslovanskemu poslaniku dr. Andjelinoviču.
Pred sporazumom v Parizu
PARIZ, 3. julija. Glede pogajanj o Hoovroverti predlogu, ki trajajo že teden dni, je nastopilo bolj optimistično razpoloženje. Službeno še nepotrjene vesti vedo povedati, da je sinoči prišlo med Mellonom in francoskim finančnim ministrom Flandinom do spo razuma v vprašanju 50 milijonov mark, ki bi jih po zahtevi Francije tre balo vplačati v garancijski fond. Takoj po razgovoru se je Mellon telefonski razgovarjal s Hoovrom, ki je na to pristal. Istotako je pristal na zahtevo Francije, da se zasigura južno-vzhodnoevropskim državam kredit do gotove višine. Hoover je takoj stopil v stiko z guvernerjem Fedcral Rescr-ve-banke, da se pogovori z njim o možnosti kreditne operacije na korist južno-vzhodnim državam Evrope.
Danes je v pogajanjih odmor, da dobe obojestranski zastopniki nove in-strukcije. Za jutri pričakujejo uspešnega zaključka.
Fažfsti in sokolske siaunosti u Splitu
RIM, 3. julija. »Giornale d’ Italia« se bavi z impozantnimi sokolskimi slavnostmi v Splitu in povdarja, da je ogromna udeležba presegla Vsa pričakovanja. Manifestacija pa je imela čisto protiitalijanski značaj, zlasti bojeviti govor poljskega grofa Zamojske-ga, ki je^izzvenel v čisto panslavističnem smislu. List je mnenjjt, da je to slaba usluga tradicionalnemu poljsko-italijanskemu prijateljstvu. List navaja tudi imena Slovencev iz Zadra in okolice, ki so se udeležili teh »demonstrativnih« slavnosti, da jih bo lahko zagrabila »roka fašistovske pravice«.
Rngleski obisk Berlinu — 17. julija
BERLIN, 3. julija. Kakor izvemo, je za berlinski poset angleških ministrov določen sledeči program: Henderson pri-
pridobiti francosko javno mnenje s tem, da je agitiral s plačilom carskih dolgov, so^danes sovjetski mogotci že mehkejši: hočejo plačati predvojne dolgove Franciji, vendar pa s krediti, ki b.i jih dobili od franooskih upnikov, in pa proti poravnavi škode, ki so jo utrpeli vsled »protirevolucije«. Tudi odklanjajo sovjeti pri sklepu pakta o nenapadanju načelo arbitraže, češ da ne bi bilo mogoče najti nepristranskega arbitra v odnoša-jih napram SSSR.
Vse to so razlori da francosko iavno
mnenje za enkrat še s skepso gleda na rezultat pogovorov.
V	zvezi s tem je vsekakor tudi važno dejstvo, da je poljski zunanji minister Zaleski v svojem govoru v evropskem odboru v Ženevi povdaril dobro voljo Poljske, da postavi svoje odnošaje do vzhodnega soseda na trajne temelje skupnega življenja.
Polagoma, in vendar z vso sigurnost^ se razvijajo iz teh prvih početkov nove smernice v političnem življenju Ev rt
spe v petek 17. julija Iz Pariza v Berlin, Macdonald pa istega dne popoldne z letalom. Zvečer bo večerja pri drž. kancelarju, v soboto zvečer v angleškem poslaništvu. Med dnevom se bodo vršili razgovori in sicer v lovski hiši Huber-tus-Stadt, 70 km od Berlina ob jezeru Fehrbellin.
PROCES PROTI KOMUNISTIČNEMU POSLANCU.
BRATISLAVA, 3. julija. V torek je pričela pred kazenskim senatom okrajnega sodišča razprava proti komunističnemu poslancu v češkoslovaškem parlamentu Štefanu Majoru, ki ga je obtožil državni tožilec, da je 25. maja t. I. na čelu komunistične akcije izzval spopade demonstrantov z orožništvom v KoŠutih na Slovaškem, pri kateri priliki je bilo ranjenih 7 orožnikov, 3 demonstranti ubiti in 5 ranjenih.
Briiniiig obišče tudi papeža.
BERLIN, 3. julija. Nemški listi razpravljajo o možnosti, da bi državni kancelar dr. Briining kot veren katoličan obiskal ob priliki sestanka z Mussolinijem tudi papeža. Po mnenju protestantskih listov, bo moral Briining zaenkrat ta obisk v Vatikanu odložiti, ker bi bil vse preje, kot ugodno sprejet v Kvirinalu spričo napeto* sti med Vatikanom in fašizmom. Zavoljo tega se vrše baje že pogajanja, da bi se vršil sestanek med Mussolinijem in nemškimi državniki v kakem zgornjeitalijanskem mestu.
Tudf Zeppelin se vrnil.
BERLIN, 3. julija. Kakor ni Imel sreče kapetan Wilkins s svojim »Nau-tilusom«, s katerim je hotel priti poc| ledom na severni tečaj, kjer bi se sestal z »Zeppelinom«, tako ni imel to pot sreče tudi kapetan Eckener. Zaradi vremenskih neprilik se je moral namreč vrniti tudi »Zeppelin« iz svojega potovanja proti severnemu tečaju.
Žitni monopol v JugoslaviJt.
V	zvezi z zakonom o uvedbi žitnega monopola je bil objavljen tudi poseben komentar k temu zakonu. Odslej v naprej je uvoz pšenice, rži in pšenične mo« ke v našo državo izključni monopol dr* žave. Tranzit preko naše države je prost Izvoz žita in moke v inozemstvo se bo vršil izključno preko Privilegiranega 5z* vozniškega društva, preko kmetijskili zadrug in trgovcev, ki bodo poslovali v zvezi s Privilegirano izvozniško družbo,
V	mejah naše kraljevine je trgovanja t žitom in moko svobodno z omejitvijo, d» so tržne cene določene po odlokih mini« strstva za trgovino in industrijo. Za6H« krat bo v veljavi cena 160 dinarjev za nakup 100 kg pšenice naravnost iz rok producentov. Izvajanje žitnega monopola se prične z letošnjor’žetvijo.
Dunajski velesejem 1931.
Rok za Duna:ski velesejem 1931, ki se vedno vrši neposredno po Velesejmu v Leipzigu, je določen za čas od 6. do 13 septembra.
Novi italijanski kazenski zakonik.
1.	julija je stopil v veljavo novt italijanski kazenski zakonik, ki ga je mogo* če smatrati za najbolj satnofašistično delo povojne italijanske zakonodaje. Vse kazni so v novem kazenskem zakon« močno poostrene, olajševalne okoinostf pa temeljito reducirane. Porotno sodiščf ie oclpnvljeno in uvedena za težje zlo« črne tudi smrtna kazen.
Mariborski
Ha počitniškem domu kraljice fDarije
pri Sv. Martinu na Pohorju je sezija v polnem razmahu. Vsa razpoložljiva mesta v počitniških napravah, ki obsegajo 'nad sto opremljenih postelj, so zasedena tako, da je moralo društvo ladi preobilnih prijav, pripraviti spalnice tudi v šolskem poslopju v vasi, kjer je opremilo 50 postelj in nastanilo 30 otrok iz Primorja in drugih krajev. Zanimivo je letos to. da bodo letovali v tem lepem kraju slovenski otroci iz vseh krajev naše države in tudi izven meja, tako poleg Primorcev tudi skupina Korošcev, West-falcev in celo eden iz Rumunije.
Razpoloženje otrok na Počitniškem domu kraljice Marije in njih zdravstveno stanje je prav dobro, apetit narašča od dne do dne. Pri obedu sledi prvi porciji običajno druga in ne red-kokrat tretja, in to tudi pri oni razvajeni deci, ki poseda doma izbirčno za mizo. Dečki pridno telovadijo pod povelji gospoda Vilkota ter se trenirajo v raznih športnih panogah za tekme, ki bodo prihodni teden z vso slovesnostjo. Pri korakanju v obed-nico in na izlete nikoli ne pozabijo zastav, obenem se pa radi oklepajo stro gega, a dobrega gospoda Maksa. Fantje so zelo živahni, a ne razposajeni. Pri deklicah imajo besedo gospodične Micika, Zofka in Justa. Gospodična Micika si je znala kot vzgojiteljica takoj pridobiti srca deklet, zlasti zvečer v spalnici, ko jih zna vspavati s pripovedovanjem lepih povesti. Gospodično Justo poznamo že od lani, je stroga in dobra, gospodična Zofka pa kaže najlepše talente za dobro vzgojiteljico. Strah in trepet starih in mladih je pa gospodinja, sicer mala gospodična Marija, kadar opazi kakšen nered v spalnicah ali drugod. Vsi otroci dobro poznajo črnogledega gospoda Luko, ki jim posluša srce in pre iskuje dihanje ter odloča glede kopanja, joda in ricinusa. Pri deklicah se pojavi večkrat nek coprnik, o katerem pravi pohorska pesem, da ne pu-ši, zato pa čara, a baje precej nerodno, ker se ga je že zalotilo pri goljufiji.
Na Počitniškem domu je letos dokaj novosti. Deca je bila prijetno iznena-dena s 'predelano obednico in zboljšanimi spalnicami ter novo igro Ping-pong. V kratkem se pa prične z zidanjem kopališča na posestvu, kar bo dokaj izpopolnilo celo napravo.
Počitniški dom si je ogledalo že več uglednih oseb, med njimi inšpektor ministrstva prosvete dr. Jovanovič s soprogo v spremstvu župana dr. Juvana in prof. Mlakerja. Naprava in po slovanje je napravilo na goste najboljši vtis.
Neprijetni za upravo in nadzorstvo so pa prepogosti obiski svojcev otrok, ki prihajajo ne le ob nedeljah, ampak tudi ob delavnikih in motijo poslovanje in dnevni red, obenem pa prinašajo otrokom po nepotrebnem slaščice in razna jedila, katera jim izročajo skrivaj, tako,' da otroci naslednje dneve obole na običajni »Posleditica obiscalitis«, ki navadno po enem dnevu mine in sicer brez posledic. Sta-rišem se priporoča, da zato svoje obiske omeje na najmanjšo mero.
Drobiž iz Račuanja
Godbeno društvo, ki vidno napreduje, je imelo prejšnjo nedeljo lepo uspelo poletno veselico v gostilni Lešnik v Novi vasi. Mladi godbeniki, večinoma iz delavskih slojev, so pokazali, kako veliko so se naučili v kratki dobi. Po tej poti naprej!
Apel na radvanjska društva. Apeliramo na vsa radvanjska društva, ki ob priliki kake prireditve sama izdelajo plakate, naj jih vsaj pošteno izdelajo in v pravilni slovenščini. Nekate.i plakati so že takšni, da se Bog usmili, napackani na hitro roko in v rovtarski slovenščini. Naj si društvo da sestaviti tekst za plakat od človeka, ki ima o slovnici vsaj
r dnevni drobii
malo pojma! Upamo, da ne bo treba več opominjati!
Ni prav, da skoraj vse radvanjske natakarice nagovarjajo svoje goste izključno v nemščini in s tem delajo sramoto naši vasi. Prideš v gostilno, priteče natakarica in te pozdravi: »Guten Tog! ,Si binčen?«, in če ji odgovoriš v slovenščini, se niti ne zmeni za to, bo še vedno govorila v nemščini. Če jo pa vprašaš, če zna slovenski, je skoraj užaljena. Iz tega sledi, da se direktno sramuje slovenski govoriti. Upamo, da se to ne bo več ponavljalo in naj služijo te vrstice le za opomin, če pa to ne bo pomagalo, pa pridemo z imeni na dan. Red mora biti!
Rdeči Križ priredi v nedeljo, dne 5. julija v prostorih gosp. Anderla veliko poletno veselico z različnim sporedom. Ker je čisti dobiček namenjen revnim in bolehnim otrokom, se priporoča odbor za čim številnejši obisk.
Hmeljski nasadi so popolnoma izginili. Pred tremi leti so začeli naši kmetje gojiti hmelj v obilni meri. Prvo leto so bile cene dokaj visoke, da so hmelj dobro prodali in imeli precejšen dobiček, predlansko in lansko leto pa so cene silno padle in kmetje so imeli dokaj zgub in tudi prodati niso mogli hmelja takoj, kar je bilo vzrok, da so hmeljski nasadi popolnoma izginili. Le naš župan ima še precejšen nasad, ki je res vzoren. Upamo, da bo tudi pridelek obilen in cena primerna!
Streljačka družina se ustanavlja v Radvanju. Idejo je sprožil g. Eigner Franc in ima že lepo število članov. Strelske vaje se bodo vršile na radvanjskem strelišču, kar je jako ugodno, ker ni treba skrbeti za prostor.
Iz prosvetne službe.
V smislu imenovanja iz 1. 1929 bo s 15. jul. prevzel posle načelnika prosvetnega oddelka banske uprave g. Josip Mazi, ravnatelj ljubljanske državne realke, dosedanji načelnik prosvetnega oddelka g. dr. Dragotin Lončar pa posle ravnatelj na navedenem zavodu.
Študij za vojaške zdravnike.
Ministrstvo vojske in mornarice, sanitetno odelenje, razglaša, da sprejme v tekočem letu 12 gojencev absolventov srednjih šol in 12 slušateljev medicine s prvim rigorozom za študiranje medicine .na Beograjski univerzi na državne stroške. Natečaj je interesentom na vpogled med uradnimi urami v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg št. 11 v Mariboru.
Potrdila In boni za reparacije pod 1000 Din.
Mestno načelstvo razglaša: V smislu rešenja ministrstva financ, oddelek državnih dolgov in državnega kredita z dne 15. maja 1931 se naznanja, da je poslednji dan za predložitev potrdil in bonov za reparacije v iznosu pod Din 1000 pri podpisanem mestnem načelstvu 4. avgust 1931.
Smrtna kosa.
V Pobrežju je umrla v 59. letu starosti gostilničarka Miedwil Jožefa, rojena Weber.
II.	deška osnovna šola v Mariboru.
Končni letni uspeh na tem zavodu je bil za 1. 1930/31 sledeči: Izmed 141 učencev jih je izdelalo 135, šest pa jih ni izdelalo, t. j. 3M%.
Tujski promet v Mariboru.
V drugem četrtletju je bilo priglašenih pri mariborski policiji 9757 oseb, od-glašenih pa je bilo 9654. Od priglašenih odpade na zasebna stanovanja 3519 oseb, na hotele in prenočišča pa 6243. Jugo-slovenov je bilo 7497, tujcev pa 2260. Med inozemci je bilo največ Avstrijcev in sicer 1538, za njimi pa Cehoslovakov 221, Nemcev 175, Italijanov 165, Madžarov 84 itd.
Umobolni in mariborska bolnica.
Včeraj je reševalni oddelek po nalogu zdravnika dr. Mariniča moral odpre-miti 401etnega Franca Leskošeka, stanujočega v Jezdarski ulici 8, radi akutne u;, „1. .nosti v splošno bolnico, kjer so pa' bolnika odklonili, ker nimajo prostora za take bolnike. Kedai neki bo ta problem končno zadovoljivo rešen za mariborski okoliš?!
Dva pogreba v Radvanju
Najstarejši Radvanjčani ne pomnijo v Radvanju na en popoldan kar dva pogreba. Usoda je hotela, da sta se preselili v večnost dve najbolj priljubljeni osebi, grapa Anderlova in gospod Braunig. Včeraj popoldne smo ju položili k večnemu počitku. Ob 17. je bil pogreb gospe Anderlove, katerega so se poleg mnogoštevilnega občinstva udeležile gostilničarska zadruga, požarna bramba iz Radvanja, koje podporna članica je bila pokojna, planinci, katere je posebno ljubila, železničarska godba in pevsko društvo pekov. Pevci so ji zapeli pri mrtvašnici in pri grobu, godba pa je igrala druge žalostinke. Med številnimi venci so bili venci pivovarne »Union«, Gostilničarske zadruge, radvanjskih gostilničarjev ter eden iz Dunaja. Planinci so položili na grob venec iz gozdnih rastlin. Vse to je dokaz, kako je bila pokojna priljubljena. Naj živi njen spomin vedno med nami!
Ob 18. uri pa smo položili k večnemu počitku najstarejšega Radvanjčana gosp. Brauniga. Pogreb je priredilo domače pogrebno društvo. Požarna bramba, katere ustanovitelj je bil pokojni, ga je spremljala na zadnji poti, mu naredila špali. pred grobom in zasula grob s svežim cvetjem. Vrlega moža bomo ohranili večno v spominu!
K vprašanju mesnih cen.
Iz krogov gospodinj smo prejeli: Ko sta dva mesarja na Teznem otvorila stojnice, v katerih prodajata govedino od Din 6 do 8, teletino po Din 10 in svi-rjLo po Din 12 in se je ta »javna tajnost« raznesla po mestu, so se nekateri mesarji izgovarjali, da je to mogoče v ; oliški občini Tezno, kjer ni velikih občinskih dajatev. — Davi pa se je na živilskem trgu v Mariboru pojavila stojnica, kjer se je prodajala teletina po Din 10 in svinjetina po Din 12 kg — in to sredi mesta... Brez komentarja!
Občni zbor Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru
se vrši v nedeljo, dne 5. julija 1931 v Mariboru v Narodnem domi> (mala dvorana II. nadstr.) ob pol 9. zjutraj. Na zborovanje pridejo tudi povabljeni delegati, ki bodo dajali pojasnila v strokovnih zadevah. Društveni funkcijonarji bodo podali poročila o upravi, o akciji sodnega zastopanja po odvetniških uradnikih v smislu § 31 c. p. r., pojasnila glede pokojninskega in bolezenskega zavarovanja itd. Odbor vabi na polnoštevilno in točno udeležbo.
Strelska družina v Hotinji vasi priredi v nedeljo, dne 5. julija ob 15. uri na vrtu gostilne Princ v Hotinji vasi strelsko veselico s prav pestrim sporedom. Vstopnine ni. Bratske strelske družine najvljudneje 'abljene.
Delovanje prostovoljnega gasilnega društva v mesecu juniju in prošlem polletju.
Prostovoljna požarna bramba je v prošlem polletju (brez reševalne postaje) nastopila v ravno 30 slučajih; v 19 primerih je šlo za požare, v 7 primerih za težje prometne nezgode z avtomobili in motornimi vozili, v 2 primerih za nezgode živine, v po enem primeru pa za eksplozije in poplave kleti. Dasi bi po tej polletni statistiki padlo povprečno na mesec po 5 slučajev, vendar izkazuje ravno 10 nastopov gasilcev: imeli smo 6 požarov, 3 težje prometne nezgode in
1	nezgodo živine. — Številčni pregled delovanja je za naše razmere prav zanimiv.
Delo mariborske reševalne postale v številkah.
V prošlem mesecu juniju, ki je zaključil prvo polletje, je reševalna postaja intervenirala v 213 slučajih, kar je za letos najvišji mesečni rekord. V teh 213 primerih (večinoma v okolišu mesta) je 114 slučajev težjih in lažjih nezgod pri delu in v prometu, obolenj je bilo 59; porodov in ženskih bolezni, kjer je bil potreben prevoz v porodlšnico, 33, posku-šenih samomorov 7(1). Od vseh oseb, ki so bile prepeljane v bolnico potom reševalne posta;e, jih je umrlo 6. —
V prvi polovici letošnjega leta je reševalna postaja posredovala v 1122 slučajih (proti 958 lani ob istem času!). V te številke niso všteti nastopi gasilcev. Vsekakor je polletna bilanca naših samari-tancey zelo lepa, dokazuje pa tudi viden ra'voj mesta, ker so letos intervencije pri podežcTkih nezgodah omejene le na najnujnejše slučaje.
Prleki vkup!
Včista so letos 1. aprila tisti gospodje, gi so okoli lidi popišovali, pozobili na kunci prešteti, kako je te ali Prlekov. Mene je to tak dugo čemerilo, dokič sen ne sreča storega Habjaniča. Dere me je un zagleda, se je najprle skašla, te pa mi je v roke segna, pa je reka: »Veš, Ti še tudi neke na Prlekijo držiš! Zej po pr-ven aprili pa Prlekov sploh nega!« Te pa srna si tak zgučala, ka bon jaz Prleke vkup zezva, un, ti stori Habjanič, pa df je preštja. Očoli si je letos nove kupa, dl je store lani strja, dere je z mize skoča. I Tisto štetje pa de 5. julija pod lipami pf Plohlnovoj oštariji na Tezni. Začelo de se ob treh odvečara. Skažinge nibenemf 1 ni treba. Tisti den vsi Prleki vkup!
Koncert v mestnem vrtu.
V nedeljo 5. t. m, bo koncertirala od 10.30. do 12. v parku godba 45. pešpolka v korist fonda ruskih vojnih invalidov v Beogradu. Spor:d: Koračnica »Boj pod Liojanom« (Atanasijev), fantazij" iz Dvorakove opere »Dimitri«, uver-tira iz Supejeve opere »Model«, potpuri iz Kienzlove opere »Evangeljnik«, Leopoldovi narodni motivi »Ruske eho« ifl koračnica Gartnerja »Ruski kozaki«.
Tovariša rešil iz valov Drave.
Sinoči okrog 20. ure se je na znanem prostem kopališču ob Dravi pri dr. Schmiedererjevem posestvu pod Koroško cesto 211etni posestnikov sin Vinko Ajhmajster spustil v Dravo, pri tem pa je zašel pregloboko proti sredini Drave, kjer ga je prijel krč. Fant je začel klicati na pomoč. Njegov tovariš mizarski pomočnik Anton Zavec iz Apač se je takoj spustil za njim in ga za lase privlekel napol onemoglega na breg.
Poroke.
V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Franc Slamec, zidar, delavec, z gdčno Marijo Vuhovškovo, tkalko; Jernej Jurčič, soboslikar, z gdč. Marijo Miklošičevo, tkalko; Jernej Augustin, zid. preddelavec, z gdč. Frančiško Bezjakovo, kuharico; Srečko Verdonik, elektro-monter, z gdč. Marijo Ehrlichovo, kuharico; Milan Ralca, uradnik Mestne hranilnice, z gdč. Jolando Grioni, strok, učiteljico ; Jakob Weingerl, mizar drž. žel.,
z gdč. Serafino Stary, kuharico; Alfred j Karner, koti. pom., z gdč. Marijo Galu- ' novo, tkalko; Štefan Martnak, čevlj. mojster, z gdč. Ivano Koren, zasebnico; Friderik Borišek, arhitekt, z gdč. Ivano Zupančevo, zasebnico; Ivan Bobovnik, usnjar, z gdč. Rozo Breznikovo, kmečko hčerjo; Andrej Stumpf, šofer, z gdč. Ivano Voda, šiviljo; Kašpar Verk, kmet, z £dč. Ano Kavranovo, kmečko hčerjo; A’ojzij Lozej, tapetnik, z gdč. Ivano Haa-sovo, zasebno uradnico.
Z motorjem v kolesarja!
Sinoči okrog polnoči se je neki motociklist v Košakih zaletel v nastavljenca k„ varne »Jadran« Miroslava Gorenjaka, ki se je vozil na kolesu proti mestu ter ga podrl na tla. Gorenjak je pri padcu dobil znatne poškodbe na obeh rokah. Prvo pomoč so mu okrog 2. ure zjutraj nudili v ambulanci reševalne postaje, nakar so ga na lastno prošnjo izpustili v domačo oskrbo.
Ponovni poskus samomora.
Sinoči okrog 18. ure je na svojem stanovanju v Krčevini 169a izpila 221etna zasebnica Gabrijela Feršova, ki si je že ponovno poskusila vzeti življenje, — večjo dozo lizola. Obupanko je kapetan požarne brambe g. Ivan Voller s svojim zasebnim avtomobilom odpeljal v splošno bolnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. Vzrok obupnega dejanja je trajna živčna bolezen, na kateri trpi že dalj ča-» ,
Srečke za II. razred državne razredne loterije
so že dospele v upravo »Jutra« in »Ve- j černika« v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Žrebanje se bo vršilo že 14. julija 1931. Igralci se naprošajo, da jih pravočasno zamenjajo.
Trgovski pevski zbor izleti v nedeljo 5. t. m. popoldan v Roše, ..a vrt gostilne Novak, kjer bo vesela zabava s petjem, godbo itd. Trgovstvo z družinami in prijatelji se vabi k udeležbi tega izlet3. Odhod z vlakom iz Maribora ob 2.50.
V	soboto, dne 4. julija.
zvečer velik koncert v restavraciji Emeršič. Glej današnji oglasi
Novi dokazi o I med Afriko in
I	IZKOPINE na otoku sredi jezera
IZ ATLANTSKEGA OCEANA. -
š Prav v sedanjem stoletju, posebno pa v zadnjih desetih letih je znanost z neštetimi novimi odkritji dokazala, da so razna pisana in ustmena sporočila iz davne prošlosti, katere so v devetnajstem j stoletju smatrali za pravljice in bajke, osnovana na trdni realni podlagi. Izkopavanja v Mezopotamiji, Egiptu, Sinaju itd. s°.Pokazala, da je Sveto pismo stare zaveze sicer s pesniškimi okraski pisana, v bistvu pa le resnična zgodovina Izraelcev Vsega starega bližnjega Vzhoda. Da je Mojzes res živel, da so se Izraelci selili, je katastrofa uničila mesti Sodomo in G&moro, da je črna kraljica iz Sabe zares obiskala Jeruzalem itd., vse to so resnična zgodovinska fakta. Tudi vesoljni Potop, ki se nam danes zdi najmanj verjeten, ni nikakršen plod fantazije ali Pravljice.
Prav tako se v znanstvenem svetu vedno bolj utrjuje prepričanje, da je sporočilo o eksistenci kontinenta Atlantida Povsem resnično in realno. Na tem mestu sirio že ponovno govorili o brezpogojni kulturni, posebno še verski skupnosti starega Egipta s Srednjo in Južno Ameriko. O tem pričajo egipčanske in kotih-^apanske piramide, pričajo klinopisi, pričajo vere v solnčne bogove in neštete ru£e podrobnosti. Vsemu temu pa se je te dni pridružilo še novo odkritje, ki odiranja še poslednje dvome, ki bi mogli obstojati.
Znanstvena ekspedicija nekega ameriškega arheologa, ki je pred nekaj meseci odpotovala v pokrajine krog znanega Ti-tikaškega jezera, je na nekem njegovem otoku okrila arheološka izredno važne Predmete. Odkopala je razne spomenike s klinopisi, vaze, žare, orodja, okraske itd., ki so nastali v pradavnih časih, gotovo pa pred mnogimi tisočletji. Vsem
Denarni mogočniki
^plošno prevladuje mnenje, da žive ^'bogatejši ljudje na svetu v Zedinje-državah. Po zadnjih ugotovitvah pa ,e najbogatejši človek na svetu indijski vfedar, nizam v Hajderabadu, ki vlada "»d 13 milijoni podložniki. Doslej še ni ttspelo nobenemu človeku točno ugotovi, kako silno je ta možak sploh bogat. Vsekakor pa samo vrednost njegovih kronskih zakladov presega bajno vsoto 100 milijard dinarjev.
Med najbogatejše dele sveta pa je treba vsekakor šteti Anglijo, kjer je nastanjenih preko 600 milijonar jev. Tako ima westministrski vojvoda nad 5 milijard premoženja. Z njim pa se lahko kosajo tudi industrijsiki magnati, kot veliki lastnik večine delnic glavnih angleških paroplovnih družb, John Allermann, ki ga cenijo na 4 in pol milijarde dinarjev. Nedavno preminuli diamantni kralj Salomon Joel je imel kake 4 milijarde dinarjev, kake tri in pol milijarde dinarjev pa premorejo kralj pivovaren lord Eweeg, znameniti lastnik dirkalnih konj Derby in nedavno umrli lord Melchette.
V primeri s temi Krezi modernega časa je finančna zvezda Rothschildov zelo obledela, dasi so še vsi mnogokratni dinarski milijonarji. Silen razvoj avtomobilske industrije je pomagal v Franciji do težkih milijonov Citroenu in Renaul-du, ki pa se seveda še vedno ne moreta kosati s proslulim parfemiranim multimilijonarjem Cotyem, ki je danes gotovo najbogatejši Francoz.
Po svojem bogastvu slovi tudi organizator in glavni lastnik švedskega vži-galičnega trusta Ivar Kreuger, ki ima nad 250 tovaren vžigalic, v katerih proizvajajo 90% vseh na svetovnem trgu Piodanih vžigalic. Mož je star 50 let in trdovraten samec. V sličnem položaju » kralj cina Bolivijčan Simon Patino, ki '»e je povspel iz nič do enega najbogatejših mož v Južni Ameriki. Sedaj oddaja svojo drugo hčerko, ki bo imela 40 milijonov frankov dote.'
V Italiji je najbogatejši mož bivši fašistični finančni minister grof Volpi, pri-vandrani nemški Žid, ki ima večino delnic glavnih italijanskih tobačnih, električnih in jeklenih tovaren. Kot najbogate.i-
nekdanji zvezi lužno Amuriko
TITIKAKA. - DVIG DVEH OTOKOV VSTAJENJE ATLANTIDE.
tem predmetom se pozna neka vsaj daljna sorodnost z afriško prakulturo, a najvažnejše je pač odkritje neke vaze s sliko afriškega črnca! Da v Ameriki za časa prihoda Evropejcev ni bilo zamorcev, je znano, prav tako se pa do dan is še ni dalo najti prav nikakršnih sledov, po katerih bi bilo mogoče sklepati, da so ti sploh kdaj tamkaj živeli. Edino človeško pleme Amerike so bili Indijanci.
Kako je tedaj mogla nastati na oni ti-tikaški vazi slika črnca? Nikakor drugače kakor tako, da so obstojali tedaj tesni stiki med Afriko, domovino črncev, in Ame riko. Tedanji prebivalci Amerike so bili torej dobro poučeni o eksistenci afriških črncev, kateri so morda kot sužnji prihajali tudi k njim. Da se čez ocean niso vozili z ladjami, ker takih, ki bi bile za to sposobne, še poznali niso, je povsem razumljivo. Morala je tedaj obstojati zares kopna zveza med Afriko in Ameriko. — Morda je bila ta zveza tu ali tam prekinjena s prelivi, a Bog ve kako široki ti niso mogli biti.
Skoraj ob istem času, ko je bila na o-toki. sredi Titikaškega jezera najdena znamenita vaza s sliko afriškega črnca, sta-se pa med Afriko in Južno Ameriko v bližini Brazilije dvignila iz morja dva — nova otoka. Doslej ju še niso utegnili Dreiskati, menijo pa, da sta dela ozemlja nekdanje Atlantide, ki se po tisočletjih iz Bog vedi kakšnih vzrokov zopet dviga na površje. Obenem so ugotovili, da se tudi drugod globina morja manjša in je nričakovati, da se bodo v poznejših časih dvignili nad gladino še drugi otoki. Tako bo morda nekoč v bodočnosti znova vzpostavljena kopna zveza med Afriko in Južno Ameriko. Atlantida bo zopet vstala iz hladnega oceanskega groba!
ši Španec slovi Juan March. Na Poljskem nosijo to ime knezi Radzivvili in grofi Potočki. Na Madžarskem igra to zavidanja vredno vlogo 29Ietni princ Pavel Esterhazy, ki je lastnik ene šestine vse Madžarske. V Avstriji je najbogatejši mož knez Liechtensteinski, na Češkoslovaškem pa bo že najbrže tudi pri nas dobro poznani Tomaž Bata.
Skušnjava budimpeštanskih zdravnikov.
Pred kratkim je imela Budimpešta zopet' smešno afero, v katero je bila zapletena neka dama iz višjih krogov. V ordi-nacijsko sobo nekega uglednega zdravnika je stopila vitka in lepa blondinka, vrgla raz sebe eleganten kožuh in stala v naslednjem trenutku gola pred začudenim zdravnikom.
V	razburjenih besedah je zahtevala mla da dama, naj ji zdravnik da gotovo količino morfija ali kokaina. Ko se je zdravnik branil, je grozila dama, da bo odprla okno in vpliva na ulico, da sili zdravnik v njo. Da prepreči šlfandal, ji je dal injekcijo z neškodljivo tekočino. Tajinstvena dama se je od takrat pojavljala tudi pri drugih zdravnikih in poskušala na isti način priti do morfija ali kokaina, kar se ji je tudi večkrat posrečilo. Pred kratkim je prišla k ordinaciji znanega mestnega zdravnika, kjer je prav tako poskusila svoj trik. Zdravnik, ki je morfija željno damo poznal že iz pritožb svojih kolegov, pa si je znal pomagati.'Ko je ležal kožuh lepotice na tleh in se je jela približevati oknu, je skočil k telefonu in delal tako, kakor bi hotei klicati policijo, da odpelje pobesnelo damo v norišnico. Fingiran klic pri telefonu je napravil na lepotico močan utis. Padla je na kolena ter prosila zdravnika, naj je ne spravi v norišnico. Jokajoč mu je povedala svoje ime znane aristokratske rodbine, in obljubila, da bb pustila v nadalje take poizkuse. Od takrat ni bilo več videti lepe madone pri zdravnikih mesta Budimpešte.
Najvažnejše.
— No, očka, kako se imate vi in cela vaša rodbina?
= Hvala na vprašanju, gre tako tako. Toda naša svinja nam že dva dni ne žre.
~ I Mil III11HM11 I II !!■ ■MIH
(Sokolstvo
Sokolska četa pri Sv. Andražu v Slov. gor.
Naša mlada sokolska četa priredi v nedeljo 12. julija t. 1. ob 3. uri popoldne svoj prvi javni telovadni nastop s sodelovanjem matičnega društva Ptuj ter sosednih bratskih edinic. Po nastopu velika vrtna veselica z bogatim srečo-lovom itd. Na to našo prvo prireditev, ki naj bo izraz našega dela ter obenem manifestacija za razmah sokolske ideje v vzhodnih Slovenskih goricah, vabimo vse brate in sestre ter prijatelje Sokolstva od blizu in daleč. Zdravo!
Vidovdanska proslava v Guštanju.
Sokolsko društvo je proslavilo letos Vidov dan na zelo slovesen način z akademijo. Nastopili so vsi oddelki in to moška deca (26) z rajalnim nastopom, ki je izzval obilo smeha pri publiki, in s »Poslušam kovača«. Zenska deca (30) s prostimi, ugajale so zlasti »Peričice«. Moški in ženski naraščaj je izvajal zelo skladno obvezne proste vaje, člani pa so odigrali tekmo v odbojki. Slavnostni govor je imel brat prosvetar, med odmori pa je sviral naraščajski tamburaški zbor, ki je pokazal kljub kratkemu obstoju krasen napredek. Mladinski pevski zbor 6. razreda je ubrano zapel dve pesr mici. Udeležba je bila s strani občinstva bolj pičla, zato pa je bila polnoštevilna galerija zastonjkarjev na bregu, ki naj bi so vsaj toliko obvladali, da ne motijo poteka proslave.
Obvestilo!
Ob priliki Župnega izleta v Mariboru sem podpisani v največji naglici, da ne zamudim vlaka, v garderobi dekliške šole (pritličje desno) zraven moje telo-le (pritličje desno) zraven svoje telovadne čevlje nekega brata, ki niso moja '&st, torej napačne, ter dotičnega brata prosim, da jih poišče in odvzame pri Sokolski župi v Mariboru. Makso Tomažič, učitelj.
Alkoholizem
V	splošnem lahko rečemo, da zmernost v alkoholu nikomur ne škoduje, da pa njega kronično uživanje ni nikoli združljivo z dobrim zdravjem. Mladini je alkohol popolnoma nepotreben; v poznejših letih pa lahko vsekakor več koristi, kakor pa škoduje, če ga uživamo v malih količinah, kot priložnostno, lahno, apetit vzbujajoče sredstvo, kar pospešuje tudi prebavo in spanje. Tu in tam nastopajoči prestopek je manj nevaren, kakor stalno uživanje alkohola, ki lahko vodi do pijančevanja. Akutna vinjenost konča namreč navadno brez vsakih posledic, vkljub temu, da pijanemu često odpove jezik, da se opoteka, da je nemiren in večkrat išče prepira in da često celo nastopi mrtvoud ter popolna nezavest. Temu nasproti je slika, ki nam jo nudi pravi pijanec, zelo različna. Razlikujemo tzv. tihe pijance in grobe pijance, to so predvsem oni, ki uživajo žganje in liker, katerih zvišana razdražljivost vodi često do nevzdržnih, družinskih razmer. S časom doživi pijanec popoln preustroj telesa. Na zunaj ga izdaja rudeči nos, rudeče in zabuhlo lice. Polagoma se mu vnamejo živci, zgodaj ovap-nijo žile, pojavijo se bolezni želodca, jeter in ledvic, razen tega pa se mu zelo poslabša nj.'gov značaj. Mrzi delo, pusti družino stradati, muči ženo in deco, nagiba k nravnostnim prestopkom, pri čemur se hvali, da je ničev in nemoralen. Najboljše sredstvo za ozdravljenje alkoholizma je popolna vzdržnost alkohola. Marsikdo bo rekel, da je na ta način lahko pijančevanje hitro ozdraviti. Temu pa na žalost ni tako. Pijancu je nemogoče, upreti se mamljivi privlačnosti alkohola. Zato ne preostane nič drugega, kakor internirati take pacijente v nalašč zato pripravljenih zavodih, kjer se pod stalnim nadzorstvom polagoma privadi-ip življenju brez alkohola. Pri nas sicer še takih zavodov ni. Upamo pa, da bodo merodajni faktorji kmalu uvideli, potrebo takih zavodov, saj se število pijancev množi dan za dnem.
Humaniteta.
Ona: Če ne moreš z menoj živeti, če me sovražiš, zakaj se — surovina — ne daš od mene ločiti?
On: Iz golega sočutja s svojim naslednikom.
Šport
GRADJANŠKI:ISSK MARIBOR.
Jutri ob 18.15 se vrši na igrišču ISSK Maribora važna nogometna tekma. Prvič se srečata SK Gradjanski (Zagreb) in 1SSK Maribor. Za nobeno tekmo do-NC.daj ni vladalo tako zanimanje, kot baš za srečanje odličnega moštva Gra-djanskega in ISSK Maribora. Povsem opravičeno. Po znanju in moči prekašajo zagrebški klubi znatno vse klube Slovenije. Čeprav je tekma prijateljskega značaja — gre jutri za nekaj več. Rezultat tekme ni brez pomena. Treba je dokazali da je mariborski nogomet vsaj enak ljubljanskemu, ki je dosegel ravno proti Gradjanskemu lepe uspehe. Te na-!oge se Mariborčani zavedajo in so se za to tekmo vestno pripravili. Moštvo ISSK Maribora bo jutri nastopilo kompletno in sicer v postavi: Koren II, Koren I, Bertoncelj Stanko, Jež, Konič, Do-micelj, Miro, Vodeb, Hreščak, Terglec in Tonček.
Tudi Zagrebčani so že javili svoje moštvo in sicer: Mihelčič, Bivec, Rajkovič, Mekič, Pikič, Vidrich, Stankovič, Staro-veški, DuhoviČ, Velimirovič, Kohotovič, rezervi Babič in Gajer.
Tek*” i k- sodil naš najboliši sodnik g. dr. Planinšek.
Schmelllng :Stribling.
Drevi se vrši v Cleveland Ohio borba za svetovno prvenstvo v boksu med Nemcem Schmellingom in Striblingom (USA). Borba bo trajala 15 rund. Potek borbe bo prenešen potom radia med 3. in 4. uro preko Berlina.
Iz odbora za delegiranje sodnikov.
Prvenstveno tekmo Atletik SK Celje: ISSK Maribor, ki se vrši v nedeljo, dne 5. t. m. ob 18. uri na igrišču ISSK Maribora, sodi g. C i m p e r m a n n iz Ljubljane.
Juniorski lahkoatletski miting v Ljubljani
V	soboto in nedeljo 4. in 5. t. m. priredi ASK Primorje na svojem igrišču juniorski lahkoatletski miting za. letnike A 1915—1916, B 1913—1914. Pravico nastopa imajo verificirani in neverifici-rani atleti klubov. Prijave se sprejemajo še pol ure pred pričetkom tekmovanja. Mariborski tekmovalci so oproščeni prijavnine.
Veslaška tekma za prvenstvo Jugoslavijo
se bo vršila dne 4. in 5. julija v Beogradu. Tekmujejo vsi najboljši klubi naše države.
Češkoslovaško prvenstvo v lahki atle* tiki
si je priborila Slavija s 63 točkami. Nekateri rezultati so bili prav dobri. 100 m: Ei.gel 10.8, skok v daljavo Hofmann 707, krogla: Donda 15.10, 4X400: Slavija 3:28, disk: Vanouček 44.13 m.
Španija: Jugoslavija.
Španski nogometni savez je sprejel ponudbo našega nogometnega saveza za tekmo španske reprezentance proti ju-goslovenski. Termin je določen za prvo nedeljo aprila prihodnjega leta.
Važna odredba JNSa.
JNS je podaljšal rok za proteste prot! tekmam, ki je dosedaj znašal 24 ur, na tri dni.
Dunaj: Zagreb.
Nogometna tekma med reprezentancama Dunaja in Zagreta se bo vršila 13. septembra v Zagrebu.
ISSK Maribor, nogometni odsek.
Vsi igralci se opozarjajo, 'da oddajo svoje verifikacijske legitimacije najkasneje do pondeljka dne 6. t. m. na igrišču. V slučaju, da jih nimajo več, naj prineso sliko, da se jim lahko izstavijo nove legitimacije. Tajnik.
Zemljo zastonj
deli zvezna vlada v brazilski republik! Para,- Vsak brazilski državljan lahko dobi zastonj 24 hektarjev plodne zemlje državnega zemljišča pod pogojem, da zgradi na njem hišo z gospodarskimi poslopji ter obdeluje podarjeno mu zemljo. Zato pa je za 20 let oproščen plačevanja vsakega davka. Po petih letih od nastMtve celo lahko brez drugega proda podar;eno mu zemljo, komur heči.
Mnl
Mariborski V P C 1* R ti t K Jutra
V M a r i t) o r n, dne 3. VII. 1931.
MM
H« ieTHCOT!
V	senci jezuita
147
»Grof De Monklar« je ponovil norec.
»Da! Vi ste grof De Monklar, veliki profos pariški!«
»Ah, da ... saj res!«
»A jaz sem tista, ki ste ji umorili sina... Tak dajte, spomnite se!«
»Moj gin me Saka... najdem ga,.
»Tvoj sin je mrtev!«
Ciganka se je zasmejala.
Grof De Monklar je zarjul z grozovitim glasom:
»Kdo pravi, da je mrtev? Tega nočem! Nočem, da ga umorite! Pustite ga! Podle duše! Oh, lopovi!«
Ciganko je popadla groza; naglo je skočila nazaj.
Kljub temu pa je nadaljevala s svojim rezkim glasom:
»Vseeno ti pravim, da je mrtev! Tvoj sin je mrterv!
»Mrtev!« je ponovil nesrečnež. Njegov gnev je od-jenjal mahoma in začel je trepetati po vsem telesu.
»Mrtev! Na vešalih visi! In ti saim si ga obsodil!...«
Monklar si je pritisnil dlani na žareče Sence:
»Ne... ne... ne jaz! Ti si ga obsodil, prokleti pop, ti peklenski menih si umoril mojega otroka! Milost! Ne ubijte mojega sina!«
Nesrečnež je hropel. Padel je bil na kolena. Njegov glas je bil takšen, da bi bil genil tudi najtrše srce do trepeta. Ob Cigankinih besedah se mu je obnavljal s kruto točnostjo prizor, ko so vlekli sina izpred njegovih oči.
Ciganka je bila pijana dvijega veselja.
Resnica je prekašala še daleč njene sanje!
Molčala je nekaj minut, vdajaje se edini sreči, da more gledati to bolest in pasti z njo svojo dušo.
Veliki profos se je vlačil po kolenih, bil s čelom ob tla in kričal. Strašni brezvezni glasovi, podobni tuljenju zaklane živine, so mu bruhali izza nabreklih ustnic.
Nato pa se je izvršil z nenadnostjo, ki je bila lastna bolnim dušam, nov preobrat v njegovih možganih. Nehal je ihteti; vstal je in pogledal začudeno okrog sebe.
»Zdaj je čas, da končam! je zagodrnjala ciganka.
Stopila je k norcu.
»Pojdite z mano!« Je dejala.
Grof De Monklar se ji Je dal prostodušno odvesti za roko.
Postavila ga je zidu pod zanjko.
»Kje je moj sin?« je vprašal, spomnivši se polu-Jastto, kaj mu je obljubila ta žena.
»Tvoj sin je mrtev!« je zarjula ona. »Umorila sem ga jaz! In zdaj umrl tudi tl!«
Ta hip pa je nekdo potrkal z vso silo na vrata: nato Je začel razbijati, kakor da jih hoče vlomiti.
Ciganka ni slišala tega.
V	pijanosti svojega sovraštva Je ponovila:
»Umrl, kakor je umrl tvoj sin, ki sem ga umorila jaz!«
Zanjka je zdrknila velikemu profosu okrog vratu; toda ravno v hipu, ko je hotela vzklikniti v svojem
zmagoslavju, je začutila, da je prijel grof njo samo za grlo.
Prsti velikega profosa so se ji zagrebli v vrat kakor Žeblji...
Hropel je zmedeno:
»Ah! Ti, ti, si ga umorila! Ti sl storila to, copernl-ca!...«
Ciganka ga je sunila z vso močjo od sebe... toda njegovi železni prsti so ostali zagrebeni v njenem vratu, in zdelo se je, kakor da se pogrezajo vsak trenotek globlje vanj.
Zagrgrala je ... udarila z rokami po zraku... oči so ji izstopile iz jam... in zdajci ji je padla glava o-hlapno na ramo.
Veliki profos je stiskal dalje... toda z gesto, v kateri ni bilo jeze, zdaj je bil že pozabil vso Svojo strahoto!
Razbijanje po vratih pa medtem ni prenehalo; vdrla so se s hrupnim treskom... Zdaj je veliki profos izpustil ciganklno truplo, ki je padlo težko k njegovim nogam, ter pogledal moža, ki sta planila vsa zasopla v bedno stanovanje.
Bila sta Manfred in Lantne.
Kakor bi trenil, je Lantne snel grofu Monklarju zanjko, ki mu jo je bila položila starka okrog vratu.
»Prišla sva baš o pravem času,« je rekel Manfred.
Lantrtč je gledal par trenutkov na truplo stare ciganke, ki Je bila nekdaj njegova mati.
Zdelo se je, kakor da bi hotel vprašati mrliča, kakšna je skrivnost, ki jo je odnesla starka s seboj v večno molčanje smrti...
In kljub težkim sumnjam, ki so v njegovem srcu obtoževale ciganko, je čutil Lantne, kako mu drči po licu debela solza.
Nato se je vrnil njegov pogled k grofu de Monklarju.
In povsem naravno, kakor da ga more norec razumeti, je dejal z žalostnim glasom:
»Pojdiva, oče . ..«
Norec ni slišal, ali pa ni razumel tega imena.
Napor, s katerim je bil zadavil staro ciganko, je bil strl njegove moči.
Z mrklo poslušnostjo se je dal odvesti.
Manfred in Lantnč sta bila sedaj v prostorni, slabo razsvetljeni sobi.
Naoknice so bile zaprte, zastori spuščeni, dasi je bil svetel dan. V sobi je vladala tema, s katero se je boril samo medli, rdečkasti plamen sveče.
Ta sveča je gorela ob postelji . . .
»Sedite, oče,« je rekel Lantnč resnobno, ko je stopil v to sobo.
Peljal je grofa De Monklarja k naslonjaču, in revež je sedel mirno, kakor da bi sanjal o daljnih rečeh . . . zelo daljnih prizorov, ki ga je imel pred očmi, ne da bi ga videl...
Kakšen prizor!
Lantnč se je v silni razburjenosti približal postelji, dočim je stal Manfred z odkrito glavo in povešenimi očmi poleg grofa Monklarja . . .
Ob posteljnaku je klečala deklica, skrivaje glavo med dlanmi, in Ihtela z žalobnim. rahlim glasom.
»Aveta!« je zamrmral Lantnč z glasom, dušečim se od tesnobe.
Deklica ga ni slišala in je jokala venomer, rahlo, brez kričanja, kakor da ji pušča žalost jedva še toliko moči, da more plakati . ..
Lantnejeve oči so se uprle na posteljo ...
Pod belo rjuho so se risale oblike mrliča . . *
»Uboga Julija!« je zamrmral mladi mož. »Uboga žena mučenica! Umrla si od smrti njegove, ki si ga ljubila! Grmada Štefana Doleta je sežgala moža in umorila ženo . . . Zveri, ki so vprizorik zločin, da so umorile velikega misleca v imenu svojega boga in v imenu svoje podle in zločinske vere, ne vedo, da so umorile tebe z istim dejanje^ Mrtva si . . . bolest te je umorila . . . toda gli že si maščevana . . . /"'-ni eden Izmed njih. 'ci t preganjali moža tvoje ljubezni,1 sedi tu, pred tvoji!" mrtvim truplom, kaznovan kruto, strašno . . . k to je tisti, ki je bil najmanj kriv!«
S pridušenim vzdihom se je obrnil k svojemu očetu, ki se je smehljal z nezavednim usmevofl in strmel z očmi v bledo svetlobo sveče, obsevajoče truplo žene Štefana Doleta ...
Nato se je sklonil Lantnč k Avetl, in se dotaknil njene rame.
»Aveta!« je ponovil.
Dvignila je k njemu svoj obraz, preplavljen $ solzami in bled od bolečine srca.
Rahlo jo je prijel za roko in jo dvignil s tal.
»Aveta!« je dejal, »odtrgati vas moram od t6 žalostne slike«.
Ona pa je zmajala z glavo.
»Ljubljenec, moj predragi,« je šepnila, »pusti me še pri njej...«
»Dobro . . torej ostaneva tu do ure, ko se bomo morali ločiti od tvoje uboge matere na veke . . .«
Aveto so zapustile moči; padla je zaročencu v naročje, vsa tresoč se ihtenja in mrmraje zrn#-dene, brezzvezne besede, v katerih se je vračal* venomer beseda:
»Sama — sama sem zdaj! Brez očeta . . . brc* matere . . . Oba sta mrtva! Sama sem na svetu!*
»Jaz ostanem pri tebi,« je rekel Lantnč z vročim glasom ... »In potem, Aveta, če nimaš več matere ... če nimaš več očeta . . . morda bos imela nekoga, ki ga lahko ljubiš kakor očeta • * * nekoga, ki bo padala nanj prizanesljivost In odptt* ščanje tvojega pogleda, nekoga, ki se mu boš bližala, kakor se bliža angel pogubljenemu grešniku .. .« i
Presenečeno je dvignila oči; ni si upala izpre-govoriti.
On pa, govoreč j! te zagonetne besedd v uho, jo je potegni! polagoma k naslonjaču, v katerem je sedel norec . ,. grof De Monklar ..., mož, ki je bil obsodil štefaha Doleta na smrt in vodil njegovo ustnrčenje.
Spoznala ga je, planila nazaj in kriknila od groze:
Razprodaja volna, bombaž, prejlce, ročna dela, blago za ročna dela. Josip Serec, Maribor, Aleksandrova cesta 23.	1890
Pult za trgovino
in peč ceneno na prodaj. Radio Ljubljana, Aleksandrova cesta 44.	1918
Razprodaja svilene kombineže, reform hlače itd. Josip Šereo, Maribor. Aleksandrova c. Št. 23.	1887
Dobro ohranjena peč
ceneno na prodaj. »Večernika«.
Naslov v upravi 1920
Oddam
s 18. Julijem čedno, opremljeno sobo z električno razsvetljavo In prostim vhodom v bližini mestnega parka. Naslov se izve v upravi »Večernika«. 1935
Stanovanje,
3 sobe In kuhinja, parketirano, klet, vrt, vodovod, oddam s 1. avgustom. Primorska ulica 4, Maribor. 1928
Razprodaja kopalne obleke, kopalne hlače, mornarske majo. Josip šerec, Maribor, Aleksandrova cesta 23.	1880
411 že veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo. da Izgleda o kot novi?
trgovskega učenca ali učenko z dobro šolsko izobrazbo sprejme K. Wesiak. Cankarleva ulica 2.	1748
Sobo In črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro io okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Kupim polico,
visoko ca. 2.50 m, dolgo tudi ca. 2.50 m s predali, visokimi ca. 25 cm. Naslov v upravi lista.	1900
Dobro ldočo trgovino,
z enkratno odkupnino, brez najemnine, dnevno 100 Din čistega dobička. Pojasnila daje Rapld, Gosposka ulica št. 28.	1919
Lepo opreml]c..o sobo v bližini parka oddam mirnemu gospodu. J. Govedič, Maribor, Prešernova ulica 19.  _________________________ :000
Razprodaja svilene in flor nogavice, kratke nogavice. Josip Šerec, Maribor, Aleksandrova cesta 23.	1888
Potne košare Ročne kovčeke Ležalne stole Pleteno pohištvo Vrvarske izdelke Motvoz (Spaga) Galanterijo Parfumerijo itd. nudi najugodneje
Drago ROSINA
1852
Maribor, Vetrinjska 26
r/ *	*	(	n
T. SOKLIČ) W. Maribor $
saitoprnki m sprejmeta
Sv. Maritin pri Vurberou
V nedeljo, dne 5. julija se bo vršila na vrtu gostilne KOSTANJŠEK
s srečolovom. Jedila in dobra kapljica po nizkih cenah. Izredni avtobus bo vozil ob pol 3. In pol 4. uri iz Glavnega trga.	1923
V	SOBOTO ZVEČER, dne 4. julija
velik vojaški koncert
v lepem, senčnatem, prahu prostem vrtu
restavracije Emeriii
Aleksandrova cesta 18.
Izbran program. Nihče naj ne zamudi prisluškovati izbranemu programu, ki bo nudil nubliki velik užitek. Z izbornim vinčkom, svežim pivom ter mrzlim in toplim prigrizkom preskrbljeno. Začetek ob pol 19. url. — Vstop prost!	1925
Za obilen obisk se priporoča	restavrater.
Od 3. de 8. Julija se bo prodajalo nad
15.000 parov motkih in ženskih nogavic
po Dotebno ugodnih okatljfkih cenah na dvorišču pri
Kormarmu, Gosposka ul. 3
Jidajs Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; prsdstavnlk Izdajatelja in prednik; PRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO UL 1LLA
* Mariboru,