jAsja vsak dan rasen aobot, nedelj 1b prsznihiT. toued daily except Saturdays, Sunday» »d Holiday» j^O-YEAH xxxvh PROSVETA I f » • ., » _glasilo slovenske narodne podporne jednote- Cona lista jc $6.00 Uredniški ln upravniiki prostori: 1657 8outh Lawndale Ava. Ottlos of Publication: 1667 South Lswndals Am Téléphona, Rockwall 4606 if ri^-ül January is. ISM. si th* post-off to« at Chlcsao. ItUaols. uader the Act of Coaarasa of Much a 1ST». CHICAGO 23. ILU TOREK. 27. MARCA (MARCH 27). 1945 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in aection 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorised on June 4. 1913. Subscription $6.00 Yearly ÔTEV.—NUMBER 61 r nacijskih sil 88 naglo krha; | znamenja končnega poraza na vidiku —i j.*, g Ameriške in britske sile rušijo nemške obrambne linije v vseh sektorjih zapadne fronte. Oklopne in pehotne kolone Pattonove armade prekoračile reko Main na južni strani Frank-furta. Zavezniki ubili in ujeli 150,000 sovražnikov v ofenzivi.—Dve ruski armadi prodirata proti Dunaju. Napadi na nemške pozicije pri Moravski Ostravi. Stalin naznanil okupacijo Heiligenbeila v Vzhodni Prusiji.—Ameriški letalci potopili in poškodovali deset japonskih parnikov PARIZ. 26. marca.—Oklopno kclcne tretjo ameriško armade io lavsels Frankfurt ob reki Main in prodirajo naprej proti bavarskemu mestu Wuersburg. ki je 60 milj Jušnovshodno od Frankfurts. To so prodrle 80 milj daleč. Čete trstjs ameriške armade 10 dospele do meeta Aschaffen burg in prodrle do točke, ki je oddaljena od ruske front» 250 milj. Udarec, ki ga Ja sadala tretja ameriška armada nacljsklm si lam vzhodno od Rane, Jo tako tilen, da ga ne bodo mogle pre nesli. Zavezniški vojaški povelj niki so izrazili mnenje, da Je končni zlom nemškega odpora blizu. Pariz. 26. marca. — Zdaj, ko nemške čete beže pred zavezniškimi silami iz krajev na vzhodni strani reke Rene, so se pokazala znamenja, da je konec vojne v Evropi blizu. Optimisti trdijo, da ostanki nemških divizij se ne bodo mogli dolgo upirati zavezniški premoči. Celo pesimisti vidijo zlom Hitltrje-vih legij v nekaj tednih. Ameriške in britske sile rušijo nemške obrambne linije v vseh sektorjih zapadne fronte. Oklopne in pehotne kolone tretje ameriške armade so prekoračile reko Main južno od Frankfurta in 32 milj vzhodno od Repe in sc vale naprej skoro brez odpora s strani sovražnika. Peta oklopna divizija tretje armade-je prodrla do točke, ki je oddaljena samo osem milj od Frankfurta, industrijskega mesta. ki ima 546,000 prebivalcev. Nemško poveljstvo je odredilo evakuacijo civilistov iz Frank-, furta, Duesseldorfa in Dortmun-da, ko so enote tretje armade udrle v Darmstadt, industrijsko mesto, in ga zasedle. Prva ameriška armada je prodrla deset milj daleč v smeri Klavne ceste, ki vodi v Berlin,, »" okupirala Flammersfeld,; Bensdorf in Vallendar. Na južnem koncu zapadne fronte je v akciji proti Nemcem sedma ameriška armada. Ostanki nacijskih kolon, ki se še nahajajo v nekaterih sektorjih fronte na zapadni strani Rene, Mo kmalu zdrobljeni. Napoved generala Eisenhovverja, da bodo vse sovražne enote v teh Kktorjih uničene, se bo izpolnila. ^ 1)1 v< ta ameriška armada, ka-poveljnik je general Simp-prodira v Porurje. Poroči-pravi, da je ,bil organiziran J*1!"" nemških sil zdrobljen. Kolone to armade se bližajo ve-1,r' 1 ki vodi v Berlin. Zase-fl!* » Dinslaken, porursko me-,n Hicrsfeld, 10 milj od Es-I' < < ntra nemških orožnih in K'J kih industrij. • vernem koncu zapadne > kolone druge britske '•iztegnilo mostišča po " VVescla. Približale so 1 !' • ni. kjer sc odpira pot 1 ^rlinu. Britake čete so st»ke z enotsmi devete " 'r ki armade na južni stra-'po okupsciji Lohne--.ilena, Overbrucha, Wal-I indena, Lipperdorfa in K-^a. Zavezniške sile so " in ujele čez 150.000 sovrs i v ^dnjih šestih dnevih, ^«don. 26. msres. — Dve ru-a'madi prodirata preko Ogr mu N a », fronte OklJfV. ske v smeri Dunaja. Stalin je v povelju dneva naznanil, da so oklopne kolone tretje ukrajin ske armade, katere poveljnik je maršal Toubuhin, prodrle do o-zemlja, ki leži 77 milj južno-vzhodno od Dunaja. Prej je bilo naznanjeno, da je Tolbuhinova armada navezala stike z drugo ukrajinsko armado, katere poveljnik je maršal Malinovski, na južni strani reke Donave. Rusi so obšli Gyor, železniško križišče, v prodiranju proti Komaromu, trdnjavskemu mestu ob Donavi med Dunajem in Bratislavo, glavnim mestom Slovakije. Prodrli so 28 milj daleč v zadnjih 24 urah in zasedli čez 200 naselbin. Moskva poroča, da sta ruski armadi ubili in ujeli 83,000 nemških vojakov v sedanji ofenzivi. Radio Berlin poroča, da prva ukrajinska armada pod poveljstvom maršala Koneva napada nemške pozicije na ozemlju v bližini Moravske Ostrove, kjer se odpirs pot v Prago. Enote te armade so prebile nemško bojno črto med Zaryjem in Strumie-nem. Maršal Stalin je naznanil o-kupacijo Heiligenbeila, zadnje nemške trdnjave v Vzhodni Pru-siji na južnozapadni strani Koe-nigsberga. Gdansk in Gdynija, pristaniščni mesti ob Baltiškem morju, sta tarča ruskega topniškega bombardiranja in napadov iz zraka. Msnlls. Filipini. 26. marca. — Ameriški letalci so napadli japonsko brodovje na Kitajskem morju in potopili ter poškodovali deset ladij in parnikov, poroča general Douglas MacArthur. Drugi roji ameriških letal so metali bombe na japonske vojaške objekte na Formozi. Ssn Frsnclsco. Csl.. 26. marca. Radio Tokio je naznanil izkrcanje ameriških čet na otoku Ryukyju. Prve čete so sc izkrcale v nedeljo zjutraj. Ameriške avtoritete niso potrdile tokijskega naznanila. Glavni stan feld maršala Runstedta razdejan Pariz, 26. marca.—Grad, v katerem je bil glavni stan nemškega feldmaršala Rundstedta, je bil razdejan v bombnih napadih. Ta grad se je nahajal v gorpvju zapadno od Bad Nau-heima in severno od Frankfurta. Rundstedt je bil zadnji teden odstavljen kot vrhovni poveljnik nemških armad na zapadni fronti in nasledil ga jc feldmaršal Albert Kesselring, poveljnik nemških sil v severni Italiji. Švedska ostane nevtralna v vojni Stockholm, Švedska. 26. marca.—Vojni minister Per Edvin Skoeld je naznsnil, da bo Švedski še nadalje ostala nvetralna v tej vojni in ds »e ne bo ozirals ns one, ki kritizirajo njeno sta-lišče. "Bilo bi nesmiselno, če bi Švedska šla v vojno v zadnjem momentu," je dejal minister. Bivši ogrski premier umorjen London, 26 marca -Radijsko poročilo iz Moskve prsvi, ds so Nemci umorili bivšegs ogrskega premier j s Nicholasa Kallayjs. Nova nemška tipanja za mir? Bojazen pred rusko okupacijo . Paris, 26. marca. — Nekateri pariški listi so objavili poročila, da feldmaršal Rundstedt tipaje pri zapadnih zaveznikih za sklenitev miru z Nemčijo. Nepotrjena poročila trdijo, da je feldmaršal pripravljen na kapitulacijo pod pogojem, da ameriške in britske čete okupirajo vso Nemčijo do linije na vzhodu, katero drže ruske armade. Nekateri listi citirajo vesti angleške časniške agenture Reuter, "da so vojaški veščaki v Londonu in Washingtonu izjavili, da ne bodo zavezniki sprejeli ponudbe za sklenitev miru, čeprav bi se Nemčija brezpogojno podala, dokler se ameriške in britske čete ne združijo z ruskimi v osrčju Nemčije." List L'Humanité, glasilo francoske komunistične stranke, trdi, "da hočejo voditelji nacijskc Nemčije navezati stike z Angleži in Američani in da sta ženi državnega maršala Goeringa in zunanjega ministra Ribbentropa v Švici. Žena maršala Goeringa je obiskala ženo britskega poslanika v Bernu." Glasilo francoske komunistične stranke pravi, da hočeta Goe-ring \ft Rflfrbentrop obvarovati Nemčijo pred rusko okupacijo. List svari pred sklenitvijo takega miru, ki bi onemogočil uničenje sedanjih voditeljev Nemčije. V ozadju mirovnega gibanja je želja za ohranitev življenj članov nemškega generalnega štaba, ki bi, če ne bi dobili zaslužene kazni, pripravljali ljudstvo zs novo vojno. Norveški rodoljubi dobivajo oroije London, 26. marca.—Uradno poročilo pravi, da britski in ameriški letalci dovažajo orožje norveškim rodoljubom, ki se bor » proti nemški okupacijski sili. Norveški saboterji so razdejali v zadnjih dneh več železniških mostov in tovarn, ki so izdelovala orožje in strelivo za nemške čete. CHURCHILL NAPOVEDAL ZDROBITEV NEMŠKIH SIL G"eneral Eisenhower svari vojaške častni- ke in civiliste "i t KONFUZ1JA V NEM. CIJI NARAŠČA London. 26. marca. — Premier Churchill, ki je obiskal glavni stan feldmaršala Montgomeryja in fronto na vzhodni strani reke llehe, je napovedal, da bodo nemške siie kmalu zdrobljene. "Hrbtenica teh sil je že zlomljena in čas, ko se nacijska Nemčija zruši pod težo udarccvv je blizu," je dejal. "Zavezniške armade so v akciji proti sovra-žniku na vzhodni strani Rene. Kar so te že dosegle, ne bo nikdar pozabljeno. Vojna v Evropi je prišla v zadnjo fazo. Borba bo kmalu zaključena z našo zmago." Poleg Churchilla sta napovedala zmago ¡feldmaršal Montgomery in general Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniških .sil v Evropi. Eisenhower je naslovil tudi ostro svarilo nemškim častnikom in civilistom, da bodo dobili zasluženo kazen, če bodo pobijali 'zavezniške vojake, katere transportne letala dovažajo v nemške kraje. "Razvoj vojnih operacij na nemškem ozemlju vam bo mor-ds omogočil kofitakt s nsšimi psdalnimi četami v ozadju bojnih črt," pravi Eisenhower v svojem svarilu gemški armadi in civilistom. "Eksekucije teh čet so v konfliktu s pravili bojevanja. Vojaški častniki in civilisti, k< bi skušali izvajali o-dredbe nemškega poveljstva s pobijanjem padalcev, bodo drastično kaznovani. Izgovor, da so se pokorili poveljstvu, ne bo držal." Nemška radijska poročila razkrivajo naraščanje konfuzije in kaosa v notranjosti Nemčije. Heinrich Himmlcr, načelnik Ge-staja, nacijskc tajne policije, jc instruiral civilne uradnike v e-vakuiranih krajih, naj začasno suspendirajo funkcijc. Druga poročila omenjajo beg tisočev Nemcev iz krajev na vzhodni strani Rene, proti katerim prodirajo zavezniške sile, v notranjost dežele, kakor tudi izgrede in bitke med enotami na-cij;.ki elitne garde in civilisti. Maršal Tito podpisal dogovor Pospešitev dostavljanja živil Belgrad, JugoalaviJa. 26. marca.— Reprezentanti vlade marša la Tita so podpisuli dogovor i pomožno organizacijo Združenih narodov (UNRRA), ki bo pospešil dostavljanja živil in drugih potrebščin v jugoslovanske osvobojene pokrajine, kjer ljudje stradajo. Dogovor je že tretji, ki so bili podpisani. Administracija UNRRA, katere načelnik je bivši newyorški governer Herbert Lehman, je prej podpisala dogovor z Grčijo in Cehoslovakijb. Ceremonij, ki so se vršile v zvezi s podpisom dogovora, so se udeležili Tito, ameriški general I vor Thomas, britski general Percival Hughea in Roy Hendrickson, pomožni direktor UNRRA. Mnogo parnikov, naloženih z živili, je že dospelo v Split, dalmatinsko luko ob Jadranskem morju. Poročilo pravi, da bodo živila poslana v kraje, v katerih je beda največja. Isva-janje sklenjenega dogovora se bo začelo v polnem obsegu 15. aprila. Bolgarija, bivša zaveznica nacijskc Nemčije, hoče utrditi prijateljske vezi z Jugoslavijo in drugimi balkanskimi državami, Prvi korak v tej smeri je storila z objavo naznanila, da bo dala zavetje in oskrbo 1200 jugoslovanskim otrokom. Židovski begunci dospeli v Palestino Haifa, Palestina, 26. marca.— Okrog 900 židovskih beguncev is oontcalne Evrope, ki so bili, osvobojeni v Italiji prod dvema letoma, je dospelo v to prilta-niščno mesto. Pripeljal Jih Je angleški parnik. Španska vlada obsodila brutalnosti Japoncev Madrid, Španija, 26. marca— Vlada je naslovila protest Tokiju z ostro obsodbo jsponakih brutalnosti proti španskim civilistom na Filipinskih otokih. Možnost ie, da bo Španljs, če no dobi zadoščenja, pretrgala dlplo matične odnošaje z Japonsko, Domače vesti V slušbl Stries Ssms . Lowber, Pa.—K vojakom sta bila poklicana Thomas T. Bovers in William Sersfsenk, oba čls-na društva 583 SNPJ. Vincent W. Tratnik, tudi član istega društva is otroških let in prvi vojak iz te naaelbine, ki je bil poalsn preko morja, služi kot vojaški pek nekje v Italiji. Njegova skupina speče vsak dan 31,000 funtov kruha za vojake. Preko morja je 33 mesecev in je bil že večkrat odlikovan. Ponoaročon v rudniku Timmins, Ontario, Ksnada,— V rudniku Holllnger je bil ponesrečen Peter Kobetič, predsednik podružnice Zveze kanadskih Slovencev. Zdrobilo mu je stopalo na deani nogi—slično kot lani. Is Clevelands Cleveland.—Dne 2., marca Je umrl Nicholas Popovich, star 31 let in rojen tukaj. Zapušča starše, štiri sestre in pet bratov (tri v vojni).—V Mestni bolnišnici se nahaja John Tišler.—V Nemčiji je bil 2. jan. ubit Sgt. Louis Sve-tek, star 27 let in v armadi od februarja 1941. Služil je v Islandiji in Angliji in udeležil sa je invazije Francije. Zapušča dva brata (enega v armadi) in sestro,—Dne 23. febr. je bil v Nemčiji ranjen Pvt. Florian W. Močilnikar, sin družine Florian Močilnikar, star 21 let, pri vojakih čez dve leti in preko morja od zadnjega oktobra,—V nemškem ujetništvu se nahaja Pvt. Edward Arhar, star 35 let, ki je bil pogrešan od 4. oktobrs. Nje-lova žena živi v fyorth Olmste-du.-Na zapadni fronti ja bil 26. dec. ranjen Pfc. Frank J. Trost, sin družina Joseph Trost, ki se j« zopet vrnil na fronto. Pri vo- FRANCOSKIM KRITIZIRA AMERIŠKE OBLASTI Nemški vojni ujetniki bolje hranjeni nego Francozi IZVAJANJE 2ENEV. SKE POGODBE Parla. 26. marca. — Francosko ljudstvo in listi se jeze, ker nemški vojni ujetniki, kstere so ujeli Američani, dobivsjo boljšo in več hrane kot pa člani francoske notranje sile in civilisti. Listi so objavili poročila svojih dopisnikov, ki so obiskali ujetni-ška taborišča v bližini Pariza. Skoro vsi dopianiki naglašajo, da nemški vojni ujetniki dobivajo meso, maslo, kavo in 14 do 17 unč kruha dnevno. Od časa do časa dobe tudi alaščice in 14 unč tobaka na mesec. Za člane francoske notranje sile, ki se bore proti Nemcem na frontah, in civiliste ni teh stvsri. Genersl Milton A. Rickord, direktor ujetniških taborišč, ja odgovoril ns očitke, ds se Ame-riks drži provizij ženevske konvencije. Te določsjo, ds vojni ujetniki dobivsjo i.to hrano kot vojski, ki so jih ujeli. Rickord je tndi nsglasil, ds dobra hrana, ki jn dobivajo ujetniki, vzpodbuja kapitulacijo Nemcev. Francoski odgovor na to ja: "Ali Nemci upoštevajo provizija ženevska konvencij« napram našim ujetnikom? Američani s« na zavedajo, da so milijoni Francozov razočarani. Ti itra-»kih J. «<. juti), m* pr.1* ä^.W u,,inl" Židovska brigada na italijanski fronti Rim, 26. mšrcs.—Židovska brigada se bori proti Nemcem na strani osme britske armsde ns italijanski fronti, se glasi nazns-nilo. Poveljnik brigsde je E. F. Benjamin. Nad nacljl viel Dsmoklejev moč ., morja od lanskega junijs,—V bolnišnico Glenville se je pods-Is Mary Koci.—V bolnišnici v Psinavillu Je prestale operacijo Mary Peterlin is Madisons, O, Obisk Chicsgo.—Bis Tony poroča iz "ivojega urada", da ga Je v Oak-lsndu, Csl., obisksl Cleveland-čsn John Flliplč z ženo in obs pošiljata "koš pozdravov." Odmev rusko-turškega konflikta Londonski list svari Moskvo London, 26. marca. — Akcija sovjetske vlsde, ko je preklicala dvsjsetletni prijateljski in nev-trslnostni pakt s Turčijo, Je dobila odmev v Londonu. List Economist, ki dostikrst izraža stališče britske vlade, je posvaril Moskvo, "da je Dardaneiaka ožina del britake in ruske varnostne cone." Britski uradni krogi še vedno upajo, da odnošaji med Veliko Britanijo, Rusijo in Turčijo ne bodo trpeli, čeprav je Moskva preklicala pakt. Tekma rned Veliko Britanijo in Rusijo glede kontrole Dardanelske ožine Je že staral London še vedno zavzema stališče, da Turčija, kskor Grčija, spada v britsko sfero vpliva. v"Tg stališče jc v konfliktu s stališčem Sovjetske unije. Bled-nja sedaj trdi, da mora imeti prav tak vpliv v Turčiji kot Velika Britanija. Moskva bo nsj-bi že zshb'vals revizijo pogodbe, sklenjene v Montreauxu, Francija, I. 1934 Ta prepoveduje prehod bojnim lad lam skozi Dardanelako ožino v Črno morje. Ruai še niao pozabili, da ao britake in francoske bojne ladje dospeli« akozi DanianeUko ožino v Črno morje I. 1917, kar je bila oborožena intei venci j a proti boljševiškemu režimu. Economist prsvi v svarilu, da konflikt med Rusijo in Turčijo Ishko povzroči nove komplikacije, ker imata aovjetaka in brit-aka vlada interese v Dardanel-ski ožini. Georges Noel, dopisnik lista Front Nationale, ki je obisksl ujetniška taborišča, pravi, "da Nemci, ki so šli na pot masnega pokol js, niso vredni ameriške dobmtljivosti. Nerazumljivo Je, ds ti vojski, ki ne posnajo vojnih prsvil in človečanskih načel, dobivsjo boljšo hrano kot frsn-coski civilisti ln uporniki, ki ao borili proti sovrsžniku ns bojiščih." Postopanje ameriških avtoritet napram nemškim vojnim u-jetniko je izzvalo ostre odsodbe. Francozi trdijo, da ao Nemci štiri leta basali svoje Želodce s francoskimi živili, doČim so morali domačini stradat!.. Sedaj jih nssičujejo Američani, ki pa so pozabili na lačne francoske civiliste. Osvobojeni častniki dospeli v Belgrad Srbi in Črnogorci med njimi Waahlngton. D. C.. 26 marca. ~ Radio Belgrad poroča, da je več jugoslovanskih vojaških častnikov, katere ln Rusi osvobodili, dos|M*lo v prestolnico. Nshsjall so se v taborišču pri Barkenkirchenu, Pomeranija. Poročilo prsvi, du se je okrog 2800 jiigoslovsnskih čsstnikov In vojakov nuhajajo v taborišču v Barkenkirchenu v januarju. Ko so se ruske čete bilžsle taborišču, ao Nemci odvedli več ujetnikov v druge kraje. "Ujeti častniki so bili osvobojeni, ko so Rusi zSKedli Barkcn-klrchen," prsvi poročilo, "Ns avoji poti domov ao šli akozi Lublin, Majdanek In Černovtce Prebivalci teh mest so Jih navdušeno pozdravljali. Večino osvobojenih ujetnikov tvorijo Srhi in Črnogorci. Vsi so dobro informirani o situaciji v Jugoslaviji. Mnogi ao ae po povrstku pridružili Jugoslovanski armadi." Poročilo dostavlja, da so Rusi osvobodili nadaljnjih 80 jugo-slovanskih vojnih ujetnikov iz nekega drugega taborišča v Po- meraniji. torek, 27. marca PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLA1ILO III LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ o I and published bf Slovan« National Bonniii Soctoty Naro¿nine ta Zdruton. drtav. (Isvoa Chtooga) i» Kaatodo M^O na la i o S3.00 sa pol lota. 1150 m ¿etri lato; «a Chicago In okeltoo Gook Co- $7.50 ta «lo loto. $3.71 >a pol latoi sa laosem.tvo M j0. Subscription roto., lor tba Unitod IM.M' Chtoaf.) Canada ff 00 por year. Chicago and Cook County 1740 por year, foreign countries St 00 per year. ^ Cone oalosov po dogovoru. Rokopisi dopisov ta MMffeMafn *to»Er m no vrs¿e)o. Rokoptai llt.r.rn. rabino (¿»tla.. paeojN. dram. pe.mi itd.) so vrnejo pošiljatelju to v slu*.Ju. 4e Ja priieül Advertising r.to. on egreeroanL—Manuscript. al •nd unsolicited srtlctos wiU not ha returned. Other •ueh m stories, plays, poems, etc« will be returned to wben accompantod by Mli eddrMMd and stomped .nv.lope NmIov ns vs.. kar ima stik s lktomi PROSVETA 2657-59 So. L.wndala Ava- Chicago 23« Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS only Glasovi iz naselbin »IM Volitve na Finskem Mola Finska, ki je Sla zadnja leta skozi toliko gorja in nesreče, je zadnji teden imela državne volitve. Kot se glase vesti, je zmagal. "levica" Nova stranka, katero so ustanovili komunisti in disidentni socialisti pod imenom ljudska stranka demokratične koalicije je dobila 51 mandatov, stara socialdemokratska stranka m 52 Slednja je izgubila 33 mandatov. Ostale tri stranke-dve meščanski in kmetska-ao dobile skupno nekaj manj kot sto mandatov, Razvidno je torej, da je "levica" pridobila pri teh volitvah 18 mandatov—1H poslancev več kot so jih imeli socialdemokrati v zadnjem parlamentu. Ampak vprašanje je, kam se bodo slednji obrnili pri sestavi nove vlade. Če pride do sporazuma med novo "ladikalno" stranko in socialdemokrati, tedaj bo ta koalicija formirala novo vlado. Toda je dvomljivo, kajti desničarski socialdemokrate imajo mogoče več ideoloških skupnosti s to ali drugo meščansko in kmetsko stranko. Gotovo je le to, da bodo pri sestavi nove vlade oni igrali glavno vlogo, pa naj se obrnejo že na levico ali desnico, ker so še vedno najmočnejša stranka. Nova finska vlada s parlamentom vred bo imela s trnjem postlano, kajti dežela je v zadnjih letih mnogo pretrpela vsled dveh tragičnih vojn. V prvo je bila prisiljena, ker je "ogražaia" (?!) mogočnega medveda, v drugo pa je sama zašla na strani nacijske Nemčije v upanju, da dobi nazaj ozemlje, ki ga je izgubila v svoji obrambni vojni. Rezultat je bil popolnoma drugačen in je končno izgubila še veliko več zemlje in pretežno večino svoje industrije. Na južnem koncu je morala Rusiji odstopiti ves industrijski pas, na severnem koncu pa bogate dnkovne rudnike v okrožju Pečama s svojim edinim severnim pristaniščem, ki je *kozi vse leto prosto ledu. V bližini svojega glavnega mesta Helsinka je morala Rusiji dati v "najem" za 9« let svoj polotok, ki ga sovjeti spremene v vojaško bazo. Povrhu vs«*a tega pa mora v prihodnjih šestih letih plačati še $«00,000,000 reparacij v materialu. Tako je Finska izšla iz te vojne ena najrevnejših, če ne najrevnejša državica v Evropi. Edino, kar si je ohranila je—"neodvisnost". Toda koliko je ta njena neodvisnost vredna, je drugo vpra-. šanje. Pred vojno »e Je s pridnim delom In svojim zelo razvitim zadružnim gospodarstvom razvilu v eno izmed najbolj prospernih dtžav v Evropi. Na pohodu je bilu tudi njena precej čila demokracija, ki je pri volitvah leta 1036 temeljito porazila fašistično gibanje, ki se je bilo dvignilo sporedno z nacizmom v Nemčiji. Brez ostankov te reakcije, ki je pod nacijsko protekcijo dobila zopet novo pobudo, najbrže ni. Toda ta reakcija je pri zadnjih volitvah ostala v veliki manjšini. Fašistično nagnjene Fince so dobro ozdravili tudi nemški naciji, ki st) po finski kapitulaciji uprizarjali enaka grozodejstva po krajih, skozi katere so se umikali, kot po vseh okupiranih deželah. Nesrečna Finska je zudnja letu korakala po Kalvariji, zdaj pa stoji pred reparacijsko Golgoto. Zanjo bo to veliko večje breme kot pa vojna odškodnina, ki je bila naložena Rumunljl in Ogrski, kajti Finska je dunes veliko revnejša. Ampak Finci so žilav, priden nsrod in bodo pod upognjenim hrbtom prenesli tudi to butaro trpljenja. Zgodi se morda tudi to, da jim velikodušna (?) Rusija olajša to butaro, in sieer vsaj toliko, da bo sama nösila velike stroške svoje okupacijske komisije. ZA KULISAMI ANTISOVJET-8KE IN ANTIKOMUHI-8TIČNE PROPAGANDE (Nadaljevanje in konec) Clevelaad, O. — Prav tako se živo spominjam skupine Draže-nih častnikov. Bili so v celici št. 15, tik naše. Večkrat so trkali na vrata in prosili za vžigalice. Vsi ao bili oblečeni v uniformah jugoslovanske vojske, izlikani in obriti, kakor da bi se pripravljali za paradi Trdili so javno, celo v prisostnosti straže, da bodo kmalu, čez 14 dni najpozneje, odšli v Bosno k Miha j loviču. Prezirali in sovražili so partizane, ker so navadna druhal, nedisciplinirani in povrhu večinoma lopovi in komunisti. Medtem ko so oni uživali privilegije "lagjega slučaja", so se v spodnjih celicah vršila trpinčenja partizanov na način, Jtat*? Se o mehiški konferenci Ko smo zadnjič na tem mestu komentirali izid panamerlške konfeicnco v Mehiki, smo ii dal* več ali mani pomanjkljivo inter pu taci jo, ko smo zapisali, da so latinske države s čapultepeško deklaracijo "takorekoč pooblastile Ameriko kot najmočnejšo silo, nsj v primeru agresije nastopi proti vsaki državi na tem konti nentu s svojo veliko gorjačo." V bistvu je to resnica, kajti Amerika bi na podlogi tega pakta v takem primeru gotovo rabilu veliko gorjačo.^ Zapisali smo tudi, da je sprejetje te deklaracije dokaz, da je Kooseveltova administracija s svojo politiko "dobrega sosedstva" v latinski Ameriki dokaj tazblmila strah pred "jenkiškim" Imperializmom in njegovo okovano pest|o, s katero je strahoval latinske republike. Ves potek mehiške konference poka/uje, da je ta strah res precej minil, toda ne }Mipolnoma. Iz poročila, ki ga Je o tej konferenci prinesel The Call, glasilo ameriške socialistične stranke, Je iszvtdnu precej druf.uena slika glede vzrokov ozadja te deklaraci je kot smo jo dobili v dnevnih poročilih uit raznih liberalnih publikacijah Glede te deklaraci (e pravi to poročilo: "Atnei iška delegacija ni bila nič pripravljena, da bo prišla taka rahteva i strani latinskih Američanov. Za to potezo je dvoje dej štev, katerih na dnevni tisk v svo|th poročilih ni omenjal: Prvo je ameriško enotirno (unilateral) stališče nspram Argentini, drugo pa (ameriško) oboroževanje taznih držav, posebno Brazilije. Ame-nka jih je tako založila z orožjem In munlctjo, da se lahko vojsku jejo med sabo skozi več desetletij. "Glede enostranske procedure napram Argentini Je vladala splošna nezadovoljnost. Amerika Je enostavno zavzela svoje sta hšč«. nakar je Infotmirsls druge latinske države. ka| imajo storiti. Igmiiiiela je vso obstoječo msšinerijo (Pansmerlško unijo, etc ), toda nobena država * n' uoala protestirati, dasl Je bilo veliko go-drnjsnjs no noslanlštvih, 'Ts deklaracija Je torej nrav toliko prizadevanje, da se tudi Združene države drže 'pravil medameriškega zakona', kolikor je poskus za dosego sporazums za garantlranje obstoječih mej" Ts Intetrmrtacija o tem važnem korsku za dosego kolektivne zaščite ta hemisfere se nam v*dt veliko bolj objektlvns In realistična kot vse drugo, kar smo čltall alt slišali po radiu o tej konferenci ri bo za večne čase zapisan zgodovini kot brezprimeren cinizem podivjan* druhali, katera si je ustvarila spomenike po vsej Evropi — Dachau, Majda-nek, Lublin, Harkov, Kragulje-vac itd., itd. Bil sem priča, ko to partizanom rezali roke in so jih gonili po dvorišču po snegu bose in celo gole vso noč. V kleteh so jih tepli toliko časa, da so obležali mrtvi. Rezali so jih na drobne kosce. Mlade par-tizanke od 15 — 18 let so kar v gručah morili s plinom. Ko so jih vozili v skupne grobove v posebnih hermetično zaprtih a-vtomobilih, se je slišalo, ko ne pele: "Oj Srbija , . ali pa internacionalo. Ko so se juna ško borili do poslednjega naboja, bosi in napol nagi, enako so tudi umirali: dostojanstveno in hrabro, tako kot lahko umira samo oni, ki nosi v sebi velik ideal. Neskončni so primeri požrtvovalne in nesebične borbe jugoslovanskih partizanov. Zaman sem skušal zaslediti v vsem tem kar bi upravieevalo tendencio zno trditev o "razredni revolu clji". Proti tem bojevnikom za svobodo naroda, brezkompromi snim borcem proti nacifašistični tiraniji se je vršila sistematična propaganda, s katero so jih sku iali očrniti hlapci nacizma in mednarodna reakcija. Prepri čati so skušali ljudstvo: 1) da se Jugoslavija nahaja v požaru komunistične revolucije 2) da je na tisoče Srbov izgubilo svoja življenja zato, ker so partizani s svojim izzivanjem prisilili okupatorja na represa lije; 3) da je komunistična revolu cija posebno naperjena proti srbskemu narodu, češ, da to do kazuje, ker jo vodi Tito — Josip Broz, ki ni Srb, temveč Hrvat rojen v Zagrebu; 4) da je za vsakega srbskega nacionalistu edino pravo mesto v vrstah srbskih četnikov generala Nediča ali pa v vrstah generala Praže Mihajloviča, kai je zaeno edina garancija, da se bo to komunistično zalego spravilo s svete srbske zemlje, za plačilo pa bo srbski narod deležen udejNtvovanja v "novem e vropskem redu", za katerega se bori nemški narod pod genljal-nem vodstvom flrerja, če pa 'to kraljevsko Veličanstvo Petra II! Te zgornje štiri točke so bile podlaga presneto jasne propagande. To je poslednja faza delovanja zdruiene reakcije, katera je 25 let neutrudljivo u-stvarjala "antisovjetsko" in "an-tikomunistično" psihozo. Kot so poprej zvonili pred "komunistično" nevihto, so sedaj v poslednji fazi zagnali alarm, češ, da je napočila dvanajsta ura in da je treba takoj pričeti s kontrarevolucijo. In kontrarevolucija se je pričela, toda ne proti revoluciji, ampak proti narodno osvobodilnemu gibanju! V vrstah kontrarevolucionarjev se je zbrala pisana družba, katera je po svoji sestavi dokazala, da se je rodila na isti način kapitalistične solidarnosti, kakor se je rodila v Rusiji za časa Deniki nov in Vranglov. V zgodovini bojev» kateri so se rodili od začetka do konca nacistične okupacije proti partizanom, bo ostalo zapisano na večne čase, da so se združili bratje po zločinu: nacistične divizije S. S. (Hitlerjeve elitne trupe), v Belgradu organizirane edinice ruskih imi grantov (kateri so dobili zavetje in pozicije v Jugoslaviji jx> posebni milosti Aleksandra Kara djorgjeviča), polki regularne bolgarske armade, oddelki Ma džarov, četniki Draže Mihajloviča (kateri so imeli svoj urad /.a regrutacijo že v jeseni v ju niju 1. 1942, in sicer v Nediče-vem ministerstvu notranjih zadev, kjer so.dobili opremo, orožje in vozne listke za Bosno in Črno goro), ustaši poglavnika Paveliča, četniki generala Milana Nediča, divizije taljanske vojske, Ljotičeva mladina (katera ima tudi na vesti zločin, ker je kartoteke in sezname komu-nistov-študentov pomagala po spominu" sestaviti in jih izročila gestapu in tako, pomagala pri aretacijah. Dotične kartote ke in seznami qo bili namreč sežgani). Če bi se to kontrarevolucijo analiziralo na podlagi razrednih bojev (kakor so jo poskušali izstaviti na to osnovo), tedaj bi nastal strahovit polom "buržva-zije". Toda tolmačena na stališču narodnih interesov, ni samo polom, ampak nezaslišni zločin, v katerem so so se združili Pa-velič, Nedič, Mihajlovič, da pomagajo nacistom pri masnem u-ničevunju jugoslovanskega naroda. Nobenega dvoma ni, da je bila ta eksterminacija v na cističnemu načrtu še predno so vdrli v Jugoslavijo. Vprašanje je bilo samo, na kateri način bo luhko uničenje najprej in naj-efektinejše izvesti, kar je bilo sevedu odvisno od položaja, ki bi nastal in od božje previdnosti navdahnjenega Hitlerja. Dokaz za to nam je pokolj Sr bov na HrvaŠkem (okrog 500,-000), deportacije Slovencev koncentracijska taborišča, v katerih je izgubilo svoje življenje že tisoče in tisoče naših rodoljubov. Vse to ni imelo ničesar opraviti s komunizmom in se je vršilo preden Se jo začelo uporabljati "antlkofounisffžno razlago. Čudno bi bilo, da bi mogla Osvobodilna fronta zdržati silne četnikov Nediča in Mihajloviča, ustašev Paveliča, domobrancev, ruskih imigrantov, Madžarov, Bolgarov, Taljanov, ako ne bi imela opore pri narodu. Čeravno je maršal Tito po svojem prepričanju komunist, je obenem tudi diplomat, ki ima smi-•sel za realizem, kakor najbrže nihče drugi v Evropi v toliki meri. Osebno sem poznal mnogo partizanov. Največja nesmiselnost bi bila, če bi trdil, da so vsi komunisti. V edinstveno fronto jih je združila zavest, da je to edini način, če se hoče nekaj rešiti. Poleg tovarniškega delavca se je boril intelektualec, za njim pa je stal kmet v opan-kah in narodni noši. Šestnajstletne deklice in starejše so streljale s strojnimi puškami, učiteljice in profesorji so pa poveljevali. Zdravnik je marširal v isti četi 3 duhovnikom in komunistom. Književniki, advokati, inženirji, obrtniki, študentje, bivši kaznjenci, bivši državni uradniki, slikarji, glasbeniki in igralci, proletarci in trgovci, o-troci od 12. leta naprej, 60-t0-letni možje, sploh vse pozitivne moči naroda, ne oziraje se na politične in razredne razlike, so se zbrale v narodni osvobodilni fronti. (Podrobnosti o tem bom opisal pozneje). Takšni sestavitvi -Osvobodilne fronte je Draža Mihajlovič zabodel nož v hrbet na najbolj ciničen način. O njemu ne moremo reči, da je nasedel "antiko-munistični" in "antisovjetski" propagandi Nedičevega "Novega Vremena" in pa Ljotičevega "Zbora". Mihajlovič je v celi zadevi poglavje samo zase. Za njim se skriva nekaj, kar je veliko večjega pomena kot je njegova osebnost. Ta "nekaj" nam daje upravičen sum, da je "nekaj gnilega v deželi Danski". Mogoče bo čas marsikaj povedal. In mogoče bomo zvedeli v kakšnem sorodstvu je vse to z William H. Davis (levo), bivši načelnik vojnega delavskega odbora. in njegov naslednik dr. George W. Taylor. Davis le zavt«l Vinsonovo mesto kot direktor vojne ekonomije in rekonstrukcij«. ne, tedaj — da Bog živi Njegovo ' mu pritisku zedlnjenih nacistov, pa bil žolte polti, črnec in kakršne koli vere. Moj namen ni nasprotovati rojaku Brownu iz Walshvilla, 111. Prav dobro se zavedam svojih napak. Sploh pa ni to bo-bena napaka, ako mi kdo piše lepo in v prijateljskemu tonu. Kaj mi piše dotočni rojak? v glavnem me opozarja na postopanje kapitalistov z "ubogimi delavci" . . . Urgira organiziranje itd., kar je pač tisočkrat ponovljena stvar. Zadnjič sem o-menil, da so delavci sami proti sebi. To moram toliko popraviti, da niso vsi taki. In moram reči, da je opaziti napredek. Na primer, v državi Washingtonu so bili izvoljeni v državno zakonodajo skoro vsi naprednega mišljenja in prav tako v kongres. Na drugi strani pa je večina ubila poceni elektriko. Del ničarji so se posluževali raznih bavbavov kot "monopoly", "bu reaucracy", "red dictatorship" etc. — vsi proti demokraciji! Rojak in prijatelj naj mi dovoli, da tudi jaz nekaj pripomnim. Ker nisem več mlad in rad čitam take stvari, ki sežejo malo globlje, sem prepričan, da Kansnem soroosivu je v5C to * ^ nflg nekateri hQ dogodki, ki se razvijajo po vsej | ^ ^ 11Rnavati 7 lpnimi fra Evropi. Poljska, Jugoslavija, Grška, Italija, Belgija, jutri pa Francija, Madžarska, Bolgarija. To so velike celine, katere se i-j menujejo usoda Evrope. Kako, se bodo zagovarjali veliki moj- . stri reakcije in kontrarevoluci- vsled tega, ker se življenjske čejo lepo uspavati z lepimi frazami. Ne, jaz ne mislim trditi, da "vse" vem. Ne, ne! Jaz se moram, čeprav bom 25. julija star 65 let, še vedno, učiti. In to je, bo pokazala bodočnost. Zaenkrat so tu in tam zaigrali važen adut, stojijo brez moči in kot Pilatje perejo svoje roke. Draža Mihajlovič, to je tvoj greh! S koprenami in praznimi razlagami skušajo zakriti pozo-rišče krvave drame in grozne resnice. Toda resnica bo prodrla na dan in treščila osupnjene-mu svetu dokaze o vsem tistem, kar se je dogajalo za kulisami razmere neprestano spreminjajo. V zadnjih nekaj desetletjih so se politične razmere zelo spremenile — s politiko se menja tudi način življenja — in prav goreči zagovorniki delavcev in socializma so dosegli nekaj prav nasprotnega za delavstvo. To je: dosegli bi več pozi tivnega, ako bi bilo tako kot oni žele. Na primer: socialisti so bi li veliki sovražniki Stalina in "antisovjetske" in "antikomuni-1 nai*>rže 80 še«. seved« je nekaj stične" propagande. Ivan Boatjancic. POGOVOR S PRIJATELJEM Belllngham. Wash. — Nekaj besed v odgovor rojaku iz Walshvilla, 111., in zaeno zahvala za poslano brošuro Socialistične delavske stranke (Socialist Labor Party). Naslov brošure je "War and Poverty, the Brood of Capitalism". Ker je zemlja mokra in ni za delo na vrtu, sem se namenil odgovoriti temu rojaku z angleškim ali nemškim imenom. V pisu pravi, da je moj "countryman". Well, zato ne gre — v Ameriki smo z vseh delov sveta in bi lahko naslovil z "My dear countryman" slehernega Amen-ričana, bodisi, da je rojen tukaj ali na naturaliziran državljan, Par ur poteen, ko so ameriški marini pregnali Japonca s ob rail a na otoku two. Ja bilo vsa šlvo s raskladanjem tovora, ki ao «a pripelje le ia lega I ne ladja, kskor Ja videti na sliki.' Na severnem konca teqa lavaataga otoka Ja v talna ša—čtičaoja Japoncev. Izjem med njimi. Toda argu mentirati o tem bi bilo pona vljanje starega prepira, tega pa ne bi hotel ne urednik ne čita-telji. Kar pa se tiče "ubogih delavcev", naj rečem le, da nekateri služijo prav lep denar, vzlic temu pa se ne zmenijo za one ro-raje, ki so resnično ubogi Jaz ne delam razlike. Ljudi plemenitega značaja najdemo med delavci in prav tako med premožnimi. Prav tako pa imamo lakomneže na obeh straneh — "samo jaz, kaj mi mar drugi!" Takih "ubogih delavcev" je še mnogo na svetu. No, in zgodilo se je: kajzera so poslali v pokoj na Holandsko. Nemčija je postala republika. Nemško ljudstvo pa je menda hotelo delavca, da jih vodi, ne pa kakšnega voditelja s "plavo krvjo". Torej voditelja z "rde čo krvjo". Hitler je bil vendar delavec — ali ne? In — dovolj! Čudno vreme imamo tukaj. Ni dosti razlike od decemberskega. Pozdrav vsem čitateljem Pro-svete. George Gornik. Mirku Kuhlu čestitam, ker vrši tako dobro delo pri SANSu in prav tako piše dobre članke v slovenskih listih! Strinjam se tudi s cleveland-skimi dopisnikoma z Antonm Jankovichem in Johnom Filipi, čem. Pišeta, da se naša duhovščina boji komunistov. Zakaj pa se jih ne boji naš predsednik Roosevelt? Stalin je velik komunist, vendar pa je šel Roosevelt k njemu in mu stresil roko, pa ga Stalin ni ugriznil. Vendar pa se vsi naši duhovniki ne bojijo komunistov. Župnik Trunk te bojazljivce večkrat vščipne v svojem "Pisanem polju", kar mene prav veseli. Trunk je Slovan z dušo in telesom in on vidi edino rešitev Slovanov v Evropi v združitvi s Sovjetsko unijo. Čitala sem tudi članek izpod peresa rev. Černeta, ki se je vrnil pred kratkim iz nemškega ujetništva. On pravi, "da vsa politika ameriških Slovencev ne bo nasitila enega samega lačnega želodca in no pokrila enega nagega telesa." Torej, iz teh besedi vidimo, da moramo več delati za dobrodelni sklad in pomoč našim sestram in bratom v stari domovini. Naj še omenim, da ideja za uresničenje slovenskega narodnega doma v našem kraju zopet oživlja. Svoj dom v resnici potrebujemo. Do 21. aprila i-mamo čas, da zberemo skupaj $10,000. Sto oseb ima prispevati po sto dolarjev. Slišala sem, da se je priglasilo že 60 oseb, torej jih potrebujemo še 40 in slovenski narodni dom bo gotova reč. Prepričana sem, da bomo dosegli to število. Samo pomislimo, kako bodo veseli naši mladeniči in možje, ko se bodo vrnili iz vojske domov in jih bomo sprejeli v našem lastnem domu. Torej vsi, ki se še niste podpisali za svoj prispevek, storite to še pred 21. aprilom, in sicer pri tajniku Josipu Bovcu na Second st. Končam in f>ozdravljam vse čitatelje Prosvete in tudi prijatelje v Chicagu, kadar pa pridete v Minnesoto, se oglasite pri nas na Chisholmu. Franca. Lukanich. POROČILO O PRISPEVKIH Girard. O.—Naša postojanka št. 79 SANSa je pred kratkim vodila kampanjo za nabiranje prispevkov v korist Sansove pomožne akcije. Tu navajamo imena prispevateljev, ki su darovali po pet dolarjev in več: Društvo št. 49 SNPJ je prispevalo $50, Andy Krvina $25, po $10 Alex Whitford, Peter M Wellman, Pete Jaklevič, John Tancek, John Bogataj, AnU» Dežman, Louis Muster, Johr Rovan in Frank Preveč, Anton Selak $7 in Frank Racick $6.1» $5 pa Mary Selak, Paul Swabek John Dolčič, Fron k Mnsle, Matt Zaubi, Anthony Rostan. mladinski krožek Dawn of Youth št 10. Joe Pislar, Joe Cekuta, Blazič, Matt Kambik, Lumber Company, Anton Tekauc. Fran» ; Zalokar, Charles Jacobs. Andre« Kocjan, Jack Krstin. State M Store, Jacob Zlozel. E L H»«' ser, Rudy Opalk, Mat k Lonck*. GLAS IZ MINNESOTE Chlsholm. Mlnn. — Čitala sem članek Mirka Kuhla; posebno me je zanimal opis obleganja ^ j ^ ^ ^ žužemberške cerkve. Jaz sem, AntoT Dk)br^"ol«, J poti, pač pa moramo na polju zgradbe zmagovito korakati naprej. Mi se ne smemo zadovoljiti z doseženimi uspehi, ker bi to ne bilo vredno naših junakov, kateri so doprinesli toliko žrtev, boreč se hrabro in požrtvovalno in zmagujoč mnogoštevilne sovražnike. Zmaga ni daleč, ona je blizu, toda zahteva največje napore mobilizacijo vseh sil in smotre-na mora biti njihova uporaba. Zmago je treba kovati v borbi, v delu, v medsebojni pomoči in v edinstveni zgradbi. Njo morajo kovati vsi narodi iri vsi državljani naše zemlje v plemenitem tekmovanju: selo s selom, občina z občino in okraj z okrajem. Samo more biti zajedniško delo, katero bo zavarovalo vsem našim narodom srečnejšo bodoč-dočnost. Tisti napor in tiste smotre, katere smo pokazali v borbi do zdaj, moramo razvijati še nadalje. To je pogoj za končno zmago. Ni treba nikdar pozabiti, da nas čakajo na tej poti težave in velikanski napori. Ni treba po* zabiti, da imamo še svetovalce, ki govore: "Vrnimo se na staro". Njihove glasove slišimo od različnih strani in njihove akcije imajo različne oblike. Od slabotnih diverzij zaostalih skupin in slug fašizma do "diplomatske" igre preživelih političnih "veličin". Od fašističnih najemnikov in vojnih špekulantov do reakcionarnih klik. Vsi ti, pa naj se od koder hočete javljajo in naj bodo v ka-4cršno koli rjuho zaviti, so v čudoviti slogi v tem, da se zadrži potek zgodovine in da se prepreči naša zmaga. In baš to hoče ona izbegovalna klika, katera naziva naš pokret komunističen, in oni špekulant, kateri bogati (Ta članek je izšel v "Vjesniku" 9. febr. 1945.) politični in ekonomski temelji, na katerih je stala stara Jugoslavija, so bili trhli. Na takih temeljih se je obdržal ta stvor dvaj-t in tri leta. Velikosrbska klika je ustvarila v njej svojo hegemonijo in jo je prenaredila v ječo narodovo. Najširše narodne sloje je izpostavila korupciji in izrabljevanju. To izrabljevanje je bilo posebno na veliko pri spojenih na-¡¡¡¡¡k a v posameznih krajih (v Macedoniji) je to doseglo stopnjo kolonijalne korupcije in nasilnega odvzemanja zemlje Ne samo, da ni dobilo kmetijako ljudstvo zemlje, katero so mu obetali z agrarno reformo, am-pak tudi so bile množice kmetovalcev (Arnavti) pregnane z rodne zemlje, a v Hrvatski in Vojvodini je zemlja ostala še nadalje v rokah tujcev: grofov, ba ronov in drugih velikih posest nikov. * ' Delavstvo kakor tudi drugi siromašni sloji, so bili potisnjeni v strahovito bedo. Nad vsem tem zlom, bedo in težkim položajem se je dvigal bič policijskega aparata vladajoče klike. Z najstrahovitejšimi metodami je on dušil vsako svobodno misel, dušil nacionalno zavest, slabil notranje edinstvo in odporno silo države.. Jugoslavija je tako postala vir obogatenja v prvi vrsti domače klike. Ta klika je potem odprla na široko vrata države tudi zunanjemu kapitalu. Zlasti je bila darežljiva napram Hitlerjevi Nemčiji. Ni torej čudno, da so gledali nemški imperialisti na Jugoslavijo kakor na svojo kolonijo in vključili so jo v svoje pripravljene načrte, po katerih naj bi Jugoslavija ostala izključno poljedelska država, vezana na*1 nemško industrijo, tržišče za nemška industrialne proizvode. V svoji ekonomski politiki so velikosrbski hegemonisti podvr-gavali Jugoslavijo za gotovo popolnoma fašistični Nemčiji. Po uradni statistiki o uvozu in izvozu Jugoslavije je Nemčija stala na prvem mestu. Medtem ko je na primer Jugoslavija v letu 1938 izvozila 138,000 ton meta-lurgijskih sirovin in premoga, je kupovala metale in druge indu-| stinjske proizvode od fašistične Nemčije. Nadalje je izvozila žito in druge na polju pridelane produkte, medtem je pa dober del našega naroda trpel stalno od kroničnega glada. To povezavanje velikosrbskih klik z nemškim fašizmom je napravilo našo državo vedno bolj odvisno od tujcev tudi v političnem pogledu, kar je seveda vodilo v nacionalno katastrofo. To žalostno in težko prošlost so nosili naši narodi v herojski borbi v tej osvobodilni vojni. Nikdar je niso pozabili in mnogo so se naučili iz preteklosti. Preteklost v neslogi je veljjpflfr naše narode dokaj drago. Nekimi in razdvojeni se niso mogli uspešno boriti proti doma-c,m nasilnikom in tujim zavojevalcem. Aprilska katastrofa je pome- niIa za nas nov pouk. Ona je jasno govorila o tem, da bi sa-ena krepka in močna zajedata. katera bi objemala vse južne Slovane, organizirana na spoštovanju pravice vsakega naro-;a zavarovati ekonomski, *u|turni in politični razvoj v svobod, m neodvisnosti vsakega naroda posebej. Samo taka za-"('a «e mogla uspešno upi-fašistični agresiji. To spodnje, Utemeljeno na zgodovin-. '^ušnjah, se je utrjevalo * 'jud.ski zavesti in ona je priponk da se ruši oni lokalni pa-jnotizem in ozek nacionalizem, p j«- bil zapreka pri ustvar-^;no,ne >n krepke zajedni- Nosilc, te velike ideje, za ka-v prošlosti vnemali "J^-Ji sinovi naših narodov, ao J™1*1' v tej vojni najširše na-<>"« mase vseh jugoslovanskih /t l- na «clu z najnaprednejši-' '""kratičnimi silami. Vsi j^""1' ^ Jugoslaviji so se strni-oboroženega bratstva, gjf brit*k* solidarnosti vseh Vsi narodi v Jugo-•JUji *> bili v prošlosti tep--"lifcntrbikih hegemoniji v srbskem narodu najboljšega in Ra zaveznika, '»ni borbi uatvarjcna je f'»va Jugoslavija, katera načelih demokracije, I" -'vnosu in federacije. V r J«' tazvil nov jugoslo-i «inotizem in ljubezen med tem, ko naši borci prelivajo kri in dajejo življenje za svobodo ljudstev. Vsi ti iele, da se povrne staro. Proti narodnim sovražnikom moramo biti na straži; vsako njihovo akcijo moramo uničiti v korenu. V tem mora sodelovati, kakor do zdaj, ves narod in vse organizacije narodno-osvovodilnega gibanja. To za hteva od nas interes borbe in izgradnja nove Jugoslavije. Mora biti danes že vsakemu jasno, da je edina pot, po kateri gre naša nova zajednica, federativna demokratična Jugoslavija, v notranji izgradnji, a v sodelovanju na mednarodnem polju z demokratičnimi silami more zagotoviti vsem našim narodom politično in ekonomsko demokracijo: to je pot nove Jugoslavije, katera hoče zagotoviti vsem narodom srečo in blagostanje. Rezultati, kateri so do zdaj doseženi v notranji izgradbi kakor tudi ugled, katerega uživa Titova Jugoslavija v zunanjem demokratičnem svetu, pokazuje, da ona ne predstavlja sanj nedosegljivih upov. Nasprotno: to je stvarnost, katero v polnem zamahu ustvarjanja grade naši ljudje.—ZOJSA. Kov v IVoím. •tal Mm najdo- Ti ' » Finska kaznovala vojne zločince Sest vojakov obsojenih v smrt Helalnki. Finska. 26. marca.— Na prvi obravnavi proti vojnim zločincem je bilo 87 oseb obsojenih. Nekateri so dobili smrt ne kazni, drugi dosmrtno ječo, dvajset pa je sodišče oprostilo. Med onimi, ki so bili obsojeni v smrt, je šest finskih vojakov. Ti so bili spoznani za krive umora več ruskih vojnih ujetnikov v taboriščih. Masna obravnava je sledila preiskavi po posebnem odboru. Uradno naztUmilo pravi, da se bodo obravnave nadaljevale. V zaporih se nahaja čez petsto oseb, ki so bile aretirane na ob tožbo, da so izvršile vojne zločine. Justični minister Urho Kekkonen je kritiziral sodišče in izjavil, da so nekatere kazni, katere je izreklo, premile. Gotovo je, da bodo komunisti, ki so bili izvoljeni za poslance pri nedavnih volitvah, zahtevali parlamentu drastične kazni /a v< jne zločince. Največje število zločinov je bilo izvršenih, ko je bila Finska v vojni 7 Rusijo. Moskva. 26. marca.—Izvestja, glasilo sovjetske vlade, trdijo, "da oni elementi, ki so pognali Finsko v katastrofalno vojno z Rusijo, imajo še vpliv v deželi, lo pomeni, da se bo borba med temi elementi in levičarsko ljudsko demokratično stranko za oblast nadaljevala." Resnica o osvobodilni fronti Naplaal Tone Fajfar (Tone Falfar."tajnik krščanskih strokovnih unij v Sloveniji in član predsedništva Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, je bU delegat na delavski konferenci v Londonu februarja tega leta. Ob tej priliki je za cerkvene kroge v Veliki Britaniji napisal to važno izjavo. Izgledi so, da bo Fajfar v kratkem v Ameriki in bo imel priliko osebno povedati resnico o položaju v Sloveniji.—Mirko G. Kuhelj, taj. SANSa.) V Proevetl ao dnevne svetov-i in delavske vesti. AU IU> čitate vaak da nT Odkritje in spoznanje resnice, ki bi morala na podlagi našega verskega razumevanja biti zrcalo večne božje resnice, je predmet, za katerega se mora jugoslovansko ljudstvo težko boriti na mednarodnem pozorišču. Več let je moralo preiti predno je resnica o pravem položaju naše domovine mogla prodreti v širni svet—resnica, ki je razgalila vse laži onih, ki so skušali obdržati vsakega in posebno za-padne demokratične dežele pod vplivpm svojih sebičnih interesov. Medtem, ko je zadnje čase svet spoznal resnico o velikih vojaških in političnih uspehih jugoslovanskega osvobodilnega gibanja, pa opažamo, da ostajajo še nekatera vprašanja, ki niso bila razrešena. Nekaj nezaupanja napram novi Jugoslaviji še vedno trdovratno obstaja v zupad-nem katoliškem svetu; nedvomno ga povzročajo drugi vzroki— vsled dejstva, da stališče, ki ga zavzema velika večina jugoslovanskih katoličanov napram narodnemu . osvobodilnemu gibanju, in vloga, ki jo igrajo v Osvobodilni fronti katoličani, še nista zadosti poznana. Skrb za zmago resnice in pa želja pomagati k pravemu razumevanju vseh vprašanj, ki se tičejo nove Jugoslavije, me nagibljete, da podam to kratko pojasnilo o stališču večine katoličanov naše domovine. Po zaslugi nasprotne propagande so katoličani v zapadnem delu sveta pod vtisom, da osvobodilno gibanje v Jugoslaviji ro-prezentira popolnoma komunistični razvoj, kateri postopa sa-mosvojno z vsemi drugimi ideološkimi skupinami in ograža svobodo krščanskega, verskega in kulturnega življenja in razvoja. Pravi položaj se bo najlažje ocenil, če vzamemo za zgled bližnjo mi domovino Slovenijo, ki je poznana za eno izmed najbolj katoliških dežel centralne Evrope, in brez vsakega dvoma je iz kulturnega vidika najbolj ruzvi-ti del Jugoslavije. Od prvega začetka našega narodnega odpora sem sodeloval v vodilni vlogi pri Osvobodilni fronti slovenskega naroda kot predstavnik organiziranih katoliških delavcev, i/i danes sem član najvišjega organa naše narodne oblasti. Znane so ml vse podrobnosti o celem razvoju sodelovanja med katoličani in Osvobodilno fronto, torej lahko predložim najbolj blNtve-ne podatke. Razpad Jugoslavije je spremljal razpad politične stranke, ki si je dotlej prisvajala monopol nad (politično) aktivnostjo kato- WHOOO/L be suae You take mom? uito r*r to THE ftUTCMBR na- ličanov, in to je—81ovonska ljudska stranka; ta stranka jc Izgubila pravico do katoliškega imena vsled svojega sodelovanja z diktatorskimi in fašizmu naklonjenimi vladami stare Jugoslavije. Odklanjala je demokratič- pred uničenjem, ki mu je na načela, katera dovoljujejo ravnost pretilo; istočasno so osebno svobodo, ki Je za kriten-1 ljudske množice pričele obruču-ski smisel ubsolutno potrebna,'ti hrbet voditeljem prejšnjih in se je oprijela načel in nasilja nedemokratičnih strank, ki ao diktature, ki sd od pravega kr- pričeli sodelovati s sovražnikom, ičanskega duha tako odduijena. i Stara strankina gesla so izgu-Nekateri voditelji stranke so po- \ bila svojo privlačnost in učinek begnili v inozemstvo, medtem ko in vsled tega so se kolaborutor-so drugi vstopili v službo faši-'ji posluževali verskih gesel, pri-stičnih in nacijskih napadalcev, j ¿«kujoč na ta način odtujiti ver-Že prve dni okupacije so ao nu katoličane od osvobodilnega sestali zastopniki krščanskih de- Sib«nJ« in »I "hraniti med njimi lavcfv. komunistov, demokratič* nlh narodnjakov ln kulturnih svoj političnih vpliv. Zatem so ustanovili svoje delavcev v Ljubljani, prestolni- kvlzllnške čete ln jih dali so ci Slovenije, in ustanovili Osvo-1 vružniku na razpolago. V te čete bodilno fronto, ki je v kratkem!80 «družili nedemokratične elu-zbrala okrog sebe veliko večino mente iz katoliških in Uberal-Slovencev brez ozira na njiho-ln^ taborišč. Ko jo Italija ka- no še slovenskih katolikov na- prum narodnemu osvobodilnemu gibanju. Veselilo me bo, če bo moje poročilo med katoliškimi krogi pripomoglo k spoznanju našega pruvegu položaju. (Podpis) TONE FAJFAR. —SAN S. Znamenje časa ... Ampak je vprašanje, kam nal nncllaáir lični velebanditi pobegnejo. vo prejšnjo politično in ideološko razdelitev. Krščanski delavci, demokratična kutoliška inteligenca, kakor tudi veliko število vseučiliških dijakov in najširše struje katoliškegu prebivalstvu so pristopile k Osvobodilni fronti. Slovenski kutollča-ni so tudi takoj prevzeli precej najvažnejših mest pri Osvobodilni fronti, v politični kot voju-ški organizaciji. Kasneje, ko smo ustanovili skupne jugoslovanske reprezentativne odbore, so slovenski katoličani zopet dobili precej najvažnejših pozicij. Edward Kocbek je danes minister za pouk pri Narodnem odboru osvobojen ju Jugosluvije uli pri provizorični vludi. (V-novi vladi. ki Je bila po saključku konference v Jalti aoatavllena dne S. marca. Jo Kocbek mlnlater sa 81ovenl)o. Op. prevajalca.) Kaj je bil nagib naa, slovenskih kutoličanov, du smo se odločili zuvzeti tuko uktivnost v osvobodilni borbi? Gnula nas Je predvsem nušu demokratična sa-vest, ki je našlu nujmočnejši odmev med vrstami krščanskih delavcev in je ostulu močna sila tudi med širšimi krogi katoliškega prebivalstvu, in to vzlic dejstvu, du so mnogi bivši katoliški politični voditelji zavrgli vsu demokratična nučelu in so so oprijeli fušističnih navad. Nuš drugi nagib je bil krftčan-akl duh. ki nas je vodil v borbi zu zmugo osnovnih pruvic in človeške osebnosti. Nuš tretji nugib je bllu nušu narodna saveat, tisti občutek, ki je prirojen nurodnjakom vseh narodov. Ti osnovni nugibi so nam po-muguli olajšati težave, ki bi drugače znal«? i/./vuti nasprotovanje zu soudeležbo kutoličanov v Osvobodilni fronti z ljudmi ne-katoliškega prepričanju, posebno s komunisti. Osvobodilna fronta je osvojilu načelo popolne svobode prepričanja, avobode vera ln verskih aktivnosti. Ta princi" je bil postuvljen takoj od zučet. ka in se je izkazal tudi pravilen v svojem pruktičnem izvajanju. Tekom vae borbe, ki traja do msleqa fte Attrl leta, nismo katoličani pri osvobodilnem bodnl ljudje—ml. ki amo storili svojo dolžnost kot Jugoslovani in kol kristjani. "Storili smo to. kar Je bila naš« dolžnost storiti (Lokaš. 17, 10)." Ml katoličani, ki smo se udejstvovall pri osvo* bcdllnl borbi našega naroda, Imamo danes čisto vest, medtem ko oni, ki so nsrod Isdall ln so Iskorlščall verska gasla kol Hit* lerjevl plačanci, ssslušljo resno obtožnico sv. Pavlai "Kajti božle Ime Je oskrunjeno med neverni ki rsdl vas" (Rimljani. 2, 24). To je resnica o stališču Jugoslovanskih katoličanov in |toKeb- Pozdrav iz Belgrada V Belgradu so ustanovili na sestanku, vršečem se 14. januarja 11)48, vseslovanski odbor. Za predsedniki je izvoljen profesor belgrajske univerze Jevren Nc-deljkovič, u za tajniku Radovan Lulič, Clunstvo odbora je sestavljeno ix najuglednejših predstavnikov, kot učiteljev, pisateljev, duhovnikov in javnih delavcev. Namen odboru je, du se bolj podkrepi edinstvo narodov v Jugo-sluviji, du upostuvl vez z ostalimi slovanskimi narodi in da mobilizira vse sil* in sredstvu zu čim hitrejše osvobojenje Jugosluvije, da donele s sodelovanjem z ostalimi svobodoljubeči-mi nurodl popoln poruz fašistične Nemčije. Odbor je vprušul upravo, da polije pozdrave v imenu zborovanju južnoslovunskim Američanom. Pozdrav se v celoti gla- si: Vaeslovtnskl odbor Jugosluvije pošli ju iz svojegu prvegu sestanka, obdržunega v Belgradu, tople bratske poidrave vum in vsem Slovunom v Združenih dr-žuvuh ameriških. V najtežjih časih preizkušenj v nuši zgodovini, ko so nemški imperiullsti ogrožali našo nezu-visnost in obstunek vseh slovun-skih narodov, so umerlški Slovani kot pruvi sinovi svojegu nurodu nudili vso svojo pomoč svojim bratom, kuteri so se borili proti fušist ičnlm zavojevalcem v njihovi domovini, Vi ste razgalili fašistične ugente in kvizlinge, kuteri so se trudili, du bi pose-Juli neslogo med'vus; vi ste po-mugttll slovanskim nurodom v njihovi borbi in podkrepili zajedniško fronto zaveznikov. Mi smo globoko uverjenl, da boste vi nadaljevali z svojimi dobrimi deli, meti tem ko ml od svoje strani posvečamo vse naše silo, du utrdimo prijateljstvo in brut-stvo slovanskih narluHii publiki vsaj onim, ki rNlo«e pri cvtiiličarjih v prihod njih par dneh —-(Adv.) Velikonočne cvetice SE MORA NAROČITI ZGODAJ! e Za vaš dom __ e Za vašo cerkev e Da Jih nosite n« velikonočno nedeljo e Da rasvesellte bo I naga prijatelja Vaš cvetličar t«l«eramiu> naroči evetMee kjarkeli v Amariki Vtlikvtii* mi neilrlta ho J, uprtUi OOLASIffc SK AU KUČITC VASCOA CVCTMČAM4A »KDAJ IZRAZITI. SE Z CVETLICAM va« > »*lht*« mm« •*elk< k|wmi » ftiwlfcl PROSVETA RDEČA KOKARDA Roman iz velike franroske revolucije STANLEY WEYMAN (Nadaljevanj«) Take misli so me obhajale, ko smo se bližali mestu . Ves Nimes je brnel in šumel od neobičajne, živahne delavnosti; množice so se prelivale sem ter tja, vse je nekam hitelo, ta po zabavi, oni po opravku. Opazil sem, da je vsakdo nosil kako znamenje, nekateri trobojno kokardo, drugi—in teh je bilo več—rdečo kokardo v vseh velikostih, od komaj vidnega gumba do obsega ogromne potonike. Opazil sem, da sta se obraza mojih tovarišem ob pogledu na ta znamenja mahoma zmračila. Tudi zvonjenje mnogoštevilnih zvonov, ki so klicali vernike k večernicam, jima ni nič kaj ugajalo. Jaz sem z naslado poslušal njihovo petje, ki se je tako skladno zlivalo v večernem zraku, in sem tako ostal za tovarišema, ne da bi vedel kdaj. Ko smo zavili v notranje ulice, koder je bil promet najbolj živahen, me je odrezala od njiju dolga vrsta voz, za katero je prikorakala stotnija narodne straže. Ko je ta ovira minila, sem bil sam; o baronu in kovaču ni bilo več duha ne sluha. Nič žal mi ni bilo. Prizor je bil zame nov in ta pogled na množico neprestano se menjava-jočih obrazov, vojnikov, seljakov in zalih deklet me je zabaval. Se manjše je postalo moje obžalovanje, ko sem mahoma zagledal nekaj, na kar sem se bil pripravil že v prvem trenutku, ko sem prispel v Nimes. Za rešetko nekega okna v visokem pritličju sem zagledal belo roko, ki je mahala z rutico: koga drugega naj bi se bil spomnil ob tem pogledu kakor Denize! Ko sem potegnil konja za uzdo, je bila rutica že izginila, okno je bilo prazno in brbljava množica okoli mene je hodila svojo pot kakor preje. Nehote sem ustavil konja in s trepetajočim srcem spustil oči na okrog. Nikogar nisem videl, ki bi mu utegnilo biti znamenje namenjeno; a stvar se mi je zdela vendarle čudna. Nisem" se upal verjeti v srečo, da bi bil kar na prvi mah našel Denizo. Ko pa sem iznova obrnil zbegane oči proti oknu, je za trenutek rutica iznova zavihrala v njegovem okvirju. To pot je bilo znamenje tako nedvomno namenjeno meni, da sem brez vsake opreznosti pognal konja skozi množico prav do vrat, skočil na tla in vrgel uzdo dečku, ki je stal pred vhodom. Nisem se ga upal vprašati, kdo stanuje v hiši; z neuče-kano roko sem prijel za trkalo in potrkal. Se tisti mah so se odprla vrata in lakaj je stopil na prag. Ker nisem utegnil premisliti, kaj naj mu rečem, sem stal nekaj trenutkov brez glasu in najbrže prav bedasto gledal nanj. Nato sem ga na slepo srečo vprašal, ali gospa sprejema. Sluga ml je vljudno odgovoril, da sprejema; odprl je vrata in se odmaknil. Ves osupel sem stopil v hišo; in moje strme-nje je postalo še tem večje, ko sem dospel po široki, z belim in črnim marmorjem tlakovani veži in udobnih stopnicah na vrh, ter sem videl, da se vsa notranjost, od resne lakajeve livreje pa do sadrenih okraskov na stropu, odlikuje z najizbranejšo eleganco. Toda nisem se utegnil dolgo ozirati, zakaj sluga je že odprl vrata pred menoj. ^ Z željnimi očmi sem »topil v sobo. Nemogoče sanje so se za trenutek polastile mojega duha in me navdale z upanjem, da mahoma zagledam Denizo—ne več gospodične Saint-Alais, ampak Denizo, deklico, ki me je ljubila in s katero še nisem bil nikoli sam! Toda namestu Denize je brez naglice vstala iz naslanjača pri oknu tuja ženska in mi po kratkem obotavljanju stopila naproti. Ta neznanka, visoka žena resnega in neobičajno lepega obraza, me je radovedno opa- zovala s svojimi črnimi očmi; v nežni lici ji je udarila komaj vidna rdečica. Ob pogledu na tujko sem se jel jecljale izgovarjati, da prihajam nevabljen v hišo. Žena se mi je naklonila. "Gospod se nima za kaj opravičevati," je rekla ljubeznivo: "Pričakovali smo ga in večerja je že na mizi. Gervais, ako izvolite z njim, vas povedo v sobo, kjer se lahko očistite potnega prahu." "Ali gospa," sem okleval, "bojim se, da ne bi zlorabil ..." Mično je zmajala z glavico. "Prosim vas," je dejala in mahnila z roko proti vratom. "Toda moral bi pogledati, kako je z mojim konjem," sem rekel dreveneč od začudenja. "Pustil sem ga na ulici." "Poskrbeli bodo zanj. Dajte, napravite mi radost. .•." Z drobno, a malone zapovedujočo kretnjo je pokazala na vrata. Ves osupel sem jo ostavil. Sluga, ki me je bil pri vedel na vrt, je že čakal pred vrati. Po širokem hodniku me je odvedel v spalnico, kjer sem našel vse, česar je bilo treba, da osvežim svojo vnanjost. Vzel mi je suknjo in klobuk ter mi stregel s spretnostjo dovršenega sobarja. V svoji zavzetosti se mu nisem upiral. Ko pa sem se nekoliko osvestil in odprl usta, da bi ' mu zadal vprašanje, me je poprosil, naj oprostim, češ, gospa mi bo vse sama pojasnila. "Gospa . . .?" sem dejal. Moj pogled je izražal pričakovanje, da on spopolni vrzel. ^ "Da, gospod, gospa vam pojasni vse," je odvrnil, ne da bi trenil z očmi. Ko je videl, da sem pripravljen, me je spremil nazaj, a v druco sobo, ne več v tisto, kjer sem bil prej. * Ko sem stopil vanjo, sem se vprašal, ali ne sanjam; zakaj o tem, da stojim pred razrešitvijo uganke, nisem mogel dvomiti. Razen mene ni bilo v sobi žive duše. Prostor je bil dokaj velik in je imel tri visoka, ozka okna, izmed katerih je bilo eno odprto, tako da je udarjal v sobo pocestni hrup. Drva so počasi gorela v velikem kaminu z marmornatimi stebri; v kotu sobe je stal klavecin, harpa in stojalo za note. Bliže pri oknu je bila majhna, mično pogrnjena okrogla miza, osvetljena s svečami v starih srebrnih svečnikih; onkraj te mize ie sedela gospa. "Ali vas zebe?" je vprašala z izrazom velike ljubeznivosti v glasu in obrazu. "Ne, gofcpa, hvala vam." "Tedaj lahko sedeva za mizo." Tako govoreč mi je pokazala mesto. Z začudenjem sem opazil, da je bilo pogrnjeno samo za dva. Ko je gospa videla mojo zadrego, je lahno zardela in ustnice so se ji skrčile, kakor bi zadrževala nasmešek. Toda rekla ni niti beaedice. Temu, da bi si bil ustvaril o njej kako nelaskavo mnenje, se ni upirala samo mirna neprisiljenost njenega vedenja, ampak tudi obče lice njenega stanovanja, gosposko razkošje, ki jo je obdajalo, in celo resna dostojnost dvornika, ki nama je stregel. "Gotovo imate danes dolgo pot za seboj?" me je vpiašala in njeni prstki, s katerimi je drobila košček kruha, so nervozno zaigrali, med tem ko so se njene oči zdaj pobešale k mizi, zdaj malone proseče upirale vame. "Iz Saveua prihajam, gospa," sem odvrnil. "Glejte, glejte! In kam ste namenjeni?" "Samo do tod." (Dalje prihodnjič.) Spomini Krištofovega Pepžka Josip Suchy V mekinjskem borštu (Nadaljevanje.) Marsikaka veverica nam je padla v roke in tudi marsikak krvav prst, v katerega se je zagrizla brzonoga glodavka, je bolel, da si' je Pepček večkrat J<>-kaje vrnil v naročje mile stare mamice. Nekoč nas je borštnar pogrun-tal. Dal je smreke, ki ao imele vidite znake naše plezalske u-motnosti, od tal v višini treh do štirih metrov okrog in okrog na debelo namazati a smolo. Ni mu bilo treba dolgo čakati. Evo nas petorlce! Ilajkov Fuks je bil prvi na smreki ln v —- smoli. Tudi nam je kmalu zmanjkalo tal ln v tiatl višini smo tedaj vsi viseli — prllimani. Dočim se je meni In Trščanovemu Pepčeku posrečilo, da ava se urno i/ne-bila hlač in jih prepustila nemili smoli, so bili drugi manj okretni. - • "Holtr je zavpit logar in kakor prllimani (saj so res bili') ao obviaeli na smrekah v*l trlj naši pajdaši — žrtve neusmiljene smole. Pa udri, udri s šta-berlom po zadnjicah, tla so se kar iskre kresale ter se plaho skrivale ptice. Bog mu oprosti! Hlodi Po Bistrici so dan na dan plavali hlodi, ki so jih spuščali v vodo sekači tam gori pod Mo- Every'drop of fat la aa** at the AAP Convalescent Cantar, Pawling, N. Y. Here, Cpl. Koy Baaks, «rdi cook, helpe second cook Pvt. Eugene Ölender drain fat from euet. Approximately 200 pounds of fat are aaved In the Center every month.fV MMB^HMg kateri smo stali v vodi, jame sama od sebe premikati proti jezu. Sveščev je bil namreč tako neroden, da je hlod, ki je ležal počez čez druge ter-tako s svojo težo oviral plovbo, na ta način uravnal, da so se zdajci vsi čoki začeli pomikati navzdol — in mi ž njimi. Naše vpitje, ki je sledilo ne-zmiselnemu početju, je bilo na vso moč obupno in presunljivo. Minuto pozneje smo bili že vsi pod jezom v peneči se vodi, kjer smo se z debli vred vrteli okrog svoje osi. 'Sreča je bila, da smo se krčevito držali vsak svojega hloda, sicer bi danes teh vrstic ne mogel napisati. Po hudem naporu smo slednjič vendar zaplovili k obrežju ter se tako rešili pogina. Bog se usmili! Ta nezgoda nam je ta šport povsem zagrenila. '.M 7 Kako tem jo izkupil, ko tem žgance kradef "Pepček vstani, nesnaga ti zaspana!" me je budila in kregala stara mamica ... ob štirih zjutraj. "Oh mama, dajte no mir!" -r "Precej vstani, boš nesel žgance na njivo." Kaj sem hotel, moral sem se vdati v usodo. Ves krmežljav sem prilezel v kuhinjo, kjer mi je dekla pripravila košarico, v kateri je stala tik sklede z žgan-ci, ki so bili na debelo politi z ocvirki, skleda z zeljem in liter vina. • "Boš mogel nesti?" me je vprašala mama. Da me ni vprašala, bi bil gotovo zavrnil težko breme, tako pa sem se le hotel postaviti, češ, Krištofov Pepček, pa ne bi zmagal. — Pot, ki je vodila moje kratke in drobne korake do cilja, je bila skorej pol ure dolga, tja pod Podgorsko cerkev. Ker je slastni vonj žgancev le preveč prijetno udarjal v nos, me je zavedla izkušnjava, da sem se spotoma lotil zgoraj ležečih ocvirkov z žganci vred. Tlačil sem si jih v usta, da se je kar cedilo po bradi. Pri tem opravilu me zaloti stari Jernej, ki je bil pri nas za velikega hlapca. Zagledal me je že oddaleč ter mi prišel naproti,, da mi pomaga nesti malico. "Oh ti nepridiprav ti, saj nam boš vse pojedj}, ti zverina ti snedena!" Vzel mi je torbico iz rok, jo postavil z eno roko na tla in z drugo držal mene, da mu nisem mogel uteči. In pošteno me je naklestil. "Boš še žgance kradel, kaj?" — "Oh, saj rte bom." "Le počakaj, bom že stari mami povedal, kakšen si!" Tedaj pa sem se zavedel zločina, pokleknil som pred Jernejem ter ga za božjo voljo prosil, naj ne pove nič stari materi. In dobra duša Jernej — je primanjkljaj žgancev vzel nase. V Velesoverti Velesovo je prijazen kraj, kjer stoji kraj samostan in slovita romanrska cerkev. Takrat je bila še zelo obiskovana. Lim-barska gora, sv. Višarje in Velesovo so bile tri božje poti, katerim se tiste čase ni smela izogniti nobena pobožna in bru-mna ženica. Ni tedaj čuda, če sem se neko krlco v podkožju kamniških pla-nin. \ Za smodniinico sredi pota med Kamnikom in Strajnami je' bil takrat edini jez, ki je oviral svobodni tek mrzle Bistrice. Nad jezom so se kopičili hlodi drutf na drugem ter čakali, da Jih dalje čez je odnese poplava ali jih potegnejo drvarji z dolgimi železnimi kljukami, ki so Jim rekli "mački". Ta furtelj "smo poznali tudi mi. Več hlodov smo bili že potisnili preko jeza v deročo vodo, kar se plavajoča gomila lesa, ob sn P11 '■S1™roeml«od far paid dal, \»JZ JZÏ Ary Vapiub. .»d mr e JEtfueSve < rit »na «r Mae end »wu iiriH HmmWit m* cap, *ed s .portal A na y uj£ae ae «Tcm^mI^ 4M ameriški družinski koledar Letnik IMS vaebujo sedemnajst pripovednih spisov, petnajst pesmi, sedomnajst raznih opisov, nekateri Is zgodovino ameriških Slovencev, trt članke ln razprave, rasno koledarake In drugo podatke ter nad šiiridosot slik. Prvs alovenska knjiga v Amorlkl. v katori so spisi a bojišč osvobodilno fronto v Sloveniji. Koledar stane $1.25 Naročila sprejemat • PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave.. Chicago 23, III, lepo jutro zarana v spremstvu stare mamice odpravil tja tudi jaz. Pram Miško, ki ga je ravnal hlapec Jernej, je ponosno dvigal v vis svoje uhlje ter pozorno (takrat konji še niso imeli pla-šnic) motril okolico češ "glej, glej Krištofovo mamo pa Pep-čka bo treba že malce previ-dneje voziti." S pramom sva si bila namreč dobra prijatelja. Miško ni potreboval biča, kakor tudi jaz ne, zakaj čim bi se kdo predrznil naju udariti, sva se le še bolj zakrnila v divjo in neukrotljivo trmo. Za kočijo odzad je Jernej pritrdil precejšnjo kopo sena in pod sedež je spravil ovsa, ki bi zadostoval kar za tri konje. Stara mama pa si je v torbico nadela pet prekajenih klobas, nekaj rebrc in cel hlebec kruha za 20 krajcarjev. Tudi nekaj brinovca je bilo za po poti. Hi-hot! in Miško je potegnil, da sem skoraj padel na zobe. V dobri uri smo bili vsi čili in zdravi v Velesovem. Jernej je Miška spravil v hlev ter mu nasul ovsa in sena, da je sosedni konj kar zavistno obračal svoje velike oči na došleca. Jaz pa mama sva se kar naravnost napotila v cerkev, zakaj skrajni čas je bil, da pohitiva, ker je bil skoraj že evangelij na vrsti. — Po končanem opravilu sva šla trikrat okoli velikega oltarja ter sva vsakikrat položila v pripravljeno košaro po en voščeni ofer, jaz tri konjičke, mama pa dva Jezuščka in sv. Nežo. V zakristiji je imela stara mati gotovo poseben privilegij, zakaj izven nje nisem videl tam nobene romarice. Tam so mama dali za maše. Ker so bile tisti dan odprte katakombe pod cerkvijo, sva po vijugastih stopnicah stopicala nizdol tudi midva. V teh katakombah je bilo deloma v stenskih vdolbinah, deloma ob zidu nešteto krst, vse odprte. Menda so tam v starih časih pokopavali nune iz nekdanjega samostana. Še danes se spominjam, kako me je sprelet^la groza, ko sem zagledal V krsti ležečega duhovna z baretom na glavi. Kakor KAKO PRITI DOMOV Z Eksfra Red Points! PomalU. da mmI* kano povabljen« masti k masar |u. Dobili bost« dv« rdatl to«ki kot darilo ta vsak funt. 8pravtjajt« porabi]ano mul ■a Bolno r ion to! T TOREK, 27.Manni sem bil že radoveden ^ dotaknil mrličeve obleke ? 1 ae je - čudo - vdala » ko da Je prodrl skozi obleki kar je b'ilo pod njo. 15 "Ježeš, mama", sem 2 pokazal na prst, ki je 2 * mrtvecu. cal v Mumificirani mrtveci so ki kakor v palermitanskih kiT kombah pod vplivom ,uht zraka v grobnic! ostali ne*n? menjeni, kakor so jih predP* nego dve sto leti položili k v^ nemu počitku, samo z ra£ ckom, da so na videz žiVa \Z pla bila zgolj — pepel. Stara mama se je ozrla po ljudeh, ce me ni kdo videl Z prijela za roko ter jadrno pohi tela proti izhodu. V mežnariji je potem dala še za eno mašo — za pokoro Nekam tiha je bilu vso pot M klobase jej niso teknile, amu dva požirka žganja si je prho. šctla. Zato- sem se pa jaz bol: podvizal ter spravil kar dve klobasi v prostorni želodeek. (Dalje prihodnjič) Razni mali oglasi POZOR—Ako hočete vedeti, kje u, kako se lahko dobi dobro farmo v kalifornijske klime, ter drugi farme po nizki ceni, vprašajte na 1824 W Dickens Ave.—Ob petkih cel dan-, v soboto in nedeljo pa le do 1. po. poldne. 4 SOBE BUNGALOW moderna hi, ša. Garaža in Vi akra zemlje, m Milwaukee in Greenwood. Bittersweet 8959. MOŽ IN ŽENA za splošna hišni dela. Svoje stanovanje in dobri plača. Delaware 9540—849 N. Michigan Ave. $50.00 NAGRADE ako nam naznanite nekoga, ki imi dobro karo na prodaj. Ali pa j« kupim vašo karo in vam plačan) $50.00 posebej'v gotovini. Tol. Se«ley 0607 Po 6. uri P. M. Juniper 7810 » DELO DOBE HIŠNICE m "JANITRESSES Ženske za čiščenje Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. ura zvečer. Vojno nujna industriji. Rabimo tudi pomočnice v jedilnici VPRA&AJTE pri: ILLINOIS BELI TELEPHONE COMPANY "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redne konvencija se lahko naroči aa Ust Prosveto la prišteje eden, dva. trt Iliri ali pet članov la ene druilne k eni narot nlnL List Prosveta stane sa vse enako, sa ¿lana ali nečlane M 00 sa ono letno naročnino. Kot «a člani še plačajo pri asosmentu f 1 JO m tednik. M lina to prišteje h naročnini. Torej seda) nI vsroka. reči da jo list predrag sa člane SNPJ. List Prosveta jo vala laatolaa la gotovo jo v vsaki družini nokdo. ki bi rad čital Ust vsak dan. Pojasnilot—Vse!?j kakor hitro kateri teh članov preneha biti čUn SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo sahtaval sam tvoj Uit tednik, hode moral tisti član iz dotične družine, ki jc tako skupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravniltvu lista, ln obenem doplačaU dotično vsoto listu Prosveta. Ako tel« ni stori, tedaj mora upravnlltvo znižati datum za to vsoto naročniku Cone listu Proaveta )oi Za Zóruft. drševe in Kanado SUIS 1 tednik in. S tednika ln J tednike in.______:_ 2.40 4 tednike in_______1.20 5 tednikov in________ niš Za Evropo Jo._ Za Chicago in okolico )• 1 tednik ta.------- S tednika ta-------- 3 tednike ln 4 tednike in ~ I tednikov in... J7fc - Ml -Ml . J* - 171 - 1Ü Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarla d Mener Order v pismu In si naročite Prosveto. list ki Jo vaia lastnina- PROSVETA. SNPJ. 24*7 So. Lawndale Ave. Chicago 23. IlL Priloženo poiiljam naročnino sa Ust Prosveto veoto S L I no-----------CLdrafttvaftt* IVaslov » Ustavita tednik In ga pripišite k snoJI naročnini od »i"1*™ članov moja družina: -------------CL društva *t —-- ---------------------Ci druátva ------ ----------------CL društva àt —--- ČL društva lt- Nov naročnik Q