m m
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY	"Atttttiratt lOttt*''
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
NO. 58
CLEVELAND. OHIO, MONDJ
iY 17th 1920
LETO XXIII. - VOL XXIII.
Pes je bil vzrok umora osem oseb
Washburn, N. D. 14. maja, Pred nekaj tedni smo poroča li, da so našli v neki samotni hiši blizu Turtle Creek osem oseb umorjenih, in da je ostal le najmlajši otrok družine Jakob Wolf pri življenju. Sedaj so prišli silnemu niprilcu na sled. Farmar Hen Layer je priznal pred šeri-rom, da je dne 22. aprila umoril farmarja Jakoba Wolf, njegovo ženo, pet otrok in hlapca. Takoj ko je farmar izpovedal svoj zločin, je bil obsojen na dosmrtno ječo.
Vzrok umora osem oseb je bil neki — pes. Pes farmarja Wolfa se je spopadel pred davnim časom s psom farmarja Layer in ga obgrizel. Tega Layer ni mogel pozabiti, in sklenil je maščevanje. Layer je pripovedoval, da je 22. aprila se napotil proti far mi Wolfa, nakar ga je Wolf pozval, da se pobere s farme. Ker se je Layer branil, je šel Wolf po svojo dvocevko. Layer pa je zgrabil za njegovo puško in mu jo skušal izbiti iz rok. Puška se je medtem dvakrat sprožila. En strel je ubil Wolfovo ženo, in drugi 13 letnega farmarskega po-
Imočnika. Konečno je puška ostala v rokah Layerja, ki je ki v sobo in vzel več krogelj. wolf je medtem zbežal proti Sjkednju, Layer je streljal za njim in ga zadel v hrbet. In < ko je že na tleh ležal je še enkrat sprožil v njega. Layer je potemihitel proti skednju, kjer so ga dve dekletci, stari 7 in 9 let na kolenih prosile, naj jim prizanese. Ustrelil je obe. Medtem je zaslišal v hiši jok treh malih otrok, starih 2, 4 in 6 let. Dva izmed otrok je ustrelil, tretjega je pa s sekiro ubil.
onovne primarne volitve v avgustu.
i
D,
Italijanske lire in nemški lujskači so povzročili 24. apr. smrt in velike nemire v Ljubljani
Nastop trgovske zbornice v stavki
Meseca avgusta\sc^ršiJo ponovne primarne ^plitve, i Db teh volitvah treba izbrati kandidate za kongres in razne druge državne urade. Hud boj se je vnel med raznimi kandidati za kongres. Posebno hud bo boj v 21 congresnem okraju/Ta okraj zastopa sedaj kongresman John J. Babka, rojen/ Čeh, ki e jako vestno izvrševal urad congresmana. Njegov nasprotnik je bivši kongresman (obert Crosser. - Babka bo imel za seboj demokratično stranko, in volivcfštovanske-ga pokoljenja bodejcf gotovo glasovali za njega/; in ti so skoro v večini. V 21. kongresni okraj spadajo vardef: 5, 6 (razven precinkta T), 12, 13, 14, 15, 16, 17 in prefinkti A, B, F, G, K, L in Q od 11. var-de. V ta kongresni distfikt spadajo vsi rojaki, ki stafiu-ejo v Newburgu.
V 20. kongresnem dfctrik-tu, kamor spada varda 2ji Itr 10, kjer je največ Slovencev, bo zopet kandidat sedajni congresman Charles A. Moo-ney. Njegov nasprotnik pri primarnih volitvah bo demokratični kandidat Stephen Young, bivši državni poslanec in pomožni county pro-sekutor. Republikanci v tem okraju ne bodo postavili kandidata, ker je okraj dosledno demokratičen. Oba, Mooney in Babka, sta gjasovala proti takozvani Cummins postavi, ki prepoveduje štrajk, in sta torej glasovala v soglasju z delavskimi interesi. Objed-nem sta vselej glasovala proti prohibiciji, in sama vložila več predlogov proti njej, pa sta bila seveda poražena. O-ba sta zvesta pristaša Wilso-na ter velika prijatelja Jugoslovanov. ,
V soboto, 24. aprila je bil aretiran v Ljubljani g. Rud. Golouh in dr. Lemež, dva boljševiška voditelja med Slovenci. Aretiran je bil nada lje tajnik "Splošne žel. organizacije", Josip Petrič. Z italijanskim avtomobilom pa je pobegnil iz Ljubljane inženir D. Gustinčič, boljševiški vodja. Lahi v Trstu so bili največji prijatelji Gustinčiča. Dokazano je, da je Guštinčič za laške Iire prodajal Slovence laškim boljševikom.
Iz domovine so dospeli prvi časopisi, ki poročajo o dogodkih v Ljubljani, kot so se vršili dne 24. aprila. Kolikor se more objektivno dognati iz slovenskega časopisja, so boljševiški voditelji med Slovenci, s pomočjo italijanskih lir hoteli zanetiti vstajo med delavstvom, katerega so na-hujskali proti vladi. Golouh, čden glavnih komunistov, je •pdbegnil'z italijanskim avto-bobilom v Trst, potem ko so odkrili pri njem dokumente, da je bil v zvezi z Italijani. To se je zgodilo 24. aprila. Kot se more dognati, so bili dogodki 24. aprila direktna ali indirektna posledica želez niškeg%štrajka, in komunisti so izrabili položaj tako, da je bilo 12 ljudi v Ljubljani ustre ijenih, a 21 ranjenih. Rabuke seje udeležilo kakih 3000 oseb, in glavni spopad se je vršil pri Leonišču v Ljubljani. O tem poroča "Slovenski Narod" z dne 27. aprila slede če:
"Mase ljudi so se valile iz mesta proti tramvajski remi-zi ter so zasedle goste vrste ves prostor od Leonišča dalje proti garnizijski bolnišnici, tako da je bila vsa Zaloška cesta napolnjena. Okoli 8. ure dopoldne je prišla
pred Leonišče, na strani, kjer
r ..i u .»«_•____*!„.»»
—	Ali ste že kaj takega slišali? Ne, to je pa že od sile. Toda mora že biti tako. Nobena stvar ni brez pomena na svetu, noben veter ni tako slab, da ne bi komu dobrote pihal. Pretečeni teden je imela organizacija inženirjev zborovanje, pri katerem je
S>voril prof. F. B. Gilber ilbert je dejal da so lenuhi jako koristni človeštvu. Dejstvo je, pravi profesor, da lenuhi vselej izberejo najlažje delo, ali ga pa tako naredijo, da imajo najmanj truda. In te navade lenuhov je tfeba študirati. Kajti lenuhi so pridnim delavcem vzgled, kako se da delo hitro in na lahek način opraviti. Nekateri se matrajo in matrajo, pa ne spravijo ničesar skupaj, lenuh pa pogleda delo, in se ta-kpj domisli, kako bi najlažje delo naredil. Torej — posnemajte lenuhe!
—	In sedaj pride zopet kruh na vrsto. Ne bo dolgo, pa bo-demo brez kruha ali pa bode-mo plačevali kruh; ca trAt mo črni. Prišla je unija pekov in zahteva od $10 do $15 več plače na teden, sicer za-štrajkajo. Kaj si hočemo. Hlebec kruha velja sedaj 17c. za -funt in pol težak hlebec, po novem bo pa 19 do 20 centov. Peki dobivajo sedaj $35, $38 ali $40 na teden, kar je odvisno od dela. Po novem bi prišli na $55 na teden. Ob-
kiinstvo bo pač zopet seglo v
r^lep in — plačalo, kot plačuje vedno.
* — Cene Liberty bondov so: Prvi $85.00, drugi $84.20, tretji $88.14, četrti $85.06, pe
Toda demonstranti So čimda-e huje pritiskali tp kordon. prva so prednji d« mase se hoteli bratiti z orožniki in jih prosili naj jim izroče puške, ko pa orožništvo ar hotelo odnehati, so postni nasilni in začeli vzklikati:? Ubijalci naroda! Vladni pfiVrženci! "Kljub temu so pa redarji in orožniki pomirjevalno uplji-vali na Jjudi. Tudpreznejši in pametni stavkarji, delavci, so pregovarjali druge, naj bodo mirni in odidejolMed tem časom so nekateri po stranskih ulicah prispeli prožniške mu kordonu za hrl#t Vzklikali so:" Dajte nam orožje! Vam nič ne naredirtJol" Neki visok delavec ni zgjabil treznosti in je miril nlfiujskano množico, še celo siojo ženo je podil domov kuhat kosilo, toda množica je podlegla kriku hujskačev. Prijemati so začeli za orožje posameznih orožnikov. Tako je nekdo pri jel z obema rokama za kara-binko orožnika Mirka Ušaja. V istem trenutku m je nekdo iz množice ustrelil orožnika v desno nogo. Tudi četo-vodja Kopriva je tyil ranjen. Ko so se čuli streli; je pričela množica še nasilneje prodirati proti orožnikom* Orožništvo je v tem kritičnem trenutku rabilo otožje v samoobrambo, in prišlojedo tragičnih dogodkov. OTllanfh je bilo 30 strelov. Množica se je nato razkropila na vse strani v divjem begu. Mrtvi so:
1. Franc Gorenjec, 31 let, strugar, strel v glavo. 2. Josi-pina Hočevar, 5 let stara, oče jo je držal v naročju. Strel v glavo. 3. Alojzij Saga-din, 36 let star, strel v hrbet, pljuča in čeljust. 4. Fran Ster le, nadpremikač juž. železnice. 5. Jakob Černe, 28 le star, delavec kemične tovar
I— The Garfield Banka je zvišala kapital za $100.000. Delnice se prodajajo po $150.
—	šola za državljanstvo v Colinwoodu se vrši vsak torek in četrtek zvečer ob 7. uri, nakar se opozarja vse rojake v Collinwoodu. Pouk se vrši v cerkveni dvorani. V šoli poučuje Mr. Frank Tomič, ki je jako zmožen tega posla in se trudi, da vsem rojakom postreže s temelj itom poukom. Sedaj je v šoli kakih 25 učencev, želeti pa je, da jih je najmanj 100. V Collinwoodu je (Svolj rojakov, ki so zreli za državljanstvo, in šola jih bo najbolj pripravila za to.
—	Dne 4. julija se vrši v Slovenskem Domu v Collinwoodu veselica v korist žup-ne cerkve in šole v Collinwoo du.
. V Huron Rd. so pripeljali nekega pijančka, ki se je nadihal preveč rozenžeka. Položili so ga, na operacijsko mizo, da ntu izpumpajo alkohol iz želodca. Ko je pa pi-jančck zagledal pumpo, je planil z mize invbežal iz bolnišnice. Dasi so strežaj hiteli za njim, pa ga niso mogli več dobiti.
—	"Za božjo voljo, pojdite hitro na banko, ker v enem tednu bodo vse banke falira-le", sta rekla dva lopova na 50. cesti Manujočemu Percy Washing** "»j. Mož se je res ustrašil, hitel je na banko, kjer je dvignil $395 in jih dal "spraviti" obema, dobrima svetovalcema. Ta dva sta tako spravila, da Washington ne najde več denarja, in je naprosil policijo naj mu poma-
je gostilna "pri Majarončku", 27. orožnikov in 6 redarjev, ki so imeli nalog nikogar spu-stfti v mesto. Demonstrantov je bilo kakih 3000. Ker so stavkujoči hoteli v sprevodu korakati v mesto, je straža formirala kordon. Orožništvo je nabasalo puške ter napravilo fronto. Policijski organi so množico opozarjali naj ne gredo v mesto in naj gredo izven Ljubljane. Skozi kordon so spustili le mlekarice.
nes. Zadet v srce. 6. M, Kuhar, sprevodnik, 31 let, oženjen. Strel skozi Hrbet v pljuča. 7. Pavel Rebolj, poslovodja. 8. Franc Strniša, delavec pivovarne. 9. Franc Kramar, 26 let, zidar, prestreljena glavna žila. 10. Peter Kavčnik, ključavničar/ -star 41 let. 11. Franc Pangerc, kjučavničar, 32 let. 12. Maks Ježek, tapet-nik, 25 let. Ranjeni so: i. Ivan Zalaznik, 56 let, desno pleče in rama, 2. Anton Hri-
bernik, 24 let, strel skozi jetra. 3. Martin Školč, 30 let. 4. Franc Arnšek, 48 let, delavec pri Samassi. 5. Ivan Klop čar, 18 let, žila prestreljena. 6. Jos. Zor, 21 let, ranjen v pleče. 7. Štefan Kavčič, 30 et. 9. Anton Židan, delavec už. žel. 38 let. 10. Ferd. Ha-cin, 22 let. Strel v debelo črevo. 11. Fr. Stranščak, 24 let, zavirač juž. žel. strel skozi Že odec. 12. Ed Ladiha, 18 let, kovinar, strel skozi prsa. 13. Stan. Spreitzer, 31 let, pleskar. 14. Leopold Somrak, 29 let, zavirač žel. 15. Leop. Šolar, 31 let, železničar. 16. Ernest Kastelic, kurjač, 17. Ivan Velepič, 24 let star. 18. Ivan Valjč, kurjač, 33 let, oženjen. 19. Marcel Toma-žič, teško pohojen od ljudi. 20. Mirko Ušaj, orožnik rojen v Gorici. Poškodbe s kamnom, palico in strel v nogo. 21. Ivana Detelja, delavka, 28 let, samska. Zadeto v desno stegno. Ona pravi, da se je postavila v prednje vrste, ker so stavkujoči dali ukaz, naj gredo vse ženske naprej, češ, da ženskam ne bodo orožniki nič naredili.
Kot se naznanja pozneje, se je po teh dogodkih Ljubljana mahoma pomirila. Vodi telji, ki so ljudstvo nahujskali k uprom, so pobegnili iz Ljub Ijane ter zapustili ljudstvo, dbčim je vlada druge aretirala. Trije so pobegnili v Trst. Zmernejši delavski voditelji so takoj drugi dan po teh dogodkih pričeli obravnavati z vlado glede zopetnega miru. Železničarji na stavki, v starosti 22-38 let, so bili poklicani k vojakom a drugi so pričeli z delom. Natančnejših obvestil še ni, ker časopisje neredno prihaja, toda priobčimo takoj kakor hitro dobimo. Značilno je to, da so se kolovodje demonstracij takoj po teh dogodkih skrili ali pobegnili in da ostali ne prevzamejo krivdo za dogodke ter se zgovarja eden na druzega. Med voditelji demonstracij je bilo tudi mnogo Nemcev i z Gradca, ki so se umaknili, kakor hitro je bila demonstra cija gotova. Tako so voditelji pobegnili, in kdo bo odgovoren za mrtve in ranjene?
Nekaj resnice o razmerah v Rusiji
Zveza delavcev se prltoiu-., Washi t l5 maja p^.
nart nn^f»tif>m I rcmvske . .. JP. * . .... ' —
je nad početjem Trgovske zbornice radi njenega nastopa napram štrajkarjem železnic. Kot se je izjavil Frank 0'Rourke, predsednik štraj-kujočih Železniških uslužben cev, je mnogo štrajkarjev poiskalo dela v tovarnah, toda kakor hitro so v tovarnah dognali, da so to železniški štrajkarji, so jih odslovili od dela, z izjavo, da je delo na železnicah bolj potrebno kot v tovarni, ker tovarne ne morejo poslovati, ako železnice ne vršijo prometa. Unija stav karjev je zagrozila, da če Trgovska zbornica ne bo prenehala s to navado, da bodejo zaštrajkali vsi železničarji, na potniških in tovornih vlakih. Trgovska zbornica pa izjavlja, da ni resnica, kar trdi 0'Rourke, pač se je priporo čalo tovarnam, da jemljejo na delo delavce, katerih se ne more uporabiti na železnici, ker je jasno, da ako ni dovolj železničarjev, da tudi tovarne ne morejo poslovati. Pričakuje se pa, da bo menda železniški §trajk kmalu končan. Železnicam se bo dovolilo 30 p ročen tn o zvišanje tovornih cen za prevažanje blaga, in potem dobijo lahko tudi železničarji kar zahtevajo. Da bi štrajk na že-eznicah še dolgo trajal, je skoro nemogoče, ker bo kma-u vsa dežela trpela od tega.
OGROMNA TATVINA ŽGANJA.
Chicago, 16. maja. V soboto so neznani roparji napadli zvezino skladišče zaplenjenega žganja in odpeljali žganja v 10 trukih, vrednega pad $600.000, torej nad pol milijona. To žganje je zvezi-na oblast zaplenila pri raz^h osebah tekom zadnjiii dvcti mesecev in je žganje spravila, da ga ima kot dokaz, ko pride sodba. Sedaj te osebe, njih 200 po številu, niti tožene ne bodejo mogle biti, ker je zginil "dokaz njih krivde".
—	Poročila sta se Paul Gor-šak in Olga Jurkovič. Bilo srečno l
—	Prvič odkar je bila progla sena vojna in sklenjen mir, je v enem tednu prišlo iz Evrope več naseljencev kot odšlo. Naselniški ur Id poroča, da je pretekli teden dospelo v new« vorško luko 12.500 naseljencev,' a odšlo jih je samo 3400.
—	Fr. Praznik se zahvaljuje U. S. Relief Shipment, ker je zaboj podan v uoa.evino, dospel tja v redu in nepoško-
SAME ŽENSKE, JOJJOJJOJ!
Mestece Jackson se nahaja v državi Wyoming, in tam so se vršile pred kratkim volitve. Volivci so imeli odločiti o dveh Brankah, na eni strani so bili sami moški kandidati, na drugi pa same ženske. In zmagale so Ženske, na celem polju. Niti en sam mo-žicelj ni prišel v urai. Moški so bili poraženi 2 proti 1. Politična borba se je vršila v znamenju ženskega in moške ga spola. "Slabše polovice" so bile enkrat močnejše, in sedaj praznujejo ogromno zma go. Vsi možje morajo iz uradov, katere zasedejo ženske. Za župana je bila izvoljena Mrs. Rose Crabtree. Njen mož j t tudi kandidiral za župana na moškem tfketu, toda hlače je dobila ženska. Poroča se, da bodo moški ztftraj-kali in pobegnili iz mesta, da Ženske same sebe vladajo. Mestece Jackson ima 300 pre .livalcev, leži južio od Yellowstone parka ter je 75 milj oddaljeno od že^Htepo
w.«iv>	f
MIR Z AVSTRIJO PODPISAN.
Iz Belgrada, se pod datu-nom 11. maja poroča, da je regent Aleksander podpisal mir z Avstrijo, Bulgarsko in Nemčijo.
Pismo ima pri nas Ana Čampa.
Slovenska Dobrodelna Zveza je prejela te dni od notarja g. Jožef Rohrman, iz Kostanjevice ufadno potrjeno pooblastilo od ameriškega konzula v Belgradu za izpla-čitev smrtnine pokoj, sobra-ta John Pirnar, član dr. Blec št. 20. SDZ v Newburgu, k' je umrl 7. novembra, 1918.
Notarska listina je bila že narejena meseca sept. 1919, in meseca marca 1920 je bila šele potrjena v Belgradu, maja je pa prišla v Cleveland. Iz tega se vidi, kako gre vsaka stvar počasi naprej po celem svetu, najsibo tukaj, ali pa v starem kraju. Pa so nekateri hoteli, da bi 4000 boks z milijonom funtov prenesli preko luže v enem mesecu. Danes je po celem svetu zamuda, zamuda, kot je le ne pomnimo
kovnik Edward W. Ryan, ameriški zastopnik RudeČe-ga Križa, ki se je mudil dalj časa v boljševiški Rusiji, kjer e skrbel za revne in pomoči >otrebne, se je pravkar vrnil Zjed. države. Polkovnik Bryan je popolnoma nevtralna oseba v zadevi boljševizma, kateremu ni niti naklonjen, niti sovražen. Raditega more poročati precej stvarno, in je on edina oseba, ki je reži vel vse burne dneve v tusiji pod boljševiško vlado, ki more stvarno, nestrankarsko poročati o! razmerah v slovanski Rusiji, ki ječi danes pod jarmom židov-bolj-ševikov. Kar je polkovnik Ryan poročal, so nekako pol-uradni zapiski državnega de-partmenta ameriške vlade. Polkovnik Ryan poroča:
"Brez pomoči od zunaj, mora nastati v Rusiji tekom 6 mesecev prava zmeda. Ma-terijala za izdelavo teh ali onih predmetov ni v Rusiji nikjer. Zemlja je bogata dovolj, toda razven onih, ki so prisiljeni od biča boljševikov, se ne ljubi nikomur delati. Glavni cilj ljudstva je skrbeti, kje se bo dobil vsakdajni živež, da ne umrejo od lakote. Boljševiški uradniki so sa mi priznali, da bo posebno transportni sistem povzročil >adec sedanje vlade. Ceste v Moskvi in Petrogradu so "ne
Stranka suhih naznanja ogromne programe za jesensko volitev. Prišli bodo pred narod s številkami, namreč eako silno bogati so postali judje, odkar je nastala pro-hibicija. Vsakdo ima denarja na kupe, več denarja se porabi za lepe obleke, čevlje, siromaštvo je zginilo, itd. Ne vemo ali so prohibicijonisti slepi ali hudobni. Kdo je postal bogat radi prohibicije? Oni, ki prodajajo skrivej pijačo po $50 al! $60 galona, oni, ki so znali kupiti ob začetku prohibicije ogromne zaloge ter sedaj prodajajo po 5000 procentov profita, in teh e presneto malo število. Kar )i nam mogoče prohibicija prihranila v denarju pa so lam pokradli trusti za slad-cor, za čevlje, za obleko, za živež, za vse potrebščine. In ahko se reče, da imajo ljudje danes povprečno manj denarja, se težje preživijo kot pred prohibicijo. Če ste pred enim letom plačali $50 za obleko in porabili $10 na me sec za pijačo, danes pa plačate $80 za obleko, torej ali ste radi prohibicije kaj na profi-tu ? Pred letom je bil sladkor lic. funt, danes je 30c. torej kdo je na profitu, Če ni uija-če? Trusti vam pograbijo tu ali tam, in pridiga o prohibiciji, da obvaruje ljudi škode, je največja ameriška hinav-ščina. Menda bodejo ljudje toliko pametni, da bodejo s^o znali to.
- Ali je kaj slovenskih deklet, ki se nahajajo v višjih šolah? Priporočati bi jim bilo, da se posvetijo učiteljskemu poklicu. Dosedaj nimamo slovenskih učiteljic v javnih šolah. Imamo pa slovenske učiteljice, dobre moči, v farni šoli. Plača učiteljic po novem sistemu bo $1300 na leto za začetek in plača se dviguje do $2800 na leto.
— Canton, Ohio, ima po najnovejšem štetju 87.00 prebivalcev, Farrell, Pa. 15. 115.
popisno umazane". Blato in odpadki leži na debelo na cestah. Leta jih že niso osnaži-i. Brez premoga in lesa, tovarne ne morejo obratovati.
zimi je vse zmrzovalo. V Moskvi so prebivalci tako siromašno oblečeni, da je skoro sramota, če pride kdo čist in spodobno oblečen na ulico, ^osebno ženske so siroma-! ne. Ljudstvo v topem priča-covanju nekako potrpežljivo prenaša usodo in čaka — boljših časov". Tako pripove duje polkovnik Ryan, ki se je mudil 19 mesecev v Rusiji.
—	V Youngstownu so prije-e oblasti pomožnega šerifa Killridge, ker si je ha nepo-staven način prilastil žganje. Zgodovina tega je sledeča: Pretekli teden je bil pomožni šerif poslan v bližnje mesto, da zapleni večje količine žganja. Šerif je šel in v resnici zaplenil žganje, katerega je bilo približno 72 galon. Žganje je naložil na avtomobil in odpeljal v Youngstown, toda spotoma je srečal toliko "prijateljev", da je vsakega povabil na požirek, in ko je dospel v Youngstown, je ostalo od vse zaloge le še par galon. Moža so aretirali;
—	Podpredsednik Zjed. držav, Thomas Marshall, je obenem predsednik senata. In kot predsednik senata se je izjavil, da so senatorji — hinavci. Marshall je dejal, da on prav dobro pozna senatorje, katerim predseduje pri zborovanjih. Rekel je, da če bi senatorji smeli skrivej glasovati o prohibiciji, da tudi deset senatorjev ne bi glasovalo za prohibicijo, ker pa morajo glasovati Javno, tako da vsak ve, glasujejo za prohibicijo, tako da so v javnost! svetniki v srcu pa — vragi*
—	Iz Washingtona se poroča, da je letos pet procentov manj zemlje posejane s krom pirjem in 29 procentov manj s fižolom. Slabo znamenje to!
. - ji ni Aw . -. '

DOMOVINA
1

Justice toiK

a —ni |
UBIbnl Mn H
nuni u vi lpi
■■■BShbi -fep^/'
/ ./ »V,

Avtoriziran kapital
$500.000.00
SLOVENSKO STARINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO
0313 ST. CLAIR AVE.
PLAČUJE	OBRESTI
Najboljši čas, da vložite tvoj denar v napredno alovenako podjetje.
Denar je varen, dvigniti ga morete vsak dan.
Zavod je pod strogim državnim nadzorstvom.
Uradujemo tudi zvečer, ko imate čas in pogovoriti m morete v svojem maternem jeziku.
Kadar prodajete, ali kupite posestva, oglasite ae pri na« za avet.	v
Vlagajte svoj denar tam, kjer boste lahko dobili pomoč v slučfju podpore. NaS zavod je za slovenske in hrvatske delavce—od njih tudi pričakujemo sodelovanja.
SLOVENSKO STAVBINSKO r—' /V	in POSOJILNO DRUŠTVO	mm
The Damm Dry Cleaning Co.
Princeton 790 2381 E. 82 ST. * Garfield 1650 A. J. DAMM, poslovodja
SEBANDBKB"
FARE * 4M
Tel. Central 6821 W
S. CoxiezlrL
J	ODVETNIK
SE PRIPOROČAM VSEM JUGOSLOVANOM. 414 ENGINEERS BLDG.	Cleveiai
Najboljše! Najbolj sigurno Najbolj praktično!
Pošiljati denar vstaro domovino je preko stari
Lake Shore Banking & Trusts
Vogal 55. ceste in St. Clair Ave. Cleveland, O.
fc-JPSJih ?h.0re ban.k* izdii® b>n«n® menjlee. (for. draft Katere se izplačujejo po celem svetu, posebno pa pri iucoalovanakl denarnih zavodih, kakor hitro se predložijo v izplačilo!
.. VJoiili®v°ie prihranke in imejte svoje banCne posle z bank« m«°??^MN0. prEMOŽENJE znala 'avoto preko^.WoSSo! Mi plačujemo 4 procente obreati od vseh vlog. Vse naie podrul nice imajo tujezemski oddelek, preko katerega morete poalatl dena v ataro domovino. Posebno pozornost posvečamo Jugoslovanom
IN rVANHOE ROAD* °tVOr,CnI podružnici n« EUCUD AVI NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC:
R55U.iSt,4k St Clair Ave.	St Clair Ave. ft K. 125th St.
Superior Ave. ft E. 120th St! Superior ft Addison Road.	Euclid Ave. ft Ivanhoe Road
Točnost in sigurnost je naše geslo.
1 .Za.vsc informacije, pofiiljanje denarja, kako morete dobiti va£< ro ake in prijatelje k sebi se vselej obrnite na upravitelja naleg ujezemskega oddelka g. J. B. Mlhalievlč, ki vam hoče vselej pri jazno postreči In dati vse potrebne Informacije.	V
Pridite osebno ali pa pišite na
The Lake Shore Banking & Trust Company
E. 55th St & St. Clair Ave. Cleveland. O.
«Dr. RAY R. SMITH O
ZOBOZDRAVNIK
E. 67th ST. ft ST. CLAIR AVE. f f I
Jaz ne oglašam samo dobro zobozdravniško delo, api-pak ga tudi garantiram za 10 LET. Vprašajte svoje prijatelje. Oni vam bodo povedali. Rabim slavnoznano "PERIDONTO" metodo za IZVLEČENJE zob brez bolečin.
v
Cistenje in likanje oblek.
ra šča 30 boljSeviki prisilili, da je ostal na svojem mestu toda il- igralci so se večinoma raz-a- begnili na vse strani. Gospa
10	Knivpereva vdova A. P. Ce-ia hova, ki je bila z nekaterimi e- tovariši zatekla na Krim, od ih koder delajo izlete po južni li- Rusiji. Ž njimi je tudi Kaču-;d lov, najboljši ruski komik, n, Ta družba prireja zdaj predli- stave, a brez dekoracij brez •i- kostimov in brez^inventarja. te Igralci, ki so ostali v Moskvi, e- morajo "rdečim gardam" i-aj grati igre, ki jih določajo bolj b- ševiki. Ker so "meščanski* >e dramatiki na boljševiškem le indeksu, se njih igre ne sme-1- jo igrati ter so pisatelji veči-
11	noma brez zaslužka. Igrajo i- pa igre raznih "generalov", i- "državnih svetnikov" in ko-
misarja "za ljudsko vzgojo", >* Lunačarskega. V popolni milosti je le Maksim Gorkij. V Odesi je bil gledališki komisar mlad študent, a generalni komisar za ljudsko vzgojo profesor Sleokin, ki so ga pred vojno zaradi alkoholi-čnosti spodili z univerze. Toda boljšeViki plačujejo igral-1 ce izvrstno, ker papirnatega " denarja je kot smeti, saj ga 1 tiska vlada brez kontrole. Ta 3 ko dobivajo boljševiški igral-: ci — razdeljeni v dva razreda " — po 1200 ali po 4000 rubljev y na mesec ter po vrhu še vso I } prehrano. A glavno je hrana , J kajti denar je skoraj brez
> vrednosti____Ko je odneha-
" la zima, so začela igrati zopet } vsa gledališča. Tako so uka-1 zali boljSeviki. A večina pro-■ štorov je pridržana vojakom ' rdeče armade in členom de-1 lavskih sindikatov. Tudi ti morajo hoditi k predstavam, kakor morajo igralci igrati kar hočejo boljševiki. — Nekega večera pa se je pripetilo da polka, ki bi bil imel priti k predstavi, ni bilo v gledališče. Na vprašanje po telefonu, kaj je vzrok, se j £ odgovo rilo, da ima polk skupščino. Debatiralo se je, ali naj bi Šli • k predstavi ali ne. In skupščina je sklenila: Boljševiški vo jak je svoboden občan in u-kaz, da mora na predstavo, je udarec po njegovi svobodi. Rdeči vojak gre v gledališče -sam, ne v trumi, a le pod po-go jem da sme — če hoče — < vzeti s seboj tudi svojo ljubi- < co. — Nekega večera so v gle < dališče komandirani vojaki < zahtevali, da se jim plača za ^ to, da gredo na predstavo. Če < je plačan vsak delavec naj < plačajo še vojaka, ako mora < iti gledat komedije! Neka ) boljševiška družina igralcev 1 je morala iti na ukaz igrat po \ kmetih. Toda kmetje so jo * sprejeli z gorjačjami in vija- J mi. — Neki boljševiški orke- I ster 35 členov so pretepli £! kmetje, in le dva godca sa | ušla neranjena; vsi drugi so | obležali. — Tudi kinom se na | - Ruskem godi slabo. Igrati £ smejo le boljševiške filme, a teh je zelo malo Nedostaja a pa tudi elektrike. — Tako se | godi umetnosti in umetni- § kom pod vladarji, za katere | se navdušujejo naši komunisti.
Kopališče Gastein za jugo- j slovenske častnike. Uprava E kopališča Hofgastein na Sol-nograškem je obvestila našo | vlado, da daje v tekoči sezoni1 I na razpolago stanovanje in * vse potrebno za 100 srbskih bolnih častnikov, ki jih določi naše ministrstvo za socijal no politiko. Beogradski listi beležijo to vest in pripominjajo, da je Hofgastein — "u Kranjskoj, odnosno u Slove-načkoj".
Razdirajoče delo kralja Ni kole. "Politika" javlja iz Ska dra: Italijanski parnik je izkrcal v pristanišču Sv. Ivana I meduanskega 150 najemnikov bivšega kralja Nikole, ki so zelo dobro oboroženi. Dva dni pozneje so jih ponoči pri peljali v Skader in jih nastanili v dva velika najeta kona- _ ka. Po prvotnem načrtu bi JZ bili morali biti takoj razdelje f ni v male čete in poslani v I razne dele Črne gore, da bi izzivali nerede. Ko pa so^pri-1 ffl šle zelo nepovoljne vesti, da j bodo te čete zadele na resen | odpor, so jih začasno pridrža- j
OtM. a* tntfl KruL	<Hl
1 svoji gospodični, t Trat, 12. aprila. Italijanski t Iistf prinašajo vest, da se na-
-	merava D'Annunzio poročiti ' z neko ftečanko. V Rim je . baje došel njegov odposlanec ■ da razloži D'Annunzijevi že-• ni Mariji to najnovejšo njego
-	vo namero in izposluje njeno dovoljenje. D'Annunzio se je bil poročil prvikrat pred 36 leti z Marijo di Gallese, hčerjo vojvode di Gallese. Z njo ima tri sinove od katerih živi eden v Ameriki. Po desetih zakona se je D'Annunzio ločil od svoje žene, njegovo razmerje do nje pa je bilo baje še vedno prijateljsko. Ker je sedaj vpeljan tudi na Reki zakon o ločitvi in upa D'Annunzio, da postane Reka v kratkem neodvisna država, ne vidi v svoji nameri nika-kih težkoč.
RUSKO GLEDALIŠČE IN BOLJŠEVIKI.,
Francoski igralec in režiser Leonidas Valter je bil meseca julija 1914 pozvan v Pe-trograd, kjer ga je zadržala vojna. V svojo . domovino se je mogel šele pred kratkim vrniti. Tako je moral ostati na Ruskem nad pet let ter preživeti najburnejšo dobo ruske zgodovine. V pariškem dnevniku je Valter zdaj popisal svoje doživljaje mea vojno, med revolucijo in končno med boljševiško strahovlado. Januarja leta 1918 je prišel kot igralec v Odeso, ko je trpelo mesto pravkar najhujšo krizo. .Vladala je namreč nenavadno ostra zima z vso svo jo grozo, ki je v zapadni Evropi ne poznajo. Vendar so v odeškem dramskem gledališču igrali dalje. V gledališču se je kurilo le enkrat na teden. Gledalci so sedeli v ko-^ žuhih, kučmah in z odejami" preko kolen. A igralci so trpe li še huje. Valter je predstav Ijal Metternicha, oblečen v dveh suknjah, a vrhu teh je nosil Še uniformo. Ni ga zeblo, toda ganiti se ni mogel. Toda koketnost žensk je tri-umfirala celo nad silnim mra zom: igral$ so dekoltirane, a blede in zelene od zime. Ker je nedostajato kuriva in luči, . so se vršile predstave le po trikrat na teden. Ko je prenehala električna razsvetljava popolnoma, sp igrali pri svečah in acetilenkah. Toda nastajal je tolik' smrad in dim, da so gledalci uhajali. Predstave se kontno zaradi mraza niso mogle nadaljevati, a tudi nevarnost na ulicah po predstavah je ostrašila celo najvztrajnejše posetnike. Zgodilo se je namreč, da je pocestni ropar ustavil gospoda, mu ( slekel kožuh in odšel ž njim, kakor bi se ne zgodilo nič. Kdor je nosil s seboj denar* ali dragotine, je bil v nevar- j1 nosti kdor pa ni imel denarja,'1 je bil v nevarnosti, da ga iz- ! ropajo do golega, kar je bilo še neprijetneJŠe. Tako se naposled v mraku ali ponoči nih 1 če ni upal več na cesto, kdor 1 ni bil boljševik, in gledališče j so zaprli. A tudi položaj gle- j dališč v Moskvi in Petrog. je obupen. Ravnatelja moskov- ( skega Umetniškega gledali-
e	—
i, Grozen zločin se je izvršil
3 na Ranči nad Mariborom. An J ton Maček je leta 1917 kot . vojaški legunec ubil med ra-M110 mašo, ko so odšli drugi v / J cerkev, posestnico Polančič. 1 Imel je odsedeti v Gradcu od-; merjeno mu kazen. Po pre-, vratu pa je bil z drugimi sop-. tički izpuščen. Potikal se je ; okoli in iskal "novega podje-! tja". V noči od 28. do 29. su-i šča 1.1. je pripeljal iz Nem-. škega "somišljenike". Obsto-. pili so hišo kmeta Standeka-> rja. Eden je splezal na stre-1 ho, od tam v vežo in odprl vrata zunaj stoječim. V sobi so tiščali duri v smrtnem trepetu gospodar, gospodinja in služkinja. Ko so duri padle, : je dekla smuknila neopaženo 1 pod posteljo, gospodarju in I gospodinji pa so zadali lopovi J smrtne rane s sekiro. Nato I so prižgali luč, pobrali denar, , obleke, meso, odnesli žganje in nekaj vina ter odšli na Nemško. Ob meji so izgubili na dveh mestih nekaj naropa 5 nih reči. Ker je Maček znan, ! se bo dalo priti razbojnikom 1 na sled.
Dr. Henrik Schrener. 14. \
apr. zjutraj ob 6. je po dolgi, j mučni bolezfli izdihnil dr. . Henrik Schreiner, ravnatelj J moškega učiteljišča v Mari-boru. Ž njim izginja eden , najboljših slovenskih peda- J gogov, mnogoletni agilni f predsednik Šolske Matice in 1 jako plodovit šolski pisa- j telj. Sestavil je deloma sam { deloma v družbi celo vrsto j šolskih učnih knjig, nem. f vadnice, Čitanke, slovnice, : učne slike i. dr. ter je uredil f in s svojimi temeljitimi rai:- ; pravami napolnil lepo vrsto j knjig Šolske Matice. Bil je s preko 40 let profesor in rav- ^ natelj mariborskega učitelji- ^ šča; vztrajal je na tem svo- , jem mestu le, ker se je zave- j dal, da bi mu sledil nedvontr | no takoj nemškutar. To pa bi c bilo imelo za učiteljski nara- r ščaj na Štajerskem usodne ^ posledice in s tem obenem -] tudi za slovensko šolstvo, Ko L je dočakal prevrat, sejezlz mladeniško vnemo takoj Io- j, til reform našega šolstva, to-da ustavila ga je zavratna s bolezen ter položila na mrtva | ški oder. Ogromno je število ^ slovenskih profesorjev, uči- -teljev in dijakov, ki ohranijo g očetovsko ljubeznivega mo- s ža, odličnega povsod spošto- ^ vanega šol, .strokovnjaka v s najhv^Iežnejšem spominu. , n
Izgnan Italijan. "Kaj nazaj	n
v Italijo? Saj imam tu svojo	Is
zaročenko. "Ljublianzka sig	v
norina Marija Žlanoviz je	1<
moja". Tako je bil začuden	n
mladi italijanski tihotapec,	s
mladenič zvenečega imena	k
— Ulderico Antognolla iz	K
Ca rare. Italija. Že pred dve-	a
ma mesecema je prišel v Ljub	n
ljano brez potnega lista. Sta-	j<
noval je v Krakovem — pri i	r< svoji ljubici. Bavil se je s ti-
hotapstvom in premikanjem	p
"lir". Ob demarkacijski čjtl	či
nad Vrhniko so mu zaplenili	n
poldrugi kg finega turškega	s<
duhana in 100 lir. Sedaj so	d
ga izgnali. Vemo pa, da ga	o!
kmalu zooet srce orivleče k I	si
Toda le za trenutek! Zakaj naglo je prišlo spoznanje, da nacijonalizem ni izvršil svoje naloge ob svoboditvi našega naroda, da je marveč zanj prišla nova doba, novo življenje. Jasno nam je postalo, da bo naše delo odslej drugačne, kakor je bilo v polpretekli dobi, da bo pozitivnejše, globlje in širših potez. Naš narod je dobil široke meje, od morja, do morja, ki mu dado mednar. veljave. Zakaj te meje so hkratu meje lastne, svobodne države, ki hoče biti pnakopra-j vna drutgim enako obsežnim ali celo večjim državam. Hočemo, da ž njo v bodoče računajo v mednarodnem svetu. V tem krasnem okvirju je dobrotna narava našemu narodu v naročje nasula bogastev, prirodnih krasot in darov, da nam jih lahko zavidajo drugi, tudi kulturno starejši narodi. Vse kliče na blagostanje, na gospodarsko in ž njo kulturno silo, ki se naravnost vriva našemu narodu. Ni li tu za naciona-
lista dovelj jjostranega polja za najvspešnejše delo? Svoje
v trdnem boju ojačene mišice, svojega* zbistrenega duha stavimo na službo narodu, državi, njeni veličini, plemeniti tekmi z drugimi velikimi narodi: Vsak si lahko izbere mesto, kjer hoče zastaviti svojo lopato. Eden na gospodarskem polju, drugi naj orje kulturno ledino. Insocijalno vprašanje? Nacijonalist, zlasti jugoslovanski ne more biti drugačen nego demokrat, po bistvu svojega programa ne. Za dosego svojih ciljev mfi je treba vsega naroda, vseh njegovih stanov in slojev, v vzajemni pomoči drug drugemu, ne v medsebojnem preziranju in izkoriščanju. Nikogar ne more pogrešati za dovršitev veličastne stavbe, oba sta mu enako potrebna in enako vredna, navaden nosač in profesijonist, rudar in stavbenik, kmet in učitelj, kontoa- : rist in učenjak, trgovec in obrtnik skratka vsi delovni slo- : ji. Vsem pa mora dajati zadostnih sredstev za vsakdanje ! življenje, ker v tem primeru je ojačena odporna sila celote, M je delo vspešnejše, gre hitreje od rok, posekaš svojega kon- | kurenta onstran državnih meja. V tem fjravcu in s tem namenom vrši nacijonalist svoje socljalno delo.	1 Zakaj pripovedujem to? Ker hočem s tem dokazati, da j je eksistenca nacijonalne stranke v naših odnošajih prav ta- ! ko če ne bolj upravičena, kakor je bila prej in da je v okvi- 1 ru njenega programa, kakor je ravno program JDS dovolj prostora za vse, ki s^ hočejo smotreno udejstvovati za do- 2 brobit svojemu narodu in njegovi državi. Ki se hočejo udej- 1 stvovati, ki hočejo resnično in resno delati brez sebičnosti 1 in egoizma, brez zadoščenja svoje častihlepnosti in brez 1 samo začasnih efemernih učinkov! Morebitna nezadovolj- I nost gostilniškega omizja, ki se ne strinja s trenotnim de- 1 lovanjem voditeljev, stranke, z njihovo metodo in taktiko, h Se ne daje temu omizju upravičenosti za snovanje lastne 1 politične stranke. Še manje morem priznati to upravičenost j kaki strokovni organizaciji, ki zdržuje v sebi elemente naj- 1 različnejšega političnega naziranja. Strokovna organizaci- ( ja, ki hoče veljati za politično in delati politiko, nosi v sebi h kal smrti, ker je politika najsposobnejše sredstvo, da tako 1 organzacijo dezorganizira. Iz takih motivov zasnovana 1 stranka ni več stranka, je klika. Kogar goni neka notranja i sila na delo v javnosti, naj pogumno stopi na plan, postani j član politične organizacije, ki se njegovemu mišljenju vidi i sorodna, pridi na zborovanja, loti se podrobnega dela. Tu h naj zasnuje svoje delovanje, ki je po njegovih mislih bolje t od dosedanjega, tu naj dvigne svoj glas. Demokratski S ustroj stranke mu daje dovelj prilike na udejstvovanje; ako j so njegove ideje prepričevalne, dobi zanje tudi večino. Sa- c mo kritikovati in zabavljati slučajno na krmilu se nahaja- t joči struji, pa stati ob strani ni umetnost, je komodno, a ka- t že ob enem na lastno impotenco nezadovoljnežev. g In boj, ki nas je bil združeval v nacijonalnem delu, ki F nam je bil dajal impulsov, je li na vidiku, da bode prejenjal? t Ne mislim pri tem one oskutne borbe pod starim režimom, j Proti drugorodcem, ki so bili prej stali pod vsemogočno za- r ščito Dunaja in Berlina, Pešte in Rima, nam v notranjosti h naše države ni več treba boja. Sami uvidijo, da jim ne kaže c drugega, nego da postanejo lojalni državljani in — dobro t bomo izhajali drug poleg drugega. Za svQjp osebo sem na- p čeloma proti vsakemu nasilstvu iz političnih nagibov, ker s je nasilstvo ubožno spričevalo za prepričevalnost tvojih t idej: a naravnost strahopetno se mi zdi, ako rabiš nasilje iz o gole maščevalnosti ali pa tam, kjer imaš absolutno premoč, ž Tudi ni nikaka sentimentalnost, ako rečem, če so bili ^Jem- v ci ošabni, oholi, surovi in nasilni, — ni treba, da si tudi tak, r marveč pokaži, da si boljši od njih, da si kulturnejši, da si nad njimi. Nobeno zadoščenje mi ni, ako potolčem svojega v nasprotnika s surovo sik) vsled svoje premoči. Aj junaštva! 7. Zadoščenje pa mi bo dala zavest, da sem premagal svojega n rivala v svobodni tekmi s svojo moralno snago, s svojim ti delom, svojim znanjem, svojo marljivostjo, poštenostjo in n treznotjo. Na tako zmago sem ponosen, n Pred očmi pa imam drugo bojno polje. Je li obetana svoboda dosegla vse dele našega naroda? C Stotisoče jih je ostalo zunaj meje naše svobodne države, n Zanje brusim svoje meče. Kot nacijonalist se nikdar ne lj sprijaznim z mislijo, da je, četudi zadnje gorsko selo, ob- n ljudeno z ljudmi moje krvi, ostalo pod tujim gospodstvom; s nikari da bi pustil to veljati za najlepše naše kraje z najza- h vednejšimi našimi brdi. Gosposvetsko polje in Ziljska doli- " tia, Gorica in Trst nam morajo postati gesla. Vera, da mora n tudi tem Aašim krajem vziti solnce svobode, tias mora vo- p diti v boju za to svobodo: kakor je tudi naša dolžnost da d skrbimo, da našim bratom onstran morja nikdar ne tone g zavest, da smo jih zapustili. In ako bi ne imeli ničesar dru- k
imrnessoKTr— ,...	n=
gega na programu kakor to, pa Je dovelj za ekstitenčno pra
vico nacijonalne stranke!
To je le del našega novi dobi prikrojenega nacionalnega programa, zakaj ta program obsega kakor že povedano mnogo več nego kdaj poprej. Iz preprostega rodu smo bili postali narod, naše državne igiraniče nam velevajo, da moramo postati nacija. Vem in priznam, da se kaj tako velikega ne da vstvariti čez noč, saj snio danes še v razvalinah saj je za nami stoletna vzgoja, ki se je vsa protivila tej veliki misli, toda končni cilj nam mora biti. S tem ciljem pred seboj mi ne bo težko, da si ustvarim svoj politični program, mi bo tudi lahko izbirati sredstva in metode, kako se približati cilju. Razumeli boste one, ki vam dan za dnem govorijo o uiedinjenem narodu in enotni državi, razumeli boste pa tudi bolje idealizem onih, ki v svoji mladostni navdušenosti mislijo, da se da to misel forcirati v kratki dobi nekaj let, razumeli in odpuščali. Delovni program te politike obsega dolgo, dolgo dobo, zre sto let pred seboj. Vzvišuje se nad vsakdanjo politiko malenkostne vsebine in forme, ki se se čisto nič ne razlikuje od predvojne posestrime. Diferencira narod po čisto drugem vidiku, nego smo bili vajeni
dosihmal. Ne prihajajte s pomisleki in skepso. Hoteti moramo. Le oni doseže mnogo, ki največ hoče in sega za najvišjim. Ne bojte se posmeha. Zmaga je riaša, Jcedar bode sleherni Šumadinec ali pa naš Gorjanc nosil v svoji duši svo* jo; grande nation!
"Slovenski Narod".
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
NAIOCNINAI & Ameriko ... - $4.00 Z« Cleveland po poŠti - $5.<M Ze Evropo - - - - - $5.50 Posamezna številka - - - &
Vm pisma, dopisi in tfsasr ns| ss potili« ns "Amsriftks Domovina" II10 ft. Clsir Avs. N. B. Clsrsland, Ohio Tal. Cuy. Princston I8t
IAMES DEBEVEC. Publisher_ LOUIS J. PIRC. Edita
ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY
Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only
Entered as sscond-etaas matter January 5th 1000, at tka post office, at
Cleveland, Ohio under the Act ef March 3rd, 1870.
1 —.....—
No. 58. Mon Ma/ 17th 1920.
Jugoslovenska nacija.
VESTI IZ STARE DOMOVINE-

te


nega dokazllnega raaterijala, da bi bili boljSeviki carja Nikolaja v .resnici umorili. Vest o umoru se naslanja edino na pričevanje kneza Lvova, ki zatriuje, ga so ga boljSeviki imeli zaprtega v sobi, ki se je nahajala tik ob dvorani, kjer je bila zatvorjena cerska rodbina,. V tej dvorani da je bil 17. julija 1918 umorjeni car s svojo rodbino. Kasneje pa se je ugotovilo, da je bil knez Lvov zatvorjen v ječi, ki je bila oddaljena 4 km od stanovanja carske družine, iz česar sledi, da knez Lvov ne more biti zanesljiv svedok za umor carja. Nikolaja. Boli-frojs naglaSa v svojem pismu da mu je'boljševiški general Bogoslovslrij, ki je bil podu-čen o vseh boljševiških tajno stih, pri neki priliki izredno priznal, da še živi car Nikolaj in tudi vsa njegova družina. Dokazovanja obeh Francozov Laciera in Bolifroisa se nam zde maloverjetna.
Sokolski zlet v Pragi* Listi poročajo, da je vsesokolski zlet v Pragi, ki bi se imel vršiti koncem meseca junija, odgoden za dva meseca in sicer zaradi nepremagljivih tehniških zaprek. Zlet bi se imel potemtakem vršiti mese ca avgusta, vendar pa ni izključeno, da se zlet odgodi do prihodnjega leta.
Hrvatski židje si iščejo hrvatske priimke. Vlada je dovolila Arturju Buchwaldu v Oseku, da se piše odslej Ba-dalič, Arturu Pollaku v Na-šicah pa, da se zove odslej Polič.
Ne čakajte.
/	y
Prostor na vseh boljših par-nikih je več tednov naprej razprodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V Vašo korist je, da se odločite za ta ali oni navedeni parnik in si prostor na njem za-arate. Mislite v naprej..........
ZA DOBROVNIK-TRST. 5. junija..........Argentina
ZA HAVRE ALI CHERBOURG.
ao. maja ..........La Savoie
as. maja ........ Mauretania
22. maja......K. A. Victoria
27. maja....... Rochambeau
29. maja........La Lorraine
2. junija...... La Touraine
5. junija........La Fayette
9. junija......... La France
Navedeni vozni red je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede.
POTNI LISTI: —Pomikom preskrbim pome liste in drugo, kar rabijo za potovanje.
IZ STAREGA $RAJA: je dosedaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdeial potrebne listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pišite za tozadevna pojasnila.
Za nadalna pojasnila se obrnite na
LEO ZAKRAJSEK,
70-9U1 Ave, NEW YORY.N.Y.


Namesto kron
* Glavni urad: American Express Co. 05 Broadway, N. Y.
Ustanovljeno 1841 Kapital $18.000.000
pošiljajte
DOLARJE v Jugoslavijo
The American Express Co. prodaja tujezemske drafts in tujezemske mo-t nev ordre, nakazane v amerikansklh 1 dolarjih za pošiljatev v Jugoslavijo. Ko dospejo ti money ordri v domovino se spremenilo v krone kakor je tedaj cena. Ker v Jugoslaviji zahtevajo do* larje, se dobi v Jugoslaviji več Kron za dolar kakor pa tukaj.
čeke ali money ordre morete kupiti v vsakem vetjem uradu American Rail way express, podružnici ali v uradih American Express Co., v New Yorku, Bostonu, Philadelphiji, Baltimore, Washington, Buffalo, Pittsburg, Cleveland, Cincinnati, Chicago, Detroit, Minneapolis, Milwaukee, St. Louis, Kansas City, San Franci&co, Los Angeles, Seattle in Montreal.
Ali pa pišite V vašem materinem jeziku na naslov spodaj, priložite eks-presni money order ali poštni money order za svoto, katero želite poslati, dajte svoje ime in naslov in ime in naslov onega, kateremu Želite poslatH
FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT "N"
AMERICAN EXPRESS COMPANY,
65 Broadway, New York.
Clevelandski urad: 2048 East 9th St.
Kadarkoli pošiljate denar kamorkoli, zahtevajte vedno American Expres Co. recept za nje. To je zavarovalnina proti zgubi.
pHiee
posebna prodaja prenovljenih posebno finih
avtomobilov:
1919 Paige Larchrtidnt, 4 pot. vozil 3000 mjli, samo...........$2.000
1919 Paige Essex, 7 pot. prenovljen, cena ..?................ $1.800
1919 Paige 5 pot. z letnim in zimskim vrhom, cena...........$1.500
1918	Paige 5 pot. z zimskim in letnim vrhom, cena...........$1.200
1919	Paige 5 pot. krasen in dobro ohranjen, cena.............$1.450
1919,Maxwdl, 5 pot. vsi tires novi, eden posebej, cena.......... $7C0
1918	Reo 5 pot. prenovljen popolnoma, cena...................$825
1919	Dodge panel delivery, posebno kolo, vozil le 3000 milj cena $1.100
1917	Grant 5 pot. jako dobro ohranjen, cena...................$550
1919 Hudson sport, vozil 5000 milj, kolesa nova, cena......... $1.650
1913 White 5 pot. ima Rubay body, cena......................$700
1918	Saxon sedan, 5 pot. mrežasta kolesa, eno posebej, A-l tires,
motor prenovljen, cena......$1000
The Paige Ohio Company
6603 EUCLID AVENUE v *
Roaedale 6603
Rosedale 3618	' Princeton 21
J. S. Jablonski
SLOYBSn FOTOGRAF.
6121 st. clair ave.
Izdeluje alike sa fcnitbeia d mlinske slike, otroške slike, pa najrovejii modi in po nizkih cenah. Za #4.CO vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko ▼ naravni velikosti ZASTONJ.
i®- VSE DELO JE GARANTIRANO.
!■ 1 * I' I i I 1 I I 11 i > i + * * 11 I 1" I I 1-1
Spodaj podpisani si štejem v dolžnost se zahvaliti slovenskemu doktorju kiropraktike, ALBERT IVNIKU, 5506 St. Clair Ave., ki je popolnoma ozdravil mojo bolezen v teku enega tedna. Drugi zdravniki so mi pravili, da brez noža, (operacije) za mene ni rešitve. Zelo ga priporočam rojakom, kateri trpe za kako boleznijo, kajti prepričan sem, da je ta način zdravljenja najboljši. Veselilo bi me, dati vsakomur ustmeno pojasnilo.
Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke
Sedaj živimo v času NEGOTOVOSTI in ZLORABE, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče iz-polniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje.
Naše denarne pošiljatve se zadnji čas primeroma sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo.
300 Kron.............$2.40
400Kron.............. $320
500 Kron.............$4.00
1000 Kron ..........$ 7.70
5000 Kron ..........$38.50
10000 Kron..........$75.00
Ne zanemarite i svojih zob!
VI dobite moderno zdravljenje zob br^z bolečin po nizkih cenah pri /
Dr. L S. Rubin,
Zobozdravnik
5506 ST. CLAIR AVENUE, blizu 55. ceste.
Preiskava in nasvet zastonj.
Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi. Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po New York Bank Draft.
Frank Sakse*
82 Cortlandt St.
New York, N. Y.
SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD IN TOČNA POSTREŽBA Z BOLNIŠKIMI V0ZL
Postrežba z avtomobilom.
Kadar potrebujete avtomobil, naj-sibo za krste, pogrebe in druge prilike, t a izlete, naročit« ga vedno pri meni, ker je točna postrežba noč in dan. Cene prav nizke. Najlepši in najboljši avtomobil za vse slučaje. Sedaj stanujem na
1086 ADDISON ROAD, kjer me dobite vsak čas.
JOSEPH VOVK, Priporočam se tudi vsem ženinom in nevestam za ob priliki poroke. Princeton 61	(x46)
Cenjenim rojakom in društvom se priporočamo za vodstvo po grebov. Točna, lep« in poceni postrežba ▼ vseh slučajih. Na razpolago imamo udobna bolniške voJbve sa prepeljavanje bolnikov iz bolnišnica ali v bolnišnico. Odprto noč in dan, dobita nas lahko vsak čas. *
Se priporočamo naklonjenosti rojakov.
Najstarejši slovenski plumharji.
Kadarkoli potrebujete dobrega plum barskega dela, katerega hočete imeti
Izvrienefa čedno« točno In po zmerni , tedaj
ski
iu v Clevelandu
ceni lem sloven:
llaaii
em plombarskem podjet-
MOHAR in OBLAK, Mi izvršujemo vsa plumberaka dela. nafte delo )e garantirano, nafte cene
nizke. 9200 Superior, Ave. (x-i3J)
Pozor, Plumbing!
Kadarkoli hočete, da ae v vadi h hiftah naredi plumbarsko delo, ae obrnite na svojega rojaka, ki vam naredi to v najboljšo zadovoljnost. Stranišča, kopališča, ainke, itd.
Pojdite k svojemu rojaku najpr-vo, predno drugje vprašate. Najstarejši jugoslovanski plumber v Clevelandu.
NICK DAVIDOVICH
6820 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, Ohio
O. S. Princeton 1173 W
Rosed ale 1828_
SLOVENKA, dekle ali atarejša žena,
tudi z otrokom, dobi takoj dobro delo, da bi opravljala splošno hišno delo. 1217 Norwood Road.	(58)
ZAKRAJŠEK & KAUŠEK
slovenska pogrebnika in balzamista. 1105 Norwood Rd. naspr. si. cerkve sv. Vidi
PRINCETON 1735 W	ROSEDALE 4983
National Drug Store! SLOVENSKA LEKANA
Vogal St. fclair ave. m 61. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši 4ekarnix
KUPI SE PLETEN OTROČJI voziček
.Vpraša naj se v upravništvu
(50)
NAPRODAJ JE SAXON avtomobil, I prenovljen motor, v dobrem stanju. ' Proda se radi odhoda v stari kraj. 6729
Bayliss Ave.
(58)
ČEDNA SOBA SE ODDA za 1 fanta. 1217 E. 00th St.	(58)
Daleč oddaljeni zlati Pragi.
v Čeho-Slovaškem ali pa v kraje„ ki eo še bolj oddaljeni — Rumunska, Jugoslavija aH pa celo v Orijent.
Mi pošiljamo denar POCENI IN HITRO. Da plačate dolgove preko morja, da pomagate komu v potrebi, da pošljete denar komur koli za vsak namen, KUPUJTE SEDAJ TUJEZEMSKE BONDE, KO SO NIZKE CENE. >
Direktna brzojavna služba za tujezemske bond*. FOREIGN DEPT.
Otis&Co.
316 SUPERIOR AVE N. E.
Po stopnjicah navzdol Cuyahoga Bldg.
AKRON YOUNGSTOWN
DENAR POVSOD
r
NE BODITE BOLNI!
Če drugi zdravniki niso zadovoljni, ne zgubite upanja.
VPRAŠAJTE DR. KENEALY
Ali trpite na
slabih živcih, otrplem hrbtu, pozabljivosti, utripanju srca, slabih pljučah, slabem razpoloženju, vrtoglavosti, glavobolu, slabem pogledu, slabo: sti udov, ranalv katarju, dražneju v grlu, bolečinah v želodcu, izbruhih. Ti in drugi znaki so prvi simfptoni da zguAite zdravje in moč.
Jaz sem uspešno zdravil
razne kronične bolezni kakor kožne, krvne, živčne, trebušne, odvajalnih organov, kakor tudi revmatizem, bolečine v hrbtu in sklepih, glavobol, zaprtje, vrtoglavost, katar v glavi, nosu ali grlu. NIKAR NE ODLAŠAJTE, AMPAK VPRAŠAJTE MENE TAKOJ.
H ■ Dalje na drag* »tnal
S|l\v Skadru. Zdi se, da Italija ni resno nameravajo iz Ska-dra organizirati nemire v Črni gori in v drugih krajih na-
države.
Vojni zločinci. Prof. dr. Reich je dovršil svoje delo glede preiskave bolgarskih in avstro - ogrskih zločinov, ki so bili izvršeni v Srbiji med vojno. Naša delegacija zahteva na podlagi tega dela, da se izroči mednarodnemu •sodišču 255 Avstrijcev in 1600 Bolgarov. Med Bolgari se nahaja tudi troje vladik in bivši general Kaprašiko^.
Turčija mora izročiti nase aHiive in stare rokopise. Be-ogradska "Politika" poroča, da je naša mirovna delegacija pred vrhovnim svetom v Londonu zahtevala, da se sprejme v mirovno pogodbo s Turčijo določba, da' mora Turčija vrniti Jugoslaviji vse arhive in stare rokopise, ki so jih Turki tekom stoletja ,.odnesli iz naših zemelj v Ca-jflgrad, in Bruso. Vrhovni isvet je izročil to našo zatevo ; posebni komisiji, ki bo o stva ri razpravljala in stavila primerne predloge vrhovnemu svetu.
Car Nikolaj ni umorjen?
Pariški "Matin" priobčuje iz pod peresa bivšega francoskega poslanca Laciera članek pod naslovom "Drama v Jekaterinenburgu". y članku navaja pismo bivšega ■Člana francoske vojne misije v Jekaterinenburgu Bolifroj sa, v katerem poudarja, da ni dosedaj na razpolago nobe-
.....................
i Dr. H, 0. Stern,
■WjsB	1
7jIIWi7iiuVI11K
I 1355 L 554 St fog.St dair i Vstop u 55. cesti ud lekano
Ure od 9. jjutraj
do&£ger.
; ■ ;
; Zaprto ob sredah pop. ; I tudi v ned«|jo zjutraj.
Nehajte plačati rent.
LASTUJTE SVOJO HUO RADI VAftIH OTROK. V»l stari prijatelj John Kova-čič je upravitelj oddelki s« prodajanje zemljišč od The R. P. Clerk Land Co.
Vprašajte
Mr. KOVAČICA za nasvet
Oa Je obdaj a R. P. Clark Laal Co. na Ml Baagar Bldg. MS
Proepeet St.
Telafon Proapect SI«
ANTON VRHOVEC, 14218 Sylvia Ave.
Collinwood O.
j .Mi| lil I 11 1 I I HIIItll l l I H-14 j
i ZBOLJSAJTE ZDRAVJE.
Neka komisija v Clevelandu pravi v svojem poročilu, da dobri zobje pomagajo zvečati učenje pri šolskih otrocih za 50 do 100 procentov. Preskušnje so dokazale, da ljudje, ki popolnoma prežvečijo svojo hrano, imajo veliko večjo moč kot oni, ki ne delajo tega.
Zboljšajte učno silo vaših otrok in vašo lastno s tem, da se posvetujete z dobrim zobozdravnikom glede tega.
Dr. F. L. Kennedy, zobozdravnik ,5402 Superior ave. vogal 55. ceste..
Uradna ure od 9. do 12. in od 1. do 5. pop. Ob torkih in petkih popoldne zaprto. Govori se slovensko.
NAPRODAJ JE TRGOVINA a candy In tolikimi potrebščinami. Lepa prilika za Slovenca. 1135 Addison Rd. (58
PES SE JE ZGUBIL, belo rujav, ared-nje velikosti. Kdor ga pripelje na 0020 St. Clair Ave. dobi nagrado.
SOBA SE ODDA V NAJEM ZA 1 fanta. Vpraša se na 1704 E. 30th St. Lorain. Ohio	(59)
NAPRODAJ STE DVE Hlil ZA PET i družin, na velikem lotu, na 5012-14 Carry Ave. Se mora prodati takoj, da ae uredi zapuigtna. Ponudbe pod $7500 se ne sprejmejo. Vprašajte Mr. Edwin E. Miller, 805 Society Savings Bldg.	(56)
NAPRODAJ JE BARA, U M bila <U-
fn Vektr^i Vlasovi r* Poz^x'se <aa'^K9
S oSTGa	IsS)
poiščite si pravega zdravnika takoj.
MNOGO PLAZEČIH SE KRONIČNIH BOLEZNI- katere se je zanemarilo ali nepravilno zdravilo, ali ki se niso dale ozdrsviti nespretnim rokam, mnogokrat preidejo po mojem zdravljenju. Kar sem etoril za druge lahkoo storim za vas. Jaz vam dam moje pošteno mnenje vašega pološaja, in L v^mpo vem te vas morem ozdrsviti po prvi PREISKAVI. Brez ozira, kako ste se zdravili, ali koliko časa ate bili bolni, PRIDITE K MENI. Ce ste zdravili brez vsake®i uapeha, tedaj vam ni treba še obupati raditega, ker ate bili krivi, ko ste izbrali nepravega zdravnika.	_ |
lin Dr. KENEALY °vDErDr.. (15551
JEIAR 647 Euclid Ave. second floor Cleveland, Ohio	I
šteje sara««	republic bldg.	tisisž; k meni i
—
n da pozna zdaj CloveSko dušo do dna; jezil pa se zato nt nič manj nad krivickmi in krivcem. Dan je gospodarjev, noč je moja, pravijo drugi fantje; njegova ni nobena ura; vedno bi moral biti ali na delu ali pa doma in delati za druge. Varih mu je bil kar oči zavezal, da je laže gospodaril z njegovim premoženjem za sebe; krivičnost pa je prekrival s pobožnostjo; zakaj pobožnost ne stane mnogo. Krivičnost pa le nese.
Tako je rasla napetost, in nasprotstvo je bilo vedno huj Še; brez uspeha je ' molila in opominjala Mana, brez uspeha prosila in jokala Jerica. Gašper in Tone oba sta težko čakala rešitve. Vendar si je štel Tone še v dolžnost posva riti Gašperja, da naj se ne navadi v krčmi posedati. Zvedel je bil namreč, da je bil Gašper že več večerov zaporedoma do trde noči pri Rožma-nu. Resno mu je razložil, kako je z dohodki kmetije, da se pač pošteno živi, če človek dela; da se z varčevanjem po lagoma nekaj prihrani; zale-nobi in zapije pa se hitro, kar se je počasi in s trudom pridobilo.
Tone je slabo naletel. Gašper je bil vsled zabave prejšnjega večera jutranje ure za ležal. V njegovem srcu so se budili ravno tisti očitki, katere je moral zdaj še slišati. To mu je bilo preveč. Dejal je, da naj ga varih kratko in malo pri miru pusti; on da ve, kaj dela, in če dela škodo, Jo dela sebi, drugim pa nič; ali išče varih še zadnje dni kaj dobička od svojega varovanca?
Dalje prihodnji«.
SVETLOBA IN SfcNCA.
POVEST Spisal DR. FR. DETELA.
"Tako moški si, Gašper," je dejala Rožmanka, ko je po grinjala mizo; "nič se ne pokažeš, in vendar smo si skoraj sosedje."
"Preveč dela ima," ga je opravičeval Tetrev. "Dan je dolg, noči kratke. Komaj se iztegneš, že v dan dregneš. Ampak gospodar mora gledati, da ne omaga."
Prišel je Rožman, prišel Pepet prišla Reza, in podajali so roke Gašperju in Janezu in po vrsti obsedeli. Tetreva, ki je hotel imeti važno besedo, so hitro v kraj dejali. , -
"Gašper," je dejal Rožman "danes sem ogledoval tvojo pšenico. Prav lepa je, ne pre-gosta, ne preredka. Namlati-lo se bo, da se bodo kašče ši-bile."
"V prejšnjih časih," je pov zela Reza, "smo bili bolj prijatelji. Ali še veš, Gašper, kako sva se vozila v smučeh po bregu ? Tako si me pa prevrnil v zamet, da sem komaj izkobacala. Zmeraj sva vkup tičala, in kadar si ti kakšno napletel, sem morala biti jaz zraven. Prijetno je bilo, kaj?"
"Prijetno," je dejal Gašper ki se ni spominjal, da bi se bila res kateri k rat tako rada imela; dobro mu je pa delo, d a seJe ona tako živo spominjala/
"In v šoli," je dejal P$pe, "ali še veš, kako smo se igrali roparje? Jaz sem bil precej poreden, Gladežev Jožek pa še bolj. In kako smo se tepli!"
"Pozneje še tudi," se je spiejala mati. "Ti ne veš, Ga5 per, kako polomljen je prišel naš Pepe domov, ko se je bil s teboj spoprijel."
"Zdaj sva zopet prijatelja," je dejal Pepe in vzdignil kupico. "Bog te živi, Gašper!"
Veselo so trčili, in Tetrev je porabil priliko, da je napil obema hišama, Rožmanovi, ki ima vse štiri vogle dobro podprte, in Žagarjevi, kjer mora edini Gašper en vogel podpirati.
"Gašperja," je dejal Pepe, "še nisem jaz nikoli videl, da bi vogel podpiral, Vas, Tetrev, pa že."
"Tiho bodi! Ti si norec," je dejal Tetrev. "Jaz mislim na druge tri vogle; kaj, Reza?"
"Reza na tri vogle!" se je g* oho: vi Pepe in zmešal Tetreva.
"Tp je vse v božjih rokah," je vzciihnila mati. "Da se ima mo radi, je pa božja zapoved. Ti ne veš, Gašper, kolikrat smo te milovali, da te tako trdo drži varih; da ne smeš nikamor v druščino, da bi ma lo zapel in zavriskal. Saj nisi užiljproje mladosti še nič. No zdaj bol pa vendar enkrat sam svoj gospod, kakor slišim."
"Če Bog da," je dejal Gašper in pil počasi. Zavedal se je svoje važnosti, ko je videl, kako si vsi prizadevajo okrog njega. Iz Tetreva so si norca delali, Pepeta so zavračali, Janez je ostal v ozadju; Gašperja so poslušali vsi, naj je rekel, kar je hotel. Seveda, tak fant, tak gospodar!
"Poslušaj, Pepe, da se boš kaj naučil!" je opominjala mati. "Kjg se šemiš s Tetre-vom! Tj 31 toliko star kakor Gašper, neumen pa veliko bolj"
"Prosim, mama," je dejal Pepe,."to sem bil že odnek-daj; ampak za lahko in počasno delo ni boljšega od mene ; .edini Tetrev me Še preko si, kadar si zaviše rokave in pljune v roke."
"To je res," se je smejala Reza; "časi celo dopoldne samo dvorišče pometa."
"Kako pa tudi pometem!" je dejal Pepe in zapel: ^ v Kakor mi mamka streže, Tako mi metla reže. Jaz pa le počasi, Pometam in prašim.
"Janez, kaj pa oče doma? Dolgo ga že ni bilo pri nas," je vprašal Rožman.
"Zmeraj Imamo dosti dela," je 'dejal Janez; "jaz pa tudi."
"Rad verjamem. Tvoj oče je trd, Gašperjev varih pa tudi."
"Ej, za sebe ni trd," je dejal Tetrev, in začeli s^ ugibati, koliko dobička da je pač imel KJančar od svojega varu štva.
"Mene," je dejal mirrto Gašper, "pušča zdaj pri miru, ker sem mu zobe pokazal. Ka ko igrdo me je ošteval še takrat, ko smo se bilis Pepe-tom in Križmanovim nekoliko poskusil! Tri dni me je pisano gledal."
''Glej, glej, da ti je tako zameril!" je dejal Rožman. "Čudno! Tone je najbrž poza bil, da je bil sam tudi enkrat mlad. Takrat pa on ni tako govoril Sn je tudi udaril, če je bilo treba, morebiti tudi, če ni bilo treba."
"O tudi, tudi," je dejala mati. "Povej no, Tomaž, kaj se je zgodilo s polomljenim Mihom' Koliko bo zdaj tega? Nekaj cez dvajset let. Ljudje so že močno pozabili; jaz pa pomnim še prav dobro."
"Da, polomljeni Miha, Bog mu daj nebesa!" je dejal Rož man, "to je bil pretepač prve vrste. Kjer je bil kak ravs, je moral biti zraven. Noge je imel skrivljene, da je stal kakor konjska truga pred hišo, sicer pa močan človek in siten kakor prisad. No, efikrat je izteknil. S Tonetom se nista mogla in neke noči sta trčila vkup v Stegnah."
"Tone se je takrat ženil," je pripomnila žena; "za tvojo materjo, Gašper, je hodil."
"Tone je bil tudi močan," je nadaljeval Rožman. "Miha je obležal. Jaz in tvoj oče, Janez, sva se pa vozila ravno tisto noč s semnja domov, in ne vem, kaj nama je prišlo na misel, da sva zavila skoz Ste gne namesto po cesti. Pot se prikrajša, to je,res; kolovoz je pa tudi zmeraj razdrt. Tam sva dobila Miha mrtvega. Saj, po pravici rečeno, prida ga ni bilo nič in škoda nič."
"In Klančar da bi ga bil ubil?" se je čudil Janez.
"Tako so govorili. Presedel je tudi nekaj mesecev. Am-)ak to je tudi res, da se je judem bolj smilil Tone kot Miha."
' "Tvoj oče, Gašper," je dejala krčmarica, "je pa tudi ne koliko za Mano gledal, Še bolj pa, kakor se je meni zde lo, Mana, ki je zdaj tako pobožna, za tvojim očetom."
"Tako da tebi, Gašper," je dejal Tetrev, "za očeta in mater ni bilo sile; lahko bi bil tudi Tonetov ali pa tudi Ma-nin sin."
"Bog me varuj!" je dejal Gašper.	•
Tako so se zahavali dolgo in prijetno, in Gašper Se je poslovil tako prisrčno in stisnil tako krepko Rezi roko, da si je dekle takoj mislila, da pride še.
"Nič se ne boj, Gašper!" je dejal Rožman. "Saj jaz vem, da nimaš še v rokah, kar ti gre; ampak pri meni imaš kredita magari za tisoč kron, in kdor ima kredit, ta je mož."
"Tako je", je dejal Tetrev; "ni krede brez kredita."
Gašper je bil zadovoljen. Bodoče življenje se mu, je kazalo v lepi luči. Čez dan bi delal, zvečer pa se zabaval v prijateljski družbi. In Reza bi bila najbrž dobra Ženska, vesela, zgovorna in ne brez denarja. Prav presedalo mu je že dosedanje životarjenjeT človek ima tako rekoč pred seboj jed in pijačo, pa ne sme ne jesti, ne piti. No, stric je že obljubil, da ga izpusti iz klešč. Da bi se le ne skesal! Toda čemu bi ga še držal, če ne zaradi dobička? Ei, kako spoznava človek ljudi, tako imenovanje poštenjake, ki so toliko slabši od nepoštenja-kov, da se ti ne hlinijo. Baraba je baraba; tak poštenjak pa baraba in hinavec. Neka-
— Cene denarju so danes sledeče: $3.81 za efi funt Sterling, 15.30 francoskih frankov za en dolar, 14.42 belgijskih frankov za en dolar, $2.07 za sto • nemških mark, 53 centov za sto poljskih mark, 49 centov za 100 avstrijskih kron, 65 centov za 100 jugoslovanskih kron, $1.85 za sto čeških kron, $2. 80 za sto srbskih dinarjev.
POZOR.
Od fjjiet'ka, i'4. maja naprej laililko placate v našem uradu, tu tli vse račune za ?l<?Wtri'ko, naj-siljo mestno ali	.vi:--..
In ^'icer plačate te račune k:i dar hočete, vsak .! " v mesecu. Ker je zadnje čast toiii" :v a kov dobilo elektriki) v hi> >, katerim je te.ško hoditi v mesto plačevat te račune, po.ipošti pa ni varno pošiljati, se rojaki po-sluzijo te prilike tvi iiaišem uradu, da plačajo pri aias. Plinove račune ' a nobiramo kakor do-sedaj, od .!• • rrv v mesecu.

Naprodaj je do en <
govina za popravljane čevljev in prodajo čevljev. Izvrst na prilika za Slovenca. St. Berko, 6307 Superior ave.
(60).
Naprodaj je hiša 10 sob in
kopališče, na 7504 Myron ave. St. Francis Church, dve garaži. Dr. Kennedy, Rose-dale 2377. _(60
' Naprodaj je hiša za 2 družini, cena samo $8500. Takoj $3650. Pet sob in kopališče vsaka družina. Se vam dobro izplača. Hiša je na 147. cesti blizu St. Clair ave. Vprašajte na 520 E. 109th St.
W F. SEVEPA CO CEDAR RAPIDS. IOWA
__
landlVisf. To so taka dekleta, katera ima vsakdo rad io je ponosen na nje. če brade delale s pra vimi dekleti, tedaj se zgla-site pri nas. Mi dajemo lepe nagrade. Vaši dohodki so dobri. Dajte, da vam razložimo naš sistem v podrobnosti. To vas bo jako zanimalo. Takoj se bodete pridružili nam. Cleveland Twist Drill Co. 1262 East 49th St Cleveland, Ohio.
NAPRODAJ JE GROCERIJA in mesnica ter confectionary. Edina trgovina te vrste v lepo napredujoči naselbini na Warner Rd. Nad 70 slov. družin tam. Lepa prilika za Slovence. Proda Be poceni radi odhoda v staro domovino. Pozve se na 4536 Warner-av. (58)
POZORIPOZOR! POZOR!
Farme naprodaj, vsake velikosti, Farma, 173 »krov, tlakana cesta, vsa poslopja v najboljšem stanju, z živino in orodjem, se proda ali zamenja za mestno posestvo.
pripra
za kokoSjerejo, tlakana cesta, plin ve-
no p
Farma, 43 akrov, posebno pripravna
lika hiia, vse v dobrem stanju. Se proda ali zamenja.
54 akrov farma z dobrimi poslopji, z živino in orodjem. Se proda ali zamenja.
27 akrov farma, dobro poslopje, z živino in orodjem. Se proda dli zamenja.
Farma 25 akrov ob tlakani cesti, živina in orodje. Dobro poslopje. Se proda. Farma 2 in pol akra, s paslop-jem, ob tlakani cesti. Farma 12 akrov s poslopjem, ob tlakani cesti.
Farma 40 akrov, s hlevom; dobra zemlja, farma 13 akrov, grozdja dovolj, eno miljo od kare. dve milje do Madison, O. In še veliko drugih farm naprodaj, z živino in orodjem, ali brez živine in orodja. Vse 4te farme so na dobrih prostorih, s črno zemljo, pomešane s petkom, da je rodovitno za pridelek kot oves, rž, koruzo, ječmeen, ajda, krompir, čebula, česen, grozdje, maline, jagode ali pa vrtnarstvo!
Za sve podrobnosti se obrnite do mene pismeno ali osebno, in sem vedno na razpolago. 6508 St. Clair Ave. St. Clair Realty Co.	(58)
DELO DOBIJO kovaški pomočniki, za blacksmith boilers shop, pomagači in riveter ji, structural shop pomočniki, Fiterji in templet makers DELAVCI Drill Press Hands. VARIETY IRON & STEEL WORKS .
L 40th St & Hamilton Avenue.
Dek> doMjo Mperji v tovarni. Stalno delo. Connelly Boiler Co. Ivanhoe Rdt & Nickel Plate, East Cleveland ali St. CI Ur kara.
* '' • *	*'' 11 .r 'c'
:

rt
4f.fi" ■



Posušeno grozdje in grozdni mošt
TJ f	9	•
Vasa zadnja prilika pred novim pridelkom.
Zakaj bi kupovali grozdni mošt v steklenicah In bi plačevali za labelne, steklenice ter bokse in vse druge nepotrebne stroške, ko lahko vse to kupite na barelne prav
poceni.
DELANO V CALIFORNIJI
Mi imamo prve vrste dobro kapljo, nezavreti beli ali rudeči mošt, delan v Califor-niji lanskega oktobra in novembra, in ki ima še vedno isti okus, svež in prijaten kot oni dan ko je bil narejen, in torej rabite to pijačo na isti način in za isti namen kot ste bili vajeni..
Tudi imamo mi naprodaj najboljše rozine, bele ali črne
PO JAKO NIZKIH CENAH
Kar se tiče informacije glede cene in kakovosti blaga, pridite k meni, 1948 East 123rd St. ali pa pokličite Ohio State Tel. Crest 623 R in pridem osebno k vam, da se pogovorimo. Pošiljamo tudi izven Clevelanda po nizkih cenah.
Če hočete imeti jeseni najboljše grozdje za sebe ali naprodaj, tedaj mi naznanite, ki vam sporočimo vse potrebno.
A. Columbro,
1948 EAST 123rd S1KEBT
Zaupno zdravilo dela čudeže.
Skopa že trideset let se Trinerjeva zdravfla rabijo z,največjim zaupanjem. A t»o tudi radi pravega vzroka, k)eir zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zatu-pa-nje in Ičislainje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje con je sedanja podreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. Branili smo Se dolgio zoper kflraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavek mm je spod-!bil še zadnji steber in morali smo cenio nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih tekov priznava brez.ugovora, da v sedanjosti, flco moramo veiikto več "plačati za potrebšloine, i«' tudi lekarja stane veliko več, ni mogoče draginji v okom priti. Zato-p« bo vrednost'Tirinerjevih ldkov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo z>a nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, Iker u<čini, da-bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh boleznw jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želoklicu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodlec in odstrani iz notranjščine clrdbovja vse rnbrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trirteirjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninice, ter krasno žareče rudeče vi»o. V zadevi zabasanosti, nepre-bavnosti, glavobola, pofl-iglavobdla, nervoznosti, navadne slaboče, (kakor tudi v želodjctadh neprilikah, ki rade nadlegujejo žens-ktei ob premembi žitja ali rudarje ali druge "delavce, ko deflajo in vdihavajo plin, če rabite tak !ek, boste našli v njem neprecenljivo, vrednost. Ddbite j'e v vseh lekairnaih.
TRINERJEV LINIMENT
*	1
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, a'li revma-itizma, n-evragije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomole. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin In oteklin itd., tudi za drgnenije živcev in za mazanje po kopanju no(g. Dobite jg v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno inprav prij'eitno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla iru st; istotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vsefh lekarnah.
Naj novejše nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Mbdal—San Francisco 1915,, GrandPrix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
MANUFACTURING CHEMIST.
1333-1343 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.


[ DELAVCI. Takoj dobite dobro italob delo, lep« plate. The Bettefaer Stamping A Mfg. Co. Clark At* id Wart
DEKLETA POZOR! Tako} dobijo delo ienaki operatorji, stalno delo in pri.
MOftKI DELAVCI. Punch Press Hands 1 prveta reda, stalno delo. The Bcttefcer
OPOMIN.
Vsem rojakom, ki nameravajo'kupiti lot, da si postavijo svoj lastni dom naj nikar ne zamude lepe prilike, ker cene stavbenih zemljišč vedno rastejo. Najsi vsakdo prej ogleda korner lot 50x175 na pripravnem prostoru v West Park, blizu J. Brodnika. Lot mora biti prodan ta mesec, ker gre lastnik v staro domovino. Cena $600. Več se pozve pri lastniku J. Jenlf, 6120 Glass Ave. Cleveland, O. DomaČim rojakom znaten %->pust v ceni, do konca tega meseca.	(58)
jilllllllllllllllllllUlIlllllllllllllllllllllllllti
I Dr. J. V. I
! ŽUPNIK, I
SLOVENSKI	, I
I ZOBO - ZDRAVNIK, |
6127 ST. CLAIR AVE. S Knausovo poslopje nad Grdi- S 5	novo dvorano.
mm	2
S Najboljše zobozravniško delo s
po nizkih cenah. 5 URADNE URE: od 8:30 zju- S traj do 8:30 zvečer.
r Liberty bondi se sprejemajo s S za v plačilo polne vrednosti. S
Tnmnimiiiiniiiiiiiimmniiiiiniimiiii? NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem s I. majem prevzel grocerijsko trgovino znano pod imenom A. E. Ronke, 1395 E. 55th St. Prodajalno sem popolnomi preuredil ter napolnil s svežim blagom. Priporočam se cenjenim gospodinjam, da me obiščejo ter se prepričajo o naiih nizkih cenah, in tudi sladkorja nam ne manjka. Se priporočam
FRANK ftOBER, _\m E. SSth St. (62)
OPERATORJI za punch press, mdh> in vroče delo
Delavci, polišerjL Chisholm Shovel Company 1588 E. 40th St
Bolečine v križu
so zalo pogosto vsled narednih ledic. Tak simptom j« največkrat prvo znamenj«, ki vas opozarja na dejstvo, da ledic« in mthur n« delata pravilno. Popravi ju. Rabi
Severa's Kidney and Liver Remedy
(Stvtrovo Sidra vilo za ladice), ki je priporočljivo kadarkoli potrabufajo ledic« ali mahur tonik«. Vzemite ga proti vnetju mehurja in l«dic, n«od-najanju vod«, proti odtekanju gost« urin«, bol«£inam pri uriniranju. ot»-ftemm negam, kar prihaja vsl«d nerodnosti Iodic. Cen« 75 centov in $1.26 Ur le in 6c davka. Naprodaj v v«h lekarnah.