Posamezna številka 20 stotinK S&tRiliK&V Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 steiink. _ Ogl.isi se raTun.ijo t čirokosti ene kolone <72 rum). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mri po stof.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabita oo L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. Mali ogiasi no 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. - Oglase sprc;erix inseraini oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pobijajo tzkijučno upMVf Edinosti. Uprava in inseratini oddelek se nahajata v Trstu, nI. sv. Prančitka As. 20 Proti pritisku — proiiprltisR. V nedeljo 28. III. t. 1. je imela »Lega Nazionale* •kupsčino, na kateri se je odobril stari program! In tako ostane »Lega Nazionale« še vedno podružnica društva . Dante AlighierU, ki rau je glavni namen: delovanje izven meja Itilije! To je: po sedanjih političnih razmerah bi se njega delovanje raztezalo samo še v južni Franciji — Nizza — in morda tudi še v Švici. »Lega Nazionale« pa ima \ resnici svoj delokrog med nami, med »osvobojenimi«, katere pa bo treba šele napraviti svoje rbratcpo duhu. Ako nas smatrajo za »osvobojene brate*, čemu je potem potrebr.a »Lega Nazionale«? Saj smo itak vsi istega mišljenja?! Ker pa je, kakor se vidi, ^Lega Nazionale« potrebna, iz tega sledi, da nismo osvobojeni »bratje« — torej pri Usek. Takoj naslednjega dne, t. j. v ponedeljek 29. ITI. t. i., jc imela svojo skupščino Družba sv. Ci-rilj in Metoda za Istre. Odobril sc jc stari proge.-« m. Določilo se je le drugo središče: Trst in n: \ eč Volosko-Opatija. Kaj pa je pravzaprav namen Družbi sv. Cirila in Metoda, po 7glcdu društva -. Dante Alighieri*? Kuiturr.O delo med J u posloveni v kraljevini Italiji! Povzpeti sc mora med nami samo- ic svetovna zavest in vzdigniti se mora »ivo kulture; iz drugega sledi itak prvo. Samo lo bodi namen Družbi in s tem doprinesemo proti pritisku — zlatemu bogu — vcličaalnejSi proti-pritisk — zavest naj »odrelenik <• Rekli smo, da se rnora vzdignili nivo kulture in s tem tudi zavest. Kaj pa imenujemo kulturo? Kulturo imenujemo svoto vseh duševnih pridobitev časa kakega naroda. Vsak narod ima svojo kulturo; imenuje torej neko število duševnih pridobitev svojo. Vsak narod ima zmožnost duševnega delovanja in razvija tudi dusevnost, kolikor je pav zmožen v to. Iz lega razvoja duševnosti, kulture, pa izvira ludi vitina samozavesti, ozir. svetovna zavesti. Višino kulture pa ne sodimo samo po že doseženi kulturni stopnji, temveč tudi pc njeni razvojni zmožnosti, t. j- v koliko so te duševne pridobitve zmožne nadaljnega razvoja. To je fako važen faktor; morda važnejši, r.ego sc vidi na prvi pogled. Oglejmo si stvar pobliže! Narod A je po dolgotrajnem razvoju dospel na kulturno stopnjo 20. Tu pa prihaja kar naenkrat-stoj! Vse sile so izčrpane, pred njim je velik klanec zasloni je vsak napor, kajti že na 1/s klanca je zopet stoj. Torej vidimo: razvojna zmožnost kulture naroda A je ponehala; njegova stopnja kulture pa je najvišja od vseh stopenj kultur. O-glejmo si, kako je pri narodu B! Narod B jc na kulturni stopnji 18, torej daleč za kulturno Stopnja naroda A. Kmalu pa ei pridobi narod B vse duševne pridobitve naroda A, zida dalje in daljr. razvila svojo duSevnost, njegova kultura ima torei razvojno zmožnost. Sedaj pa vprašam: kateri narod je kulturno višji: A ali B? Tisti, ki je dosegel mo-menlano najvišjo stopnjo kulture, pa nima razvojne zmožnosti? Ali oni, ki sloji siccr nižje, a ima razvojno zmožnost, ima zmoinest, da ulegne sko— ro rad; riiiti narode; sc razvija še nadalje, medtem, ko so drugi narodi klavrno omagali? Vsekakor loji narod B vi: je. D.i pa razvije narod svojo da-ševroFt. mora imeti: 1) temelj in 2) razvojno silo. Oboji skupaj jc potrebno za napredek; eno brez drugega je kakor človek, ki bi rad živci, pa nima potrebnega zraka. Nočem na tem mestu preiska-vali. v koiiko imajo različni narodi ta dva pogoja; ho£t.-ni samo preudariti, v koliko jih ima na$ jugoslavenski narod in mislim, da stvar ne bo težka, cc dolga. Najprvo je potreben temelj za razvoj kulture. Naravno, kajti brez temelja, brez podlage se ne raz«ji ničesar; v tem slučaju bi se šele nekaj u-S Iva rilo. Kulturni temelj je potreben t. j. narod se mora nahajati že na neki kulturni stopnji. Prepričan sem in vsak dvom je tukaj izločen — morda rte? — da se nahajamo mi Jugosloveni na gotovi kulturni stopnji, ki ni morda nič nižja od one, na kateri se nahajajo naii »odreiitelji*. Temelj torej imamo; potrebno pa je in pazili bo treba, da ne ostane samo temelj, temveč, da se razgiblje in da na teh koreninah vzraste mogočno košato drevo. Zato pa je treba razvojne sile. Ta pa je jako kompliciran stvor, zakaj sestoji iz volje in moči do razvoja. Predno postanem n. pr. učitelj, moram imeti voljo za to. Volja sama pa ne zadostuje za dosego, temveč čutiti in imeti moram tudi moč, vztrajnost za dosego tega cilja. Isto je pri narodu. Narod mora »hoteti«, mora »moči«. Hoče naš narod to? Odgovor naj bo kratek: hoče! Kajti, vsak narod, ki je dosegel že neko gotovo stopnjo kulture, hoče še nadalje, stremi za višjim. Tcda nastaja vprašanja more-ti naš narod to, ima-li potrebno moč za izvršitev tega, kar hoče? Tudi tu ne bo stvar težka. Naš narod sc je skoro ves čas svojega obstanka bojeval za ta svoj obstanek; toda, ne morda zalo, da bi si obdržal mesto med kulturnimi narodi; ne, ne, samo zato: ali bo sploh še živel ali ne?! In dobojeval je ta boj; zmagal je. Ustvaril si je lastno, narodno državo. Živeti hoče, živi, in pokazal je, da ima tudi moč življenja v sebi! Kajt če ne bi imel moči, bi bil že zdavnaj poginil pod težkimi udarci »kulturnejših-* narodov. \ ideli smo torej, da ima naš nared vse pogoje razvojne zmožnosti. Toda, kdo naj vse to razgiblje, kdo naj daje narodu duševno hrano? — Narod se deli v preprosto in izobraženejše ljudstvo. Veličina naroda je torej odvisna od višine kulture celokupnega naroda, t. j. preprostega in izobraženejšega ljudstva. Čim višje stoji izobraženejše ljudstvo, in čim manjši |e prepad med izobraženejšim in preprostim ljudstvom, tem višje stoji narod kulturno. Preprosto ljudstvo pa ne more samo, zmanj-iL*vali tega prepada. V to je poklicano izobraženejše ltudslvo. Naloga izobraženejšega ljudstva je torej ti izobražuj samo sebe; 2) izobražuj prepro- 2. Izobraževati narod: al v pisanju in čitanju, v kolikor še ni zmožen, in b) k pravi splošni izobrazbi. 3. Propagirali abstinenco, smisel za bigijeno in telesno vežbo, in učiti narod, da bo cenil domačo ljudsko šolo. Kar se teh treh toček tiče, je (kakor se mi zdi) prva za oblasti najbolj kočljiva. Toda pomniti je treba: vsak narod ima svojo plemensko dušo, na kateri sloni vsa njegova kultura; samo na podiagi te svoje duše, tega temelja, je možen razvoj duševnosti; samo na podlagi narodnega in kulturnega jugcslovenstva je možen za nas napredek. Dalje: živimo v moderni demokratski dobi, v kateri sme vsak narod zahtevati svoje pravice; in povdarjam: boljše je. da zahteva narod tc svoje pravice javno in očitno in da sc mu te tudi dovc-ljujejo. nego da bi moral delovali skrivoma, na tihem. Kajli, nenadoma bi mogla vzkipeti njegova slrast in tedaj.... Bodi dovolj, ker tu začenja nov tema....I Borojeelca — Konec. Pod tem naslovom je glavno glasilo avstrijsko-nemške socijalne demokracije priobčilo te dni daljši članek, ki je vseboval še ne le marsikak podatek v označbo vojaka in človeka Borojeviča, ampak tudi nekaj zanimivih prispevkov k zgodovini zloma avstrijske fronte na italijanskem bojišču. Slovesu pok. generala, kot poveljnika v cnajstorici zgodovinskoznamenitih bitek na Soči gre — pravi — mesto v zgodovini vojen. Ugotavlja, da so častniki v Nemški Avstriji izrabili smrt Sveto -zarja Borojeviča za demonstrativne pojave starega militaričnaga duha in simpatij za propadli habsburški državni zistem. Saj da je dalo že hrvatako (ne: srbsko) rojstvo Borojevićevo povoda, da so mogli nadovezati na staro tradicijo habsburške monarhije. Borojevič je spadal k rodu brezobzirnih in avtokratskih vojaških narav. Bil je ojster do krutosti. V prvi zimi vojne je tedanji zborni poveljnik nadvojvoda Josip dal s strojnicami streljati na lastne vojake. Armadni poveljnik Borojevič, ki mu je bil nadvojvoda podrejen, ni imel v svojem poročilu o tem dogodku niti besedice graje za to barbarstvo. Tak je bil Borojevič tudi na jugu, kjer mu je bila poverjena bramba Krasa in Trsta — naloga torej, ki je bila brezdvomno vojno-zgodo-vinska. Vendar pa zagrešajo častniki neiskrenost, ko izrabljajo njegovo ime v proslavljanje starega vojaškega zistema. kajti pokojni maršal niti pri častnikih — ni bil priljubljen. (To naglašanje je v skladu z navedbo našo, da se jc na skrivnem tirala gonja proli Borojeviču — in to tudi z visokih mest —• radi njegovega rojstva. Nemški ii\ madžarski častniki so ga nazivali med seboj >Kroatischer Schvveinekerl. Prip. ured. «Ed. ) »Arbeiter Zeitung« obremenja Borojeviča s strašno »tragično krivdo«, ki jo je zagrešil s tem, da se ni — on, specijalist italijanske fronte v ravni — uprl neznanskemu zločinu, ki je bil v tem, da se jc končna ofenziva avstrijsko-nemikih armad 15. junija popolnoma izkvarila vsled nepremišljenosti in — brezglavosti! Se ni uprh! To naglašanje si moremo razlagati Ic tako, da vajeti niso bile več povsem v Borojevičevih rokah, da je bil nekako odtisnjen, da njegova beseda ni bila odločilna in da se ni mogel ali se ni hotel upirati volji drugih —nesposobnih. Nadalje očita dunajsko glasilo Borojeviču, da je po zlomu Avstrije omahoval, da se ni mogel odločiti: ali za Nemško Avstrijo, ali za Jugoslavijo. To jc bilo posledica dejstva, da ni bil nikoli Nemec, nikoli Hrvat, nikoli sin svojega naroda, ampak vedno le najemnik svoje dinastije. Dasi je bil po rojstvu in naravi Jugoslovcn, ga njegova domovina ni hotela sprejeti. V dnevih zloma se je dogodilo sledeče. V zadnjih dneh oktobra so en-tentine vojske na reki Piavi začele z zadnjo ofenzivo v svetovni vojni. Takoj začetkoma so angleške naskakovalne čete zavzele otok na reki Pa-dopoli. To je bil začetek konca avstrijske vojske na italijanskem bojišču. Med tem pa se je odigral v zaledju zgodovinski prizor razpadanja habsburške monarhije v narodne države, ki so stopile na nje mesto. Cesar Karel je izdal svoj manifest, ki naj bi bil še v zadnji uri strnil narode, stremeče narazen. Ali — kocka je že padla,je prepozno. Usoda monarhije je bila zapečatena; narodne države so se konstituirale. Dne 3. novembra se je formalno sklenil dogovor z generalom Badoglio. Zgodovina pogreikov v tej pogodbi se bo še le pisala. Vsled omahovanja generalov Arza, Waldstattena in tovarišev so bile čete na južno-zapadni fronti v popolni nejasnosti: ali in kdaj nastopi premirje. Nekaj stotisočev vojakov je na ta način brez potrebe padlo v italijansko u-jetništvo. Borojevič pa je v zadnjih dneh oktobra s svojim štabom zapustil mesto Videm, in se je meninič tebinič podaj v Vrbo ob Vrbskem jezeru na Koroškem. Podrejena mu armadna poveljstva so bila od 28. oktobra dalje — torej v odločilnih prvih dneh novembra — brez vsaice zveze žnjim. Z drugo besedo: na fronti ni bilo več vodstva od strani najvišega poveljstva. Poveljniki so postopali na svojo roko, dobivajoč le poredkoma kako povelje od strani vrhnega poveljstva. Med tem pa so sc armade že umikale. V popolni nejasnosti fo bile. ali naj se za črto v ozadju vstavijo, ali naj se upro zopet, ali naj polože orožje, ali naj demobilizirajo in odidejo v zaledje? Niso vedele, kdo izvršuje vrhno poveljstvo, kako bodo delovale železnice in kako bodo učinkovali na fronto politični prevrati, ki sc se žc izvrtili! V vseh teh odločilnih dneh je sedel Borojevič na Vrbi in je le enkrat izdal dispozicijo, ki jc nejasni politično-vojaški položaj označila tako-lc: »Jugoslovesa fs smatrati kot sovražnika!« Na to so se začela v Ljubljani pogajanja Wur-armadnega poveljstva in njegova apostrofa, zakaj da niso zaprli narodnega sveta v Ljubljani — pričata, da je bil do zadnjega — avstrijski general, udan Dunaju, da ni imel ne čuVa ne smisla za usodo in bodočnost svojega lastnega naroda! Še nekaj bi pripomnili. Nismo prijatelji Arzev in Waldstžttenov. BHi so sovražniki našega naroda. Vendar sodimo, da se jim dela krivica s tem. da se odgovornost za katastrofo zvrača le na njih. Saj poročilo samo govori o že izvršenih političnih prevratih v notranje«. Tu je — po naši sodbi — glavni vzrok! Monarhijo je pogubil nje vladni, narodom sovražni zistem. Ta zistem je dušil narode — priča za to so imena Stiirgkha. Clam-Martenica, Seidlerja, Kussarcka — ia sinovi narodov so, ko je bila mera grehov in zločinov polna.... odrekli! To je dejstvo, ki jc je treba naglašati vedno in vedno na ves glas, zlasti proU večnemu nabijanju resnice po glavi, da so bili narodi sovražniki entente. To dejstvo treba naglašati na italijansko stran, kjer hočejo podkrepljati z zatrjevanjem, da postopati kakor s sovražn'ki! svoie aspiracije je z Jugosloveni 0 JugosM. *io ljudstvo, zmanjšuj tako ohojestranski prepad. m°V*?a a^fnega poveljstva z jugoslovanskim zvečal veličino naroda in povzdigni s tem zavest? I f^?™ gI*dc ™zoroiHve čet. Kak je le bil tedaj položaj govori deistvo, da so v Ljubljani lo poveljstvo internirali! Nato jc to poveljstvo stopilo v zvezo z vrhniin poveljstvom na Vrbi. da sporoči temu poslednjemu o poteku pogajanj in o težavnosti položaja. Poročilo je naglasio, da jugosloverski narodni svet popolnoma nadvladujc situacijo ter da treba računati s tem povzdign Kar sc tiče prve točke, prepuščam vsakemu posebej v razpravljanje; kar se pa tiče druge, ho-č^m še pred zaključkom izpregovoriti par besed. Naloga izobraženejšega ljudstva je torej, da izobražuje preprosto ljudstvo. Toda kako? V kolikor sc da s šolami, toda nc s takimi, ki ljudstvo po-iuičujejo. Boljše je: proč s takimi šolami! Ustanovimo si jih rajši sami in sami jih bomo tudi vzdrževali. V tem oziru oglejmo si »Družbo sv. Cirila in Metoda i in predoča se nam vsa požrtvovalnost, ki je sploh možna. Toda z lastnimi šolami ne gre vedno in povsod. Prihajajo razne zapreke, tako gmotne, krajevne itd. V teh slučajih pomagajmo si d.-uguče! In sicer tako. da mi vsi, ki smo v takem kraiu ah blizu takega kraja, izobražujmo ljudstvo. 'Posamezniki so sicer slabi; a če se jih jc več »brale v ta namen, morejo delati čudeže. Ustanove naj se krajevna proevetna društva. Namen tem iprosvetnim druftvom, ki vaj se ustanove po možnosti povsod, tudi tam, kjer »o šole, bodi novim činiteljem. Na to pa je Borojevič — on, Jugoslovcn — odgovoril: »Ali, zakaj niste zaprli te družbe?!« — na kar je jugoslovenska cenzura prekinila razgovor in od onega dne ni. seveda, nikdo v državi SHS hotel nič vedeti o tem, da bi Svetozarja Borojeviča vzeli v službo. Taki bi bili torej važni momenti iz zgodovine pred. ob in po zlomu avstrijske fronte — kakor jih podaja dunajsko glasilo. Podatki iz zadnjih dni podpirajo tudi že izrečeno domnevo, da Borojevič ni imel več vajeti v rokah in da so odločali drugi. Kdor je poznal narav Borojeviča kot vojskovodje in človeka, si ne more drugače razlagati . t* njegove pasivnosti, njegovega bega iz Vidma na 1. »zgajati jugoslovetrski narod v duhu narodne-[ Koroško in njegove brezbrižnosti. Njegova iz-gu in kulturnega jugosloveastva. java, da je »Jugoslavena smatrati za sovražnika«. Tri državne ideje v eni državi, so torej gotovo veliko zlo in država, v kateri je več pa-tiijotizmov, je vedno v nevarnosti. Najlepši primer države z več patriotizmi je bila rajnka Avstro-Ogrska :a njena> usoda bi morala biti z a jugoslovenske državnike naravnost zlata vreden nauk. Upam, da lahko postane jasno vsakemu na podlagi gornjih izvajanj, da ie formula SHS škodljiva jugoslovenskeimi edinstvu in obenem politična zmota. Prava .jugoslovenska- notranja politika mora delati na to, da se popolnoma uničijo in izbrišejo vse tri državne ide^e: srbska, hrvatska in slovenska, kajti samo na njih razvalinah se da sezidali prava istavba jugcslovecske države. Zato pa pomenila Jugoslavija na eni strani in SHS na drugi dva popolnoma različna in popolnoma nasprotna si politična programa. Če je onstran premirne črte aare-s količkaj pravega jugoslovenskega patriotizma, in logike, se bo moral prej ali slej. vneti boj preti pristašem SHS! (Nekaj časa se je zdelo, da se jc ta boj že začel med takoimenovanim parlamentarnim blokom na eni in jugoslovensko demokratsko stranko na drugi siran:. Da je prva stranka za SHS, Je bilo zadosti dobro znano, ali kmalu se je pokazalo, da tudi druga ne zaslužuje prilastka »jugoslovenska«;. Predvsem ni imela demokratska stranka nobenih vidnih znamenj, ki bi izpričevala o njenih pravili namenih. To pa radi te^a, ker ni hrelela aii ni mogla videti, da je izvor vsemu notranjemu zlu v formuli SHS. Sicer pa so bili posamezni deli te stranke precej neodkritesrčni eni proli drugim. Tako je imel n. pr. srbski del demokratske stranke tajno željo, da bi dosegel z »enotnos notranjo politiko, na. katero so pristali vsi strankni deli in ki je delala na to, da se odpravijo povsed pokrajinske vlade ter da sc razdeli jugoslovenska država n«i »dčparte-ments« — da bi dosegel Veliko Srbijo! Na dru-gi strani pa so > manevriralitudi Hrvati in Slovenci v skladu s svojimi političnimi cilji, ki so šli za tem, da si osvojijo vso Jugoslavijo s svojo »kulturno nadmočnostjo- Iz vsega, kar je bilo povedano, se torej vidi. da obstoja velikanska potreba ustanovitve popolnoma nove stranke v Jugoslaviji. Program tc stranke bi moral biti jugoslovensko-naro-den v svojem čisto političnem delu. Ta »jugoslovenska narodna stranka« bi morala napovedati neizprosen boj SHSovcem in povedati j-ugoslovenskim masam, da ikdor je Srbin, kdor je Hrvat, kdor je Slovenec (v ožjem pomenu), ni in nc more ifeki Jugosloven. Kdor se ne more prepričati o resničnosti te trditve, spada — naj bo tudi nevedoma — v isti koš kot bivši črnogorski kralj in njegova jugoslovenska »federacija« (zveza). Ta nova stranka bi morala dalje naglasiti ijugoslo venskemu ljudstvu dejstvo, da je vsako sistemiziranje bodi rbske, bodi hrvatske ali kranjske države in državne misli pravzaprav veleizdaja nasproti Jugoslaviji in jugoslovenski državni misli. Radi tega mora biti prvi cilj vsakega pravega Jugoslovena: razkosanje Srbije, razkosanje Hrvatske, razkosanje Slovenije in ne narobe! In tako sme. se povrnili k našemu ^mottu« in povedali, kaj je treba razdejali v Jugoslaviji. Še le, ko se to razdejanje izvrši, se lahko najdejo pravi temelji Jugoslavije, se lahko postavi njena definicija. Pri podiranju bi seveda ne smela nova stranka slediti korakom demokratov, ki so hoteli nekako posnemati francosko revolucijo in razdelili Jugoslavijo na gotovo število okrajev. Takšno počenjanje je nasilno in ni v stanu izbrisati one zgoao-vinsko-zemljepisne delitve, ki jo vidimo v vsaki državi. Tako so ostala pokrajinska imena v Franciji še dandanes živa, dasi velja delitev na > departementec že nad sto let. Ravno tako ne bi mogla tudi v Jugoslaviji nobena ustava, tuci najide^lnejša nc, uničiti bosanstva, črnogorstva, dalmaLinstva itd., z eno besedo: onsga zdravega lokalnega patri-jotizma, ki je najbolja podlaga vsakemu državnemu patrijotizmu, a v katerem vidijo ju-gcslcvenski politiki z nekako indiciinkrasti-čno slepoto največjo nevarnost. Prava nevarnost tiči — in upam, da sem to dovolj jasno dokazal — v SHS in v treh državnih idejah, ki so formulirane v le> formuli a sredstvo, s katerim bi se dale te nevarne separatistične državne ideje uničiti, bi bila delitev Jugoslavije po deželah, ki bi imele svoje deželacshorskc avtonomije. Takšna politična bitja so na jugoslovenskem ozemlju že skoraj povsod gotova in imajo večinoma tudi sveje domače deželne ustave. Naj navedem tu le radi primera in da pokažem kako ši stvar mislim, imena teh dežel: 1. Makedonijo (središče Skoplje, dasi bi bil en del ie dežele Stara Srbija), eventualno 2. Albanija (sr. Skadar), 3. Črna Gora (sr. Podgorica ali Nikišić), dalje Srbija {sr. Beigrad). 5. Vojvodina (sr. Novi Sad), 6. Slavonija (sr. O&jek), 7. Hrvatska (sr , ska {sr. Celje), 10. Dalmacija (sr. Zadar) 11. Bosna (sr. Sarajevo) in eventuelno še kake druge dežele. To je po mojem mnenju prava in naravna definicija Jugoslavije in to so n^eni čvrsti in nespremenljivi temelji. Navadno 6C prigovarja takšni ureditvi Jugoslavije s trditvijo, češ. da diši po bivši Avstriji. Da bi to oporekanje obveljalo, bi bilo treba najprej dokazali, da je bila deželna avtonomija (samouprava) v bivši Avstriji slaba stvar in da ie Avstrija radi nje šla na kose. Toda, tega se ne more trditi. Avstrija je razpadla samo radi tega, ker je bilo v njej več narodnih patrijolizmov, ne pa radi Jckalnih deželnih patrijolizmov. To je precej jasno, kajti sicer bi bila morala razpasti na Kranjsko, Štajersko, Tirolsko, Koroško itd. in ne po narodnostih, kakor je naravno in kakor se je tudi logično zgodilo. (Dalje prihodnjič.) Kako „vzgojo" nam ponujajo! Ako naj verujemo italijanskim državnikom in tiradnikcm, bemo uživali pod Italijo tako svobodo, da bomo naravnost srečni. Da nam pokažejo, ka>ka svoboda bo lo, so nam diali že neštevilno otipljivih dokazov — takih, da moramo mi le odklanjati tako svobode. Oteli so nami (zlasti v Is D'AnnunzLja!!! Padli so tako rčzko, da gcvcce v nTLhcvem imenu poznani — slovanski renegati. Mi nismo tako neumni, da bi mrzili k?.teri-koi: jezik ak: nared; na drugi strani pa tudi ne take živali, tako podli stvori, da bi mrzili svoj lastni jezik, svej las tri. narod! Vedite, gespoda Latini, da sc ljuto varate, če mislite, da nas morete raznarodiii! Časi ja-nlčrrstva, izdajstva, odtujevanja svojemu rodu — ti časi so minuli. Dovolj je naših slovanskih grobov, razsutih po vsej Istri v prejšnjih časih; dovežj naše slovanske krvi se £e pretvorilo v pretvezno čisto italijansko kri* na čemur se imamo zahvalila največ — majki Avstriji! Dovolj je tega.... Italijanske oblasti — verne menda vladni cb-Ijubi da bo ščitila naš jezik in naša čustva —■ so nam poslale v Istro številno italijanskih iiičrteljev, ki kažejo očitno, kako -prezirajo naš jezik. Knjige pak, ki jih rabijo, govore Še jasneje, kaj ramerujejo z nami! »II mio li brc,« per la, quinla dasse ele»men-tare; od L. Mestica Galam&roa. Tu je čitati >Le cinque giemate d& Mila-.:o- na 274 strani: »V času, ko je bila I ta4/,j a razde!fena na več državic pod vlado nasilnih vejvod, sla tile Lecnt^rd^a in Beneška najnesrečnejši pokrajini, ker ju ij,e tiranizirala Avstrija. Ta je držala tam hrvatske polke, katerih vrjaki so bili surovi in kruti, vsikdar pripravljeni pograbiti za orožje in prelivati kri Italjrnov, ki so gojili ncodklc.r'jivo žel .o po svobodi in pa veliko mržnjo preli tujiocem!« Tulte so knjiga, kil se dajsjo otroke m v reke, da se uče sovražili — sami sebe, svoje roditelje in ves narod svej! Izkustvo vči, da odrasel človek ne mere prenažaii, će ga vse grdi; kamo li dete, ki mu je cuša kaj občutljiva! Tudi otroci £oxi so cpaz.iL; lo člivo in po nekaterih krajih r/so heleli več v šolo. Pri tem pa treba še le videti, s kako zagrizenostjo tolmačijo t^ke stvari njihovi učitelji! In s leni nas hoče'o pridobili? Med -tem pa je tudi v Italiji po kaka bela cna.ha, krJc rezuir.sn človek, ki bije po prstih današnjim sejalcem neredne mrzrje. Pred več leti je ital janski pisec L. Magr ni obelodanil bojstvi, zverstva itd. itd., ki iih Hrvat ni počenjal, nsrti ni mislil počenjati jih! To je skfžik* v svrho, da se ohranita živo Čustvo domovine' in mržnja proti- tu^incu! Trebalo je pripraviti Itak'jane za ustaje. Moj Bog! Moj Byg! Koliko Jyudi sem dal jaz cb«šati, streljati, pretepati, vezati v verige! Koiiko dece sem dajal i«ati-kati na c. k. bajonete! Kcliko hi£ opleniti, koliko devic---aii podnio, pu&tNno to! . Vkljub vsemu temu se le izmišljotine, ta krvava žaljerja proti Hrvatom, da?eio čitati lit se -tcimačl'jo---hrvatskim ctrckcm! P.t tudi, če bi bili hrvatski vojaki res pelenjali kaj takega, ne bi bilr storili večjega gre a cd današrje Italjc, ki noče pri vc liti v same t. dio :-bo narodov, da bi sc namreč izvedlo glasovanje (plebiscit) v krajih, kjer ;e ogromna večina druge, to je: jugoslovenske narednetLi! Zr.k-.j pa se no nahaja \ tej kn^gi zločinsko postopanje Benečano\ proti Hrvatom?! Zakaj re nc opisitje trpljenje nedolzr.1!.'! hrvatskih »;2lio-tov, prikovanih na dnu beneških ladij?! Zakaj se nc opisuje trpljenje Hrvalov p.od Pcn-te dei sospiri v Benetkah?! Zakaj; se nc opisujejo zledela proidurov po Istri in Dc!maci,i itd., itd. ?!P Iti 'iba- tak način mislilo vzgajata našo dcco! Sramota taki vzgcfi! Po pazinskem Pučkem Prijatelju . Kriza v HemšRi Avstriji. Nad Nemško Avstrijo ye prišla ter k a kriza, ki bi ianela hudiS?, morda usodnih posledic, ker spravita bi morda v nevarrosl celo obstanek racve republike, aka.se ne bt poravnala kako. Ta kriza pa ni prišla Iznenada. Pr;šIo je, kar je nekako -viselo v zraku že dolgo: koal-fcija med so£i*alnmn demokrati 'n krščanskimi sejalci, ki sta slonela ra ko-occijalna, in sploh nc nofcejia druga kemibinaicija, ki bi se megla držati vaj mesec dni. A za republiko so ravno sed ij-težki časi, ko potrebuje absolutno vlade, l.i naj bo varovala koristi drži ve pred. mednarodno, tak c z van o k emisijo za vsposlave. Ni--cdklonliva potreba je prisilila sccljalne demokrate in krš-čar^ikc socijalce, da so se združili in cfaii podlago za vladovino v republiki. Isto t ako jih je sedaj — kakor čvrjemo — neizprosna in železna potreba prisilila1, da ) našli izhoda v taki-le rešitvi: Na krmilu o. 'anc dosedanja vlada, sestavljena iz zasteprlkov cVeli skupin, tcda nc več v obliki koalicije, marveč v cbl:ki sodelovanja. Dejanski csl?-e torej položaj — vsaj za sedaj — neizpremenjen. V to je menda krščanske sccija'cc in soci'ali-ste sklonita bojazen, da bi se — rl:o b< prišlo do defitvitfvnega zloma' — ava cbeh sirar.cđt! uiegnile ejačrti rad*.kalne st^t^je, čenair kr- pa nelzogi'bro rledil kacs, kt! br »vorda zri^l re-1 pi bKko. S«»i je notoričnot diej^tvo, c'a »e med1 kršč-ans-kimi socijalce nv»iogo elementov, ki; žeie in ti^di delujejo* na skrivnem rz< vspc^taVot monarhije, za povrnitev Habsbttržanov!! Zi ctznačer.'m načinem so tvnrej redili situacijo do! volitev v prvi parlament Nemške AvstrVe; kf' pa mer.h ne pridejo še tako hrtro. knjigo pod naslovcm: > 11 Pericolo tedescc (Nemška nevarnost). Vr tej knjigi se bavi z mržnjo Italijanov proti Hrvaicm in pravi med drugim: )>Ali >e kakega raslega za sovraštvo proti tistemu narodu, ki ga prolesor Pavia — globok poznavalec enih krajev — cznača kot : dobrega, miroljubnega, delavnega, poštenega po veliki večini?* Seveda, treba ponrsliti, da je hrvatski narod narod bojevnikov. Med tem, ko so drugi narodi delovali za svoj intelektualni razvoj, je junaSiifc in strahovita Hrvatska na meji Evrope bdela dan in noć z c rež jem v roki, da ije odb'jala turške "i tujinske napade; L~eba se spominjati, da je hrvatsko ljudstvo, oboroženo vzdolž vejniške igranrice, večkrat rešilo Evropo, ki je prettlo zanjo reke krvi ter zapisalo joaa&e strani v borbi proti Turku I« Neki drugi Ital-jan, Cesena, bivši iircdnik lista Mess«ajjger&«, je v svojih novinarskih spominih priznal, kako je b J — pod nsolovcm »I lutfci di Lomibardia * — prisiljen iimiil'ati si na^be&tijalnejše zločine, ki da so jih pcčenjaii hrvatski vo/aki!! Pisal je: s Da rubrika za- Zagreb), 8. Kranjska {sr, Ljubijanah 9, Sla^er-1 niindvejSa, s«o >z do«tavl>d tudi cflbs ija, raz Z rusko-uoljskesa bojišča. Rusko poročilo. DUNA.J, 15. Radicbrzciavka iz Moskve z dne 14. junija poroča o vojaških operac irh na poljskem bojišču tako !e: >-Na zapadnem bojišču so rdeče čete prešle Bječico in napredujejo ol> desnem bregu. Na južr.czapadncrn bi)-» jišCu drže naše čete črto Kijev.—.Korest-n. Nat Kr niu smo porazili eno konjeniško divizijo, katere povelja- k a smo injeli. DUNAJ. Radiobrzojavka iz Moskve prira*a tole poročilo o vojaških opcracijah rdeče vojake dne 15. t. m.: kijevskem bojišču nadaljuje naš po- hod. V Kijevu sino zaplenili 14 vagonov municije in nekoliko okloprih avtomobilov. Blizu Gaifinu se naše čelc bližajo mestu Paklaju.« Zastopniki angleške »Labour Party« o razmerah v Rusiji. LONDON, 13. Zastopniki angleške I abo-ur Party<, ki sc se pred kratkim povrnili iz Rusije, kjer so prouče\a!i tamošnje rayinete, poročajo o sedanjem položaju v Kusiji tako le: Globoko smo bili ginjeni od posledic, ki j h e imela posredovalna politika ;'n blokada proti ruskemu narodi/. Ta politika je največji vzrok nesreče, ki jo trpi Rusitja. Zastanek izvažanja iz Rusije je gotovo v škedo vsemu svetu, tcda z?stanek uvažanja v Rusijo je naravnost poguben za notranje rusko gospodarstvo. Vprašanje prehrane je bolj važno kakor vsa dnuge. Tcda razmere — ki so že blizu lakoti — v katerih merajo živeti delavsko prebivalstvo in Intelektualni sloji, so naravnos: grozne. Pcsebno uso£n:< podedica blckade ie b-la or.einogooan.je uvažanja zdrav M in mila. Će^(i> »o se razpasle po vsej Rusjji n^lcza^ve boleJ^L Sfsvi 132 Posamezna številka 20 stoffnR Izhaja vsak torek, četrtek in soboto ob 4 popoldne. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-ništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaSa na mesec L 3.—, pol leta L 16._ in cclo leto L 30.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. / v Trstu, v cemgft s&zo 8 tras a »EDINOST« št«T. 132. V Tt»tu, dne 17. junija 192«. kado proti .Madžarski. Madžarska nadaljuje rova rje nje proti svojim sosedom in se baha, da se ne bo»ji blokade. Najbolj cznača sedanjo madžarsko vlado dejstvo, da celo pečuško delavstvo madžarske narodnosti rajši osuoie j>od Jugoslavijo, nego da pride ped Madžarsko: najboljši odgovor na poročila, ki jih posnemajo tudi italijanske uradne agencije, o -groznem« postopanju jagodo venski h oblasti proti madžarskemu prebivalstvu! V Nemčiji sc še ni sestavka nova vlada, ker socijalisti cdkiar;ajo v sako sodelovanje z meščanskimi s t ran krmi. V Italiji se je sestavila nova vlada, kateri predseduj« GioirLti, tki je zadnje upanje italijanskih imper'.al'stov. Itsi-ijanske vesti iz Al-bnirje javljeno. da je lam položaj nespremenjen. V Libijo sc morajo tudi pošiljati nova ojačenja. Sccijallstična stranka je začela živahno gibanje proti pustolovščinam v Albaniji in sploh v spornem ozemijiu. Ker gre ravno za pustolovščine, bo tudi Đ'Annunzćo poslal «voie vojake v Albanijo. Železničarska stavka v Lomfeardaji in druga gibanja se nadaljujejo, pri čemer pcihaja do V.udih izgredov. Res je, da je vlada zelo podpirala zdravstveno organiiiacijo in da će bil ustanovljen zdravstveni odbor, ki je ukrenil vse mogc-če ukrepe. V svrho pobijanja nalezljivih bolezni so sc zgradile bolnišnice, so bil: opremljeni vlaki v Sibiriji In evropsl« Rusiji s posebnimi vozovi za sumnjive potnike. Povsod se širi propaganda za uporabljanje zdravstvenih ukrepov. Cepljenje je postalo dolžnost, toda dejstvo, rn jc b'lo ustavljeno uvaže vanje zdravil in m:!a, je povzročilci smrt tisočem in tisočem ljudi. Češ, ki ga je sovjetska \lada dobila z zmago na i Kclčćkom, Den;'kinom in Judeničem, sc jc uporabil za gospodarsko obnovo, za izboli-šanje prevoznih sredstev, za pospešitev pro-Jzvžg&rjal rirovjn 5n (zboljšanja zdiiavstvci^'si razmer; toda vslcd poljske ofenzive je bil ruski nared prisil'en, povrniti se proti svoji vol;: v vojne razmere. To je diilo nov povod za omejitev osebne svobode in pravice do razpravljanja; toda v kljub temu je imela pevska ofenziva posledico, -da so se strnile okoli vlade vse itranke v s vrbo obrambe države. Vsled tega protestiramo najodločneje preti politiki, ki se je doslej vodila. Kar Rusi'a sedaj na,jbo3j potrebite, je: la-kofsn;.! mir in omogoči te v prostih stikov z vsem svetom. Zahtevamo, da angleška delavska stranka zahteva, naj izgine zid, ki so ga postavaj imperijalistIčni državniki' med an-gjefeki narod in naše ruslce brate. Prvi korak k dosegi tega ciija bodi priznanje sedanje ruske vlade, ki je pokazala svojo stalnost s tem, da se je upirala uspešno skozi 2 leti in pol vsem podzk>usom strmcglavljenja. Ona je često izrazila svojo željo po miru.« Imetje, pravice in koristi tujih državljanov v Rusiji. PARIZ, 13. Mednarrdna konferenca, ki ima malogo, da ščiti koristi tujih državljanov v Rusiji, je usvojila stališče, da ne mere vključiti v svoje delovanje političnih vprašani;!, ki so izven njenega območja. Ona ima dolžnost, da določi pogodbe, ki se lahko uporabijo za podlago vzpostavitve gospodarskih stikov z .Rusijo in je v to svrho odobrila sklepe konference, ki se je vršila apirlla 1. 1920. v Ženevi s sodelovanjem nizozemskih, danskih, norveških, švedskih in švicarskih zastopnikov. Konforenca stavlja kot predpogcj vsakega eogovera izrecno priznanje s strani ruske vlade vseli pcgoieb, sklenjenih pred 1. 1917., in •popolno vzpostavitev imetja, pravic in koristi prizadetih tujih državljanov. Francija protestira proti podtikanju zveze z albansko vstajo. RIM, 15. Francosko poslaništvo sporeča agenciji > Sicfani<-: Nekateri listi so pisali, razpolagajo albanski vstaši s topovi in strojnicami, ki so jim jih dali Francozi ob priliki cdhcda z Skadra in Korice. Francosko poslaništvo je pooblaščeno v popolno zanikane teh vesti, Iti ne odgovarjajo resnici. Francoske čete so cb priliki svo'ega odhoda, iz Skadra ki Korice vzele seboj topove In strojnice. Brez vladnega znanja se ni odstopil nikakršen materijal. Protiangleška vstaja v Mezopotamiji. TEHERAN, 15. V Mezopotamiji je pleme Šamur napadlo Telafar in pobilo vse angleške nastavijertce ter gotovo število prebivalstva. Tudi v Mc-sulu so se vršili hudi izgredi. Šest tisoč Arabcev je napadlo javna poslopja in obstreljevalo dve voTašimri. Bilo je veliko oseb u.Klih. Zveze z Bagdadom so prekinjene. Na Tigrisu so bili angleški čolni oropani in posadke pobite. Blokada Madžarske. DUNAJ, 14. Kakor je pred kratkim en ten ta blokirala sovjet, vi- do s tem, da 70 jc cd vseh strani zaprla, tako se začn-e v nedeljo, 20. t. m., mednarodna delavska blokada proti sedanji Madžarski. Važen del te blokade bodo izvaijale avstrijske delavske organizacije. Spor med Češkoslovaško in Poljsko zaradi »Arbeiter Zcitung poroča o tej zadevi ta- j tešinskega vprašaja je še vedno zelo ester. j se polagoma bližamo mirovnemu stanju, ima kole: Vslcd oklepa mednarodne organizacijske j Beneš je imel pred sv.cj.im odhodom iz Pariza j tuda avstrijska vlada interes na tem, da sc zveze v Amsterdamu so imeli zastopniki sin-j s pofekini ministrom Patekom pogovor. Polj-! izvrši stvđc resno in dostojno, ne pa po inten-d/katne komisije sestanek z zastopniki orga-j ska zbira baje še vedno čete ob češki meji. ci^ah kake Bauernkcmmando«, pod povelj-nizaci' na katerem so sklenili, da sc udejstvi | Na Slovaško so se pritihotapili Horty,evi čast- j itvom polblaznega dr. Brodmana in fanatič-1:1 znak mednarodne solidarnosti proti Ma- , n;ki. ki bi hoteli organizirati vstajo proti če- , nega rovarja Kamnikar a. džarski blokada v največji meri po navodilih, i ško>!ovaški državi. Češki vojaki v Sibiriji so ki so prišla iz Amsterdama. V ta namen se je 1— - — — -- *M -• " * munsko in ne Jugoslavijo, bo na ta način Madžarska popolnoma odrezana od sveta. Toda dvomljivo je, ali bo imelo bojkotiranje za posledico gospodarski polom na Madžarskem, ki itak uvaža samo tkanine, ki ijdh bo lahko pogrešala kak mesec. Mnorgo nevarnejše je finančno bojkotiranje In tega se resno .boje v Budimpešti, ker angleški in ameriški bankirji ne kažejo posebne vcl;e za nadaljevanje kup-čevanja z Madžarsko, dokler vladajo tam sedanje vladavinske razmere. Avstrija ne bo trpela veliko škode vsied le blokade, ker ne uvaža *edaj rz Madžarske drugega, nego sadje in zelenjavo. Blokada bo pokazala Madžarjem, da so veliko bolj odvisni od Avstrije, nego so doslej zatrjevali.« . Madžarska se s svoje strani ne boja veliko nameravane blokade, vsaj, če se hoče verjeti madžarskemu listu »Uy Nemzedek<, ki piše med drugim: ? Bojkotiranje pomeni v praksi, da bo Avstrija zaprla Madžarski vrata na zapad. Toda iz Avstrije ne dobivamo drugega nego luksusne predmete, dočim mi pošiljamo ona dragocena živila, ki se nam plačujejo z on:an avstrijskim denarjem, katerega sodrugi zapadnčii držav nočejo niti sprejemali od svojih avstrijskih bratov. Avstrijski narod potrebuje 5 milijonov kvimtalov žita iz inozemstva. Bo;kotirar;je bo prenapclnalo sod. Smili se nam avstrijski nared, toda, če se pridruži bojkotiranoj, ne bo mogel več računati na madžarsko človekoljubije.« PEČUŠKI RUDARJI PROTI ODSTOPITVI PEČUHA MADŽARSKL DUNAJ, 15. Pečuški rudarji, tudi madžarske narodnosti, so že neštetokrat protestirali proti odstop:,t v j Pcčufea Madžarski in so tudi izjavili angleški komisiji na Madžarskem, da se bodo rajši umeknili z jugosl-cvenskimi četami, nego da bi morrii priti pod Hortyr'ero vlado; za slučaj, da se Pečiih odstopil Madžarski, so (zagrozili, da razrušijo pred svojim odhodom tudi rudnike. Sedaj so pes 1 adi tozadevno spomenico tudi vrhovnemu svelu. v Parizu. Agencija »Herzog^ poroča o tem vprašanju tako le: Pečuški rudarji so v velikih skrbeh zaradi posledic odstopi Iv e Pečuha s strani Jugoslavije Madžarski. Oni se boje, da bodo yželezni zbori ( železni zbori « so vojaški oddelki, sestavljeni iz naokrutne'šrh elementov, ki s •--Prebujenimi Madžarji« — ravnoiakim oddelkom — uporabljajo na>ckrutnejša sredstva proti vsem sovražnikom sedanje Hartyjcve vlade) začeli navadno okrutna preganjanja. Vsled lega so pečuški delavci (po večini rudarji) poslali vrhovnemu svetu v Parizu to le brz-ca vko: Po določbah mirovne pogodbe bodo morale jugeslovenske čete zapustiti mesto Pečuh. Po dovršeni zapustitvi bodo rudarji in vsi drugi delavci izpostavljeni nasilju in preganjanju madžarskih čet, kakor se .;e to zgodilo v vseh mestih, kjer so vladale skupine nasilnih častnikov. Obveščeni smo bili, da se pripravlja klanje; ubijati in preganjati nas hočejo samo zato, ker smo delavci m socijalisti, organizirani že leta. Prosimo vrhovni svet, da poskrbi —■ v svrho preprečitve klanja — da se lahko vsi delavci preselijo v rudnike m podjetja, ki se nahajajo na ozemi/u, katero ni zasedeno po madžarskih četah. — Podpisani: Rudarska organizacija v Pečuhu. — Odbor delavskih organizacij v Pečuhu.* čase se je začelo razvijati pange rmansko gi-. včasih želodec, in še precej... ne, ostani v banje. Delavstvo dela velike priprave za tlo- j peres-u grda beseda, ker bi spominjala na Gabrijelov svinjak — padla mu je na želodec pojava Giolittija na obzorfu političnega življenja Italije. In izdal je manifest na s-\ ^je Politični pregled. Priprave za volitve v Jugoslaviji se nadaljujejo. Posebno veliko se razpravlja o takozvanom Kanzelparagrafu , ki prepoveduje širjenje politične propagande v cerkvenem okvirju. Znani Radić, proti kateremu se vrši preiskava radi veieizdare, je vložil protest proti tenuu, da ga drže še vedno v preventivnem zaporu. Zbira se š-e vedno obtožilnl materij proti njemu. Bržkone ga ne manka. kajti mož jih ima precej na duši! Iz Jugeslavile. Za sprejem princa-regenta t Ljubljani se delajo velike priprave. Ustanovil se je pripravljalni odbor, kli mu je na čelu dr. Stare, in pa razni pedodseki: za sprejem na kolodvoru, za narodne noše, za narodno veselico pod vodstvom narodnega ženstva, tiskovni, šolski, za olepšavo in dekoracijo mesta. Pri pozdravu nastopijo Slovenci vseh pokrajin v narodnih nošah, moška in ženske. Predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Brejc pa se mudi v Bel gradu rada sprejema princa-regenta v Ljubljani in pa radi koroškega plebiscita. Kancelparagrai. Iz Belgrada poročajo, da toliko pravoslavni kolikor imuselmanski svečeniki odločno nastopajo proti tak o-z van emu kan cel paragrafu ter dbl opozarjajo vlado na poledice kulturnega boja, ki bi ga povzročil kancelparagral. Radić — ped chtofbo. Iz Zagreba javljajo, da je državno pravdnisštvo slednjič dvignilo obložbo proti Stipetu Radiću. Obtožen da jc zločinov proli državi in vladarju in prestop-kovp roti oblastim in zakonu. Razprava je določena na dan 21. t. m. — Z druge strani pa javljajo, da je razprava odložena, ker je Radić vložil pritožbo. Radgona. — : Murska Straža* piše: Izpraznitev Radgone in njene slovenske okolice na levem bregu Mure stoji pred durmi. Naša vlada je baje sama izrazila željo, da se prej urede prometne zveze s P: ekmurjem. Za širjo jugosloven«-ko javnost to dejstvo nima posebnega pomena, ker smo Jugosloveni v splošnem prav zadovoljni, če »dobimo* vsaj ticiiko, kolikor ncim priznavajo mirovne pogodbe, oziroma dobra volja antantarjev, da bi pa na vss,k kvadratni kilometer domače zemlje polagali tisto važnost, kakor jo polaga n. pr. veliki nemški nared, za to smo m: — prevebki, preveč velikodušni in preveč kratkovidni. Tudi > domači patrijoti <, ki smo često sitnarili okoli vlade zaradi naših mej, smo pod vp&vosn blagodejnih vetrov, ki vejejo ie Belgrada in Ljubljane, ie prilično popravili svoje zrahljane živce in si mislimo: Če vlada ne skrbi dovolj za narodne in državne interese, pa kaj ćemo mi? Poslavljajoč se torej od Radgone ne kisamo svojih obrazov, ker gledamo na stvar nrrno in resno. Razumijdvo je, da vlada v 4em renegatskem mestecu velika radost in — zloradosl. Mi razumemo oboje in nič naa ne spravi iz ravnotežja. Videant consules ...! Pričakujemo, da deželna vlada stori sjx>ra-zu-avno z osrednjo vse potrebno, da se Radgona izprazni šele tedaj, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji in rešena najnujnejša vprašanja. Sedaj, ko legijonarje. Gromovit, samozavesten, grozilen, poveličevalen avtorja: prava slika Gabrijelove dučevisosti in osebnosti, kakor živi in diše. Ostaje na Reki in hoče zmagati na Reki, kakor je zmagaia italijanska vojska pri Vittorio Veneto. Fronta njegova jc nepcni-š na. Bojevala se bo proti vsem, proti vsemu svetu! On, Gabriele d'Annunnzio, ima ključ do Jadrana v svoji pesti. In ne izreči ga ni-korrrur. Tcrej: Giclitti naj si zapomni to! Saj to je glavno, kar je hotel raaglasiti v svet s svojim najnovejšim manifesuotn. Pravi namreč: nasprotniki se bodo morali pogoditi žnjim, pa naj so -kjerkoli: ali v Rimu, ali v Parizu, ai: v Londcnu, ali v x-Beli h"ši* (v New - York j) — vsi, vsi bodo morali kloniti: pred njim. Pa še na neke nasprotnike je pokazal z grozečim Kazenska postopanje proti zločiau tatvine. A - gencija »Štefani* javlja: Da sc ugodi zahtevam, kj jih je rutglasifo sodišče novih pokrajin, v skladu & določbami, ki so v veljavi v kraljestvu, sc je pristojnost za postopanje proti zločtnu tatvine, predvidene v § 170 kazenskega zakonika, ki jc tamkaj v veljavi, pristojnost, ki je do sedaj pripadala porotnemu sodišču, prenesla z ukaznim zakonom « J 10. t. m. v Primorju in Tridcntu na sodišče j;r>c !Rstance. Ta določba velja za vsa postopanja, ki n« bodo končana s sodbo do dneva, ko siopi ukaz v veljavo, t. j. do časa njegove priobčitve. ki sc pripravlja. Kdo ve kaj? Peteh Balde Dlaž cd Aniona in M.-irije, rojene Pcteh-Kapo. rojen leta 1885. \ Žmi-nju (Istra), selo Baldeti. hšt. 192. in tu tudi pristojen, je služil pri 97. polku. 4. stotniia. Bij jc ujetnik v Rusiji. Kdor hi kaj vedel o njem, naj sporoči na naslov: Pctch Balde Joška v 2minju (Islr:i) št. 192. Uradne vesti. Uradne ure na gen. komisarijatu. Uradno -i«o 0bv*^čeni. da so bile včeraj !6. t. m. uvedene na prstem in zvenečo besedo. Na zadnjem mestu | generalnem komisarijatu poletne uradne ure, t. j. jih imenuje — didcis in funido: tudi nasprotniki v kakem balkanskem svuij&ku bodo morali kloniti pred nfim! >Porcile« — tako piše v svojem manifestu.' Vsi bodo morali klen:ti! Noži legijcinarjev govore laicon-Lčen govor: zeblisuejo in potem sledi — mcik. »Tako je ■kO$a volja! Ne more $>iti nabere dru^e luf« —• kliče Gabriele svoijim jegironarjem ter budi nasprotnjiou, ki nastopa seda Porcile«! Porcile« je italijanska beseda in pomenja: svinjak, prašičji hlev. To nekoliko neprilično in ne najprijetneje dehtečo cvetko s;no utrgali z grcdice heroija — pesnika d'Anrunzija. Ču?dno je sicer nekoliko, če pes-nvk-prorok, ki tako rad leta po jasnih zračnih višinah, in ki s! usvoja vlogo mentorja, -ccin-do-tierja svojega civiliziranega naroda ter tolmača njegovega čustvovanja in mišljena: če se tak heroj - pesnik naenkrat zadevlje ob — svinjak!! Gabriele d'Annunzio je izdal zopet m>a:ii{est na svoje legijor.arje, kakor jih izdaja navadno ob važnih dogodkih. To pot mu je padla težko na želodec — tudi pesniki imajo nost demonstrativni način — bilo je v sprevodu , Je zaposlenih 15.000 delavcev in 110 podjetij. — tudi rdečih zasiav in njegovo krsto so nosii: j NTa podlagi navedenih številk, se lahko vidi, da so — položili v zemljo dr. Ernesta Spadouija, i rezultati, ki so se dosegli do sedaj pri obnovitve- moža, ki Hre v prejšnjih čas-iih £ral veliko ulo^o i neir- zares znatni. Toda mnogo, zelo mnog« v političnem življenju našega mesta in vsega Je manka, in Nj. E. generalni civilni komisar ie iz. Primorja. Ni pa igral velike uioge vsled inte-! dal na "™!n ncd^ncm Stanku z voditelji po-ji. t i. . . ... ; samezr.h del natedne v svrho, da hi se izvršili lektuaimh vrlin :n politične sposobnost:, tem-i , . .. , . . , * ., r . . , . . .., : sedania dela čim h-lreje in d veo po svoii a-g.incst: jn hrupnosti pr; svojih nastopih. Tržaškim Slovencem i«z prejšnjih defb je Spadcni^evo ime v živem spominu. I3il je eden najsrditejših naših nasprotnikov. On je bil n. pr., ki je v tržaškem deželnem zboru srdita govoril proli ustanovitvi hrvut-ke gimnazije v Pazinu. Posebno pa so bile element pokojnika — javne politične demonstracije, naperjene proti Slovencem. — Pozneje jc prišel v navzkrižje s tedenjo vladajočo' stranko ter je ustanovil neko novo demekratično-repubbkansko stranko, ki pa ni dosegala prr-sebni uspehom*. Pred izbruhom vojne z Italijo je pobegnil preko meje v kraljestvo, kjer je ba*e razvijal živahno delovanje, zbirajoč pregnance v krožke. Eno pa moramo priznati resnici na ljubo vsi pokojniku v čast: ni silil na mesta v ospredju in ni iskal osebnih koristi. Naj tai naš nasprotnik počiva v miru! Vatikan in Jugosloveni. Prejeli smo: V 128. številki »Edinosti* pod naslovom ^Vatikan in Jugosloveni* računa nekdo z možnostjo, da je bi! bivši tržaški škof. presvetli mons. dr. A. Kariiu, postavljen pred alternativo: aH naj sprejme proces, ali naj se svojevoljno odreče škofije. Notica naprav-lja neugoden utisek, da sc je škof Karlin raje u- maknil. Temu nasproti more pisec teh vrstic poj vojno a bi sc začela druga, ki se smatrajo za potrebna, na drugi strani pa i namenom, da bi se čim hitreje proučila rešite* vseh vprašanj, ki se tičejo matcrijalne£a. ol-rtrcga in trgovskega prebujenja primorskih dežel. V ko-'ikor sc tiče obnovitve stavb, temeljijo na\odi!a Nj. E. gcnr^lnega civilnega komisarja kom. Mosconi-ja na nastopnih podlagah, ki sc r.e natančneje pojasnijo v posebni okroinici, katera se pripravlja: 1. Država bo poskrbela za nadomestitev vseh materijalnih škod, ki jih je povzročila vojna na imetju, na podjetjih in delih, na katerih no zainteresirani državni zaklad, dežele, obci^c, javni dobrodelni zavodi in druga javna bilja. Ui-ncralni civilni komisarijat skrbi potom tehničnega urada za izvršitev dotičnih del. 2. Dežele, občine in druga politična bitja le vrste morajo naznaniti dela javne koristi v svojem področju. i;i jih jc treba popraviti na državne trožke, toda lahl o prosijo, da izvrše sami dotična dela pod nadzorstvom tehničnega urada in proti povrnitvi stroškov, kakor bo delo napredovalo. Generalni komisarijat bo dajal sv oje dovoljenje, ako bodo dotični načrti potrjeni. 3. Generalni civilni komisarijat bo skrbel za ustanovitev skladišč stavbnega ma. terijala \ sake vrste, ki se bo dodeljeval or..cnie-nim javnim bitjem in tudi osebam po kupni ceni ic proti neposrednemu plačilu, ali pa na račun svote 'ki sc jim bo dolgovala za izvršeno d«Io ali /a odškodnino. Na podlagi teh vidil;ov; je svoji službi, ki jo je vršil v zadnjih mesecih vla-! predložil Nj. H. gencr-lr.i civilni komisar minUtr-danja karlinovega, naglasiti, da škof Kariiu ni bil j skemu predsedstvu natančen načrt javnih del, ki se postavljen pred izbero: ali proces, ali odstop! Vjimaj0 izvršiti, in jc zahteval potrebna denarna tem slučaju ne bi se bil strahopetno umaknil pred i sredstva, ki bodo znašala zelo mnogo; vračunani procesom. Naj se to. prosim, vzame na /nanje, da j bodo tudi stroiki za izvršitev nekih de!. Ki so .v ise preprečijo neugodna ugibanja in razni sumi. kijno potrebna za gospodarsko obnovitev primorske bi jim mogla dati povoda ona notica. (Pripomba dežele, dasi ta dela pravzaprav po svoji naravi ".c uredništva. Kolikor je temu popravku ali poja-. spadajo b..š med najnujnejša. Zraven te«>a t u Nj. snilu namen,, da varuje čast in ugled bivšega ic- j E. generalni komisar nanen i/podbuditi /^eb.io zaškega škofa, nam je dobrodošel in ga priobču-! pedjemost v smeri k intenzivnejšemu zid^n, ; in namerava pred vzeli celo \rsto ukrepov v svrho, da se olajša zasebnikom obnovitev od vojne po- PODLISTEK Branka. Avgust Senoa. — Posl. M. C—č. (S) _AJ: hočeš biti dobra? < Hočem,-' je prikimala mala. -Ali se boš spominjala mene, očeta svojega?* »Hočem,« je ponovila mala. »Z Bogom edinka moja U je rekel, se odtrgal, poskočil, potegnil z rokavom preko oči -ter •e hotel oditi. Počakajte xet. je pripomnila s,tara, pristopila k omari, izvlekla iz ncga\ice nekoliko tolarjev in jih azročila zetu. »Nate nekoliko za pet, da ne bc zadrege. Pak pišite, kje ste in kako vam je, da morem vsaj Branki reči, kje j: je oče. Z Bo£om!< — H vaj a, z Bogom!« je rekel in zapustil hdšo. Starka pa je skrbno zaklenili hišo. Sama z Branko je bila na tem svetu. In pokleknila je sredi sobe, ter je začela moliti ;oka;o£: »Bog, daj mi živ-Ijen a, da jakosti, poštenja hi strahu božjega!« Brankin oče se nI doljo mučil na tem svetu. Tedaj je besnela drža-vejaraita voijoa med severom in jugom anueriške Uni$e. Propali trgovec je v obupu, prebrodil ocean, se vpisal ▼ polk newyoršk'3» ddbrovoljcev ter kreiKl na j duša se je malo brigala za ostali svet. Mimo boječe. Vendar je poprej pis-ad tašči v Zagreb, j je živela poleg «vc.je babice. Starka jo je po-kje je, ko"; da je, kam da pc^de, in da naj v j uče vala v domačem gospodinjstvu, a iz svojih njegovem črnemu poljubi Branko. Nn. žc po • knjig se je učila s posebnim žarom, posebnim treh mesecih za tem je dobila Brankiaa babica zanosom, ker ji je vedno lebdela pred očmi omot iz Amerike in to cd generalnega ikenzu- ivaloga: da se mora postaviti na Aa^tne noge, lata avstrijskega v New-Yorku. V zavitku je , da mora sama skrbeti za svo^e življenje. Da bil zamotan petni i^st Brankinega očeta, potr- se privadi vztrajnemu delu, je začela zarana dilo newyorške£a polka, da je v ibihki poginil j delati za druge, da si laglje pridobi sredstva in da zakopan po krščanskem obredu na | za višjo naobrazbo — celo več, nego je bilo bojišču. Priložena je bHa tudi svota 200 dolarjev, zapuščina poginulega vojaka. Starki so prišle solze na oči, ko so ji na magistratu potrebno. Starka se ni vmešavala v njene načrte, ni prigovarjala niti najmanje; veJoč, kaka deklica je in da jc v nji oddečne, trdne raz tolmačili smisel deilih ji pisem, pospravila j volje, "je starka sama uživala, ko je čula, kako denar, ga ponesla v hranilnico, naj ostane tam , ves svet nreno Branko visoko ceni in hvali, nedotaknjen, dokler Branka ne porase. Branki i Branka je bila bistroumna deklica, logična in ni nič rekla o denar ih, marveč samo to, da reina, a poleg vsega lega nekoliko idealistka. je oče umrl daleč enkraj morja in reaj moli vsak dan očenaš za izveMčanje njegove duše. To je zgodov/na Brankinega detinstva io treba priznati, da ni nimalo vesela in vedra. Dekletce si je kač dobro zapomnilo te nemile prizore, xni ičli pozabila nikdar; pozneje, ko je doraščala boj j pa bolj in vedno bolje razumevala s'tvari sveta, i» je starka povedala vse do zadnje pi-čice, da ve vso nevoj^Olo naj se čuva podobne ne«sreče. Vsled tega fe postala Branka že za-raoa resna, trezna in molčljiva. Mlada nje j Ne vem, ali je to našla v kaki noveli ali roma nu, ali živa resnica je bila, da je čutila v sebi neko mesljoMko zvan-e, neko višjo nalogo, pri kateri ; bi prišli do starin? Deloma bi! Za zboljšanje občevanja Trsta a zaledjem. Kose dobile v dar; neka« bi si |il. pridobili z naku- J misija, imenovana od ministrstva za pošto in br-deloma bi prejemalo društvo starine le v zojav, jc proučila in bo v kratkem primeuila pra- pom; hrambo (lastniki bi ostali še nadalje dotični zaseb-jvila za čim krajše in hitrejše občevanje Trsta niki ali korporacije.) Dobrodošli bi predvsem vzorci zaledjem. Določeni so bili toki, ki se imajo vzpo-slarih narodnih noš, skrinje, stare listine, kmetsko j staviti. Na ta način bomo imeli direktno brzojavno orodje itd. Kako so starine izginile, jfovori dejstvo, > žico ia telefonsko zvezo med Trstom in Prago, da je v Sv. Ivanu pri Trstu, ki Šteje 12 tisoč duš, najti le še eno minko (letčerba v rabi iz 16. do prve polovice 19. stoletja), da sem našel le še dva »fr-kindiša« (klobuk v rabi do polovico 19. stoletja.) Vtdramumo sel Šček. Ljubljano in Prago in Trstom in Dunajem. Dosegel se jc tudi sporazum, da se vzpostavijo brzojavne in telefonske zveze med Trstom in Ljubljano, Trstom in Gradcem in Trstom in Zagrebom. Proučevala so se tudi glavna vprašanja, nanašajoča V 7r&!«f dbe 17. junij« 192«. »EDK08T« Mrr. 112. Stran DL na vzpostavitev direktnih brzojavnih m telefon- so trni cmrtpa^oi res nalostao AmAii toliko skih zvez med Trstom in Belgradom. Skrčenje uradnih ur v mestni zastavljalnici. Ravnateljstvo tukajšnje mestne zastavljalnice nam je poklalo sledeči oglas: Vpoštevajoč skrčenje, dela v raznilh oddelkih mestne zastavljalnice, kar se je poiavilo tudi v vseh zastavljalnicah v kraljestvu, ie sklenil mestni svet v svrho varčevanja z uprav (živela ravnopravnost povsod, k?er namreč nI domačih Lahov!), je udaril Kcxršič koj prepričevalno po sicvenskih izdajalcih v pokojnem dunajskem parlamentu, ker so glasovali za — vojno! Razusneli smo kmai-u, da je .gospod govornik najbrže dcsic" veliko časa prespal, in nimi stroški, da sc skrči tudi število dnevov, dolo-jda je pa goSpcd dr. Tlima pszaM p^ved»iti čenih za sprejemanje, izročevanje in podaljševanje ' svetemu pobočniku, kaj in ko-liko so znali vse zalogov, in »icer bodo določeni trije dnevi v tednu i storiti in dc-seči socijalisti, da preprečijo vojno. dragocenim, a drugi trije nedragocenim zalogom. . ki; merda jc bil kje v — magistralni službi; ali pa na Madžarskem ceJo, da pripisuje po- Počenši 21. junija t. 1. sc bodo sprejemali, izroce-, , , . ... j - • • ,. ,. , V- , ,____ r ' , _ i kako so se pri nas vrs ?e vcJitve v državna in vali ah podaljševali oragoccni zalogi samo on po- r ...» nedelikih. sredah in petkih, a nedregoceni zalogi j zi*>re. *o SO iourzuazijci kupovali pro- samo ob torkih, četrtkih in sobotah ob navadnih I letarske glasove za en £olaš, paprikaš, ali za uradnih urah. Vsi drugi posli sc bodo opravljali kakor po navadi. * Mestna zastavljalnica. Jutri v petek 18. t. m. predpoldne se bodo prodajali razni dragoceni predmeti ser. 145 od št. 6C01 do 93C0, ki so bili sprejeti v avgustu 1919.; popoldne prostovoljne dražbe. Vzpostavitev brzojavne službe v Podbrdu. Poštno ravnateljstvo javlja, da se jc počenši s 16. t. m. zopet \zpootavjlo sprejemanje zasebnih brzojavk pri poštnem uradu v Podbrdu. Iz tržaškega življenja. Velika tatvina Iknuin. Predsnočniim so vdrli ta-t:e v trgovino Weifs na Korzu Vittorio Emanucle HI. Talje so se spravili najprej v vežo sosedne hiše in tu so — kot po navadi — prevrtali zid. Varnostne oblasti, ki so bile poučene o dogodku, so takoj poslale potrebne agente na lice mesta, toda tatovom se je vendar posrečilo uiti. V veži po morali pustiti dve peci ukradene tkanine. Policija je dala na to preiskati vse veže v starem mestu ter jc našla v veži hiše št. 3 v ulici Muda vec-chia 20 tucatcv rut in Sc eno pečo tkanine. Aretiranih je bilo sedem oseb. Štiri stolice so ukradli neznani lopovi včeraj iz kavarne Flora- in napravili škode 120 lir gospodarju, ki jc Marij De Gatti, ul. Ugo Foscolo 6. V prosti Inki, in sicer v hangarju št. 7, so se bili skrili snoči tatje z namenom, da se preskr- doline i uvale rijeke Mirne sasvim rasplinulo Ivan Baloh: maglicu te odkrilo brijeg rPietra Pelosa«, negda svojinu gordih mletačkih markiza Gravisi sa jos dosta dobro sačuvanom ruševinom starog grada sa tvrdjarama, koje iz daleka naliče rubovima o-gromnih čipaka (mreža). Gorski potok, koji teče s gornje strane tvoreći ispod brijega ogroman slap. podvostručujc sa svojim šumom ovaj tajinstveni kraj. Jasireb kruži zrakom sad ploveć, sad stri-jelknicc leteć, dok se konačno ne zaustavi na okancu ove zapuštene zgradine, otkud je nekad \i-šeputa dopiralo patnika — jer niiesu urapred donijeli gazdi desetinu plodina — škrgut zubi, plač, zveketanje lanaca, krič po markizima oskvrnutih kvart < vina. Tu se je zazdelo prisotnim, da j djevica i sličnih patnja, kojima je bila naša bes-se govornik že nekaj bcij spo komutrstično ' tnoibentanijc zaključilo z živio - vskliki in ploskamijem peščice privandravcev, tega ne bi trebalo niti omenjati. Predsedujoči je še naznanil, da »tista, ki ga ima numero š, £a speta v Goriša 400 lira, e tista, ki> ga nima š. ga špeta ncč.« Ker bil s tem shod zaključen, ni prišel noben drti^i ćo besede in smo se razšli z gotovim kjer je dobil potrebno pomoč, nakar so ga pre-1 upanjem, da kmalu.' porazdelimo vsa grefov nesli v tukajšnjo bolnišnico. | ^ka veleposestva bratski mej d-cmače in tujce, V starem mestu je bil napaden in ranjen pred- grofi, da pojdejo kopat ZCmJjo in zidati s? očnjim na sličen tajinstven način mornar Joa- i naše podrte hiše, k: skoraj z rase jo kaker gsbe him Cuttigliano. Neki postopači so ga obkolili na i po dežju. Iz Vipave. Vipavsko gasilno društvo je bilo pok. gg. goc !u Lanthieriju in Ivanu M ožetu, trgovcu in ulici in ga pretepli, mediem ko ga jc eden med j njimi ustrelil v desno ramo. Mornarja so ■prcjcU usJaJKw|jeao J0 m2ja leU 1881 v bolnišnico. 1 Nesreča s flobertom. Trinajttlelni Bruno Rosen krantz sc jc igral včeraj s flobertom in se pri temi posestniku _ v Vipavi; isti čas si je društvo « obstrelil na desni roki. žiti će na sramotu cnom narod:«, kome su oni po narodnosti pripadali. (J dolini ispod samog grada još se i sada opa-žuju ostanci zidova druge jedne palače u kojoj su matkizi (pošto jc grad na brežuljku bio od neprijateljske im vojske porušen) stanovali do pred ne bhš mnogo godina, tako da imademo osamdeset-godišnjih staraca u životu, koji još to pamte. Zidovi su to palače Butoraj. Okolo tih zidova vide se nad plug prignuti seljaci, koj: sa četvero za plug upregnutih volova oru zarezujuć duboke brazde u zemJju crvenicu, koja tako preokrenuta mijenja boju i od crvene posiaje tamno crvena, slična krvi. Lica su orača navorana, zamišljena i tužna... Istina ta jc zemlja njihova svojina, otkupili su ju od markiza, ali tko zna da li će i nadalje ostati njihova..... Takove i slične misli zaokupljaju naše patnike. Malo podalje uz briježuljke na protivnoj sirani nalaze se u stanovitim razmacima skupine kuća po tri, po četiri i više, a to su seoca Baredine, Salež, Hrib i druge omanje skupinice sa raznim imenima. I gle iz prvih kuća izlazi troje dječaka u blagdansko ruho odjevena, pa kad se približe drugoj skupini kuća, pridružuje im se još nekoliko dječaka i djevojčica te tvore tako društvance od osmero do devetero njih. Stupanje njihovo oživljava žubo-renje potočića, cvrkut ptica po obližnjim hrastovima te živo pjevanje kosa u obližnjoj šumici. Tu sc hrpu djece čuje sasvim dobro gdje usput zajednički i istim glasom uešto izgovara, pa se tu i tamo razabire ispretrgane riječi jedne molitve... Isuse Bože moj...onda opet »smiluj nam se!«, iza česa nastaje malaslanka. Na pitanje kam idu odvraćaju da idu na \ jercr.auk u mjestance Zrenj i da po pulu opetuju molitve što ih je vjeroučitelj naučio. Dali idu u školu, odvraćaju da ne, jer da je njihova škola zatvorena (bila je družbina) i tako da od njih svili nc zna niko čitati. Da bi mogli ako hoće i u talijansku školu, ali oni da ne znaju talijanski, premda bi rado znali čitati i pisati, ali hrvatski. Tako odvraćaju mališi u dvadesetom vijeku, a Spomladi ima marsikatero drevo obilo cvetja, jeseni pa malo sadu. Resnica je: čim več cvetja, tem manj sadu. V vsaki hiši je miza: potrebfta jc; še veliko bolj ie potrebno tisto, kar je na r.rsj. Pravimo, da je žival zvesta. Žalibog, velikokrat človek ni zvest živali da »Roko za prepovedat«. Na pamiku -Amerika« je nastal pretep med moštvom. Pri tej priliki je dobil mornar Vtilliam Scott takšno kruško s pestjo po obrazu, da jc moral iskali pomoč na rešilni poeta ji. Društvene vest!. Odbcrova seja Tržaške kmetijske družbe bo to soboto 19. t. m. c-b 16. Vabš^ se vsi gg. odborniki, da se gotovo udeleže. Drullvo državnih vpokojencev v Trstu sc jc sestalo prošlo nedeljo, da razpravlja o korakih, ki se imajo narediti za dosego poboljškov in draginj-ske doklade. Sestanek sc je preložil na prihodnjo nedeljo, ter je nujno potrebno, da se ga udeleže vsi državni upokojenci, njihove vdove in sirote, kakor vsi vojaški vpokojenci, ker sc bodo morale vse zahteve in natančen seznam vseh vpokojencev predložiti na posebnih tiskovinah potom tega društva Osrednjemu uradu za nove dežele v Rimu. Pri sestanku v nedeljo, ki bo nadaljevanje prvega, se bodo sprejemali tudi novi člani. Sv. Jakob. Kakor je bilo že javljeno v listu. pomočjo občanov in prispevki dobrih ljudi i 5ta da kažemo mi na to? Zar će sc ioš Pu nabavilo vse crode in novo brizgalne-sesalko štali ovako našu djecu? Nije li to u nebo vapijuć brizgal tvrdke Samasa v Ljubljani. Od 'tedaj je imelo društvo sveje gasilno orodje v redu; malo pred vojna si je sezidalo nov gasilni dom. Ko pa je izbruhnila ta nesrečna vojna, smo morali takoj odstopiti gasilni dem za vojaštvo, nakar so nam vojaki vse pc ri8 b: bila kaj prispevala. Hvala mnogovrsten. - Ta prireditev naj bi bila začetek prisrčaa v3em darovalcem! V isti n^men na- novega, živahnejšega narodnega delovanja pri Sv. Jakobu, kar jc zlasti v sedanjih razmerah za razvoj] tržaškega slovenstva silno potrebno. Zalo jc pa dolžnost narodnega občinstva, da v obilnem številu pohiti na prireditev ter s tem tudi pripomore k vzdrževanju otroškega vrtca, ki sc je ravnokar oivoril. Šentjakobski Slovenci so ob takih prilikah vedno pokazali veliko požrtvovalnost — saj so še vsem v spominu velike narodne veselice iz predvojne dobe — toliko bolj pa je lo polrebno v sedanjih težkih razmerah. Razvcn tega si v teh Časih vsak želi vsaj za nekaj ur pozabiti duhomornc skrbi in tužne misli in na nedeljski veselici bo sleherni ime! dovolj zabave in razvedrila. Telovadno društvo »Sokol« na Vrdeli sporoča, da se vrši telovadba članic vsak petek od 20V» do 21 V\ (8Vi—9l/t). Dne 4. julija priredi vrtno veselico v korist revnim svetoivanskim otrokom. Tržaška in okoliška narodna društva so na-prošena, da nc prirejajo tega dne veselic, izletov in predstav, ker bi s tem škodovali eden drugemu in predvsem sami sebi. Vabljena so posebno vsa pevska društva, da sc udeleže le predstave. — Odbor. Triaiko podporno in bralno društvo ima svoj letni redni občni zbor prihodnjo nedeljo, 20 t. m. ob 10. predpoludne v društvenih prostorih (ulica Torrc bianca štev. 39). Dolžnost članov je, da z mnogoštevilno udeležbo dokažejo, da jim je na srcu napredek in procvit tc važne naše kulturne in socijalne ustanove. — Odbor. Slov. ekad. fer- društvo »Balkan« ima jutri ob 21 svoj sestanek v prostorih Slov. Čitalnice. Shod v Kanalu. Složno in pridno je par com-p^cv :n s o drugo v v?.bilo naše ljudstvo na s h c d, mine le nedelje, v Kanal; sam general dr. Turna je imel razložili nam 'nalovernežem svoje evangei e! Aii Č2I0I smo ga zamen: poslal je le svojega pomočnika Koršlča, ki sicer nadzoruje bolnike gorske okrajne blagajne. Ker cb napovedani uri ni hotele brti poslušalcev, poslali so jih iskat. In res se nas jc uro kasneje nabrala kakih 40, da je zamogel neki privandranec otvoriti s>hod kot predsednik in T^a dal bešedo gc«pfxl.u is Goriš e.» Ta je pa začel v pc k varjenem Dantijevem jeziku, proseč prisotne privandrance, naj mu skužajo«, če -bo govoril »j« lingua žioverva, parke voj-aHri za ševe kvešte robe*. Io ko je despe!, da ineruje društvo prirediti dne 29. junija, na dan sv. Petra in Pavla, cvetlični dan in plesno veselico. Naj pridejo vsi, ki razumejo pomembnost društva z nalogo: Bližnjemu na pomoč!! Iz Zemona pri Ilirski Bistrici. Ilirska Bistrica jc bila v nedeljo, 13. t. m., ovita v žalost: izgubila je na žalosten, način vzor mladeniča, ki smo ga vsi spoštovali, Josipa Bizjaka. Josip, kcniaj 25 let star, se je komaj povrnil iz Italije, kjer je bil ujet 16 mesecev, ko so ga lu-kajšn:e oblasti brez kakega povoda zopet aretirale. Bil je čez nekc^ko časa zopet izpuščen iz zapora, in je ravno nekoliko okreval v domači hiši — v vojni je bil 4krat ranjen —, ko jc moral na tragičen način zapustiti svojo družino. Njegov prijatelj ga je povabil na svatbo, ki se je praznovala v Zemonu, kamor so prišli, kakor po narvadi ob nedeljah, tudi fan-. tje iz Bukovice. Vse je šlo lepo in veselo: fantje so pčii v gostilni, svatje so se veselili dema, dekler ni nastal med fanti prepir, tista nesreča, ki tare nas Slovence že cd nekdaj! Ko je Jassp slišal, da Je nastal v gostilni prepir, je šel po prijatelja, ki je bil ravnokar odšel tu.il v gostilno, dat bi se onu ne zgodilo kaj. Revež ni vedel, da gre v svojo smrt! K-ccnaj se ■je obrnil s svojim prijateljem proti vratasn gc stilne na poti domov, ga je neki mladenič udaril s tako silo s kolom po glavi — pravijo, da po pomoti — da se je ubogi Josip zgrudil mrtev na tla. Fasitje in tudi sam napadalec so bili vsi izven sebe zaradi te nesreče, ki jo je zakrivilo vino, toda zastonj: balo je prepozno... Truplo nesrečnega mladeniča, edinega sina obupane družine, so prenesli v Bistrico. Bistriški fant e in dekleta so naredili vse mogoče, da bi potolažili nesrečno mater in so priredili pokojnemu tovarišu pogreb, kakor j h Po moji sebi plava na milijone prahu. Ko ga gledam, se spomnim, da sem jaz samo atom njegov. • Na moji steni gre in bije ura in mi pravi: Glej, jaz še grem, ker mi je ukazana moja pot, a ti? Tvoja pot bo ustavljena, kedar bo Nekdo hotel. • Cvetice ljubimo, dokler dišijo; ko ovenejo, jih vržemo proč. Čudno ,da za njimi nihče nc joka. Najlepše in najbolj odkrite so solze, ki jih nihče ne vidi. bi rajši videl, da bi pomakal v svojo rudečo kri. • Pred menoj stoji prazna čaša. Nc vem, ali bi vanjo nalil vode, ali vina, ali strupa. Najboljše je, če ostane čaša prazna — in sem jaz rešen trpljenja. Videl sem damo, ki je imela zlato na sebi. Vse se je na njej lesketalo: ušesa, prsa, roke in usta. Prišel je mimo berač in jo prosil vho-gajme. Ona je šla mimo njega molče in i njo — zlato. V miru počivaj! — bral sem že neštetokrat na kamenitih spomenikih. Tedaj sem se spomnil sina, ki je rekel svojemu očetu: Naj v miru počiva, samo da ga nazaj več ne bo. • Kamen je trd ,a se da izklesati. So pa človeška srca, ki jih ne izkleše nobeno dleto. • Ko bi ptica pevka vedela, da se svojim ne-beško-lepim petjem rani ino^o dušo, bi gotovo umolknila. Vsak človek ljubi mehko posteljo. Blagor tistemu, ki na mehki postelji tudi sladko spi. Fotografije ljubljenih oseb vise še dolgo na stenah, ko so že davno njihova imena v srcih izbrisana. • Ko pogledam skozi okno, sc mi zdi, tla -je svet silno velik, a vendar vidim le do sosednje koče. « Way down EasU amerikanskemu pisatelju Will>amu Brad>ju 175.000 dolarjev. Filmski režiser D. \V. GrifliUi. ki jc za lo velikansko svoto dobil pravico napraviti film po omenjenem romanu, je plačal nekaj prej 150.000 dolarjev za drugi amerikanski roman pod naslovom ^Romanca«. Amerikanski pisatelji so pač srečni in zavidanja vredni! V Rusiji bri/efo zastonj. Moskovska sovjetska vlada jc izdala naredbo, po kateri dobi vsak državljan sovjetske Rusije legitimacijo za brezplačno britje brade in striženja las. Metozalemi novejšega Časa. Svelo pismo go\oii o velikanski starosti, katero so dosegle nekatere svetopisemske osebe. Pa tudi v novejši dobi so doživeti nekateri ljudje veliko starost. V cerkvcnih matrikulah v Londonu najdemo, da jc neki Thomas Carn bil rojen 1588 in umrl še-le 1795. Živel jo torej 207 let.ZIasti v Škotski je dosti zelo starih ljudi. Neki angleški list prinaša več slučajev, od katerih hočemo navesti sledeče: Sv. Mungo, ki je osnoval glasgowsko škofijo, je doživel 185 iet. l&to starosfje dosegel neki Peter Zorsay. Angleški kmet Toma Pariš je umrl v 152. letu svoje starosti, za-pustivši sina starega 127 let. Pariš se je v !20. Iclu starosti oženil z neko vdovo, ki je dejala, da se mu »ploh ni videlo, da je toliko star. H. Jckins, ki je umrl 1. 1670., je bil 167 let star. Pred kratkim jc! umrl neki kmet v 160. letu, zapustivši vdovo z mnogimi otroki, od katerih jc najstarejši 103 leta, a najmlajši 9 let star. Kje imajo ženske najlepše roke. Neka ruska na. rodoslovka jc spisala razpravo o lepoti rok než-nega spola pri raznih narodih. Prihaja do zaključki«, da imajo Kitajke najlepše roke. Za njimi pa . . . „ . ,, , i poljske Židinje. Pr»U so ozki, mehka je roka kakor' Neštetokrat sem pisal s crnim cmtlom, ko j baršun, oblika fina. Grde roke imajo Angležinje in Nemke. Prav lepe roke imajo Špenjolke in ft svojimi kretnjami jim umejo dati nepopisno dražest. Prebivalstvo Carigrada. Carigrad ima sedaj milijon in 17 tisoč prebivalcev. Od teh jc Turkov 450 tisoč, med njimi uradnikov in vojakov z družinami 150.000, Grkov je 440.000, Armencev 150 tisoč, o-stali pripadajo--drugim narodnostim. Španska bolezen v Ameriki. Iz ameriških uradnih statističnih podatkov je razvidno, da jc umrlo v Zedinjcnih državah leta 1918. več oseb, kak« r kdaj prej v zgodovini republike. Un.rlo jc \All.Zbl oseb. Za bpunsko, influenco in pljučnico je umrli* 477.167 oseb, to jc 32 odstotkov vseh smrtnih slučajev. Nev poklic za večkratne milijonarje. Neki angleški večkratni milijonar je odprl v Ln^rfonu krojaško delavnico in začel prodajati obleke za polovico cenejšc nego ostali krojači. Londonski dopisnik jJournala* poroča o tem sledeče: Angietki parlamentarce. 50 kratni milijonar Mr. Malldy Dtllv, je sklenil doprinesti svoj delež k znižanj j cen. V ta namen jc otvoril veliko krojaško delavnico, pokupil za tri leta naprej vse sukno treh glavnih i tekstilnih tvornic in namestil v delavnicah tolike število krojačev, da morejo narediti mesečno cchh 25.000 oblek. Vsak dan čaka velika množica ljudi* pred njegovo trgovino, tako da ko morail tja postaviti posebno stražo za vzdrževanje reda. .M.-. Delly prodaja obleke za 50 do 70 odstotkov ccnejSe kot drugi krojači, katere misli na ta način prisiliti^ da začnejo cenejše delati. Mr. Delly ima pri tem podjetju seveda izgubo. Sam se je izrazil sledeče:! »Rad bi napravil tudi n«kaj dobrega! Ker se mi zdi, da krojači pretiravaj s cenami, sem skleni?,' prisiliti jih na ta način, da knanjSajo svojo dobička-željnost.« — Škoda, da nimamo tudi v Jugoslaviji kakšnega podobnega dobrotnika. Stavke na Angleškem. Londonski listi prinašajo izvestje, ki je bilo pred kratkim podano v parlamentu, iz katerega lahko posnemano statistiko stavk, ki so se vršile v prošlcm letu v Angliji. Vsega jsjtupaj je bilo 1413 stavk, pri katerih je sodelovalo 2,580.000 os eb.Na ta način jc bilo izgubljenih 34 in pol milijona delavnih dni. Zanimiv izum. Iz Novega Yorka poročajo: Gener.il Squicr jc Izumel pripravo, ki bo imela velikanski vpliv na telegraf in telefon. Njegova priprava sicer še ni dovršena, a toliko se lakito reče, da bodo v bodoče lahko rabili gole žice. poin/crc na morskem dnu. za odpravo brzojavk po takozvanem radin-grafskem toku, ki pojde po žici. Ta tok mora iti med dvema ali več točkami. Njegova posebna važnost pa je v tem, da varuje tajnost brzojavk. Poizkusi so bili jako uspešni in general je obljubil, da v bližnii prihodnosti pokaže svoj izum v Akademiji ved. Življenska zavarovanja so v Ameriki radnja leta znatno poskočila. Po neki statistiki znašajo zavarovanja I. 1919. 3 milijarde dolarjev ali bi odstotkov več nego leta 1918. Ko sem v svojih mladih letih klical domovini najbolj: Zivio, takrat sem najmanj storil za njo. Pero, s katerim pišemo, je mrtva stvar. A kolikokrat je že prineslo človeškemu «rcu neskončno bolest. Pomlad je samo ena v letu. Ko bi trajala vse leto, bi se jc naveličali. Eno bitje vse življenje ljubiti, je nebeško. • Amen. To je končna beseda vseh cerkvenih molitev. Prava ljubezen pa te besede ne pozna. Razno. stvuj-e z nesrečno družino. Tako se maščuje na našem naredu sovraštvo med posamezr. mi vasmi, ki je bilo med vojno nekoliko ponehcio, a je sedaj, žal, zopet izbruhnilo, vkljjub temu, da bi nam bila sedaj sloga bolj potrebna nego kedaj! Kako doilo, tako pošlo! (Iz srednje Istre — bu-zetski i motovunski kotar:) Bilo je jednog lijepog dana prošlog mjeseca travnja. Saisloka dizalo se sunce u obliku velike žarulje te tako razsvijetjajuć tisnen pečal občine, na katerem je utisnjeno na p:vcm mestu in debelimi črkami: »Municipio di Longalico Infer.«, a na drugem mestu in s čisto drobnimi črkami: Občina Dol. Logatec! In ta občina leži na demarkicijski črti, globoko notri v slovenski zemlji! In vendar pečat občine, ki zapostavlja in žali jezik, ki je izključni jezik prebivalstva vse občine. Ali ne ovaja ta pečat duha, ki vlada tudi na tem civilnem komisariajlu?! slej še neznanih skladb Dvorakovih Kongres svobodomislecev v Pragi. Od 5. do 9. septembra se bo vršil v Pragi kongres svobodo-misleccv.Doslcj so se prijavili zastopniki Francije, Anglije, Amerike, Jugoslavije in Romunije. Podganja koža. Nekateri francoski rokavičarji so začeli proizvajati fine ženske rokavice iz kož navadnih podgan. Na to idejo pa rokavičarji niso prišli radi tega. ker je podganja koža cenejša od antilopje ali jelenje kože, temveč, ker se da podganja koža zelo fino preparirati za rokovice. Sicer pa ideja ni popolnoma nova. Že v 18. stoletju je delal neki čevljar ženske čevlje iz podganje kože in je potreboval za en čevelj Šest podganjih kožic, ker je samo del kože na hrbtu dovolj močan za takšno uporabo. Poprej so krasile podganje kože žensko nogo, sedaj pa bodo žensko roko. Gospodarstvo. Letina povrtnine in zeienfave na Češkoslovaškem v 1919. L češkoslovaški statistični urad je' objavil naslednje številke nanašajoče sc na pridelek raznih vrst zelenjave in povrtnine s primer-jevalnimi podatki iz leta 1918. in 1914. Navedene količine obsegajo blago, ki je prišlo na trg in h:di' tisto, ki so ga porabili pridelovalci sami. I.) čeika: krompirja v q: 14-049.400 (1919), 12,284.588 (1918», 33,709.268 (1914), sladkorna pesa: 24,623.880,) 28,655.313, 40,916.683; cikorije 848.754, 931.736* 1.291.505; korenja: 6.283.955, 6.470.015, 9,904.020;' repe: 517.771, 635.112, 36.260; kolerabe: 1,426.631, 1,492.343; solnčnic: 9.806, 2.955; zelja 1,429.644, 1,904.344, 3,652.234; čedule in česnika: 85 868, 106.088. II.) Na Moravskem: krompirja: 7,605.221, 8,564.685, 18.905.144; sladkorne pe«e: 11.381.221.. 16,497.550, 23,775.253; cikorije: 40.740, 105.850' 14.443; korenja: 94.078, 340.255, 64.186; repe: 4,832.919, 6.365.055, 6.863,272; kolerabe: 503.91L 561.610; solnčnic: 3.905; zelja: 440.981, 749.795,. 676.034; čebule in česnika: 23.016, 55.041. 111.) V šleziji. Krompirja: 1.231.551, 2,375.013, 4.645.946; sladkorne pese: 359.090, 511 830, 455.172; cikorijc: 1.256; korenja: 14.068, 11.726; repe: 577.278,720.654, 864.372; kolerabe: 39.001, 41.328; čebule in česnika: 1.971. Povprečni pridelek na hektarju v kvintalih 1919., 1918. in 1914. letu: a) Na Češkem: krompirja: 65, 56, 111; sladkorne pese: 214, 236, ?86; cikorije: 156. 141, 207; korenja: 165, 163, 179; repe: !66. 188. 305; kolerabe: 109. 117; solnčnic: 80, 46; zelja: 135, 170, 306; čebule inčeinika: 91, 61. b) Na Moravskem: Krompirja:61, 62, 124; vladkorne pese: 197. 271, 282; cikorije: 103, 142, 118; korenja: 129, 172, 133; repe: 171, 235, 279; kolerabe: 134, 196; solnčnic: 73; zeija: 145, 188, 149; čebule in česnika: 58. 77. Zmanjšanje pridelkov zadnjih dveh let v primeri z I. 1914, je zakrivilo v giavnem opešanic zemlje ob času vojne ra-i r»,vni r.jkanja umetnih gnojil, ki so se uvažala iz inozemstva. Za tekoče leto se predvideva fNridclck, ki bo enak ali zelo blizu pridelku iz 1. 1914. ^ir3n i »LTfcNGSfV štev. 1 < Trstu. duo 17. junija 1929. Tečaji: V Trstu, dne 16. junija 1920. fjdran^ka banka 595 — 615 Cosulich 535— 545 Oal matia 410— 415 GeroKmich 2350— 2370 'Jbera Triestina 1040— 1060 .!oyd 2150— 2250 \ussino 2700— 2750 Aartinolioli 430— 440 Oceani a 500— 515 P remuda 625— 650 Tripccvich 600- IKMM. Ampelea 700— 710 Cement Dalmatia 390— 400 Cement Spalato 445— 455 Krka 650- 655 C'stilnica riža 250— 260 Čistilnica petroleja 3900— 40C0 Tuja valuta na tržaškem trgu: V" Trstu, dne 16. junija 1920. Neprcpečatene krone 7.20— 8.— avstrfjsko-nemške krone 11.50— 12.— češkoslovaške krone 39. 40— dinarji 80. 85. levi 38. 39.— ; marke 45.-- 47.— dolarji 17. 17 20 francoski franki 133. 134. t vi carski franki 310. 315. ■angleški fimti, papirnati 68.-- 69 — 'rub frji 27. 28.50 napoJ eoni 64.50— 65 — angleški funti, zlati 85. 86 — DAROVF. — Gdč. M arica Petrič je nabrala na svatbi Tereze in Jožefa Maglice iz Golca, za CMD 15 L 40 stot. — Na svatbi zadnje hčerke pri Klunovih iz Postojne, gospice iMarice Bezeljak z gosp. Kado Der-novšokom. nabral Vekaslav Volčič iz Trsta za n-oško podružnico CMD L 140.—. Bog daj mnogo takih ohcet! V isti namen Lina L 3.—. N. N. iz Trbiža L 18.—. — Denar hrani uprava. — Za CMD daruje Neimenovani ; pro obisk Pepčke na gradu« lir 3; stara tržaška sila lir 2; ker me je kuharica in natakarica zapustila lir 4; mali Marjnček lir I; za pravljičko po N. D. O. lir 1. Sv. I van, prijatelj Sila in Češko na šiviljo lir 2. Skupaj lir 13. Denar hrani uprava. Fipćirstvo in plpčarji. — Basa, Hodnik in Fran Grom po 5 lir. Denar brani uprava. — Proti zabavljanju Hruščanov v -»Edinosti^, da Podgrajci ne prispevajo Pipčarjem, darujejo mesto njih Podgradčani: Josip Volk na prihranku striženja sirovih las L 5.—, ■ Ncograjski frajli* za ^zanimiv. tisk v »Edinosti« vsaka po L 3.—. Skupaj L 11.—. Zadnje vesis. Krssin o pogojih priznanja ruskega dolga v inozemstva. PARIZ, 15. Matia« pravi, da so odposlanci na konferenci za zaščito tujih koristi v Rusiji prevzeli nalogo, da bodo podpirali pri svojih vladah načelo, da morajo Rusija in države, nastale na njenem ozemlju izpolniti obveze carjeve vlade. To načelo bo moralo biti podlaga vsake vzpostavitve gospodarskih stikov z Rusijo. Konferenca predlaga. n:;j bi se ustanovil mednaroden organ, ki bo udejstvil njene predloge. Tudi Times« so javili, da se je tekom razgovora med Lloydom Gcorgeom in Krasinom razpravljalo o v prašanju ruskega dolga v inozemstvu do no- j verabra 1917. Krasin je baje v imenu sovjetske ; vlade odklonil vsako odgovornost za te dolgove, j # toda namignil je tudi na slučaj, da bi razmere na- i P"3tojbiua redile to priznanje zaželjivo; v tem slučaju bi mo- Najmanjša sko\ska vlada zahtevala, da se ji v zameno priznajo vse pravice, vsebovane v tajnih pogodbah, v;.tcvši tudi lajne dogovore. Med drugim bi zahteval.. izvršitev londonske pogodbe, ki prepušča Carigrad Rusiji.. Rusija bi razen tega zahtevala znižanje dolgov v svrho pobijanja bele vstaje, in sicer v meri. kakor so beli uporniki dobivali podporo in pomoč od tujih držav. Končno bi tudi zahtevala plaćanje troškov za odškodnino in obnovo, s katerimi je bila obremenjena ru^ka vlada vsled vojne 1. 1917. Giolittijevo stališče nasproti Franciji. PARIZ, 16. Giolitti je imel pogovor z rimskim i poročevalcem agencije »llavas«, kateremu je za-i gotovil, da »kakor je Franciia prijateljica Italije, i tako je tudi Italija prijateljica Francije.« Giolitti je prepričan, da je v korist obeh držav, če delujete popolnoma složno, ne da bi delali ena drugi kakih ovir. »Minulost je zgodovina, a politika je sedanjost in bodočnost, ia-predvsem moramo misliti na bodočnost toliko v koristi Francije, kolikor Italije.t Giolitti je zagotovil, da je bila 1. 1913. tro-zveza samo obnovljena brez dodatka kake nove klavzule in je zaključil: »Razumem, da sem prevzel na svoja pleča dokaj težko breme. Naredil bom vse, kar bom mogel, za blagor svoje države.« Čehi v Sibiriji. MARSILJA, 16. Prispel je general Janin, poveljnik čeških čet v Sibiriji. General jc izjavil, da so češke čete dobile iz Prage ukaz, da naj se ne vtikajo v sibirske stvari. Bolonjski socijalisti proti albanski ekspediciji. BOLONJA, 16. Socijalistična Zveza jc sklenila za nedeljo shod, ki se bo vriil pod geslom: »Zadosti jc norih in pustolovskih podjetij; proč od Albanije in spornega ozemlja.'« Italijansko socijalistično odposlanstvo v Moskvi. DUNAJ. 16. Iz Moskve prihaja vest o prihodu italijanskega socijalističnega odposlanstva pod vodstvom Seratija, Bombaccija in D Aragcne. Nem$ka vladna kriza. BEROLIN, 16. Težave pri reševanju nemške krize so vedno večje. Socijalisti so odklonili sodelovanje r. meščanskimi strankami in je vslcd tega Muller odklonil sestavo nove vlade, ki jo je prevzel Trimborn. Peterscn, voditelj demokratske stranke jc izjavil Trimbornu, da bo demokratska vlada sodelovala samo z vlado, ki jamči za gospodarsko obnovo Nemčije, ki prizna vveimarsko ustavo. ki jamči za potlačenje monarhističnega gibanja. Demokratska stranka zahteva tudi, da se razdelc razna mesta v ministrstvu samo sposobnim ljudem brez obzira na stranko, kateri pripadajo. Položaj v Albaniji. RIM. 16. Po italijanskih listih je položaj v Albaniji neizpreiucnjen. Pričakujejo se reški prostovoljci. Albanski odbor za narodno obrambo jc poslal italijanskim četam spomenico, v kateri jim očita, da so v svoji imperialistični politiki morali albanske ženske in otroke. Jjtra o polnoči do teče rok ultimatuma ki ga je baje dalo valonako poveljnčštvo Albancem glede umika in izročitve vojnih jetnikov. Če se zahteva odklone, se v petek zc»-pet začnejo sovražnosti. Albanci so pred kratkim javili italijanskemu poveJJudštvu, da b«io pomorili vse ujetnike, 6c se ne rcmrknero iz VaJone. Iz Italije prihajajo vedno nova ojačenja. Italijanska zbornica sklicana za 23.? RIM, 17. Danes se sestane mmistrski svet, ki bo imenoval državre podtajnike in določil, ikedaj se sestane zbornica. Smatra se, da se zbornica skliče za 23. t. m. Pclpko p°ročiio z bojišča. VARŠAVA, 16. Uraiao poročilo pravi: Na-, ša akcija med D vino in Berezino je b'!a uspešna. Črta; ob Berezlrti je b:la zasedena. Boljševik« so imeli velike izsgube. Ujel: smo veliko ujetnikov in zaplenili veliko množino vojnega nrr.nterVala. Bc-Ijševiške div.'z'je 56. 53. 12. 4 in 11 sr> b!'!e razgnrire. Pri CzarnofcrJd so bcljševLki prekoračili Dnjepr in začelr ofenzivo. Naši protinapadi se razvijajo uspešno. V L krasni smo se začeli umikati iz Kijeva, raz-strelivši rrcslcve na Drjepru. Umik se vrši v redu. Pri Kcceccinu ob Dniepru je položaj neizpremen-jen. SRE3SN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Pridem lahko ponj. Alojz Povh. Garibaldijev trg št. 3 (prej Barricra) Tel. 329. 3341 PLANINO ali glasovir, tudi potreben poprave, kupim v vsakem kraju po najvišji ccni. Mirodilnica Zigon, Trst, ulica XXX. oktobra štev. 8. 527 KAREL 61SKOVIČ, černikal, išče neomenjenega kočijaža. Plača po dogovoru in hrana pri družini. 441 Sb S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccin žalostno vest, da jc izdihnil svojo blago dušo na$ iskreno ljubljeni soprog, oče, tast in stari cčc, gospod Anton Krapi KNJIGOVODJA z večletno prakso, dalj časa opravljal posle blagajnika in saldakontista išče primerne službe. Ponudbe z navedbo plače ped »Knjigovodja« na ins. odd. rEdinosti*. 765 KUPIM prazne vreče po najvišjih cenah, ul. št. 21. Geppa 768 . ob 1.30 zjutraj, nedeljo, ob 3.30, NOVO IN RABLJENO pohištvo, šivalni stroj rSinger^, pernice in volna se prodaja. Solitarlj 1, Cohen. 771 Repen ANTON GUŠTIN, KAMNOSEK, Veliki št. 46, odda v najem lastni kamenolom z najlep- \J nSjeim kOSfljS šim kamenjem za stavbe in obdelovanje. kr. davčni nadupravltelj po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, II. t. m v 61 letu svoje starosti. — Truplo predragega pokojnika se je preneslo v iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Križu k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi. V IDRIJI, 14. junija 1920. Alojzija Krap5v soproga. Josipina Kosjok roj. KrapS, Sidonija Krapi, učiteljica, hčeri, Rado Kosjekf kr. gozd. oskrbnik, zet. Nerena in Anda, vnukinji. Na Prestanku, cesarskem posestvu se octaa; »72 ■ ABSOLVENTINJA dvorazredae slovenske trgovske šole vešča slovenskega, nemškega in italijanskega j jezika, želi vstopili v službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na ins. odd. »Edinosti- pod vAb-sol venlinja <. 4C06 MLADENIČ, želi znanja v svrh^ iv-nicve z gospodično ali vdovo brez otrok od 20 do 25 let. Ponudbe na ins. odd. : Edinosti , pod »Sreča% 760 IŠČE SE čevljarski pomočnik. Naslov pove in^. odd. ^Edinosti*. 76- IŠČE SE neoženjen pismonoša. *a dnevno odnašati pošto iz Černikala na Ko7ino in nazaj. Plača po dogovoru, in hrano pri družini. Pojasnila daje Karel Šiškovič, Čemita!. 4413a IšČE SE kovač da raiume tudi tužinalno delo za izdelavo poljskega orodja. Jožef Furlan, Svino 47, p. Šmarje, Goriško. 758 Travniki so razdeljeni na dele rezličnevelikosti. Najemnik bi cddal določeno množino na Prestranek, in ostala trava bi ostala njegova, Refiektanti naj se zberejo :27 junl.a z nedeljo, 20, t. rr»., ob 9 dop. Babica v na Biijah pri Prestanku. — Nepoznani interesentje bodo morali položiti kavcijo. registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi svoje člane na » « «5 v fffiftB ki 1920 se bo vršil Marezigali v prostorih gosp. Antona št. 181 ob 3 pop. ^t. 240 S tužnim src«n naznanjamo globoko uža-Ic&č-eiK, dix je danes po dioitj« in mučni bolezni, nvrno v Gospodu zasp-al naš nad vse Ijuib^eni soprog rn oče Ote fc'itei fle Soslzlo višji ihiasftčsM kr. kusiicar II. razreda. Pogreb blagega pokojnika bo vršil v seboto, 19. t. ra. ob 16 iz hiše žalosti ul. Lo-renzo Chilberti št. 6 v cerkev sv. Antona. TRST, 17. junija 1920. Antonija rej. Baudas, soproga. Flora, Avreiija, hčerki; Oikar in Rudi, sina.c. Brez posebnega obvestila. Novo pogrebno podjetje Corso V. E. 111. št. 47. RAZGLAS. Podpisano županstvo naznanja, da 24. juniia t. L, na dan Sv. Ivana bo v tukajšni občini zopet gMčii starotlaani Konjski semeni. Županstvo oMine Osuin dne 11. junija 1920. Posojilnica in hranil. u Sp. Vonjali rcg. zndr. z neom. poroštvom vabi na z naslednjim dnevi iin redom: 1. Porodio naCelnistva. 2. Poročilo nadzoraištva. 3. Odobrenje računskega zaključka zal. 1910. 4. Volitev nače'ništva. 5. Volitev nadzorniŠtva. 6. Slučajnosti. V slučaju nezadostnega števila p?fsotn h članov ob določeni url, se bo vriil v smislu § 33 zadritž. pravil isti občni zbor uro pozneje, ki bo sklepal ob vsakem številu prisotnih članov. ređm ODC n ki se bo vršil r Illll AKBOL Zobozdravnik dr. E. CtOHFERO — in — mm siGnuo Trst, irg tiolđoni stev. 11, U. nađjlr. sprejemata oii S-12 ia od 15-19 Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba. reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki M&U OCSLHS3 Pc.trli neizmerne žalosti naznrnj?;no vsem scrcc'irkcm, prijateljem in znancem preža-Ic-stno vest. da je naša neprrzcjavk >e razvidno, da je Perzija ener^Jič^o protestirala pr-otrl .izkrcanju iholjše-v ških čet in da je Čičerin odgovoril na zelo računajo po 20 stotiak beseda. — Najmanjša L 2.—. Debele črke 40 stotiak beseda pristojbina L 4.—. Kdor iiče službo plača polovično ceno. ' - ' <-. - ŽENITBENA PONUDBA Okrajni sodnik, 35 let star, se želi v svrho skorajšnjega zakona seznaniti z gospodično primerne izobrazbe in starosti, čedne zunanjosti, dobrega srca in pridnih rok, predvsem pa ncomadeievane preteklosti in zdrave rodovine. Dota postranska. Resne ponudbe s pravim imenom, sliko in opisom življenja tekom 14 dni na ins. odd. »Edinosti« pod »Sodnik«. Tajnost častna zadeva. 778 IŠČEM SOBO, svetlo, zračno z električno razsvetljavo pri boljši družini. Ponudbe na ins. odd. ^ Edinosti' pod »Praga«. 777 DRVA ZA KURJAVO, kupim takoj vsako množino za takojšnje pošiljatve. Ponudbe na tvrdko Leone Luin, ul. della Loggia št. 11, tel. 31—65. 775 ZAHVALA. Podpisana družina sc iz dna srca zahvaljuje vsem, ki so se v tako izredno obilnem številu zbrali iz vse okolice, da so spremili k zadnjemu počitku našega nepozabljcnega sina, oziroma brata, nečaka i. t. d.. Josipa Bizjaka katerega nam. je Vsemogočni vzel tako nepričakovano k sebi. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gg- pevcem, bistriškim fantom in dekleiom ter Ternovčanom. ker so ga tako častno spremili na njegovi zadnji poti, in vsem darovalcem krasnih cvetlic. Hvala tudi tistim, ki so na in tolažili v teb težkih urah obupano mater. Ilir. Bistrica, dne 16. juni;a 1920. Žalujoča družina Bizjakov«. z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročih nadzorništva in odobrenje računskih zakijučkov za I. 1915-1919. o. Volitev načelništva. 4. Volitev radzorništva. 5. Slačajnosti. ODBOR. V slučaju nezadest e pii otnosli članov v določeni uri, se vrši občni 2bor v smislu zadiulnih pravil na istem prostoru in z istim dnevnim redom pol ure l asneje. :vo nikakršnih potfuran?, - • d j , • ;. .. • • t j - ! mešanega blaga in zeteznine. rrednost ima oni, m 1 r^ m imel drugega opravka s Ciierincm,; ki je veSČ tudi italijanskega jezika. Naslov povej nego to, ca ^a jc prcsjl, naj pošlje njegovo br- . zojavko v Mos-kvo. ins odd. »Edinosti« 4416; LEPEGA LOVSKEGA PSA, plemenite pasme, ru-jave barve imam na prodaj. Jožef Blugonja, Svino 42. pešta Šmarje. 773 KUPIM, tudi na deželi, vsako množino steklenic j od pol liira, šampanjca, rcloška in rizlinga, in; 60 stolic za vrt. Josip Žiberna. gostilna cx i »Maria Longa-, Rojan, Scala Santa 221. 776j DOBROIDOĆI BUFET s koncesijo v Opatiji na glavni ulici sc proda radi selitve. Pojasnila: Bu- : fet »Club A d ria - Opatija. 4015 ! FOTOGRAFSKI UČENEC se sprejme takoj plačilu. Fotograf Jerkič, ul. Roma 24. proti 764 NOVA ITALIJANSKA VLADA. RIM. 16. I van Giolitti je predložil kralju seznam jćlanov nove vlade, ki jc tako-le sestavljena: Mi- I ni-, trsk i prtdsednik in notranje stvari: cav. Ivan GiolUii. posianec; vnanje stvari: pl. Karel Sforza. j senator; kolonijt: prof. Alojzij Rossi. poslanec; fi-jnance: adv. Frunc Tcdesco, poslanec; državni za-jklad: adv. Filip Meda, poslanec; pravosodje: adv. Alojzij Fera. poslanec; vojna: prof. Ivar.oe Bonomi, poslanec; mornarica: Ivan Sechi. senator; uk: prof. Benedikt Croce, senator; javna dela: dr. Ka-mil Peano, poslanec; poljedelstvo: dr. Josip Mi-cheli. poslanec; industrija in trgovina: Drof. Julij Alessio, poslanec; pošte in brzojav: adv. Rozarij Pasquallno Vassallo, poslanec; delo: adv. Artur Labriola, poslanec; osvobojeni kraji: prof. Ivan Raincri, poslanec. Novi ministri so bili zapriseženi danes ob 11. Giolittijev program. RIM. 16. Giolitti je poslal prefektom v kraljestvu to-Ie okrožnico: »Ker me je zaupanje N. V. kralja poklicalo na to mesto, prevzamem danes ministrsko predsedništvo in vodstvo notranjih stvari. Resne težkoče, v katerih živi država, se morejo ! KUPUJEM CUNJE po 45. železo po 33 stol. Skla-premagati edino le z iskrenim sodelovanjem vseh dišče Campo Belvedere 3. 'na ndnih moči. Računam na najtoplejše sodelova-! ~ nje vseh državnih funkcijonarjev. Program, ki mu mameravam slediti, se lahko izrazi tako-le: »Soci-i jalna pravica, gospodarska in finančna obnova, iz-' nudbc na ins- odd- »"mosti« pod »Kluuk vrštvanie zakonov.« KROJAĆNICA Avgust Štular ul. S. Francesco. d'Asisi štev. 34. III. j- edina dobroznana kro-j jačnica v Trstu. 3367 i MEBLIRANA SOBA se odda za eno ali dve osebi v ulici Anlonio Stoppani št. 5. II. nad. HIŠA z 2 stanovanji, kuhinja in soba. z vrtom, blizu Rojanske cerkve, se proda po ugodni ceni radi selitve. Pojasnila Rojan. Moreri 111. 780 709 GOSPODIČNA praktična vsakovrstnih injekcij, masiranja in zdravljenja las se priporoča. Ponudbe na ins. odd. Edinosti« pod Risova kiselina nvđMM !wr. Ms stilizirali Rižev šM Kakao v praliu Litje Cliisnova kislina Makdvasle&la zastafke Mastiks za steklarje Rima olje Kascjiije - MM vessk Proso fipoeoa soda Slearioske sveče Olje Saya Mila „Walso!i" Ventilimoo žveplo Zalesa galica li za mizarje se dobi pri družbi za uvoi in /. cm. j- Kemični proizvodi — Sirovine za obrt — Mirodije — Kolonijalno blago Trst, ulica Pier Luigi da Polestrina št. 2 Telefon št. 24-03 51-03 Kmečka posojilaica in branika pri Pobegih registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi tia redni oMni z ki se bo vršil v nedeljo, 27. junija 1920, ob 14, v prostorih „Konsumnega društva" v Pobegih. ¥irao in žganje pristno, na debelo in drobno. Vino belo in črno različnih stopinj. — Žganje istrsko. — 7a kramarje in "oslilctčarje etne nizke, za cele vagone 2°.0 popusta. GIOV&NN1 (ASPENSITJ zžloga io pisarna v listu, ul. C. Vašari št. 14, ; 1. 2. 3. i 4. DNEVNI RED: PoroCi'o načelništva in prečitanje zapis- i nika zadnjega občnega zbora. Poročilo nadzoroištva. Odobritev računskega zaključka in bilance: za I. 1S19. Slučajnosli. z ln brez čeljusti, zlate krorie In tudi obrobkl i VILJEM TUSCHE^^'K TRST, ut 30. oktobra (ex Caserraa) I i II. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. .Ejkj^P,___t K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. NB. V slučaju nesklepčnosti, se vrši gla-j som § 35 zadružnih pravil, po! ure pozneje drug občni zbor. iz sladke vode razpo-šija v vsaki množini — po ugodni ceni — JAKOB F fl J BIG A Muli Otok prt Postojni. JADRANSKA BANKA Del. glav.: K 33,OK).OOe. Rezerve K 10,0)0.000 BeWad, Celje, Dubrovnik. Dunaj. Kotor, Kranj. LJubljana, Maribor, Aletkovjć, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vloge na hranilne knjižice ter jih obrestuje po a v baneogiro prometu po 8*/,. Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi p» posabno ugodnth pogojih, Ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : uk Caeaa dl Rlsparralo, ul. S. MJcolo Teleron : 5tev. 1463, 1793, 2676 Blagajna posluje od 9 do 13 28. jyn!ja 1920 RUGI LETNI ZM v Podgradu v Istri (PoIltKnl okraj Volosko)