A k a c i j a. Akacijo — pravo ajeao ime je rubinija — pozaamo vai. Grai je, ki pa vzraste v viaoko drevo. Ima košat vrh ia gladke veje, katere pa aoaijo močae trae Trai prirasto po dva ia dva aa tiatih mestih, aa katerih ao se držali poprej listi. Listi so peraati. Cvetovi so beli, po vrtih pa goje tudi akacije z rudečkastimi cvetovi. Prikaže se cvetje v viaečih grozdih, po 11—15 grozdov skupaj. Sad tega cvetja ao ploačaati strokovi. Listje pogaaja akacija prav pozBO, Bavadao aredi maja. Cvete koaec maja ali v začetku junija. Akacija je prišla preteklega atoletja iz Amerike. Bati ao ae aamree začeli. da bi utegailo v Evropi zmaajkavati lesii, zato ao si hoteli priakrbeti takia lesnih plemea, ki aaglo rasto. Akacija pa je tako drevo, ki raste aagleje, kakor vsako drugo; v eaem letu požeae mladice 3—4 metre dolge ia še daljše. Od kraja so dvomili, bode li udomačila se v Evropi, ker je imela v Ameriki toplejšo domoviao. V reanici je raala začetkom počaai, ali kmalu ae je privadila tudi aašega podnebja. Zdaj se aahaja v Evropi povsod, kjer zamore rasti tudi dadao drevje. Vidiš jo v grmovji, ob robeh gozdov, kjer je sama sebi prepušieaa. Gospoda ji daje tudi skrbao vzgojo aa vrtib, ter jo aadi za kiač po drevoredib.. Za drugo porabo ae doaehmal ni se obračala. Marsikateri gospodar ji aapove še le boj, češ: tra se mora poaekati, izkopati, sežgati. Leliko je že, da se je bojimo zarad ajenega dolgega ia bodečega trnja; vendar je to le maleakost proti maogi koristi, katero aam lehko daje akacija. Prednoat tega dreveaa ai saaio ta, da Baglo raste, ampak tudi ta, da ima obstoječ les. Nobeao drugo drevo, aiti brast ne prekosi v tem obziru akacije. Za kolje v viBogradih, na polji ali aa saduaosaikih je akacijia les, kakor aalašč. Hrastja je zdaj po Baših krajih že celo malo, tudi Bmreka ia bojka je čedalje bolj redka, torej je tudi kolje čedalje dražje. Veadar pa ga morajo viaogradaiki pogoatoma kupovati. ker ae traja dolgo. Nekateri poaestaiki imajo za to dreveaaice, kjer aadijo amrečje ali borovje, da ai pripravijo kolja. Kaj, ko bi poskuaili v ta aamea aaditi akacijo? Zadovoljaa je akacija z vaako aavadao zemljo. Najljubša ji je se \6, da peačeaa, aekoliko z ilovico pomešaaa. Tudi aa aabi pešče- aiai raate bolje, kakor bor. Le mokrote ae more preaaaati, ali vsaj takili tal ae, kjer aeg-a mokrota globoko v zemljo. Ker poganja korenine globoko, zato je treba skrbeti, da vsaj apodnja plaat ai vlažaa. Sadi pa aaj ae akacija aa aaaledaji Bačin. Dobodi aemeaa iz atročja, katero visi na dreveau. Razumeva se, da mora atrooje biti zrelo. Zmlati to atročje ia preaej. Seme iz južaih krajev bolje zori ter je zato tudi bolj čvrsto, kakor iz severaih krajev. Zato se razvije iz ajega tudi bolj krepko drevesce. Spomladi, kadar se ai več bati mraza, aapravijo naj ae v rahlo, svežo zeraljo plaziči za dober palec aarazea. V te plaziče se aaaeje seme. Raatliaice, ki pribodejo aa svetlo, morajo ae čistiti zeli. Prvo ziaio morajo ae tndi ograditi, da se obvarujejo mrzlega severja, pa tudi zajca, kateri ljubi mehko škorjico. Ko ao drevesca dve leti atara, se preaade aa očiščeaa ia za to pripravljeBa tla za kak meter ali poldrugi aarazen. Pri preaajaaji morajo se obrezati oai deli, ki ao kje ozebIjeai, da ae deblo koj od začetka krepko požeae. Pa ae posreči se vedno ta vzgoja iz semena, zato boljae storiš, 'ako si že koj aaročiš dveletaih rastlia. Tudi aadeži morajo ae oplevati, posebao pa robidovje odstraajati. ki se rado vseli — trnje pač sili k trnju. Pribodajo spomlad aaj ae porežejo vrhovi za kakib 20 ceatimetrov. Ako se je katera rastlina poauaila, ali je pozebla, naj se aadomesti z drugo. Odrezki aaj se odatrane. Zdaj aadež naglo raste, v edaem letn, kakor že omenjeao za 3—4 metre ia še črez. Navadao se razraste deblo v dva vrha. Če kak moeea veter odčeaae edea vrh, mora ae raaa izrezati. Pet let po sajeaji lehko se posekajo vai sadeži. Debla ao že doati močaa, da se lehko porabi za kolje v viaogradih ali za podpore aadaim dreveacem. Nekateri puate akacije, da raato po 12 let. Taka debla se dajo že cepiti, ia tako kolje je še bolj obstoječe ter ae tudi dražje prodaja. Služila bi leliko taka debla tudi za raljice aa bmeljaikib. Po takem ae lehko dobi v petib letih po 2 do 3 tisoč kolov za viaograde, razun tega pa še tudi količev za vrte, grah, bob itd, Ko dočaka akacija 40 let, daje dober, trdea ia obstoječ les. Rabijo ga za cveke pri barkab, za ročice ia za drugo orodje. Tudi za kurjavo ae dobro porabi. Koristi ima torej akacija nmogo. Maraikateri kos zemlje, ki daje le malo ali nobeaega dobička, lebko bi se obsadil z akacijo.