PROSVETA Itrealjesje trusta^H I elektrike razgaliese Zaupna" navodila priftla v "no prave" rokejrsčunovodja Kin p hočejo akaJpirali; kupova- ije zvenih ueluibeocev; pi-ramidiranje profilov. Washington, D. C. — (Po te-ku "Labor''.) — Zaupni me-dum ali navodilo power its, ki je prišlo pred dvema noma v "neprave" roka, je vsemi dokumenti trust j an-propagande najpomembneje spis. Izdala gA jo National ic Light Association, pro-pagandistična organizacija pow er trusta. Zaupni memorandum vsebuje stremljenje power trusta in obenem daje taktična navodila za bodoče postopanje. Najznačilnejši del tega dokumenta ae zana&a na glavnega računovod-jo zvezne power komlaije, mr. Kinca, katerega hoče trust na viak način odstraniti. Ako bi ie trustjanom posrečil njih na-kt, bi za nje pomenilo težke milijone dolarjev, katere je pod drogim nadzorstvom Kings ss-daj nemogoče ugrabiti, V glavnem gre za vprašanje finančne strukture tistih elek-trarnarskih družb, ki operirajo na vlakih koncesijah v zvezi , z vodnimi silami. Zakon namreč določa, da po preteku dovoljenja, ki velja v vsakem slučaju za dobo 50 let, zvezna vlada lahko prevzame podjetja v avoje roke. V tem slučaju zakon določa, da rlada plača le originalne stroške n njih zgraditev, manj od vto» U, ki je v fondu ta z vrednosti. Na primer, ako Zgraditev elektrarne stane 100 milijonov dolarjev, in ako v 60 letih družba položi v fond za zmanjšanje rrednosti, vsoto 50 mili j ono/, tedaj bi zvezna vlada plačala le W milijonov dolai^ev za podjetja Tukaj je nastal tudi spor med power trustom in mr. Kingom. rrustjanom ae aanja, da bo čez W let ameriško ljudatvo zahtevo, da vlada prevzame električno industrijo v svoje roke. Kadi tega akušajo vložiti v fond u zmanjša je vrednosti (depression) le "nominalno" veoto. Računovodja King pa insistirs, k morajo v ta fond odšteti nor-«alno vsoto, ki je običajna pri petjih te vrste. Z drugo be-*lo rečeno, med "nominalno" *oto, ki so Jo pri volji trustjs-odračunati od dohodkov v ta fond, in med veoto, ki jo zahte- * »kon in mr. King, je velika mlika. To razliko hočejo po-[fcbiti trustjanje sedaj, rajši t* bi Jo pa čez 60 let izročili r|»di z industrijo vred. Kar power truet želi, je, da Wo rar. Kinga pride v roke ne-tonpetentnim osebam in da se »čunovodni biroj zvezne power "»»•ije izroči v področje vojne-Bu- Poljedelzkemu in notranje-department«. V tem odru ** Posebni odbor ameriške tr-J0VKk(' 7.bornioe nalogo, da pri-1,1)1 tajnike teh departmantov, o obenem tvorijo zvezno power ""»"'jo, za to načrt. Glade te fitftmo v memorandumu sledeče: "Ako bo ta odbor (odbor trinke /borniee) uspešen la pri-w" tajnike, ki tvorijo komlaijo, 7 nUe argumente, tedaj upamo, VI ^vortmanU ne bodo up*> pri tem detu (nadzorovanju Sorodstva) vitih im poeeb-ranih ljudi. Veekakor ae r10 program vzeboval tudi vzgojevalni materi jal : vršila ae bodo predavanja za ljudako izobrazbo in vzgajanje domačih talentov. V to evr-ho bodo po trikrat ali štirikrat na teden apojene vee radiopoata-je državne šeleznlfta, ki je največji "broadcaeter" v Kanadi. O kontraatu modi Ameriko iti Kanado pravi tednik "Labour": "Potom dršavne tijfeznice Kanada izboljšuje in Mrl avoj ra-dioaiatem. Združene države pa oddajajo, potom kferporacijako kontrolirane radioftamiaije, svoje zračne pravioe klanim sebičnim ln|eresom. Kanada je posvetila radio svojmau ljudstvu, Združene države ao ga podarile pa Sam Ineuliu in drugim pro-pagsndiatom^ i.A '4> ■ iNiM V zvezi a tem vprsšenjem ee lahko reče, da ja ameriško ljudatvo kompletno v rokah privatnih intereeov. Ne.glede na to, da ae eem ln tam elišl dober pro-| gram po radiu, fakt veeeno ostane, da vsako dobro točko odba-lancira enako število ali pa še več, navadna, akotudi spretne, propagande v prid atotuaa quo. In v slučaju "nenadne potrebe" je zgrajeno radioomrežje, ki lahko ljudetvo pridobi v par tednih za vaako militarlatično ali pa kako drago privatnim into-reeom naklonjeno eskapado. Berlin, U. avg. — Zrakoplov "Oraf Zeppelin" Je dospel v soboto ob eni popoldne v Friedrich shsven. Plovba iz Amerike je doeegle rekord §6 ur. Zrakoplov je Imel srečo, da eo ga podili južnosapadni vetrovi proti Evropi la to je pomagalo, da je plul povprečno sto milj ns uro. Kenoshs. Wis. — Psu! Pokra-jsc ee ne strinja, da bi njegove žena Mary vzele njemu $1400 In odpotovala jr Evropo, ne de bi ee poslovfls od njsgn. Zato je vložil tožbo u ločitev. V tlel amerMktk kapitalistov In žarnaMetov. Rasi ssoatajajo 10 let g modo. Msakva, 10. avg. — Skupina ato ameriških podjetnikov, milijonark, politikov in šurnallatov, ki Ja pod avsplcijsm! ameriško-rusks trgovske zbornice obiskala Sovjetsko unijo, se strinjs, da Je Moekva mesto velikih kontrastov, bodisi na mostu ali v primeri s Ameriko in zapadno Evropo. Hoteli sa inozemske goste — Američani imajo na raspolsgo hotela Grand In Metropola — so naravnoet sijajni. Tam kar elje bogastvo In luksus iz carjeve dobe. Obodnica, v kateri ao eovjeti pogostili Američsne, Ima stene ls belega mramorjs ln namizno poeodje ima carski grb vtienjen na robeh. Glede Jedil In pijač • Imaš tam vee, kar pošališ. Za tujce, ki lahko plačajo, ne manjka ničeeer. Kakor v Chicagu, New Yorku all PaHzu, dobiš tudi v Mock vi za denar vas. Pojdi pa v nevedne gosti Ins In restavracije, pa vidiš običajno grobo rusko hrano, ki nI nič kaj poceni. Po ulicah drve avtobual, tramvaj, toda najv* je ša konjskih voeov. NaJbujnejAo sliko nudi noša. Moakovčani ee noaljo najbolj mešano izmed vsek svetovnih mest, toda Moda Je najmanj deeet let za moderne v Ameriki in zapadni Evropi. S tem al rečeno, da se tj ud)* r ostrgan i. to da zdi ee tt kakor da et prišel nazaj v davno minule KHaJol stroljajo I na sovjotsko letaloo Moakovakl llatl nadaljujejo po* ročlla o zaroti veleelL Moekva, 11. avg. — Uradna aovjetaka veet se glasi, da ja ruska bela garda atreljala s kitajske strani meje na eovjetoko stražo in ubila dva moža. Napad je bil izvršen pri vaai Car-nljavo ob reki Amur. Berlin, 10. avg. — Telegrafska unija poroča is Peipinga, da sta včeraj apet dva ruaka aovjetaka aeroplana letela nad kit^eklm oaemljem ob mandšurakl meji ln kitajake straže eo oddale več strelov v srak kljub odredbi ld-tajzke vlada, da ne emejo streljati. Ruski letalci so bili več kot poldrugo uro nad Mandžurijo. Eden aeroplanov Je moral biti zadet, ker ee je epuatll na tla na sibirski strani maje. Moakva, 10. avg.—Sovjetako časopisje nadaljuje s razkrivanjem imperlalletlčne zarote v Mandžuriji. Lieti poročajo, da je ameriški državni tajnik Stlm-son poslal tajno noto Japonski in evropskim vslssllsm s sugestijo, da je najboljša, če ee Ki-tajeki posodi toliko denarja». 4a lahko kupi vzhodno železnico ln izplača Sovjetsko unijo. Amsri-škiškl bsnklrjl eo priprsvljsnl dsti posojilo. Na to način — pi-Šejo moskovski Usti — preide šeleznica v roke ameriških impe-riallatov, ki bodo delil kontrolo Mandšurje z Japonci. Vas MNwa«koo U\ za 100,000 delavcev korakala mimo krute ki ae sadajlkrat pošlo.' Milwaukee, Wla. — V soboto popoldne se je Milwsukaa poslovil od Victorjs L. Bergerjs Vee mepto Je spremilo blvisgs delavskega kongresnlka na njs-go vi zadnji poti. Takega pogreba nI Imel še nihče' pred nJim, kar obatojl to velemeeto. Naj manj 100,000 oeeb Je v prej šnjib 24. urah poeetllo mastno hišo in korakalo mimo krste NajVeč eo to bili delavci, ki ao ae sednjikrat poslovili od IJub-1 j «lega voditelja. Ko pa ja prišla ura pogreba, eo silna množice oblegale meetno hišo ln kasneje ao ae razvrstile po ulicah, po katerih se Je vil eprevod tisočerih žalovalcev. Predno ao Bergerja polotili v mrtvaški avto, eo njegovo krsto pokrili z rdečim suknom, ki j» pokrivalo Debeovo krsto. Ko je Berger spremljal pred malo manj kot dvema letoma avojeu" največjega prijatelja in eobojev nlka na njegovi zadnji poti, Js izrekel željo, da bi ea rdoša sestava, ki krije Dobe* shranila za njegov pogreb. Ta šelja ae mu je Izpolnila. Milwauikl župan Daniel W Hoen Je imel' poslovilni govor poleg rakve v mestni hiši, Ra^ kel Je med drugim: "Vtetor L Berger se ni nikoli brigal sa pridobivanje bogsstvs, rszsn kolikor js mogel e tem prldoblvs-njem pomsgsti drugim. Njegova glavna težnja Je bilk, da pomaga delavstvu do boijtlh socialnih razmer. Vea svat ja bila njegova delavnfee In njegov ideal je bil plemenito civiHaaci js brez vojne In brez revščine In v ksterl naj vladata mir In prs vičnoet. Bil js najlzobratanejši mož v Wisconslnu. Mllwauk^ je dsnss ponosen ns evoj rekord kot najčistejše mesto v Ztfruže nlh drŽavah. Kdo naj aaalks. da nI to Victor Bergerjeva zasluga?" DrugI govorniki eo bih Mor ris HUlquft is New Yorka, Oscar Ameringer, tbymour Is Chlcsgs ltd. TAJNA DIPLOMA cuAsnea Kaj js vsebovala Stkaaonova nota glede kitajskih koncesij? Radovednost v Wsah ing tonu je velika. Waahlngtoa. — (F. P.) — V Šurnalistlčnlh krogih, kakor tu di na splošno, vlada velika rado-vednoet glede note, ki jo je dr žavni tajnik Stlmaon poslal dne 86. julija Angtliji, Franciji, Nemčiji, Italiji ln Japonski z o-sirom na kltajsko-ruaki spor. Noto ims znak tajne diplomaci ja In radi tega obuja še poeebno veliko poaornoet. Pomožni državni tajnik Cotton, ki nadome-Šča Stimsona, ja sadnjo sredo odklonil veako pojasnilo. Ugibs ee, da je Stimson su gsstlral, da poravnavo spora med Rueljo ki Kitajsko vzamejo v svoje roke imenovane vele-eile. Sugestlral je baje tudi KI-tajski, da ae izvoli aličita komielja kot je lsravnavala spor mod Paragvajem ln Bolivijo (Jušna Amerika) in jI v to namen izroči dokumenta o ustroju in funkciji dotične komlaije. Kar Je pa povsročiio največjo senzacijo v vaeh krogih, je še nepotrjena veet, da je Stlmsop augeatlral prizadetim vladam in Kitajski, da akupno aranžirajo večje poeojilo, ki bi alušOo v svrho, da Kltajeka kupi od Rualje kitajsko vzhodno šsleanico. Pri tem posoJUu bi prišli v u pošten le smeriški ln brltskl bankirji. Kaj šo vlada odgovorila na to noto, »a še na ve ; vendar deda, da šo Atimeonovi 11J i obrnile hrbet. Ta noto ja baje padla v roka tudi sovjetski vladi In Ja naredila veliko oensacijo v njenih krogih. Ruakl Usti komentirajo to noto z kritičnega etallšša. Pravijo, da okuša Amerika or-ganlzlrati kapitalistične vlade proti eovjotski Rusiji ln ueta-noviti nov konzorcij za izkoriščanje Kitajake. V noti vidijo novo imperialistično zsroto proti sovjstski republiki. Glede sugsstijs zs vsllko po-sojilo Kitajski Je dejatvo pa sledeče: ameriški ln tudi angleški bankirji ne bodo rieklrail kapitala v Mandžuriji v sedanji situaciji; ako bo posojilo pa ls srsnžlrsno, bo morala Kitajska dati nova koaassljs zapadnlm bankirjem, koncesij«, ki eo v direktnem nssprotju t stremljenji nscionslističns vlade. bojt* di^ls vklii^KS laiicMia* Menico City, Mehiko. * Zunanji privatni intoreel, ki imajo induatrljeka podjetja v Mehiki, ao poslali predssdnlku Portee Oilu številne in odločne proteste proti novemu delsvskemu zakonu. Do nJega Je šla tudi depu-tacija tujih kapitalistov ln mu izroclls epomenlcg. Tuji podjet-qiki pravijo, da Je zakon naperjen predvsem proti nJim. in v slučaju, ako bo zakon eprejet, bodo prisiljeni zapreti tovarne. Da bo zaken sprejet, o tem ne dvomi nihla. Oll Js sklical tudi Izredna zassdanja vseh legiela-tur posameznih dešel v svrho, de odobrijo po kongresu sprejeti zakon, M postane del uetove. V to name« Je potrebno, da zakon odobrita dve tretjini držav. Avti Chicago. — V nedeljo 11. avgusta je bilo v meetu la okolici sedam oeeb ubitih pri avtnih Perd je predel Detrolt. — Prodaja Detrolt, Toledo and tronton železnice Je Fordu prlneele Jako lep dobiček. Ko Jo Je kupil leto 1920, je plačal za njo pet milijonov dolarjev. Iz benk roti rane železntee Je Ford napravil zelo dobičkanoeno podjetje, ki mu je v prvih štirih lotih prinaslo $4,201.19 čistega dobička. Leto 192* ja Ford cenil šelasnlco nad $a milijonov dolarjev. Komu In sa koliko Je bile prodana, ee še nI izvedelo. ŠTKV^NUMBER 188 Porrob romunskih rudar- jovvootol lajoiolof Ustreljeni atovkarjl pokopani v obroču tdjaltva. Kje je krivda za izgredef Lupenl» Sedmograiko, Rumu-nljs, 10. avg. — Včeraj Ja bilo tu pokopanih 22 rudarjev, ki eo bili zsdnjl torek ustreljeni v bit-ki z žaadvJl* ko so stovkujočl rudarji okupirali elektrarno In ustavili aasalke za odvajanja vode iz rovov. Pogreb neerečnih žrtev je bil silno žalosten. Nihče ni amel na pokopališča, razen najbllinjih sorodnikov. Kordon vojakov z nasajenimi bajoneti je obkolil pokopališče la sabranU več tieoč rudarjem, da nieo ameli blizu. Trupla ao bila v krstah la sirovih dezak ln na pokopališče so Jih peljali na voeovih g gnojnimi koši. 9|len krik pratesto js odmevsl iz mnoftios rudarjev, ko eo videli poniševaleii, iramoten i*prevod. Pogreb je bil odreden po dlrektoratu Jam. V Lupenlju je obeadno etanje. Vee gostilne 40 zaprta ln nihče ne zme po oemi uri zvečer is hiše.. Kraj Je ppln pola vojaštva In posadke eo povsod po okolici. Vojaške četo še vedno iščajo v bližnjih gozdovih, kamor ja pobegnilo mnogo atgvkarjev po bitki ln kamor ao odnssH tudi nekaj ranjencev. Kolikor Je do danae znano, ja 22 maš mrtvih, 200 ranjenih in 26 rudarjev še pogrešajo. Aretacijo m> na dnevnem redu. Premljer Jullus Maaiu Je odredil špeclalno preiskava, da as došsns, kdo Js odgovoren za kr-volitje. Socialisti ao objavili Is- rnoarji aaii zapeljan po zomur1 nietlinlh hujskačih, toda glavna odgovornost pada na jamski di-rsktorst, ki Ja naetopll uprav brutalno. Vlada Je pozvala laetnike rovov, naj zkrbe za vdova ln otroke ubitih rudarjev ln naj takoj odpro jame, toda dlraktorat pravi, da io politična intriga Ilbsral-csv povzročilo tragedija. Jams so lastnina liberalnih bankirjev la eden direktorjev, Tstarsscu, Js bivši libsralni minister notranjih zadev. Dilivskl mlaistar strokov Delavekl reaa kanadaà nlh arganlsaclj la Teroato, Oatarie. — Kanadskega kongreea strokovnih or-ganlgaclj, ki bo zboroval zadnji teden v mesecu avguetu v St. Johnu, N. B., ee udelešl tudi Ja-mee Thomas, dolgoletni voditelj angleških železničarjev ln mlni-ster dela (employment) v Mac-Donaldovem kabinetu. Na Delavekl dan bo tudi nastopil kot glavni govornik na kanadski razstavi, ki ee vrši v Torontu. V delavski vladi ima Thomas Izmed vssh ministrov najtežavnejšo pozicijo: kako (n kje najti tlelo sa per milijonov brospoeel-nlh delevesv, Bodočnoet deUv-ske stranke v veliki msrl zavlal, kako bo stranka reševala to problem. fe Štirje Fordovi pealand v Meakvi. Moekvs. 10. evg. — Štirje zastopniki Ford Motor Company so danes doepsll v Moakva 1 n* menom. da rešijo vse detajle pogodb» med Fordom in eovjetoko vlado. Kot Je znano, Ja Henry Ford oklenil kontrakt s »ovjeti. da postavi svtne tovsmo v Niš-nI Novgorodu, ki bo proizvajala letno 100,000 avtov. Medtem pa, dokler nI tovarna zgrajena, to je v štirih letih, morajo eovjeti naročiti od Forda za 20 milijonov dolsrjev svtov la trnkov. t r PIOIVBTA THE ENLIGHTENMENT »aaepna roeeoa. PR08VNTA SMT-M IM* UnAik A«iw HUMI OT TBK ntOeiATED ta» v mM«, m (Jato. «MM»), M »Mlw pMMfli. a* ría Jé i Im L FemorH» J» A» M «MB P« M Pogrebci prihajajo Ksrijera kxolku, ki j« tolike M» diktiral smernic« in taktiko organiziranim rudarjem pri United Mina Workers of America, tre h koncu. Ako nas ne motijo znamenja, je konec Miisu. Znamenja so se pojavila v Illlnoleu, kjer je po zadnjem katastrofi nem itrejku ostala zadnja trdnjava Lewiaove zaalombe. John L. Lewie, sli duh rudaroke unije in najbolj« tip predpotopnega unijskeg* starokopitstve v A-meriki, je vodje krotka, ki je zaigral rudarsko organizacijo. Sebične* in oportuniet prve vrote, Je Lowia igral toliko časa, da je zaigral voe. Ker noče odnehati, je oboojen na samomor:, zaigral bo le sebe — kar bi moral storiti takoj v začetku, predno je zafučkal organizacijo. Znamenja v Illinoisu so priila v obliki ogorčenih Člankov v glasilu rudarske organizacije "The Illinois Miner". Unija v Illinoisu je menda zadnja, ki ie ni razbita in ki ima pogodbo, katera ie ni bila pogaiena po premogovniških druibah. IllinoUka unija ima ie nekaj dohodkov, ker Člani plačujejo redno prispevke. V drugih dietrlktih so se priepevki zelo znižali in ponekod docela posuiili. Kjer ni blagajne, tam tudi nI več Lewieovega zanimanja za rudarje. V Illinoisu je ie nekaj blagajne, • To je vzrok, da Je Lewieov indianapoliiki kratek postal nadleien dlztriktalm voditeljem v Illinoisu. Kolikor je razumeti, bl Lewie rad nekaj "reorganiziral" v Illinoisu in naletel Je na odpor. • Take prihaja konee, ki ee Jo na ialoet pre. dolgo zavlekel. Kakor hitro izgubi Lewis tla v Illinoisu, je dojgral. Skoda ie, da prihaja konec prepozno. Neareča, ki jo je indianapoliiki krotek naredil rudarski organizaciji, .je kompletna. Propadanje premogovne laduetri-je bi bilo najbrft prisililo rudarje na umik tudi pod najboljiim vodstvom, aH organizacija bl bila lahko ostala kompaktna In rudarji bl bili imeli manj irtev. Rez je, de vsaka iola stane več ali manj, toda hvala lepa za iolo, ki človeka bankrotira ln nazadnje mu ie ogrota pamet. Najnovejše božanstvo V člkaikem hrvaikem listu čttamo: "Poklekni hrvatakl narode 1 pomoli ee Stjepenu Radtču ob obletnici njegove smrti." Nato sledi molitev Stjepenu Radiču: "Oče na!, kateri al v nebesih ideele naroda, 8veti se ime tvoje! O naj pride kraljestvo tvoje, naj se lzvril volje tvoja, pa bo na zemlji kakor Je v nebesih. Kruh na! vsakdanji bo imel vsek med nemi In dolgove neie al vsi odpustimo. Naj nas tvoj odhod os vodi v izkuinjave, a tvoj večni duh. naj osvobodi ves narod od vsskegs zla. Amen." Mislimo, ds Je vaek komentar abeolutno nepotreben. " " " 8LAS0VID Pravijo, da Je "Graf Zeppelln" ponoa Nemčije. Danes je U ponos v sluibi ameriike reklsme. Cssnlksrskl msgnet Heeret Je najel nemtkl ponos za zračno plovbo okoli sveta. Nemiki ponos bo ne svoji poti bobnel slavo ameriškega kralja vesh Amokov, kadil bo Hserstu In'njegovim ogabnim sen sadjem in plsssl po zraku pred amsrliklm tistim mali-kom kakor ploie mali maka k o z rdečo kapico ne glavi pred svojim geepodarjem. ki ga pita t letniki. Tak je ponos Ngmčijet "Gotovi ljudje" niso nikdar rekli, da nff. hov program ra* enkrat aa veslaj vse eoeialne probleme. Kdor to trdi. Je kuka — ln Mor hoča druge «veriti, de -gotovi ljudje" (eooUU-sli) tO učr. Js trikrat keku. "Golov! ljudje" ae zenimajo le ae probleme, kl ie obstoje. Pro- bl«ni. katerih Ae al. as brigajo nikogar. _ s V Chlcagu so zastevkell delavci. ki Izdelujejo sladoled. "les cream" js alsdke jed. s grenko js te one, kl Jo proitvsjajo ob heraiklli plačah Največ ts Jedi povftijejo otroci. Ksi vsdo otroci odkod pHhsjaT IMevaka oče In mstl. ki dejeta nikle, bl morsle vedeti. * Konference J« In Bridgeport, O. Zadnje precej potujem in pri tem opazujem razmere na premogoven polju. Človek bi ne verjel, de prevleduje tako veliko izkorišča-nje rudarjev, ako ne bi tega o-pazil na ovoje lastno oči. Utrgu-jejo jim pleče vsevprek, zraven jih pe ie pri tehtnici okradejo. Brezposelnost je velike, nekateri premogarji se pa morajo voziti do dvejoet milj daleč na delo. Med rudarji vlada velika nezadovoljnost. Premogar sera bil 17 let, toda nikdar ie ni bilo tako elabo kot je eedaj. V zadnjih par tednih ao začele z svojim organizatortčaim delom unije UMWA in NMU. Obe ete precej aktivni, saj tako je raz-videti iz časopisja. 2aiostno je pri tem to, ker delati ena proti drugI Taka taktika je slaba za vzako organizacijo in ne more roditi dobrih posledic. Ako bo ilo tako naprej, nas bodo kapitalisti Jehko izkoriščali, kajti o-ni ze nejbolj veselo poeepljenja. V kritičnih ¿asih M morali delavci delati skupno, ker je veeka organizacija bolje kot nobena. Tega se zavedajo tudi ohijeki in bivši unijeki rydarji. NMU ni pri narodu ni« kaj priljubljena, kar Imam priliko videti na mojem potovanju, ko pridem v dotiko z raznimi ljudmi. Nekatere osebe, ki sem jih vprašal, kako se jim nova organizacija dopade, ao mi odgovorile, da niso Ruzi aH komunisti. Danes se ie ne ve, kaj bo bodočnost prinesla glede ene aU druge organizacije, toda ako na bo harmonije in sodelovanja med delavci, je gotovo, da trado ie bolj izkoriščani kot ao sedaj. Lokalne ztevkf bi ie poslabiale polo-iaj, ako ne stoji za njhnl močna organizacija. O tem oem ee prepričal na Neffzu, kjer je zdaj stavka. Ko oem ze peljal z bu-zom skozi to naselbino, oem videl veliko itevilo premogarjev iti na delo, čeprav je bilo rečeno, da je bila lati dan napovedana ztavka. Delavska armada mora biti trdno organizirana, predno gre v boj, da izvojuje avoje zahteve. Rudarji bi marali ztopiti v unijo, organizirati za atoodztotno, kot eo ie nekdaj bili v driavi Ohio. Ako ne bodo imeli krep. ko organizacije, bo priilo tako daleč, da bodo morali rudarji kopati premog za 20c od tone in mezda se bo skrčila na dva do* larja na dan, ker je zdaj iele pričetek zntiaaja mezd. Po vseh naselbinah, katere sem obiskal v zadnjih dneh. Je precej zanimanja ss veselico, ki Jo priredi vkhodno-ohljaka konferenca JSZ. Člani klubov in društev, ki epadajo k Izobr. akciji, ao aktivni z prodajanjem vstopnic. Izgleda, da bo ne veselici dobra udeMba. V naselbini Glencoe so posebno aktivne nate ienake: Julija Kotier, Albine Kravanja in Mary Pire. Mary Pire mi je veliko pomagala pri mojem delu, brez nje ne bi mogel napraviti tolikega uenehs. Prenočil sem pri Nacetu Zlem-bergerju in razume se, da ava si Imela veliko povedati. ' Njemu gre tudi trta, ker na Glencoe nI nobenega dele. Nace js ster le 60 let In slep na ono oko In bo težko dobil kako delo, ker Jih > veliko mladih pa ie ti ni mejo kej deletl. Od 1. apriia 1 1927 ie ni zaslutil niti enega cente, prihranki pe hitro poidejo. -Konference JSZ priredi veee-lico 24. avguata v društveni dvorani, Bridgeport-Boydeville. začetek ob 7. zvečer. Vatepnina za moike Je S6e, ze ieneko 26c. To Je nekako središče slovenskih naselbin v M okolici, vsled tega Imajo rojaki priliko, de ee Je ude lete. Rojaki, pridite na to ve-ssMco. pokadite ae, da ste zavedni dele vel. Bodimo bratje In na-atopajmo a kupno ne stičnih pri-redit veh. Za plee nem bo igrale domača godba, da ee bomo tudi ml sterejil lahko zavrteli. Ne nekatere dopise, ki eo bili priObčenl v Proeveti v prošlih tednih. bom odgovoril vkratk i asu.—Jeeeph flney. H0IWI Strrfe sMIs II seeb v Galiciji. Tvov, 10. avg. — Tekom ellas nevihte, kl Js razsejals včeraj j» vzhodni Galiciji, js bilo 15 »sel) ubitih od strsls. Utrgan ¿»»►lak Je poplavil mesto Stanislav. Od treh delov, v katere se deli vnanje uho, je oni del, ki si umi vemo, naj map j vaien — kolikor se namreč tiče eluha. Rov in srednje uho epadata k onemu delu, kl posreduje zvok, notranjost pa je nekaka apre-jemna ppetaja, ki oddaja od um zvok neprej do sluinega čuta. Na zrečo je te del v notranojsti glave ln je varen pred vnanjimi poškodbami. Zunenji rov je,ukrivljen, da bolje ičlti bobnič; le-ta je obdan po kožici, ki izloča žolto tekočo voičeno znov, teko zveni eeru-men. Pri otrokih ee ta snov posebno obilno izloča, zeradi česar preti nevarnost, da se rov ne zamaii. Ce ae to zgodi ali če vtakne otrok kako ztvar v rov, se zvok ne more dalje širiti in otrok ogluši. Bobniček je opna, ki oo na njej trije majhni členki, ki vsi prenašajo vnanje šume v notranje uho, to je tisti del ušeee, ki je,pravi slušni organ. Evgtahi-jeva cev ze razteza od nosne votline do aredftjega uieza. Ta cev je pri otrokih razmeroma mnogo iiria in krajia kakor pri odraslih. Zato ae rado primeri, da se prehlajenje prenese skozi nos in žrelo na srednje uho. Pri otrokih je uho tleti del telesa, ki jih najrajil in najpogosteje boli. Bolečine v ušesu, nastale po škrlaiinki in ošpicah, utegnejo poetati zelo reene in je treba, kakor hitro ae pojavijo, takoj poklicati zdravnika. Ab* ozi v ušealh se redi pojavijo, kadar divja epidemija influence. Bolečine v ušesih nastopijo pogosto čisto izneaada in navadno tedaj, kadar zdravnik ne moro takoj priti. Bolečino ai med tem ublaiiš na ta način, da do veješ ušeeu od zunaj toploto, denimo z kako toplotno etekle-nlco (termoforko) aH pa z vrečko soli, ki zi jo bil prej seprel. Tudi z vročim Izplakovanjem si lahko pomagaš, pri čemer tl najbolje zluiljo primerni izplpko-valni aparati. Izplakovanje ponovi vzake tri do štiri ure. Aboceo arednjega ušesa se ne sme sam odpreti, ker bi utegnila nastati v bobniču velika razpoka, ki se dolgo ne zaceli, pogosto pe ze celo konča z ogluše-njem. Ce bi ze morda nabralo preveč uieene tekočine, je tre-ba bobnič predreti. To pa eme storiti samo spreten zdravnik, ker bi se operacija sicer utegnila končati z oglušenjem. Uho je zelo fin organ in je treba zato dobro paziti nanj. Ce ze ti kej zgodi v ušesih, ai jih ne zdravi sam, ampak pokHči dobrega zdravnika 1 Reano odsvetujem uporabo kakih popularnih sredstev, ki bl jih kapal v uho, tudi ne poslušaj dobrih prijateljev, kl bl ti vedeli sveto-vetl to eli ono domače zdravilo. Otroci Imajo nevedno v začetku svojega razvoja zelo tanek zluh ln naše sveta dolžnost je paziti na to, da so ušesa zmerom v redu. Sluh je eden izmed najvainejilh posrednikov, ki nes spajajo z vnanjim svetom ln je življenskege pomena ze duhovni razvoj, zakaj gluhoet ju Čeato vzrok duhovne lenobe Gluhonemoat je posledice rane gluhosti; tski ljudje ne fl^ Jo glesov, kl so vendar prvi pogoj za govorjenje. Ce se .glu host pojavi pred 4. letom starosti, bo otrok brez dvoma tudi onemel, razen če ga naučit govorjenja z drugimi, boljšimi metodami. Ce naatopl gluhost med 4. In 7. letom, utegne oeta-ti dar govora, kl si ga je bil o-trok ie pridobil, ohranjen, izgubi pa ge, če ae nI naučil čltati besede z ustnic. Le slutaa vzgoja In navaja v čitanju ustnic bosta pri otroku rešila dar govora, ako je ogluiH po sedmem letu steroeti. Oglušenja as ubraniš, če pazit, ds ss ne prehladi* in infld-raš In če si daš odetraniti obolele bezgavke (mandeljne). Najbolj vatao pa je, da ae. če to boli uho, pravočaano zatečeš k zdravniku; teko ti bo prihranjenih dosti bolečin. Ce se pravočasno ne zdraviš, ae tl bo naglo poslsbielo In sčesoma utegneš vfa ie ogluieti. To škoduje ne aamo otroke v šoli. ampak tudi v potne jem tivljenju, kaj vaek uspeh temelji na treni rabi bistrih čutov. KAof i.....* POtfMUEK, 12. AVGUSTA. St tridesetletnico je praznovala ts mesec IL internaclonala. 14. julija 1889 se Je seiel v Perizu ob takratni svetovni razstevi mednarodni socialistični kon-gree, ne katerem so poizkusili postaviti na noge strto I. inter-nacionalo. I. internacionala je propadla ne le radi nemško-francoeke vojne, marveč tudi radi radikalnega dela anarhistov pod vodstvom Bskunins. Nazadnje je Kari Marx — da bi svoje lastno delo umaknil razdiralnemu delu anar- j histov — prenesel sedet inter-nacionale iz Londona v New York, kjer je živela revno in brez vpliva, dokler ni z zmrtjo svojega ztvaritelja tudi sama umrla. Poizkus postaviti internacio-nalo spet na noge, vsekakor ni bil lahak. Bil je oteikočen posebno z razgranostjo francoskega oocialietičnega gibanja. Ko so ld. julija 1689 — ki je v ostalem datum simboličnega revolucio-nartkega pomena, namreč dan, ko so pred 100 leti razdrli baeti-ljo v Parizu — prišli delegati v Pariz, sta se tam vršila dva svetovna kongresa. Vsaka izmed dveh francozkih grup je skušala delegate dobiti za zvoj kongres. Bilo je treba več dni napornih razpravljanj, da «o uje-dlnili sprte brate ter jih združil! pod eno streho. Ito se je to posrečilo, Je bilo lahko smatrati n. internacionalo za vseobzegajočo zastopnico socialistov vseh dežele. Pristopila je delavstvu vsega eveta z več rezolucijaml, katerih najvažnejša se je tikal* a* cialno-političnih - zahtev» golt** ztva. Takrat je bila sklenjena mednarodna 1. majska manife-staclja za osemurnik, ki je poste-la od tedaj stalni delavski praznik vzega sveta. V znamenju rdeče zaztave. Mednarodno soc. gibanje jt bilo pred 40 leti še zelo slabotno. V Franciji ae je moralo polagoma izlečlti od trte pariške komune. V Nemčiji je formalne vladal ie Sozialiaten-keeetz (zakon proti zoc. gibanju), ki je besnel skoro 11 let, čigar ukinitev pa so predvidevali ie za čaaa pariškega kongreaa, ker je bila razt ztranke ln gibanja v Nemčiji iz dneva v dan močnejša. V Angliji so imsll liberalci močan vpliv na aamo strokovno organizirane delavce, dočim je aoc. ideja predrla le v nekaj glav. Kot je bila Prva, je bila tudi Druga internacionala po veliki vojni in predvaem radi notranjih razdiralnih akcij zelo razrahljana. A v teku deeetletij ze je toclaliatična ideje preveč vsi-drala v možgane in srca milijonov flelavcev, de bi jo bilo mogoče kar zlahka iztrebiti a sveta. Niti narodnostna nasprotja Iz svetovne vojne in povojnih dni, niti razdiralno delo boljše-viških bakuninskih naslednikov nI moglo učiniti II. interneclona-le. Po težki krizi, ki je za nekaj Časa ustvarila dve socialistični internacionali, je uspelo, upoeta viti spet novo Socialistično' delavsko internacionalo, ki je bila ustanovljene na hamburškem kongresu 1928 leta sredi viharja porurske zasedbe in inflacije, in ki ss od tedaj nevzdržno razvija in raste in objema ves svet de lavcev. Na njenem ščitu ae ble-ate besede osnovatelje Interna donele Karle Marxa "Proletary vseh dežel, združite se." S tem klicem koraka n. intemecionala od kraja do kraje in zbira pod svojo rdečo zastavo vse, kl žele naprej. Golob čez ocean. Bavid-Cor-nely, šofer v francoskem mestecu Vatrelaua, goji v prostem času golobe. Pred letom dni je izgubil enega gojenca. Mlzlll je, da so ga ukradli in je pozabil na Izgubo. A zdaj je sporočil ameriški list "Ontario's Star", de je preletel Cornelijev golob At-lentik! Ujel ga Je farmar Tho-, mas Wingdade na michiganski obali in našel na nožici obroček z napisom: "225,813.C 26. France a C. Vatrelaus." Golob je torej preletel resen Atlantika še 1200 km od oceane do Michi- Vlada pomaga farma rek Im na- . Toronto, Oni. — Pionirjem, ki žive ob Temizkaming snd Norh^rn železnici, ki jo poa duje province Ontario v severnem delu države, bo vlada dala izdatno pomoč v prihodnji zimi železnice namreč potrebuje za 100 tieoč dolerjev železu tik pragov. Vlada je sklenila, da bo jjrage kupovala le od naaelnikov in jim s tem pomagale priti do gotovega zaaluika. Prage bo plačevala po 80 centov od k« in de bo Imelo čimveč oaeb priliko do zaaluika, je 600 pra^ največje itevilo, ki jih bo kupila od poaemesnlka. To pomeni $400 saalužka. je oglušil kot otrok, ae bo v starosti izgubil nagtuiaoftti — nasprotno. čim bolj ae starat* tem bolj narašča gluhoet ■ Hotel ze pritlikavce. V Berlinu imajo najrazličnejše zavetišča: židovska, muslimanska in druga, a prltlikavaki hotel je zadnja novost. Nahaja ae blizu Kurfueratendemma. Zdaj nastopa toHko pritlikavcev v Luna-parku in po razHčnih revijah, da ao bili res potrebni svojega doma.'Od zunaj je hotel navadna hiša, a znotraj je zlična marionetnemu gledališču. Vratar v li-lasti obleki vam odvzame površnik ln klobuk: zdita ae pošastno velika med drobno garderobo, ki vial v veži. V jedilnici ao majhne mize in stoli, zmešne igračice v obliki nožev, vilic in žlic. Omare in poatelje po apalnicah ao tudi kakor iz Andersenovih pravljic. In vendar je to aamo trgovako podjetje, navaden hotel, kjer ae lahko naseli kak pritlikavec, če lahko plača hrano in sobo. V salonu stoji majhen klavir, igra gramofon, in pleše parček. Starček z očali čita dnevnik, ki mu sega od nog do glave. Ob pisalni mizi, ki je manjša kakor navaden atol, nekdo piše pisma. Drugi umetniki ae pogovarjajo 9 avojem težkem poklicu, neprijaznih ravnateljih, hlnavaklh tovariših in slabem zaalužku. Vše je kakor v navadnem hotelu, in vendar se vam zdi, da ate v o-troškem gledališču. Sele na ulid med navadnimi ljudmi ae počasi izgubi ta čudni občutek. Umetniško ustvarjanje in vročina. Na vprašanje nekega fran-coskega literarnega liata o tem predmetu je odgovorila večina literetov, da poletna vročina zelo pospešuje umetniško uatvar-janje. Sploh imajo vremenske prilike velik vpliv na uatvarja-nje. Pisateljica Rachilde trdi celo, da lahko napove vreme za celih 24 ur naprej in to v zvezi z razpoloženjem, ki jo obhaja med pizanjem. Kondeneirano mleko sa dojen čfce. Mleko mora dati dojenčkom ne zemo bistvenih sestavin (beljakovin, tolšče, ogljikovih vodikov, rudninakih snovi in vode) temveč tudi vitaminov B, C in D. Vitamin C je odporen za vročico, ae ne posuši, potakem se dobi v zgoščenem mleku. Vitamin C ne prenese vretja; njego va odsotnost pa povzroča gnilobo dleane ali akorbut in krvavi tve. Oalajeno zgoščeno mleko, ki ae aegreje le do 60 atopinj, o-hrani ta vitamin In ae brez opas-noeti sme dejati aeaelčkom. Ali vsako zgoščeno mleko ni prirejeno na ta način. Prvi detinsk akorbut Je Barlow popisal na o-trocih, ki so se hraniH z gošče-nim mlekom. V teoriji vsebuje kondenzirano mleko vitamin D kl je proti angleški bolezni. Ka dar moraš dete krmiti z takim mlekom, kl ne veš kako je pri pravljeno, ae kaže ogniti akor-butu a tem, da prideš enkrat al dvakrat na dan avežega oranžnega ali citronovega soka. Ta previdnost js potrebna tudi pr detetu, ki šivi ob kravjem mleku steriliziranem z vretjem. Škrat ka: de smo poskrbeli za to ver nostno na red bo, se oalajeno kon densirano mleko prilega mladim želodčkom (tu pe tam kaka Izjema potrjuje pravilo) In utegne biti Jako koristno pri zdravljenju trdovratnega bljuvanja «rep k polžev. Te pijača je sijajna ze bronhitis. Priprav 1 je ae takole: Vrzi nekaj polžev ze 2—8 minute v krop, neto jih vzemi Iz hišic In ohrani le mesnati del. Dobro očiščene z reži ne drobne koaee (200 gramov) In deni kuhat v 2 Ilirih vode pri zmernem ognju, dokler ee ne 11-krči vae do polovice. Precedi škod tenko platno in priNj liter sladkega slrnpe ali pa ras topi v tekočini t kg sladkorja ter precedi. OrIMsvi ee lehko t vodo Iz oeušenih cvetov. O solnčarici H» Zbog vplivanja aolnčnih, oaobito ultravijo ličnih žairkov na nepokrito koto, naatanejo tu nji površine opekline kot jih imamo priliki opazovati posebno pri turiatih-planincih in vob če pri ljudeh, kl ae ali pod poaebnlmi p0g0j prekomerno izpoetavljejo solnčni luči, ali p( ao za obaevanje premalo utrjeni ali zanje p0 nebno občutljivi. Kota nabrekne, pordi in y vroča, občutljive ter boleča. Caaih se pokaiej tudi večji ali manjši mehurčki na njej, kako pri opeklinah po ognju. Po nekaj dneh ae zapa ljena koža začne luščiti in visi v cunjah vrh pod lege. Nekatere tako opaljene oeebe motno bol glava, arch Jim mučno utripe, vzdiguje se jjr in telesna njihova toplota se dvigne vet al manj nad normalo. So opečenci, ki se čutij težko bolne, drugi pa po bolečinah in neprije! nostjh v nekaj dneh ali tednih popolnoma okrc vajo. Kjer je pa velik del kože opečen, je tuc smrt mogoča. Oaobito jetičnike. je zaradi p( vzročenih krvavitev iz pljuč stalo neprevidn in pretirano solnčenje že večkrat življenje. Opekline ne nastanejo pri naših temperi turah nikoli zarpdl solnčne vročine, ampak u radi že omenjenih ultravijoličnih žarkov. p( sledica tega učinkovanja na kožo so kemičn spremembe predvsem v krvi, ali na kratko p< vedano: zaatrupljenje. O teh žarkih pa vemo, da ne morejo, kako uče eksperimenti, kaj bolj globoko prodreti tkanine. Na drugi atrani pa vemo zopet, d v tropičnlh deželah, kjer na primer zamorci, 1 nosijo avoje gl$ve nepokrite, a jih imajo zavi rovane z lasmi, kot z gosto Žimaato klobučev no, skoro nikoli ne obole zaradi osolnčenja, d pa je mareikakega gologlavega belokožca sam par minut izpostavljanja glave pekočemu soli cu stalo življenje. Iz tega bi sledilo, da sta takih primerih dve komponenti odločilni: žar! glede kože, glede razgrevanja pa visoke solnčn temperature (krog in nad 70 at. C), ki okvi rijo možganske opne in možgane same, če 1 glava primerno zavarovana. Svetlobna opaljenja ao odvisna samo o iakostl ultravijoličnih žarkov, ki jih gost, pri en, meglen, z vodeno paro naaičen zrak, kake itnano, v veliki meri abaorbira. Zato je njiho učinek v višinah, na gorah, n, pr. največji, p< aebno še, če jih sneg in led reflektirata. Z nj mi ee opečeš prav lahko pozimi in v okolici, ki tere temperatura je vse drugo nego poletna. V vseh teh primerih bi ae amelo v strogei primerit besede govoriti o solnčarici. Navadi ae pa pod tem imenom razume vročinsko kai ,ki je včazih aicgr jako združena z osolnčenjen a ima za naztanek vae druge pogoje, predvaei vročino, ki ni ttabe, daai je to navadno, bi uprav eolnčna. Taka kap lahko zadene tui ljudi, ki delajo na primer na ladjah pri ra vročenih parnih kotlih in pečeh pod njimi. Bistvo tega obolenja je navadno prevroč' nje teleaa, zbog čeaar ae kri, ki je izgubila vod zgoeti, ali ker zaradi zraka, prekomerno m pojenega z vodenimi parami, telo ne more n nje M bilo človeku «veti bi v nsravi gtdMje njene lepote, videl b. obliko, površno zuaenjoet. brez ečntij kuliso; življenje bi me bilo topo, brez rsii* ženj veselja ia bolest« — prasne igra. V nekatere pa je narava poloüls veliko tega dara. razkrila jim bolj Ja^ svojih tajnih lepo« ln jim dele tedi der pr^ tivnosti — motnost, razlegati evoje občo«)» slutnje. mM, Dnše teh hrepene tem bolj k I****" lepoti. EOKMXIBK. AVGUSTA. Vesti iz Jugoslavije s AD 400,000 SLOVENSKIH IZSELJENCEV PO SVETU. (Urimo.) V Ljubljani imamo izseljenskega komisarja g. Finka, ki je orggn Izseljenskega komisarija-u ki ima svoj sedež v Zagrebu. G. Fink je dal ljubljanskim no-vinsrjem razne informacije, statistike, preglede in izjavo o načinu, kako vrži svojq službo Izseljenski komisarijat. V naslednjem priobčujemo glavne njegove misli. (Mimogrede že to-le: Vsi naši časopisi pišejo o "izseljeniškera vprašanju", g. Fink sam je "izseljeniški komisar", rojaki pa, ki žive izven naše drŽave, pa se imenujejo "izseljenci". Baba teh izrazov je — razen zadnjega — napačna. Slovenci pravimo našim rojakom v tujini izseljenci, v edinfai izseljenec. Pridevnik iz tega samostalnika se glasi izseljenski, ne pa Izseljeniški! Slovenec-slovenski, pljanec-pl-jsnski, tujec-tujski, utopljenec-utopljenskl; ne pa: sloveniški, pijaniški, tujiški, utopijeniški!) Pravilno pišemo torej: izseljensko vprašanje, izseljenski komisar, izseljensko gibanje i. t. d. — Raba izraza izseljeniški izvira iz hrvatskega, kj.er pravijo izseljencem izseljeniki, pravilni hrvatski pridevnik je torej izseljeniški. Slovenščina pa je drug jezik, zato moramo rabiti svoj pridevnik: izseljensko vprašanje.) Izseljenski komisar g. Fink je v svojih izjavah izvajal predvsem sledeče: Izseljensko vprašanje je v tesni zvezi z delavskim vprašanjem. Večinoma so ae vsi izseljenci izselili kot delavci in če se je marsikdo povzpel do hišnega gospodarja, trgovca, podjetnika in tudi do dolarskega petičnika, je to samo dokaz, da so slovenske delavske roke sposobne za ustvarjanje in da se skriva v marsikaterem delavcu velik gospodarski talent in sile podjetnost,, „... • » • • • Točno statistiko izseljevanja imamo šele od 1. 1921. Do lani koncem decembra Izkazuje statistika naslednje podatke iz raznih pokrajin naše države o izseljevanju: Slovenija 15,037; Srbija 7,-621; Vojvodina Sl^«8; Črna gora 3,600; Hrvatska, Slavonija 49,290; Dalmacija 4,588; Bo-»na, Hercegovina 4,588. — Skupaj 186,016 izseljencev v 8 letih. Po raznih kategorijah se jih je izselilo (letos): kvalificiranih delavcev 1,602 moških, 515 žensk, nekvalificiranih delavcev 1331 moških in 1146 žensk, kmetskih delavcev 12,477 molkih in 1996 ženpk, proste pro-fesije 208 moških In 225 žensk, "tarih ljudi in otrok 1251 molkih in 1068 žensk. Skupaj 16, m moških in 4,950 žensk. I'red 1. 1921 nimamo točnih Matkov. Kljub temu smerni) i><> podatkih naših izseljencev sodeč računati, da živi nad 400,- IKM) >n celinah sveta. Največ jih živi v Zedinjenlh ilržavah Amerike. Njihovo število se ceni na 250,000, torej četrt milijona. V Argentinijl živi nad 20,000 Slovencev, Braziliji. Uruguayju, Chileju in v o-"Uli Južni Ameriki nad 5000. V Kanado so se začeli Slovenci izneljevati v večjem Številu Šele I 1923. Zdaj jih je Um že nad «000. Ix?tos je kanadska vlada Priseljevanje omejila na prav neznaten kontigent, ker hoče zaposliti predvsem brezpoeelne Angleže.Hii V Avstraliji imamo okoli 200 'vmsklh izseljencev. V Evropi imamo mnogo izaeljenaev v Nemčiji, Franciji, v Belgiji In Holandski. Mnogo Jih Je gotovo. še ostalo v Rusiji, dalje jih j* nekaj tudi na vzhodu, na KI-kj^kem in Japonskem. Samo v Ameriki (Severni la Ju*nl) in Avstraliji Jih imamo »kopno blizu 800,000. Glavni to* izseljencev Je bil torej ale| ko Prej usmerjen na prekooee-kraje. luHjenakl urad v ljubljeni * "a«UI po sklepu «Mastne ^"pščlne na seji 22. decembra leta. ■ Predlagalo s« je, naj bi se za Slovenijo osnoval v Ljubljani Oblastni izseljenski urad, za kar so glssovali vsi tedanji obUstni poslanci Ur je prav to znak, da imajo naši rojaki v tujini lahko popolno zaupanje v U urad. Oblaatni izseljenski urad ima narpen: 1) dajati pojasnila oeebam, ki se nameravajo Izseliti v inozemstvo, preeelitl se v tujezem-stvo, ali onim, ki se vrsčajo iz inozemstva, Ur pomagati izseljencem ter njihovim svojcem do njihovih pravic; 2) voditi v ljubljsnski in mariborski oblasti kaUster izseljencev, njihovih rodbinskih članov, kakor tudi vzdrževati z njimi zveze v kulturnem in gospo darskem oziru. 3) zbirati podatke o gospodarskih in delavskih razmerah v vseh krajih oblastne emigrs-cije, izdajati v časopisih in leU-kih o tem poročila ter dajati interesentom informacije; 4) prirejati poučna predava nja o izseljevanju; 5) pospeševati kolonizacijo zlasti v južnih krajih naše drŽave; 6) ustanoviti Izseljenski dom v Ljubljani. . , Poleg specielno izseljenskih vprašanj se bavl U urad torej tudi s kolonizacijo Južne Srbije, Makedonije. Tam je mnogo neobdelane zemlje, kamor naj bi se naselili kmečki delavci. Zemlja postane po 10 letih njihova last. Izseljenski nadzornik g. FinK je predložil novinarjem več slučajev o delovanju urada, slučajev, v katerih je interveniral urad v zadovoljstvo strank. Na pr.: Ana K. iz V. je stopila jokajoč v pisarno izseljenskega urada, ki ima svoje prostore v palači Delavske zbornice. "Gospod nadzornik, usmilite se me," je prosila. "Moj mož je že 18 let v Ameriki, posUl je smeriški državljan in ima Um dobro službo. Zahteva, da pridem k njemu irt da vzamem s seboj tddi najine 4 otroke. Pripravljena sem za potovanje, vse je v redu, samo potnega HsU ne dobim. Prošnja mi je bila že dvakrat odbita, moj mož pa ml "ne mara tega verjeti. Pre-pričan je, da ga ne maram in mi obeU mažčevanje." — Oblastni nsdzornlk g. Fink je se-sUvll zapisnik in čez nekaj tednov je Aha K. z otroki vred odpotovala k možu v Ameriko. Ta zdaj verjame, da ga še mara in da med njunimi srci ni več ocesns, da bi ju ločil. Drugi slučaj: M. Sušteršič iz P. je hotela v Kanado. V Hamburgu je zbolela ter Je morala v bolnico, potem pa nazaj domov. Zahtevala Je od paroplovne družbe, nsj jI vrne vozarlno v znesku 10.000 Din, kar pa družba nI marala. Izseljenski urad je sesUvil zapisnik ln uvedel postopsnje, da se iztlrja vozari na, M ni bila izkoriščena. Tretji slučaj: Neki Ljubljan-Čan je imel sins v Londonu, kjer se Je nsučll angleščine, nakar Register krajev in provinc naših Izseljenskih nsselbin obstoji iz posebnega zvezka vsake naselbine ali province ter Ima vsak zvezek 6 ali po potrebi tudi več Ubel ln sicer: Ubelo s splošnimi podatki, Ubelo o podpornih organizacijah, Ubela kulturnih institucij, tabela časopisja in adresar vplivnih naših ljudi v dotični naselbini. Prva Ubela vsebuje skupna število naših izseljencev v dotični naselbini, opis kraja, vrsta zaposlitve itd. Tabela kulturnih Inetitucij bo vsebovala spis vseh delujočih KOMUNUmCNK LAti PROTI ANTONU KRISTANU — OBSOJENE. Inženjer Guatinššč dobil 10 dal zapora, MM Dta kasni in plačila vseh stroškov» V Ljubljani, 2i Julija 1929. Slovenski komonisti so že več let napadali Antona Kristana, predsednika Zadru/iu banke v Ljubljani na najbolj nesramne načine. Lansko ¡¿to ob 1. maju pa je ponovil nekaj lati sam njih poglavar inženjer Gustinčlč a svojim podpisom v komunistični "Enotnosti." Ant*n Kristan, ki je doslej vedno šel preko lažni vih aumnlčenj in napadov v komunističnih Ustih, kajti s tožbami proti slamnatim urednikom, ki ao bili ponavadi neuki delavci, ni hotel Izgubljata Časa in maza- * «ee» r kulturnih organizacij, šol, cer-|u avoJih NOi L0 pa je po ne- ~............. "" ~ previdnosti stopil na plan njih glavar, tedaj pa je poveril dr. H. Turno, da vložil tožbo proti li-mu vse v tistem kraju Izhajajo-1 Htu -Enotnost" ln proti piscu če časopise, revije ip publiksci-1 jnž. Gustinčlču. Oba sU nasto- kev, imena njihovih načelnikov itd. Tabela Časopisja Ima v sezna- je z naslovi rednikov. izdajateljev in u- pila dokaz resnice, v katerem sta obljubila dokazati po pričah in Poročila občinskih uradov pa listinah, daje Anton Kristan iz vsebuje poročil^ o sUnju njiho dajalec delavskih Interesov ln ds vih občanov-lzseljencev, kako se je okoristil s delavskim de-vpliva njihovo st§nje na sUnlc|narjem. Proces se^e zsčel 4. me domače občine itd. Tako je urejeno ljubljanskega Oblastnega Ja 1928 in je trajal do včeraj, te-delovanje I daj 13 mesecev ln 20 dni. Ko-izse- munistlčna gospdda je predla ljenskega urada. Dasi deluje Urala okrog 180 prič komunistov šele ne polni dve leti, Je vendar- in vaeh onih, kl ao lz tega ali o-le že precej izvršil v sesUvlja- **•«* razloge neprijatelji ali zanju sUtistik, podatkov in Je iz-1 družništvW ali pa zadr. Antonu vršil Že mnoge intervencije.] Nanj se obračajo Uko svojci iz-seljencev 4*kor tudi izseljenci sami. Avtomobilsks nesreča na Sta- j6fSk#Ht» Celje, 22. julija 1929. KrlsUnu. Zasliševsnje prič je trajalo mesece in meeeee* Končno je pri šlo v tožbi proti Gustinčlču do gUvne rasprave v torek 23. ju lija. (Odg. urednik Enotnosti Hlebec Je med Um ušel v Moskvo.) Rasprava ja trajala do pol V soboto popoldne se je pripe- 9, zvečer v silni vročini pasjega tile na cesti med posUjama Dov- julijskega dne. Ko je bilo zaall že in Misllnje večja avtomobil- šanjs glavnih komunističnih prič ska nesreče, kl bi kmalu zahte- končano, je konsUtirsI dr. H. vala človeške žrtve. Popoldne je Turna s povzdignjenim glasom: pripeljal s svojim tovornim av-L Niti ena priča dpslej — ne pri tom g. SUngl iz Slovenjgradca preiskovalnem sodniku in ne ds-večjo družbo svojih prijateljev nes na zadnji razpravi nI mogla po deželni cesti ln se naenkrat povedati le ensgafečsstnega de-zaletel ne znanem cestnem kri- janja, kl bi ga bil napravil An-žlšču v popoldanski osebni vlsk, ton Kristan. dni sa^>era, 2000 Din kazni In na Marija vse stroške procesa . . . Občinstvo je s zadovoljstvom sprejelo obsodbo na tnsnjie, komunisti pe so jo sklonjenih glav pobrisati po stranskih potih ,,. Čiščenje v beograjski občini. V beograjski občini se nadaljuje akcija čiščenja, preiskave in odpuščanja nevrednih uradnikov ln nameščencev. Komisije je sesUvijena, ki preiskuje vse afere zadnjih let, preiskuje IV) nadzira vse doeedsnje delo zadnjih let, preiskuje finančne ln administrativne oddelke, proti katerim so se pojavljale najhujše pritožbe. Kot je dognala ko< misija, je prejela mnogo zelo u-temeijenih ovadb za poaamesne nečedne stvari, ki so jih počeli poaamezni šefi beograjske občine. Mnogim nerodnostim je prišla Že na aled in je krivce posva-la na odgovor. Danes Je bil suspendiran in koj nato odpuščen šef glavne finančne uprave beograjske ob&ne Dragutki BsblČ, kl je bil med vojno načelnik ml nistrstva financ, po prevratu pa 9 let v službi beograjske občin«. 2 njim vred je bil odpuščen tu di njegov UJnik Vajda. Komisija je ugotovila, da sU zadrževa ls akte ln davčne odmere, da ns U način obvarujeU svoje vuro-vance pred plačilom zapadlih oz. predpisanih občinskih dajatev. Ugotovljeno je, da snašu škoda, kl jo je radi tega trpela beograj ska občina, nad pol milijona. Ko-misija bo nadaljevala s svojim razčlščevalnlm delom ter prels-kala tudi vse osUle centralne urade. D revi se bo vršila posebna seja občinskega odbora, na kater bo podano poročilo komisije za zatiranje korupcije o dosedanjih odkritjih ln ukrepih. Župan dr Sevčtč Je obiskal te dni ministrskega predsednika gensrala Živ kovlča, da mu je poročal o aktualnih vprašanjih beograjske občine pred svojim odhodom na enomesečni dopust. Zsstopsl bo župana podžupan dr. Stojsdino- k^^HHPI I/gleda, da je bila prestolnl šks občins izmed vssh občin *aaaa ki Lilasts luč j« zamlftljens sama vase. Slike ns stenah govorijo, v motnih senesh nI besed. Zdaj i zdaj zavzdihne pohlUvo. V modri dremavld gleda nfrnk skozi okno. "Veael bodi, prijatelj, tvoj načrt za apomenlk je sprejet ln pomagano ti bo ln — slaven | Sedi, sadi! Kaj je?" t)OŠ! Na sdrsvje!" Vino se salskrl ln ns belem prtu so rošaste sence. "Počakaj; U stvar še ni gotova. Utegne mi še spodleteti; "Hčerka Glava Je sklonjena in obraz je kakor ls kamens, LilasU luč je zamišljena sama vaae. Slike na stenah govorijo, a v motnih Ukmece Sam, hude ln močne." I «encah nI beaed. Zdaj pa zdaj Vprašam končno__ _ kl Je vozil proti Celju. Pri ka-lgosp. inž. Guattnčlčs, naj on P»-1 državi najbolj nerodno vodena rembolu so g. SUngl ln trije po- ve saj eno»nepošteno njegovo de- L^ Jt ,rot|a niJveč korltov za tnlkl, M so se vozi» z njim. radi *nje, in če «okptffrd» si je An-močnega sunka padli iz avU na ton KrisUn prilastil le en vinar cesto ter obležali nezavestni. Lo- deUvskega denarja, ted« bom leabo ■ odložil. Uko zastopstvo tožite- "In šdaj it vsepa veselega srca: na zdraVj«! Pašajl Nekdo gre, m ml zdi.. ? "Da. Čakaj grem pogledtt." "fruštl, pojdem sam." "Od vesslja kar trepače«; saj ne moreš . • * Vina še naroči in Jas bom pogledal — Ta srečs, sreče .. "No, pravil sem ti. — Pa glei ga! -r Brzojavka? Cestitks? — Kaj ti je? Prijatelj! MoJ Bog! "Ne, ne; ti zmsgaš, vem to. Veseli se, duša!" "Rad, prerad bi ti verjel. Za kaj, glej, teško mi je: denarja nič, družlha In zdaj še kolesen." "Bolezen? Ps kakšna r "Hčerka edinka mi leži bolna doma." "Pa kaj?" "Prehlad; in sdaj, vročino ma in skrbi me." "To preide, ne skrbi! V vrs-;u, kaj ne? Ah, saj veš, pri o-troclhje kaj Ukega na dnevnem redu. tyr potolaži se ln uživaj! zavzdihne dremavld okno. pohištvo. V gleda mrak modri igkozi Purltaaisem |f mUwauškl knjli-akl. Milwaukee, Wis. — V vodstvu miiwauške Javne knjižnice je nekaj radikalnega narobe. Ako Je poročilo resnično, zgleda, da se avtoritet oprijemlj« purlUnl-sem, kl J« ena najhujših mentalnih bolesnl. Poročilo Je, da avtoritete skrivajo pred člUta-Iji dve najboljši noveli Izpod pe-Zdaj, k7tečaka"sreča, vwj kos|r«»» Uptona Slnclalrja, "OU" ln sreče. ^ "Zame bi bil precejšen U kos. Rešen bi bil skrbi vsaj sa leto ali Še več. Ali kakor rečeno, gotovega tt nI nič." "Boston". Dobijo Jih le od-rasli ČIUU1JI In le tisti, kl vprašajo sa nja. Dolžnost milwaa-šklh delavcev je, da sahtevaja na pristojnih mestih, da parita "Prav nič se ne boj! Ces pol nlzem Izgine is m"wauške knjiš. ure, aH še preje, boš na gotovem, nles, da se socialno pohujžUI-Saj prlds sluga ln prlnsss po- vih" knjig ne skriva pry««ta-ročllo. PIJ bratec, na srečo, na tel J l ln da v Um oalru knjižni- čar JI ne delajo diskriminacij« bog, kakžnl tsžki|med mladml In odrastllml CIU- odpočltek!" "Ah, m-1 kegs gromovnika komunistov— I dolžnosti vss člans ravnatelj komotlva Je vlekla avto s še več deset metrov ter ga šele potem nekako sunila v jarek, kjer je avto obležal razbit. Ranjencem so nudili prvo pomoč potniki s vlaka ter so jih prepeljsll v bolnico v Celje. Avto je ves razbit ln je sploh ners ben. Nesreča se Je pripetila radi delne neprevidnosti, deloms pa ker ni pri cestnih prelazih nika-klh zatvornlc. Radi* vlsokegs Ija ln javno dajal hvalo in čast g. inž. Gustinčlču sa njsgovs dokaze. 4 . Ko Je Inž. Gustinčlč molčsl — j sodniki so ¿skali — vstal js pred-sodnik in izjavil, ds g. Gustinčlč ne ve nič. Neto se je obrnil dr. H. Turna na Gustlnčičevegs zagovornika dr. LemeU, ki je sovodltelj komunistov po Sloveniji: "N<* ia vi go«p. dr. Lsmež, ki blm ln gram* fte na ozrem s«." ¡"In ne pomisliš na p1a£itor "Prav nič n«." "Pa saj moraš! — Z obrsst ml poplačtfž vse, s oderuškimi I gojlh obrestmi. In tudi danss, tudi ¡sto nocoj mislim ,. "Na plaJHlo? Beži not" hmelja pa ni mogpče ie poprej I ^ y>e priii predlagali kontrolirati progo, ali ne priha-ali morete povedati- le Ja s te ali one smeri vlak. Opa- I no 0A(no ^^ k| w bik) zijo to šele pri prelazu, a je vča- U tno M mojtgtl k|UtnUf An-si ie prepozno ln Je karambol KrisUna?" neizogiben. Več nesreč beleži ži v§| pog^j w vpr|i v vell- trebs, da bi železniška uprava L dr j« molc-vttoo Poročena ja tHla šeataajet let a zdravim moškim, a al bila ______da bi rodite. Ko je prišla spet domov, je poatala kmalu aoeečs. Rodile Je v tem čaeu še dva otroke la tretji je aa poli. Dunajski sdravnlkl preleka-Jejo sedaj ta -lučaj, da W do. gnali. Mlko učinka Ima Wag-l ner-d eur rggova metoda sa di, saj si Že dovolj pretrpel; kaj u>češ še več? Ali ne prida dežjem aolncef "ln za solncem deš," "In ni konce? — Na pij, vesti bodi! JCaJ plačilo, kaj ža-oatne mislit TI na znaš živeti» »ovsod vldil sence." "Ah, kako U zavidam 1 In vendar . . .M M k "Se malo ln vesel boš; moral boš biti. Za vrat U bo prijela sreča In tš bo prisilite, da se bos zssmejsl Iz vsega srca." "Ali ne gre nekdo po sfopni» csht" ■«Pa ksj si tako prebledel?" |*%aj res, česa se naki bojim! Ns, pij, zdaj ti napi jem jaal Da boš še dolgo let hodil po svetu brez misli na plašilo! Na sdrav Je!" "Vldil, Uko Je prav. AH ne hi zapela katero? Daj, sapoj, bratec T "AH ne gre nakdo po stopnicah r "Se spet si bled! Za v kje vidiš strahova?" "Je že prešlo. — Ds rss, lepo bo. Domov bom prišel in ženka in hčerka ia vsi bomo vsaalJ. In tebe ifovatdm In dobro nam bo kakor časih .. "Ko sme bili še mladi la Hr«a strahov. Poefravljen! — Zdaj pa ree, zdi se ml,.. No, čakaj; .»oglodam jaz, saj se ves treeeA — Na, vidiš!" "Daj, da pogledam I | "CeatiUm. čaelitaml Oj mojater «lavni t Ali v zdaj? Kje eo strahovi r "Nehaj, nehaj I Daj, da po-fiedam še enkrat! ftee je, res, kak» aem veeei! ln maja In hčorke, kako l«n>o nam bo. kako 4d«f»*» -N.7dr.vi.. iiriJaUli r 1 AVGUSTA. NA PRODAJ«—Stare Furnace ped. Lastnik vam jih postavi na lahke obroke. Tudi ena peč na gorko vodo in ena na aoparo s vsemi radiatori. Pokličite na telefon: Cedercreat 0760.—(Adv.) "Kdo Je spisal Hamleta?" in nazadnje je hišna gospodinja rekla: "Menda se ne bo nikoli izvedelo/' Anglež na to: "Najbrže rea Gospod je prihajal vsak dan iz •voje hiše in nadzoroval delo; nič se ni spremenil preko zime. Bil ja tih in nem, kakor vedno, vendar težak in rezek kakor nož. Samo dvoje velikih psov plemenite pasme si je omisli preko zime, ki sts skakala po bordursh in nasadih. Ujetniki so z grab-Ijami popravljali za njima. Gospod je klical psa k aebl in ju navajal k pokorščini. j Ko je pognala iz zemlje trava, sramežljiva in vabeča kakor o-1 tročjgjica, je zakipel vrt kraeote in blaženstva. Cvetje je oživelo in se pognalo proti sokicu, da je omamljiv vonj ščegetal po ne-1 razvajenih noeovih in blažH vso grenkobo prejšnjih dni. Gospod je poatajsl živahen; hodil je po stezah ki potih, ogledoval vsako drevo; vsak cvet in vsako rožo je poznal, kakor po-1 zna oče evotega otroka, in se na tihem aaljubljal vanje. fie mu je bUo premalo. V mestu si je naročil vrtnarja, mladega, prevzet-1 nega fanta, ki se je s vso silo zaganjal v ujetnike, ukazoval in razporejal. Tako sta bila dva bi-rlča; gospod zaradi dela samega, vrtnar pa zaradi gospoda in služba. Kakor tudi je kipel vrt kraao-te in mlade jiežnoetl, vendar je ležalo v vsej tej lepoti grenko, težko čustvo; vsaka gruda, vsak cvet je bil v kali proklet — toda rastlo In cvetelo je vseeno. Neko popoldne so pripeljali iz mesta voz cvetnih lončičev in rsznih rož v njih. Vrtnar se je lotil dela na lastno roko, ker ni raztrganoet ln medsebojna tatvina bistveni del vssga njihovega telesnegs in duševnega bitja. Vssga tega ao ae navadili, kakor ae navadi človek strupa. Pri drevescu sredi dvorišča pred hlevom je poleglo še četvero volov v sel je ln goetljo psom; ujetniki so odhajali v bolnišnice, umirali v njih pod zaščito rdečega križa na mokrih, ušivih posteljah ali pa so se vračali na delo bledi, tihi kakor jštični, samo njihove oči so gorele v pri-kritoblaznem sijaju. Oster zrsk, veter, voda in blato, vse to jim je vračalo temnorjavo barvo v lica in tihi, vedno nemirni ogenj v njihovih očeh ae je umirjal, pa tudi bsssds jim js zazvenela drugače. , ■Nastopila js zima in sneg je pokril ves vrt; na zemljo Je prišel počitek, ujetnikom »pa zaduš-ljlvo delo prt strojih in žarečih. pečeh v tvornlci. Ko ao jih na .pomlad zopet pognali v vrt, so žil šumno ln vseelona "solnce." Delo, na vrtu je zopet zakipelo. Mokra, kadeča ae semlja se je probujala kakor otrok iz spanja in širila grudi k solncu. Zasipavali so pola ln steze s pepelom od premoga in a trambov-kami trdili tla*. Cvetje, ki so ga zaaadili jeaeni, ae je polagoma pri rilo iz prati ln dreveaqe so o-zelenela. Napravljali so bordu-ra, nsssde Ip nasadice,vseji mogočih obHk. Med nsssde in nasa-dlče so posejsli žlahtno travnato asms, ga pokrili s tenka prsteno plaetjo ln ga zalivali z v o- KOS ŽIVLJENJA. Zasipali ao Jarek, ki je bile v njem ležala ceste, prekopava« zemljo ia jo mešali z gnojem, ko-psli pota ln steze; z grsbljami ao ravnali prst, sadili živo mejo krog vrta, ki ao ga obdali z bodečo žico. Iz mesta je pogeeto prihajal gospod, ki se Je razumel na visoko vrtnarstvo, meril in računal, skakal preko kupov prsti in gnoja, zabijal male, bele kol-ce križem vrta In dajal navodila. Polagali ao vodovodne cevi, kopali Jamo za vodomet in sadili drevesca. Delo ss Je razdelilo samo od sebe; nekateri so gonili-samo-kol niče a prstjo, gazili do Členkov po gnoju, drugi w ^ vescs v mehko prst, drobili debele grude s motikami ln z grab-Ijami lepo oblikovali nasadlšče. Prišla Je mokra jesen; zemlja ae Je mestoma pogrezala, da so nastajale širok«, plitve jame, ki so Jih ns novo zasipavali s prstjo. Brss premora Je kipelo delo od zore do mraka, ob delavnikih In praznikih, na aolneu ln dežju. V leaenih cokljah so hodili ujetniki po lužah ln rjavi brozgi bres besed In tožbe; v meso in kosti Jim Je prešla msačna, zoprna vsakdanjost, da ao s sme-hpm gazili luže, gnoj in prst, ker ko si šiloma vcepili v dušo, da jim ie lakota ln vsakoršno pomanjkanje v obleki ki prijazni besedi, da Jim Je umazanoat, SeVERAs ESORKA Upravniitvo "PtOSVETA aMmbe aasšovov Osnov In a» nlc, naalove novih Članov, tei Imeaa te naalove odstoplik črtanih te iaobčeaih članov as snaniti npravnlštvu Proaveta da aa lahko točno vredi Imen» ae pošiljanje Hote Proevetz ta glavnem« tajnika ostanej< tam v arhiva te jih apiavnlštn ne dobL Torej je ado važno, di vselej pošljete aa ni/ pripravljenih Uatiaah vas našlo va apravalštvu Progvsts pese kaj. Pri vnald spremembi našlo va aaj sa vselej omeni stsri ii novi aaalov. Upravaištvo nljnd ao apelira, da društveni tajnik te tajnice to ggsitevaJo^-Philii "Vam se meša, resnično se vam mašs!" ja vskllknll Razkolnikov, bolj začuden nego jezen. "KaJco se upate tako govoriti!" "Vedel sem že naprej, da boste vpili. Toda prvič, dasiravno nisem bogat, ml je teh deeettisoč rabljev popolnoma odveč, to se pravi, da jih nikakpr ne potrebujem. Ako jih Avdotija Romanovna ne sprejme, jih utegnem porabiti še bplj neumno.. To jo eno. Drugič je moja vaat popolnoma mirna in stavim svoj predlog bres vsskršnlh namenov. Verujte ml ali ne, napoaled boste videli vi in Avdotija Romanovna, tk aem govoril reenico. Meni gre le aa to, da aam .vaši prepoštovani gospodični sestri v resnici prisadejal nekoliko žalosti in skrbi; poln odkritega kosanja nad tam svojim revna-njem, zatorej Iskreno šalim — ne odkupiti aa, niti poplačati vaa tiste neprijetnosti, temveč sploh storiti zanjo kaj prijetnega, da pokažem, da al niaem res vaai predpravice, delati edinole zlo. Ako bi šlo pri mojem predlogu za cel milijon» takrat ne bi govoril tako naravnost, in ne bi'ponujal samo desettisoč, ko aam ji še pred petimi tedni predlagal več. Rasen tega se morda gelo, selo kmalu ošenlm s nekim dekletom, kar vsema Še samo na sebi morebitni sumnji. da se hočem v tem pogledu prlblišat) Avdotiji Romanovni, vsako podlago. In končno nagla-šam, da jemlje,Avdotija Romanovna, ako postane žena gospoda Luži na, isti denar, aamo da ia druge roke ... Ne razburjajte se, Rodioa Romanovlč, temveč sodite mirno in hladnokrvno." I Svldrigajlov aam je bil pri teh besedah Čudovito hladnokrven ln miren. "Nehajte, proeim," je rekel Raskolnlkov. "Na vsak način ja to neodpuatljiva predrz-noet" "Nikakor ne. Potemtakem bi smel na tem svetu delati človek človeku edinole slo in bi mu nasprotno ne smel storiti niti mrvlce dobrega — zaradi samih prašnih formalnost!. To nI pamstno. Ako bi jas na primer umrl ln zapustil goapodtčni sestri to vsoto v svoji oporoki, aH bi jo ona v tam slučaju odklonila?" "Prav mogoča ja" "No, pa menda vsndar nal Toda ne, bodi kakorkoli, deeettisoč je vseeno lep denar, ako ga dobi človek na vsem lepem. Vsekako vaa proeim, da sporočite moje besede Avdotiji Romanovni." 'To ss ns bo agodilo." "V tem slučaja, Rodlon Romanovlč, bom sam prlmoran Iskati osebnega avidenja ln takorekoč nadlegovati vašo ssstro." "Ako pa sporočim, potem ne boete Iskali oeebnega svidenja r "R« ns vsm, kako naj vsm odgovorim. Enkrat bi jo Jako rad videl." "Ne nadejajte aa." "Škode. Sioor ga me ne posnete; morda se drug drugemu še prlbllšavs." •(Mislite?" ''Zakaj as ns bir ss js naamshnll Svldrigajlov. vatel In pobral avoj klobuk. "Nlaem vae nameraval preveč vznemirjati, niti nioem med potjo k vem mnogo raamišljal. daal me je vaš obras še dopoldne preoonetll . . "Kje pa ste me dopoldne videli r je ne-mirno vprašal Raskolnlkov. < "Slučajno ... Zdi as ml. da ste ml v nečem podobni ... A ne vznemirjajte aa, saj nlaem siten človek: pajdašll som se s sleparskimi igralci, oddaljeni sorodnik moj In veljak, knee Svlrbej. se me ni naveličal, gospe Prilu-kovl sam vedel napi*tl v spominsko kaj igo nekoj o Rafaelovi Madonl. s Marto Petrovno som preživel bres ločitve celih sedem let, prenočeval aem svoje dni v hiši Vjessmsksgs na Senenem trgu in mords z let t m v nedeljo s Ber-govlm zrakoplovom v srak." < l — r priheteJU.) t- Lu.t-i: "Ali ss ns morete ogniti vsakega vprašanja o moji sestri in ne omenjati nJenegs Ime-na? Nerasumljlvo ml Je, kako se jo upate omeniti v moji navsočnoetl, ako ste v reanlcl Svldrigajlov." "Kako je ne bi omenil, ko sem prišel govorit o njtr "Dobro, govorite, toda brzo!" ' "Prepričan sem, da sta si o tem gospodu Lužlnd, ki je moj sorodnik po ženi, že ustvarili svoja mnenja, ako ste občevali s nJim la pol uro ali ste slitall o nJem le količkaj natančnih Hi reenlčoih podatkov. On nI moš sa Avdotijo Remanovno. Po mojem mnenju se Avdotija Romanovna na te način Jako velikodušno In nespametno žrtvuje sa — svojo rodbino. Kolikor ml Je sngno, bi MU vi s svojs strani Jako vssell, sko bi se dala U zaroka brez oškodovanja intereaov rasdreti. Zdaj, ko sem vaa sposnal osebno, sem o tem celo prepričan." "Vae to ja od vaa selo naivno; oprostite, hotel sem reči: vsiljivo," Ja rekel Raskolnlkov. "To sa pravi, radi bi rekli, da skrbim sa svoje korist. Ne vsnemlrjajte se, Rodlon Romanovlč, ako bi ma skrbela moja laetna korist, potem ne IH govoril tako naravnost, saj nisem Še popoteoate neumen. Ob tej priliki naj vaa oposorlm na neko dušealovno zanimivost. Ko sem prej opravičeval svojo ljubesen do Avdotijo Romanovna, sam rekel, da sem bil sam žrtev. Vadita torej, da adaj ne čutim nlkakr-žne ljubezni, nikakršne, tako da sa že sam sebi čudim, ker sem v resnici čutil nekaj.. " " Posledica lenobe In rasusdanostl," ga je prekinil Raskolnlkov. * "Res je, da som raauzdanec ln lenuh. Toda goepodična sestra Ima toliko vrlin, da se tudi jas nisem mogel ubraniti vsakega vtlaka. SIcer pa je vse to neumnost, kakor vidim zdaj sam." "AH Je že dolgo, kar ste uvideli f "Dozdevalo se ml Je že prej, popolnoma aem ss ps prepričsl šele predvčeranjlm, skoro v Istem trenutku, ko sem se pripeljal v Petro-grad. Toda še v Moskvi sem si domišljal, da gram proalt za roko Avdotijo Romanovne ln tekmovat s gospodom Lužlnim." "Oprostite, da vas prekinem; prosim vas, sle ne morete govoriti krajše in se lotiti naravnost tega, zaradi čssar ste prišli? Mudi se mi, z doma moram ..." "Z največjim veseljem. Ko som dospel sem Ur sklenil, da se podam na neko popotovanje, som želel storiti nelsoglbne začasne korake. MoJi otroci so ostali pri teti. bogati so in Jas jim osebno nisem potreben. Kakšen oče sem sploh Jas! 8ebi sem vzel samo to. kar mi Je podarila Marta Petrovna prod lotom dni. To ml sadošča. Oprostite, k pravemu predmetu preidem takoj. Pred potovanjem, ki se utegne ureonlčltl, pe bi rad obračunal s gospodo» l.uši nt*. Ne da bi mi bU ravno preveč soprn. toda on Je bil povod mojemu sporu s Mest* Pstfogno, ko sem allšal. da Je ona spletle to zaroko. Zdaj bi rad po vašem posredovanju In. ako hočete, tudi v vaši navzočnosti, govoril s Avdotijo Romsnovno Ur JI do-kasal v prvi vrsti to, da od gospoda Loži na ne samo ne bo Imele niti najmanjše koristi, temveč celo bržkone očitno škodo. Izprosil bi si neto njeno odpuščanje sa U nedavne n*pri-jetnoetl, ia Je prosil dovoljenje, de jI smem pokloniti deeettisoč rabljev in JI s tem olajšati prelom s gospodom Lužlnim. prelom, o kaU-rem ae trdno prepričan, de bi rasmlSlJalo one seme, čs bi se JI nudila priložnost." POJASNILO. Članom naročnikom Prosve te, društvenim tajalkom In zs etopnikom Bata Proaveta, bod a tem pojaeneno, da NOV * tem plačevanja naročnine je še v veljavo 1. julija 1929. Vslss ročnlkl, Id dolgujejo na aaist ninl sa NAZAJ, morajo plačat po starem štetemu vae kar dol gaje je do 30, juaije 1929. Pi» sim, da ae to upošteva la vzssm aa znanje. Za list Prosveta -Philip Gedtea. apraritsU., AH ste naročeni na dne? nik "Prosveto"? Podpirajte svoj list! SLOVENSKA NARODNA POD-, PORNA JBDNOTA posabae list Proovete sa koristi, ter potrebno aflltelfl svojih društev te aaaetva te sa psopa* gando svojih Idej. Nikakor ps ae aa prepagnndo drugih podpornih . organizacij. Vsaka or-ganisadja Ima običajno svoja glaeiio. Torej aglteterlčal dopisi la aa-snsnlls drugih podpornih organizacij te njih društev aaj eo as pošiljajo Usta Prosveta. AgiHraJto za "Promto"! SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabite sa TeeeHre In shoda, vteitnioe, časnike, knjige, darje, letaka itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, tkem, angleškem jezika in drugih CUMRTO DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI veljake dalo prve vrste. Vae pojasnila daje vodstvo tiskarne S.N.P.J. PRINTERY Sna S» Lnradab Armm TAM SE DOBI NA ZELJO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA