12, štev. V Kranju, dno 24, mami 1905. VI. leto.
GORENJEC
= Političen in gospodarski list. =
Izhaja vsiikn soboto ivećf. — Mane za celo IpIo 4 K, It pel le'a S K, za .'etrt U re d n i 11 v 0 in n p ra v D is t v o se nahaja v hiši št. 11'ft nasproti župni
letu 1 K. Za druge državo stane K 5 60.  Posamezne številke po 10 vin      Na cerkve. --  Upravnistvu mg se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
naiočlu: hid istodobne vpošiljatve naiočnine se ne ozira. - Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pu dopisi in novice. Dopisi plačuje   za pelit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust naj ee izvol'jo fmnkiiati. — llokopisi se vračajo.
Duhovske plače.
(Dopis slovenskega duhovnika.)
Slavno uredništvo! Nisem Vh.š somišljenik, ali vendar se obračani do Vas s prošnjo, da mi dovolite nekaj prostora v svojem cenjenem listu. Do Vas se obračam, ker vem, da bi noben duhovski list mojega dopisa ne sprejel. Duhovniki ne smemo o svojih pol tebah in željah govotili v svojih listih, nego moramo v takih zadevah prositi milosti svoje nasprotnike. Žalostno je to, ali resnično.
Razložili ste že pred kratkim svoje stališče glede zvišanja duhovskih plač, in kdor je pravičen, Vam ne more ugovarjati. «Slovenčavi» ugovori so zvijačni. Duhovniki vodimo rej maliike, a ne zastonj. Plačuje nas za to delo občinstvo in to malenkostno delo je dobro plačano.
Kaj je vzrok, da so zdaj nekateri poslanci v državnem zboru spi ožili predlog zastran zvišanja duhovnišk'h plač iz državnih sredstev? Lakomnost nekaterih posamičnikov in nič drugega.
Kot pošten človek Vam povem, da ni prav nič potrebno zviševati duhovniških plač in da bi bili lahko vsi duhovniki jako dobro preskrbljeni, ko bi bilo v cerkvi kaj krščanske ljubezni in manj požrešnosti.
Da es je v cerkvi tako, da se eni valjajo v bogastvu, drugi pa morajo beračiti, odirati ljudi in varati, da se prežive
Dovolite, da Vam na kratko to pojasnim. Cerkveno premoženje je ogromno in ogiomni so dohodki, ki jih ima iz njega cerkev. Ali
PODLISTEK.
Moć spomina. u,,ije.
Ker je imela Barbka dober spomin in je bila kaj ubogljivo in ukaželjno dekletce, je hiti o zapopadla in posnela vse, kar se ji je pokazalo in povedalo. Župnik je bil zaradi tega zelo zadovoljen žnjo in ji je rekel: Zdaj se le teh manjših vsakdanjih opravil dobro priuči in privadi, da ti bo šlo vse gladko izpod tok, a pozneje le bom dal učiti še pletenja nogovic in drugih važnejših del, pa ludi kuhati se boš lahko naučila doli v kuhinji, pri Neži, ako te bo veselilo. Tako se boš pri meni izurila v vsem potrebnem, da si boš tudi kje drugje zlahka služita dober kruh, če bi se kdaj naveličala v službi tu v župnišču in bi te vleklo srce kam di ugani pO svetu..
Nikdar, nikdar, gospod župnik, si ne bom sama želela od va«,   ker ste meni in
ti dohodki ?o i opravičim razdeljeni. Olofituskl nadškof ima skoro milije n kron na leto dohodkov, marsikateri kapelan pa ne dobi niti ir>00 kron na leto. OlomuAki kanoniki imojo po stolisoč kron na leto dohodkov, dočim marsikak dušni pastir ne hi mogel živeti, če ne bi drl svojih faranov s svedrom. Znane so mi fare, kje inaša župnikov dohodek po šliridesettisoč kron in še več, znane so mi pa tudi fare. kjtr župnik še. ludi 2000 kron ne more skupaj spraviti.
V tej razliki tiči velikanska krivica, I o je pa Ludi izvor silne korupcije.
Država postopa vse pravičnejše. Okrajni sodniki imajo povsid »sto plačo, v Črnomlju ali v Kranjski gori ra* no tako. kakor na Dunaju. Ravno tako je % okrajnimi glavarji, s sodnimi svetniki i. t. d. Ko bi bilo v cerkvi kaj pravice in pravičnosti, bi bila že davno uredila duhovske službe fako in to bi lahko sama storila, brez države. (<e bi se za vse kapelane določili dohodki, kakor jih imajo adjunkti, za župnike plače, kakor jih imajo sodniki, za kanonike plače, kakor jih imajo svetniki, in za škofe plače, kakor jih imajo deželni prezidenli, bi bilo za vse sijajno preskrbljeno. In to bi se lahko storilo, saj premoženja in dohodkov ima cerkev dovolj, treba je samo, da se tistim, ki imajo preveč, vzame nekaj in da tistim, ki imajo premalo.
Ko bi so to zgodilo, bi se marsikaj iz-premcnilo na bolje, Zdaj je razlika v dohodkih vzrok najgrje korupcije. Kdor je na slabi fari, se peha na vse načine, da bi prišel na boljša. Pravice do boljše fare nima; dobra fara se dobi samo po škofovi milosti. Kdor
mojim starišem tako dobri,* mu je zatrjevala hvaležna Barbka.
Župnik pa ji nato rosno pravi: «Lepo je od tebe, da si mi tako hvaležna. Svojo hvaležnost pa mi boš najbolje izkazovala s tein, ako me boš vedno tako lepo ubogala, in imela vedno tako zaupanje vame kakor dozdaj tako tudi ztinaprej, s lom se boš prikupila tudi ljubemu Bogu m naklonil ti bo, da se ti bo dobro godilo vsak čas že tukaj na zemlji, še boljše pa po smrti vekomaj v nebesih. Saj veš, da smo mi duhovniki od Boga postavljeni, da na zemlji vodimo ljudi po pravih potih in pripravljamo njihove neunir-joče duše za sivčno večnost v nebeškem kraljestvu. Vse, kar mi delamo na zemlji med ljudmi za ljudi, je torej božja volja in ljudem vselej v največjo korist in dobiček, ker neskončno dobrotljivi in pravični Bog gotovo ne more nikomur želeti kaj slabega. Kdor torej posluša naše nauke in se ravna pu njih, posluša le Boga samega, ki govori in razodeva svojo voljo po nas in vsakega bogato poplača
hote naprej priti, se mota prikupiti škofu. Oj, ko bi vi, liberalci, vedeli, koliko je med nami duhovniki hinavstva, licenicrstva in dc-nuncijanstva samo zandi tega, da se tu ali ( m dokoplje do boljše fare. Kdor n. pr. sedaj ni svetohlinec in agitator, ta je izgubljen. Koliko jc duhovnikov, katerim se htudi agitacija in »čuvanje in ki obsojajo z vso ostrostjo ta gospodarski Ivindel, ki ga uganja ka-toliško-narodna stranka — ali tuliti morajo z volkovi, krtihoborslvo jih sili, da ne zaosla-jejo m drugimi, čeprav jih jc v dno duše sram tega početja.
Tudi iz druzih ozirov bi za občinstvo bilo boljo, če bi se enotno uredilo duhovske plače, Za duhovnika, ki ima v sebi kaj časti, je naravnost sramotno, da mora beračili od hiše do hišo za bero, da mora loviti kronici? za maše in blagoslove in se prepirati z ljudmi zaradi pristojbin. Ge bi se uredile plače, bi se lahko vse to odpravilo Sodnik tudi nič ne sme računali za svoje delo in sodi vsem enako, naj bo knez ali berač. Tako bi moralo biti tudi v cvikvi. To je sramotno, da te v cerkvi različna opravila izvršujejo za denar. Če kdo več plača, se mu sijajnejše napravi. Vse za denar. Maša ne zaleže nič več, če se daruje v kaki revni kapelici ali pa ob veliki asistenci. Molitve pri pogrebu no zoležejo nič več, če jih opravi en sam mašnik ali pa pol tucala. Ta razloček pri posameznih opravilih je naslal iz same lakomnosti, a jc vseskoz nedostojna navada, ki se bo morala prej ali slej odpravili. Ako ne bodo duhov-nki gmotno pri lem interesiram, se bo ta reforma prav lahko izvedlo.
po njegovem zasluženju; kdor pa se upira nam, upira se s lem božji volji in božjim poveljem, vsled česar ga bo enkrat zadela težka roka božje jeze ter ga neusmiljeno, a pravično pahnila v najgrozovitejše peklensko muke, katerih ne bo nikdar konec*
Na tak in podob, n način jo je pogo-stoma strašil in mehčal za svoje «bogo-Ijubno* delo. Ze je bila mehka in voljna, da bi jo lahko zgnjch l in ovil okrog prsta kakor kepico toplega voska; ali on je bil previden in premeten ter je hotel doseči popolen uspeh pri nji. Zalo je šel s svojimi pripravami še dalje ter ji začel brenkati še na druge strune. Pravil ji je na dolgo in široko, kako nebeško kraljestvo po besedah svetega evangelja silo trpi, kako da so mladi ljudje, posebno lepo mlado deklice vedno v veliki nevarnosti, da jih hudobni duh no zasači pri kaki nespodobni misli, besedi, želji ali pogledu, se naseli v njih srca, dobi v oblast n,ih duše i. t. d.
Barbka se je začela silno bati za svojo dušo. Postala je potrta, otožna in zamišljena
Labko Im Vam Se marsikaj poročil« uli naj zadostuje lo. Liberalni gg. {»klanci naj uvažujejo ta izvajanja in prepričani naj bodo, da jc Izraženo t njih mnenje velike veČino vsi' duhovščine. Uredba, duhovskih plač se lahko izvidi, ne da bi morala država kaj plačati. Cerkveno premoženje je tako veliko, da se omenjena uredba plač lahko izvede. Cerkveno premoženje je bil«' darovano v namen, da se poskrbi za dušobrižništvo, naj se
torej porablja v ta nami n.
Slovenski duhovnik.
Občinskim predstojništvom in njihovemu uradništvu!
(Resna beseda županom, občinskim odborom in vsem, katere zanima stvar.)
Kunec
Peticija /.a peticijo se je vlagala od strani
avtonomnega u radniitva Avstrije pri ministrstvu kakor tudi že pri različnih deželnih vladah, s katerimi se je prosilo za zboljšanje našega žalostnega slališča. a zaman. Obečalo in zatrjevalo se je le vedno od strani inerodajnili osob, da so željam toga urathii*lva prijatelji, a je tudi pri teh obljubah in Zagotavljanju ostalo, kajti mi dojimo še danes na Istem stališču za zboljšanje, katerega smo prosili že pred 20 leti.
Nfl ta način je torej ves up na pomoč od strani državnih oblasti izginil in avtonomno uradnišlvo ima sedaj le dvoje na izbiro, ali naj šo znnaproj le slabe razmere trpi. ali pa se hoče vendar enkral vzdignili in svoje pta-vice encrg;čno zahtevati, ker vendar mora Vsega tega enkral biti konec, lake ludi onih obljub, s katerimi smo se tolažili leta in let«,
In gotovo je tudi popolnoma prav, da se država zanima zalo in gotovo bi ji motalo bili na tem ležeče, da bi se razmere avtonomnih uradnikov tako uredile, da bi jim bilo mogoče človeško živeli, da bi jim bila btuiočnost zagotovljena in da bi bili na starost preskrbljeni . ker vendar se mora pomisliti in pritrditi, da gre večina dela, katero se terja od teh uradnikov, na rovaš države, katera zahteva letozaletomodnjih večjih zmožnosti in več dela.
In namen društva avtonomnih uradnikov je, doseči zboljšanje razmer, ali nikakor ne le od občin samih, ampak od teh skupaj z drŽavo
in večkrat že prosila svojega duhovnega gospodarja, da naj vedno skrbno pazi nanj ter jo varuje piod napadi grde črno peklenske hudobe.
On ji je seveda rad obljubil svojo pomoč in varstvo ter je svojo obljubo vestno izpolnjeval tudi v dejanjih. Kadar je bil doma, sukal se je vedno okrog nje in kadar je moral kam iti z doma po kakem opravku, se je vselej zopet hitro vrnil domov k njej. Dajal ji je dobre svete in navodila, kako da naj se izogiblje vsem zapeljivim posvetnim izkušnjavam in slabim druščinam, da bode ostalit njena duša čista in dopadljivi Bogu, in konečno ji je še naročil, da naj se ogiblje tudi kapelanove družbi;. .Zakaj lilo naročam, I o boš že pozneje zvedela,, je pristavil in več tii hotel govoriti o kapelanu.
Barbka je župnika vse lepo hvaležno ubogala in on je bil vedno bolj /.udovoljen Injo, Dalji prih.
in deželo, za katero se v prenesenem delokrogu, kakor  že  rečeno, največ  deluje od
avtonomnih uradov.
Ta kaj pomagajo društva in drušl vena pravila, če imajo gospodje kolegi premalo zanimanja za društvo, čeravno je stanovska zavednost najboljša ve/, nnšn najin Ijšn organizacija.
Kakor ima v državi vsak državIjan ne le pravice, ampak I udi svoje dolžnost i, katere mena tudi Izpolnjevat', če hoče uživali svojih pravic, tako ima tudi vsak avtonomni uradnik m orali -fino dolžnost, da po svoji moči pripomni c k
■rečnemu izidu našega delovanja In naj ne
ima vendar nikdar osraiuolljive in poniževalne zavesti, živeli le Od dela drugih.
Vsi oni, ki še niste člani naloga drušl in ki sle našemu velikemu lunin zelo odda« Ijeni, Spomnite se vendar enkral svojih, sicer fie postavnih, pač pa nioralicnili. (on j nič manj plinu ranih dolžnosti in postanite vendar sobni ilci v boju za naše dobro pravo! Kot zvesti avtonomni uradniki In dobri Avstrijanci se hočemo z zduženimi močmi, z orožjem zavednosti in razuma pošteno bojevati in lo lako dolgo, dn dosežemo že davno zaželjeni cilj.
Vzamiino naprimer društveno stanje drugih družtev — posebno v drugih državah, ki šteje eno nad tisoče članov, in društvene blagajne so v piid istih bogate. Naj ludi mi ne zaoslanenio v delovanju drugih kolegijalnih društev, ki so po svoji okretnosti že velike, velike uspehe dosegla in še tudi bodo dosegla;
Srce veselja igra človeku, ko vidi. kako se li vrli možje združeno bojujejo in z združenimi močmi naprej hrepenijo in poznajo le eno geslo in to je. vsi za enega in eden za vse!
Sicer seje o vprašanju odškodbe občin za delo v prenefenem delokrogu dovolj razpravljalo že v državnem zboru in državi se je tudi že zdavnaj zaukazalo v lem smislu predložni nekako postavo: ali lahko si je mislili, kake predloge bodo slavila država, katera nima nikdar za lako vprašanje posluha; isla bode mislila, da občine, katere so dosedaj brezplačno sodelovale, so lahko in morajo biti z najmanjšim darilom zadovoljne! Zato je mogoče v tej zadevi le združeno in sicer občili', njih pred-stojnišlva s svojimi uradniki vred kaj doseči!
Naj končno torej ne bode pozabljeno, da vse tiste gospode kolege, ki Se niso pristopili k našemu društvu, poprosimo, da prejkuprej postanejo člani taistega. Naj vendar ti kolegi premislijo, da društvo ne deluje samo le za svoje člane, ampak Ludi onim pridejo naši uspehi v dobro, ki so danes še zelo od nas oddaljeni.
Storili smo svojo dolžnost, ko smo osnovali društvo na tako široki podlagi, ko smo ustvarili organizacijo, v kateri lahko deluje vsak posameznik za našo sveto slvar.
Vsak avtonomni uradnik naj lorej odgaja združenosl in tovaršijo in s tem doprinaša svoj del k povzdigi in obrambi stanovske zavednosti, ki nam je skoraj popolnoma izginila, vsak naj vsudi za to vso svojo moc, m kjer moč posameznika ne zadostuje, združi naj isto s svojimi kolegi.
Društvo avtonomnih uradnikov in uslužbencev za slovenske pokrajine.
Dopisi.
Iz blejske Okolice. Slovenci smo pač čuden narod. Tujci nas stiskajo in izpodrivajo z vseh strani, prezirajo in zatirajo naše pravice in naš materini jezik, napadajo in pobijajo nas
s svojimi časopisi in dejansko, zaničujejo in zasramnjejo nas na nnjpodlej.se načine; n mi ponižno krivimo svoje hrbte pred njimi, jim še sami pomagamo nastavljali zanke ziise in svoje otroke ler jim sploh gremo povsod radi na roko v njihovih grabežljivih in vladoži Ijnih namenih. Vihulega pa tudi za njihove časnike, ki v njih neprestano, kar najgrše morejo, nas blatijo in žalijo, leto za lotom razinečemo lepe svote ter te časnike beremo kot najboljšo in najtemnejšo dušno brano! V tem oziru smo res pomilovanja vredni. Tako nezavednega in narodno mlačnega naroda dandanes menda pač ni več dobiti kje drugje na'zemlji!? Toda vse dingače smo občutljivi, podvzclui in neprizanesljivi v medsebojnem boju in la-sanju. Večkrat se zaradi malenkostnih reči pobijamo In prepiramo neutiudljtvo brez konca in kraja, tujci ss" nam pa smejejo tor izkor Ičujo našo razprtje zase. Naravna potic-dica lega jo. da skoro povsod propadamo in se iitničemo nasilnim in složnim tujcem. Potrebnih šol in drugih sredstev za narodno in gospodarsko okrepljenje nam ne dti naša nemška vlada, ki pozna Slovana samo takrat, kadar ima ta zanjo plačevati davke in prelivali svojo kri. in oholi Nemec in podjetni tujci nam jemljejo na naših lastnih tleh najboljši zaslužek in dobiček ler nas pehajo v gospodarsko bedo. Navezani smo sami nase in ako se hočemo kdaj kaj više dvignili, opreti se moramo le na lastno samopomoč. V tej samopomoči pa bi lahko igralo zelo važno iu uspešno vlogo našo časopisje, ako bi so na tem kulturnem polju pri nas vstrajnejie in kaj več v splošno narodno korist delalo. Dobro in razširjeno časopisje bi mnogo pripomoglo, da bi se počasi žarelo dvigali iz svoje duševne olrpiijenosli in zanemarjen sli ler go-spodaiske zanikernosti tudi naše kmttsko in delavsko ljudstvo, ki tvori temelj slovenskega naroda. Da tu ni govora o slovenskem klerikalnem časopisju, lo se razume. Saj klerikalci posebno slovenski, povsod iščejo le svojih osebnih koristi in tako tudi v svojih časnikih, ki so našemu kmetskemu ljudstvu v veliko škodo iu pogubo. Večletna izkušnja nas uči, da je naše preprosto ljudstvo ravno tam, kjer se največ bere larovško časopisje, vedno bolj neumno, zabilo, surovo, podivjano, narodno mlačno, zadolženo ter vdano šnopsi in drugim pogubonosiiiin razvadam. Blažilno in vzgoje-\alno v dobrem bi torej moglo vplivali na naš narod le slovensko napredno časopisje. To bi v manjši meri nekako nadomestovalo naše ponianjkujoče šole ter nas vodilo po zanesljivi poti k boljši bodočnosti. Ali kako bore malo se tuslori od merodaj-e in pristojne strani, to lahko vidi vsak zaveden slovenski rodoljub. Sicer se mnogo politizira in — pije na čast in blagor naroda in domovine tudi pri nas po gostilnah, toda izpod strehe navadno ne pride domoljubno itr rodoljubno navdušenje naših narodnjakov! V časopise je treba dopisovati ler jih širili med narod ! Ako je večkrat v kakem časniku iz kakega kraja kak dop's ali beležka, se s tein ondi dotični časnik že sam priporoča in širi. In koliko zanimivega in takega, kar bi dramilo in budilo ljudstvo k narodni zavesti in vsestranskem napredku, bi se vedno dalo pisati iz vseh krajev slovenske domovine! A kjo so možje, ki bi hoteli posvetiti le trohico svojih moči, zmožnosti in trudu za tako občekoristno narodno delo?! Vse dremlje, vse spi, bde nad nami pa le naši narodni sovražniki! Ako pa
I. priloga „Gorenjcu" št 12 iz 1.1905.
se kdaj primeri, da se kdo izven speč« narodne družbe oglasi s kako pravično in resnično ler s tem lega ali onega tu koliko zadene, tedaj pa takoj nastane velikanski ropot in shašanski krik kakor da hi udarila strela v slamnato slu ho! Ničvečuiškodune stroškov, ne časa, ne truda in mora se napraviti proti-dops, ako ni dovolj eden, pa se dva ali tri. pa naj itniifi kar hoče! Ako ni dotičnik sam dosti zmožen, skliče skupaj na skupno delo vso svojo biihlnojše tovariše in ako Se ti ne morejo skupaj nanosili in na vleči dovolj za-frkljivih in nabrušenih, gre se k odvelniku ali pa le delj, da bi se le mogel nazadnje maščevanja željni možak žmagonosno bahati, češ, lo smo ga d.li! V lakih slučajih se navadno ne misli na občno koiist, ampak se navadno vlečejo na dan U brezpomembne in malen kostne osebnosti ter se vedno ponavlja. Po I i, pa kaj boš ti, pa kakšen si ti, pa kaj imaš li, pu zakaj ne storiš tega li ! i. t. d. prav kakor da bi se prepirali otroci ali pa stare babe! Tak človek je pač podoben kmetu, ki je vesel iu ponosen na to, da je opravdal svojega soseda, čeprav ni pripravdal sebi nobene koristi in je moral Čez sodnijsko odmerjene stroške še iz svojega žepa doplačati lopo svotico svojemu zastopniku!   Konec urili.
Iz Motenj. Vabilo za na bal. v nedeljo v Mošnje.* tako je oddajal znani klerikalni učitelj v Ljubnem, s katerim se pa že še pomenimo, vabila, oziroma računski zaključek za občni zbor hranilnice iu posojilnice v .Mošnjah. Ker se ne brigamo veliko za laka podjetja, ka'erih promet kaž', da bi nesla skoto lolino kupčja z jajci, kakor laka posojilnica, o čegur redu se je izrazil revizor dne 17. in 1*. februarji, da, ako bode našel še kaj takega, da gre ..šporkasa v luft», pač pa hočemo obvestiti širšo javnost, kako postopajo klerikalci, ako imajo vse sami v tokah. Ako pogledamo letošnji zaključek, vidimo mi koncu ime odboru ka: Gašper Villman, župnik v Ljubnem, kateri je komaj eno leto v žup-n;ji, l volitev se jo postavno vršila pred dvemi leti. Kako je prišel v odbor, nam ne gre v glavo. Naj nam to g. Trpin pojasni. Kor za letošnji občni zbor ni bilo naznanjeno nobenega, sporeda o kaki novi volitvi, niso stranke o letu nič ved le za kako volitev, katera se je vršila, in ko smo zvedeli, da je bila volitev, navdala nas je zavist, daje med novoizvoljenim starim odborom tudi znani Skorčič, podžupan z Ljubnega, in eehmoster, kateri ima vzlic vsej i.eumnosti sedaj vse polno častnih služb, in pri prihodnjih držuvno-zborskih volitvah dobi g. J. Pogačnik, deželni in državni poslanec, tekmeca v osebi g. Skor-čiča. Papti vseh častnih službah se mu poda še najbolj, kadar vo,.i gnoj z volom, za kar je najbolj sposoben. Vidi se, kako se boje naši klerikalci pred pravilno naznanjenimi volitvami, ker vedo, da bi v tem slučaju ne peli sami črni kosi v odboru. V lo poklicane faktorje pa opozarjamo, da bodo skrbeli, da bi se tudi volitve pri takih hranilnicah vršile pravilno. Podrobnosti o zboiovanju in drugem prihodnjič.
Z Dunaja. «Sava», diušivo svobodomiselnih slovenskih akadamikov na Dunaju, je izvolilo na občnem zboru dne 10. mana za letni tečaj odbor, ki se je sledeče konstituiral : Predsednik: pbil. Makso Sever; podpredsednik: phil. (Jvidon Sajovic; tajnik: plul. Rudolf Južnič; blagajnik: phil. Kvgen Vavken; knjižničar: phil. Mirko Krnel; arhivar: i ur.
Fran Ros; gospodar: phil. Nande Marolt; namestnika: med. Janko Praznik in cxp. ak. Melhior Tomec; pregledniki: mod. Gabrid Hočevar, iur. Krnu Sler in phil. Milan Šerko.
Tedenski politični pregled.
Najvišje sodišče na Dunaju je razveljavilo delegacijo mariborskega sodišču v zadevi piavde Jože Ornik proti dr, Tavčarju, dr. Brumnu iu odgovornemu uredniku «Slov. Štajerca«. Iv. Krizmanu. Obravnava so bo torej vršila pred porotniki v Ljubljani. Radovedni smo. ali sedaj no pobegne pek Ornik kot zajec med svojo žemlje.
Iz državnega zbora. Minuli petek se je
nadaljevala razprava o Deršalovem predlogu, Govorili so: ministrski predsednik baron Gauč. pod. Kllenbogen in dr. Šušteršič. ki je razpravljal o isneraarjenju jugoslovanskih narodov ter izjavil, da bi pr.Sla Ogrska v najhujšo zadrego, oko bi jim vladar dovolil personalno unijo. — V torkovi seji je bil podan predlog, katerega je podpisalo 820 poslancev, naj država v svrho spopolnitve telefonskih zvez najame večje posojilo. — Poslanec Abrahamovicz je predlagal, nuj se DerJatov predlog odkaže nagodbenemit odseku, pa zbornica je soglasno sprejela predlog poslanca Derteta,
Cesar se sedaj mudi tia Ogeiskem. da reši ministrsko krizo. P. klical je k si bi razne državn ke. Na Tiszov nasvet je cesar niuočil Andrassvju, naj pod gotovimi pogoji sestavi novo ministrstvo. Andrassv se še ni odločil za to. Govori se tudi, da bo novim ministrskim predsednikom imenovan grof Zidiv ali pa linančui minister Buriau.
Umrl je pruski državni minister notranjih zadev baron llainmerstein. Bil jc hud nasprotnik Slovanov.
Dogodki na Ruskem. Obravnava pred vojnim sodiščem je dognala, da pri znanem streljanju o priliki blagoslovljenja vode ni bilo hudobnega namena, vendar so bili trije častniki in dva podčastnika obsojeno zaradi zanemaijenja svojdi službenih dolžnosti, na 18, 17 in Id mesecev zapora ler izgubijo tudi službe, ne pa šarže. — Kmotsko gibanje se širi po celi ruski 1 'oljski. Skoda, ki so jo provzro-čili puntovski kmetje v okrajih Kursk, Pultava in Cmigov, se ceni na več milijonov rubljev.
Rusko-japonska vojna.
Kakor smo že zadnjič poročali, je general Kuropatkin piosil carja zn odpust, kateri prošnji je car po ladni inicijativi tudi "godil ter Kuropatkina odpoklical in imenoval za vrhovnega poveljnika ruske armade na man-džur8kem bojišču generala Line vida. Drugo poročilo pa se zopet glasi, da je car Nikolaj baje Karopatkinu dovolil na njegovo prošnjo, da sme prevzeti poveljstvo prve mnndžurske armade ter da se je vsled tega dne 19, t. in. vrnil na bojišče in prevzel poveljstvo imenovane armade. Ta vest se vrzdržuje tudi v vojaških krogih. — Ruska armada se zdaj pomiče proti Harhnu, katera črta je najkrajša strategična črta, po kalmi bo moralo lusko armadno vodstvo sloiili vse, da dirgiro rusko armado do Harbina. Japonci namreč lahko zaprejo u nikanje vsem onim delom ruske armade, ki bi se utegnili umikati vzhodno od črte skozi gorovje. Japonci hočejo na vsak način to važno sbategično črto dobiti v svoje roke; s tem bi bil pa tudi Vladivoslok,
ki je od morske strani že izoliran, odrezan tudi od suhega. Rusko urmudno vodstvo mora biti ua ta čin pripravljeno, brezpogojno branili Harbin, odkoder se pozneje utegne pričeti rusko prodiranje v Mandžurijo. Zadnje dni so Japonci zasedb Kajnan, severno od Tielino, katero osvojitev so drago plačali. Rusi so zažgali most ob mandarinski cesti, severno od Kajuuna in razdejali tudi železniški most. Zadnje japonske vesti, priobčene po časopisih, da je 26.000 ruskih vojakov obležalo na bojišču iu da je bilo 40.000 mož ujetih ter uplenjena velika inožina topov, so skozinskoz gola laž.
Novice iz selške doline.
— Nekdo se v „Slovencu" ujeda, da okrajni glavar liši šole povsod, kjer more. TI hinavska sraka! Ali nezahtevajo ljudje sami š le t Ali ni n. pr. na Bukovici, v Selcih, v Podlonku večina ljudi zahtevala šolo. Sedaj jozopet hočejo v Bukovšči. Tudi v Martinvrhubi bila potrebna. Seveda smrdi klerikalcem, da bi se ljudje ne izučili preveč. Potem ne bode šla klerikalizmu tako lepo pšenica v klasje. Klerikalci bi najrajše imeli take šole, kakor je v Bukovšči sedaj, ko se olroci nič ne nauče, ker jim župnik izkazuje «obltkofarov.-ke mame». Cerkovnik v šolipestuje otroke in razgrinja na tla od otrok ponesnaženo plahte. Tudi šolarji poslujejo faiovške otroke (domači pridelek) v šolski sobi. Take šole bi bile klerikalcem po godu.
-- Tajnik Vrhunec Frtičar napravi vedno kako kozlarijo. Nekemu črnovoj-niku Jenezu Ranlu s Praprotna je v svoji večni zmedenosti napravil celo kolobocijo v zglasilno knjižico, da je mogel imenovani iti v Kranj k odgovoru vsltd krivde tajnika. Tako ta vzorni tajnik vodno dela take zme-darijc in stroške ljudem.
— Na Bukovici je bilo v šolskem poslopju dvoje predavanj. Prvič je bilo nad 50, drugič nad 80 poslušalcev. Prvo predavanje je bilo o zemlji, luni in solncu, drugo nadaljevanje prvega in dodatno o pritisku zraka. Predavanje se je ponazorovalo z mnogimi poskusi, ki so bili ljudem jako všeč. Predavanja se bodo še vršila, kar se bode sproti naznanjalo.
— Selškega župnika boli, da bi ljudje kaj videli in slišali. Zato je na prižnici ptepovedoval ljudem, da naj ne hodijo poslušat ljudi, ki pridigujojo, da se zemlja vrti. Ta človek je zares neznosen. Namesto, da bi se sam ogrevat kot izobražen človek in ljudem še svetoval, naj ,se le vde-ležujejo poučnih predavanj, pa grozi ljudem z vsakovrstnimi kaznimi. To je borniranost! Bukovljane in Prapočane ter Št. Tomažane priganja, naj hodijo popoldne k nauku. Ako je župniku kaj do tega, da bi ljudje hodili k nauku, naj on pride na Bukovico pridigovat. Potem bodo pa prišli ljudje. On je spočit in se lahko pripelje na Bukovico. Lažje bode enemu priti doli, kakor pa petdesetim gori. Vpijejo : zu vero gre I Će bi šlo za vero, bi pa bolj postregli ljudem in prišli kdaj ljudem na pomoč ob grdi poti. Ni se jeziti treba, ako utrujeni ljudje ne tolčejo dvakrat na dan v Selca.
— V Železnikih se v crknjenem konsmau pasejo katoličani Bonove iu Šlrajnar z družinami, Ljudje se jeze nad loma dvema, ker sla največ pomagala do poloma. Sedaj terjata dolžnike /. vso grobostjo.   Renovc si
je -prihranil« pri konsumu nad 8000 K. Temu je bil konsum že koristmi.
— Štrnjnar tudi pomaga ljudi terjati za konzumskega Renovca. To so tiči in znajo prav dobro denar giabiti skupaj.
— Župnija S t. Lenart je podeljena benetlcijatu na Vačah, g. Ivanu Kramarju.
Loške novice.
—■ Občni zbor prostovoljnega gasilnega društva v Skorji Loki se vrši jutri v soboto dne 2fj. t. m. ob 8. popoldne v novi gasilni dvorani s sledečim sporedom : 1. Pozdrav in otvoritev občnega zbora po načelniku g. Ivanu Debelaku. 2. Poročilo tajnika g. Friderika Kramerja. 3. Poročilo blagajnika g. Andreja Oblaka. 4. Volitev treh pregled ova Ice v računov. 5, Slučajnosti.
— Narodna čitalnica vprizori jutri v soboto ob pol 8. uri zvečer vdrugič šliridejansko burko s petjem «Klepetulja». Vstopnina: numerirani sedeži L in II. vrste 1 K, III. in IV. vrste 80 vin.; ostali sedeži po tio vin. Stojišča 40 vin. Ker je ta velika igra prvič tako izborno uspela, bodisi v gmotnem ali moralnem oziru, je pričakovati od strani občinstva mnogoštevilnega obiska.
— Modrasi so se letos pokazali za nunskim gradom v kaj obilcm številu iu to v tako zgodnjem času. Fnuko mnogo jih je na poti, ki vodi do novega studenca. Na mestu bi bila kaka primerna odredba v svrho zatiranja modrasov, sicer se bo ta živad na Ločanom priljubljenih izprehodih gotovo preveč razplodila.
— Okradel je dne 23. 1. m. 20 letni hlapec Anton Jeram iz Cirknega v gostilni pri Maževcu v Skolji Loki Jakoba Pagona iz Hubovš, ki je spal v isti sobi, za f>0 kron. Jeram je hlapec v Oselici. — Orožništvo v Gorenji vasi je bilo o tatvini lelegraticno obveščeno, nakar je bil Jeram še isti dan are-tovan in izročen škofjeloškemu okrajnemu sodišču.
Jeseniške novice.
— Častni občani. Kakor strela z jasnega neba jc zadela predrzne Nemce imenovanje 13 slovenskih tržanov. Nemški Mihelj je tedaj od silne jeze in sovraštva do nas Slovencev skakal, brskal tn iskal dlake v jajcu. In res jo je našel! Tvrdka GroB <fc Comp. kot virilist ni bila pravočasno povabljena k dolični seji. Zategadel je slovenski občinski odbor jeseniški sklical minulo sredo
— Izredno občinsko sejo s sporedom: Imenovanje častnih občanov. K tej seji je prišlo 17 slovenskih odbornikov, Nemcev - po številu pet — ni bilo k seji. Teh 17 odbornikov je vnovič izvolilo vseh žc zadnjič imenovanih 13 častnih tržanov, vrhutega pa šeg. Antona Ra z in ge rja, mestnega učitelja v Ljubljani. Torej skupaj 14 častnih tržanov. — Pri seji je bil navzoč Ludi okrajni glavar radovljiški, pl. Detela. Pa tudi najnovejša zaveznika, župnik Zabu-kovec in tovarniški uslužbenec Pongrac, sta bila navzoča pri lej seji.
— Nemško-klerikalna zveza na Jesenicah. Isti dan, ko je dobil derehtar Lukman* povabilo na sejo. pri kateri naj bi se imenovali častni tržani za občino Jesenice, se je peljal k župniku Zabukovcu ter ostal pri njem pol ure. Kaj da sta se menila, ne vemo, ali
efekt lega pogovora se je pokazal drugi dan. Jeseniški farji so oblegali odbornike ter jim ponujati pole na podpis. Na polah je stalo napisano, da se ne udeležijo seje, ker jim to prepoveduje »krščansko- prepričanje. Farji so grozili, da ne bodo zveličani, če ne podpišejo polo i. t. d. Ob istem času jo je udri Pongrac, Lukmanov šribar, s klerikalcem Vil-manom na Planino in Hrušieo ter razglasil, da bodo morali občani plačati vsakemu častnemu občanu 10.000 gld„ če jih bodo volili, in da bodo Ljubljančanje razpolagali z občinskim premoženjem. Lukman je zopet po gozdarju   povabil tri odbornike ob sedmih
zvečer v svojo pisarno radi «1 es n e kupčije.. Vzlic vsem agitacijam in grožnjam, vzlic na-silstvu, da se je hotel znani hinavec Rozman šiloma polastiti nekega odbornika še, ko ga je gospod M. vrgel čez prag svoje veže, je ostalo 17 odbornikov mož-beseda ter v seji imenovalo 14 častnih občanov. Ljudstvo je bilo razburjeno čez farško nesramnost, ki je segala tako daleč, da so vsled svoje agitacije zanemarili svojo duhovniško službo ter pustili celo pogreb čakati dve ure pred cerkvijo, prodno so se vrnili s Planine in Hrušice. Značilno je to, da so mnogi, ki so bili pristaši klerikalne stranke grozili Zabukovcu, da pridejo s konjskimi biči v farovž ter ga s kapelani vred zapode iz farovža ter zaprejo farovž, če se ponesreči soja. Živela nemško-klerikalna žlindra!
- Lukman &• Comp. Za bukovce sta minulo rodo, dne 22. t. m. imenitno pogorela, ker sta dobila na svojo stran le dva odbornika, ki sta snedla svojo besedo.
—■ Koliko denarja je Lukman izročil župniku Zabukovcu, da jo zanj agiliral, ne vemo prav natanko. Toliko je pa gotovo, da je morala biti precej velika vsota, da se je duhovščina prodala — Nemcu Lukmanu.
— Kakor črne veše so letali naši duhovniki minuli torek zvečer po Jesenicah ter lovili slovenske odbornike, da bi glasovali proti častnim občanom za stranko nemškega kapitalista Lukmana. Pa so povsod dobili — brco.
— Veliki gromovnik, dr. ŠušteršiČ, ki se je v zadnjem zasedanju deželnega zbora tako zavzemal za slovensko stvar, bo imel skoro gotovo posebno dopadajenje nad svojim zaveznikom, župnikom Zabukovcem. kapela-noma Zabretom in Prijateljem, ker so roka ob roki agitirali zoper slovenske časlne tržane in hoteli izdati ter prodati slovenstvo na svoj plen čakajočemu nemštvu.
— Klerikalci so povsod enaki. Mar jim je samo bisaga, vse drugo jim jo postranska briga. Zatorej trikrat fej takim .narodnjakom* l
— Dve uri je čakal pogreb na župnika Zabukovca, ker je isti ravno takrat moral agitirati za Lukmana na Hrušici. Tako še drži naša duhovščina svoje službe, kadar je treba delati za Nemca.
Slava in čast slovenskim odbornikom, ki so tako neustrašeno in vrlo držali svojo moško besedo in rešili slovenske Jesenice. Tako delajo pošleni, značajni in zavedni Gorenjci, ne pa kakor politični kameleoni, kakršen je Zabukovec, ali pa mladič Zabret, ki pisari neumne laži v »Slovenca* in blati vrle Jeseničane v tej umazani cunji.
— Čudno je, da pišeta Zabukovec in Zabret skoro vsako soboto v ^Slovenca*, da bosta molčala; minuli torek pa so letali in
klepetali kakor stare babe vsi trije naši farji od odbornika do odbornika, pa vse ni prav nič pomagalo.
— O nemški šoli, katero hoče Lukman postaviti na Savi, pravi .Slovenec*, da bo še molčal, o volil vi častnih občanov pa hoče tudi molčati, če bodo pa prihodnje leto zmagali pri občinskih volitvah Nemci, tedaj bi proglašal slovenske naprednjake za izdajalce in bogsigavcdikaj še vse, Mi za postopanje jeseniških klerikalcev nimamo nobene druge besede kakor: Sram Vas bodi!
-- Strašna nesreča v predoru na Hrušici. Nadzorniku Heringu je minulo soboto zmečkalo glavo. Bil je povožen od vozičkov in na mestu mrtev.
— Z a k 1 a 1 i so dne 20. t. n. na Jesenicah Hrvata Iva Zupana.
—- Na Hrušici je toliko delavskih moči, da je kakih 200 delavcev brez vsakega zaslužka. Z Jesenic jc odšlo 100 Hrvatov, ki so odpotovali v svojo domovino peš, ker niso imeli vsled pomanjkujočega dela potrebnega denarja za vožnjo.
Novice iz Poljanske doline.
— Gospod urednik, novičar je danes skoro v mali zadregi. Predpust je vzel slovo in čas je za pokoro. Res, plesalo in rajalo se je letos veliko, da ne kmalu toliko. To pa brez razlike mišljenja. To mojo trditev potrdi celo zadnji »Domoljub*, ki prinaša novice iz naše doline. Ta pobožnjak ne imenuje plesa, ampak «veselico-', ki se je vršila in da bi zabit svet mislil, da je to kaka veselica Marijinih devic z nedolžno zabavo pod vodstvom kakega častitega, nu katerih se preobrača stare grešnike. Saj po »Domoljubu* bi se sodilo. To pa ni tako. Te veselice so pravi, pristni kmetski bali, na katerih se vse suče, vrti, cepta, vriska in pije, ne iz-vzemši izvoljenih Marijinih otrok. No, če hodile svet tako sodili, kakor je v resnici ter tudi nam privoščili kako veselo uro, potem je že malo zbliževanja. Napredujemo pa v dolini tudi, kakor poroča imenovani listič. Prejšnje čase smo imeli tukaj zala, brhka dekleta, a zdaj jih ni več. Vse gospodična in naj bo tudi kje pod Blegošem.
— Bolj zanimiva bo morda ta. Ja-vorški fajmošter je eden najunetejših bralcev «Gorenjca», odkar ta prinaša novice iz naše doline. Zdaj še menda ni sam nanj naročen, a pravijo, da se drugo četrtletje gotovo naroči, da mu ga ne bo treba izposojevati nekje gori od nekega neubogljivega kmeta. Pa pravijo nasprotniki, da nič ne napredujemo.
— Ker sem že pri Pfajfarju, pa se pomudimo še malo pri njem. Čuden človek to. Vsaka razglednica mu je pregrešna iu pohujšljiva, če je na njej le kak otročiček z golimi ročicami. In vendar je njemu najljubša snov nečistost, o kateri najrajši razpravlja. Menda je ni pridige, pri kateri bi ne razpravljal in ne razsajal o tej, njemu tako priljubljeni snovi. Priznati se mu mora, da ima sijajne uspehe. To potrjujejo razne knjige, še bolj pa to, da imajo lelos v nekaterih hišah nekaj klobas in eno pleče več, ko prejšnja leta. Govorilo se je, da ga poročila o njem silno vesele, pa tega skoro ne verjamemo. No, pa naj pase svoje ovce še naprej in še bolj jih naj sd.že, da jim n: bo prevroče in da se jim malo ohladi prevroča kri,
2. priloga „Gorenjcu" št. 12 iz 1. 1905.
Poskočimo mulo na Trato! TrttlltM zadime /.daj kmalu velika sreča: imeli bodo misijoii. Takrat pa ne bodo samo strigli, ampak bodo tudi drli ljudi. O čem se bode razpravljalo, o lem je že napravil uvod ondoti.i župnik. Škodljivost slabega branja, to bo glavna stvar. Ve se že naprej, kaj pride na vrsto. -.Slov. Narod«, "Gorenjec*, okrog teh se bodo vrtite vse pridige. To bo joj in groza! Pri tej priložnosti ustanove tudi izobraževalno društvo. Potrebno bi res bilo za klerikalce, saj ravno zdaj sedi eden za svojo nerodnost in izobraženost v Loki. Pa naj imajo I ljudmi veselje, enkrat se bodo že tudi tem odprle oči.
— Že zadnjič sem poročal, da čaka neizogibna nesreča konsum na Dobravi. Danes mi je toliko sporočiti, du pri življenju je še toliko, da še brca. Pravijo, da mu bo silno težka srnrl zavoljo testamenta, ker ima preveč dedičev in ne ve, komu bi večalimanj zapustil. Da bi stvar šla bolj gladko, poklical je sodnijo na pomoč. Ta bode pa že preskrbela, da se prav razdeli, samo namesto veselja bo jok, prepir in kletvimi po zapuščini.
Jtovičar,
Vabilo za naroČbo. Cenjene naročnike, katerim poteče naročnina koncem tega me-srca, opozarjamo, da blagovolijo poslati na-daljno naročnino, da redno pošiljanje lista ne prestane. Obenem prosimo svojo somišljenike, da pridno agilirojo za naš list in nam pridobivajo novih naročnikov.
Osebna vest. Pravi gimnazijski učitelj v Kranju g. Anton Zupan je imenovan profesorjem.
Dopolnilna volitev dveh deželnih poslancev iz veleposestva se vrši dne 17. aprila t. I.
Tržiška železnica. Ker se žedelj časa ničesar ne čuje o skorajšni zgradbi lokalne železnice Kranj - Tržič, se je zopet začela širiti vest, da nameravajo speljati železnico na Lesce. Zlasti v Tržiču, kjer razun dveh ali treh tovarnarjev vsi žele zvezo s Kranjem, odnosno z Ljubljano, noče potihnili ta vznemirjajoča govorica. Ob priliki političnega obhoda julija meseca lanskega leta se je od več strani izrazila želja, da bi se na nameravani progi uvel električni obrat, kar se je zabeležilo tudi v dotičnom zapisniku. Zcleznično ministrstvo je nato v odloku z dne 2. decembra 1904. izjavilo, da se ne more prej baviti s tem vprašanjem, dokler mu konsorcij za zgradbo tržiške železnice ne predloži tozadevnih konkretnih predlogov. Sedaj se čuje, da konsorcij namenoma za vlačuje to zadevo, ker še vedno misli na zvezo z Lescam. Ne vemo, koliko je na tem resnice, a vseka ko se nam je zdelo umestno, naprositi zaupno osebo, da se je glede tržiške železnice informirala na najkompetentnejšem mestn — pri železniškem ministrstvu. Minister je potrdil, da zadržuje razpis gradbe v istini dejstvo, ker konsorcij ne pride dalje s svojim elaboratom glede morebitnega električnega obrata, sicer mu pa ni znano, da bi tičal za tem odlašanjem namen, spraviti železnico v Lesce. Zeleznično ministrstvo bi se tudi ne spuščalo v kaka pogajanja radi z v eze z Lescam, ker stoji odločno na stališču daje proga Kranj-Tržič že z zakonom določena. O tem mnenju ministrstva se je poučil konsorcij že iz imenovanega odloka od 2. dec. 1904., ki pravi, da zveza Tržiča s po-
stajo Lesce- Bled ne pride v poštev, ber bi bil v to potreben nov zakon in ker bi bili Iroški za to progo v primeri z železnico Kranj -Tržič nerazmerno mnogo večji. Zato ne verjamemo, da konsorcij še vedno misli na zvezo z Lescam. Ce pa z odlašanjem vendarle zasleduje kak postranski namen, potem bo prav gotovo še prišel do prepričanja, da s cincanjem ni dosegel druzegu, kakor da je rešitev te važne zadeve prav po nepotrebnem za del j časa zavlekel. Od dobre volje konsorcije je tedaj pred vsem zavisno, če naj se že letos prične graditi železnica Kranj-Tržič.
Psička, ki se je že več sobot kakor stekel v nas zaganjal in ki je v »Slovencu« jako oblastno lajal, kakor »kak velik*, polili smo zadnjič I mrzlo vodo. Stisnil je rep med noge, spustil seje v divji beg in le še pohlevno cvili: »Mojster v obrekovanju in denunciranju je naš „Gorenjec". To kaže najbolj zadnja številka, kjer podtika neljubim osebam dejanja, o katerih so jim niti ne sanja. Sicer pa svetujemo doličnikom, da naj se za to bevskanje nikar nič ne zmenijo. Ko bo čas za to, bo Že dobil — nagobčnik.* Pasja noga I kako seje vneslo to ščene. To ponižno in smešno cviljenje, nam je najboljši dokaz, da nagobčnik, katerega obeta nam, on že ima. Grizel bi rad, pa ne more in — ne sme! Ce se bo torbica zrahljala, jo mu bomo pa spet nekoliko pritrdili.
S pavjim perjem diči .Gorenjec' k srcu mu priraslega ex-župana Strupija, češ, daje priskrbel občini Cirče poštne nabiralnike in pismonošo. Mi pa vemo, do je to zasluga sedanjega vrlega župana Kot a rja.» Tako čitamo med novicami iz Kranja v »Slovencu* štev. 64. Da se prepričamo, ima li naš ali »Slovencev* dopisnik prav, preskrbeli smo si natančneje informacije in smo danes v položaju »Slovencu- povedati, da je po svoji stari navadi lagal in da je njegov poročevalec igral vlogo, katero je nam očital in da jt ravno ta poročevalec hotel okrasiti sedanjega župana kot zvestega svojega pnstaša s pavjim perjem. Akcijo za pošt:e nabiralnike in pisnu nošo je pričel prejšnji občinski odbor, na čelu mu tedanji župan g. Strupi v času, ko se sedanjemu županu niti sanjalo ni, da bode kdaj sedel na županskem stolčku občine Hrastje — ne Cirčiče kakor pravi »dobro-poučeni* »Slovencev* dopisnik — in sicer s tolikim uspehom, da so bili nabiralniki in pismonoša zagotovljeni, prodno je sedanji župan zasedel županski stolček. To je sedanji župan prav dobro vedel in ker je hotel si pridobiti tudi nekaj zaslug, je pri nastopu službe poštno in brzojavno raznateljstvo z nekaj ponižnimi vrsticami vprašal, kako daleč je že cela stvar prispela. Te vrstice so torej velikanska zasluga »vrlega* županu Rotarja pri zadevi, ki so jo diugi spravili v tir in jo tudi izvršili. Ker poznamo sedanjega župana kot poštenjaka, smo popolnoma prepričani, da ga je »Slovencev - dopisnik z neumestno pohvalo spravil v ne malo zadrego in bi mu bil isti gotovo storil veliko večjo uslugo, če bi obdržal to pohvalo ziise ter se raje preje poučil, predno izroča izmišljene vesti širši javnosti.
„Društvo slovenskih književnikov in
časnikarjev se je ustanovilo v Ljubljani ter ter se vrši dne 27. t. m. ob 8. zvečer v »Narodnem domu* u s t a n o v n i o b č n i z b o r, h kateremu se vabijo slovenski književniki in časnikarji.   Pri tem zborovanju se vrše tudi
volitve ter se bode sklepalo zaradi slovanske zveze žurnal isto v v Avstro-Ogrski ter zaradi za veze jugoslovanskih književnikov in časnikarjev. Treba je torej, da se shoda udeleže vsi slovenski časnikarji v Ljubljani in izven dežele, saj se vršo že v kratkem kongres v Voloski, na katerem morajo nastopiti Slovenci s svojo organizacijo! Zatorej, gg. tovariši, dobrodošli!
Meščanske godbe veliki koncert se vrši v nedeljo, dne 2. aprila t. 1. v dvorani .Gorenjskega Sokola* pri pokritih mizah. Pri koncertu nastopijo; I.) Godba na pihala, II.) godba na lok, III.) Gojenci in IV.) iz prijaznosti sodeluje tudi cenjeni pevski zbor »Narodne čitalnice«.
Za kranjski savski most je letos v državnem proračunu postavljenih 20.000 K in 150,000 K za mosl pri Črnučah.
Glas iz občinstva. Piše se nam: Cene živilom, poljskih pridelkov in sadežev, zlasti pa jajc in kuretine so se v zadnjem času v Kranju tako dvignile, da so meščanstvu, osobito uradništvu in obrtnikom postale uprav neznosne. Vzroka temu naraščajočemu pojavu pa ni pripisovati samo splošni draginjski konkurenci živil, temveč emu so krivi pred vsem prekupovalci in branjevke, za katere pa trg do enajste ure ni pristopen, kakor se glasi neka določba mestnega županstva. Znane so nam nekatere hiše, kjer se že od 6. do 7. ure zjutraj utihotaplja kar cele kurnike piščet in jajc, in če greš ob tržnih dneh po trgu, vidiš lahko, da so nekatere branjevke navadno že ob 11. uri močno preskrbljene z različno tako zalogo. Ce vprašaš na trgu za tega ali onega petelina, dobiš hiter in kratek odgovor: Je že prodan ali ni naprodaj; za hrbtom pa slišiš: Zame ga prihrani. In ko mine osodepolna enajsta ura, izgine vsa ta »zabarana« kurelina kakor kafra v branjevske malhe in hajd žnjo na vlak. Iz naslednjega je razvidno, da velja določba mestnega županstva za prekupovalce samo toliko, kakor za izvoščeke in voznike na hišnih vogalih nabite table: Počasi vozite! Pričakujemo torej v tem oziru prav sigurno pomoči od merodajnih taktorjev.
Generalni štab bo letos obiskal tudi Kranjsko. Potovanje se vrši meseca maja. Potovanja se udeleži 25 generalov in 90 častnikov generalnega štaba pod vodstvom pod-maršala barona Becka.
Iz Ljnbnega. -Tolsta Nežika*, kakor jo nazivlje dopisnik iz Križev pri Tržiču v zadnji številki »Gorenjca«, ki jo je odkurila iz žup-nišča v Križih in se nahaja sedaj tukaj ter čaka, kakor pripovedujete stare in mlade žene, vlaka, ki jo popelje v prestolico Italije. Dopisniku iz Križev bodo gotovo znane kake pikantnosti o tej pobožni »marijini* hčerki in farovški kuharici izza farovških kulis; naj nam blagovoli to uporočiti? Več svoječasno.
Pogorela je tovarna na Fužinah pri Ljubljani. Vsa tovarna je pogorela do tal, iz-vzemši zatvomice. Škode je okoli 120.000 kron.
Ponesrečil se je minulo nedeljo 02 letni občinski odbornik v Kropi Matija Lazar. Našli so ga mrtvega.   Najbrž se je ubil.
V Voklem bodo prezidali novo ljudsko-šolsko poslopje. Oddaja prezidave se bo vršila dne S. aprila t. 1. pri okrajnem glavarstvu v Kranju.
Nesreča. Dne 16. t. m. se je bilo pri zgradbi karavanske železnice v Bohinju pod-
suio in zlomilo levo nogo laškemu delavcu Danteju Vignadijo, katerega so pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
„Akademija" priredi, kakor smo te zadnjič poročali, v soboto dne 1. aprila I. I. predavanja v prOftorih slovanskega bralnega društva v Kranju. Predaval bode g. dr. Drago! in Lončar, C. kr. realčni profesor, in sirer «0 delavskem vprašanju«. Ker je že smoter predavanju samnasehi za naše sedanje razmere jako važen faktor, zato se vabi p. n. občinslvo. da se udeleži tega predavanja kolikor možno v obilnem številu.
Kranjski vodovod pokopan! Da se zato ni treba ustrašili, kajti ta novira jo zrastla le na zelniku »Slovenčevega. dopisnika, Pravi, da so. nad vodovodom v Kranju obupali mostni očetje sami in sicer zalo, ker se bo gradil pod <Je|pnoin» kanal, kaleiega so baje prvotno boleli napravili Ms po izpeljavi vodovoda. Ta nepobiten dokaz .Slovenče-vega« modrijana nas je tako zmešal, da si niti ne upamo odgovarjali. Sam vrag ve, če je Slovencev« novičar od ene matere postal tako «kunšten»!
Veteransko društvo v Kranju je izvolilo pri zadnjem občnem zboru v odbor naslednje gospode: Ferdinand Hlebš, načelnik; Iv. Št. pl. Premerstein, namestnik; Ivan Papler, blagajnik; Josip VVeinberger. tajnik; Ivan Kordan, revizor; odbornikom pa: Ivan Virant, Franc Špenko, Alojz Celar, Lenart Pikuš, Anton Janša, Franc Weit in Frane SchitTrcr; namestnikom: Franc Pogačnik, Drag. Drinove, Leop. Blaznik iu Florjan \Veit.
Ustanova. Gosp. Jakob Mrak, župnik v Naklem, je daroval za dijaško ustanovo 400«) K.
Dražba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
naznanja, da se je pri založnikih družbinih vžigalic gg. bratih Perdan v Ljubljani in pri založništvu družbinega pralnega mila izvršila najstrožja revizija,kije uveriladružbino vodstvo, da so lete založniške tvrdke oddajale vse po pogodbi naši družbi pripadajoče prispevke vestno tudi naši družbi. Ob tej priliki opozarjamo vse cenjene slovenske rodoljubkinje in rodoljube, da rabijo izključno le d r u ž b i n e vžigalice in d r u ž b i n o pralno milo s tem se zagotavljajo družbi stalni dohodki, in rabijo obenem le najboljši izdelki.
Ljubljanska „Glasbena Matica" priredi dne 25. in 26. t. m. dva velika koncerta v Trstu v dvorani »Narodnega doma«. Oba koncerta se priredila pod osebnim vodstvom g. Hubada, čcgar zasluga je, da stoji »Glasbena Matica* danes na takem višku, dn se lahko meri z najimenitnejšimi današnjimi pevskimi zbori. Pri ti priliki bo vozil iz Ljubljane v Trst poseben vlak. ki pripelje mnogo Ljubljančanov v Trst. Brezdvomno bo udeležba pri teh koncertih velikanska ter se jih bo udeležilo tudi mnogo rodoljubov z Goriškega in iz Istre.
Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva »Meikur . Išče se: 6 pomočnikov mešane stroke in kontorist za deželo ; 2 pomočnika galanterijske stroke, 2 pomočnika špee. in želez., kontoristinja, blagaj-ničarka in 8 učenci za Ljubljano; pomočnik galanterijske stroke za Ptuj; kontorist in praktikant za Kranj ter blagajničarka za Gelje. - Službe išče: 3 pomočniki manufakturno stroke, 2 pomočnika špecerijsko, pomočnik galanterijske, 16 pomočnikov mešane, 2 po-
močnika špec. in želez.. .1 konloristi, kontoristinja in blagajničarka oziroma prodajalka.
Služba cestarja na ljuhelski državni cettl je razpisana. Mesečini plača 50 K s starostno doklado 6. 12 ali 10 kron na mesec, katera se podeli po dovršenem 10-, 20-, oziroma 30 letnem službovanju. Prošnje je vložili do 30 l.m, na deželno vlado v Ljubljani.
♦   * *
V Trsta se je ustanovila »Jadranska banka«, katera bo za ves slovanski jug velikanskega pomena. Ako se pomisli, da so bile skoraj vse jugoslovanske deželo navezane v denarnem poslovanju edino le na židovsko in italijanske denarne zavode in so tako le ti imeli svoj dobiček, bo odslej ostal slovanski denar v slovanskih rokah, kar jc velikanskega pomena v narodno-gospodarskem iu tudi političnem oziru.
Svinje so ga raztrgale. Pred nekaj dnevi je šla družina mesarja Nikolaju Kono-valca iz Komarnova v bližnje mesto na semenj. Doma je ostal le 24letni sin Ivan, ki je bil pa božjasten. Ko jc nesel jesti svinjam, ga je dapudla božjasl ter se je nezavesten zgrudil na tla. Svinje so raztrgale nezavestnemu roke in obraz tako, da je revež eno uro pozneje umrl v groznih mukah.
Skopuh, ki je reven umrl. V kraju
NoiAvidi v Združenih državah je umrl le dni 76letni skopuh, ki ni zapustil ničesar. Bil je čuden človek. Pred nekaj leti je bil nekoč izredno dobre volje in razdelil 5 milijonov kron med b otrok svoje sestre, nato pa ostro pazil, če denar zapravljajo. Ko je videl, da ravno tako preprosto žive kot prej, dal jim je še ostalo svoje premoženje v vrednosti tudi pelih milijonov kron. Po nasvetu svojega rojaka milijonarja Carncgicja jc hotel reven umreti. Leta in leta je bil špekulant z živino in žilom, zemlje pa principalno ni hotel kupi ti, češ, da se meso in žito zmerom rado uživa, zemlja je pa pri kaki draginji neporabljivn.
Dekle brez želodca. V neki dunajski
bolnišnici se nahaja sedaj bolnica, kateri so odstranili pred dvema mesecema želodec. Bolnica je tožila že prod mesec] o bolečinah v želodcu, katere se je smatralo v začetku znamenjem ne ravno hudih bolezni. Bolečine so postajale od dne do dne hujše, zdravnik je menil, da ima bolnica lur v želodcu in ji je svetoval, naj se obrne na kakega dunajskega kirurga. Diagnoza na dunajski kliniki se je menjavala med izrastki, trdinami, tuberkulozo in drugimi boleznimi. Ker so bile bolučine neznosne in ker je bolnica vedno bolj hirala, so se slednjič vendar odločili zdravniki za operacijo. Kdo pa naj popiše strah operaterjev, ko so zapazili, da je ves želodec izpremenjen v rakovo maso. Zveza želodca s tenkim črevesom, t. j. operacija, ki je v lakih slučajih navadna in sicer pod imenom gastro-eiiteroslomiju, je bila nemogoča. Zdravnik se je slednjič odločil, da ji odstrani Cel želodec in prišije tenko črevo neposredno na požiralnik. V čudovito kratkem času je bila operacija končana in uspeh nepričakovan. Bolnica nima želodca, a je vendar zdrava.
Pospeševanje zdravja z vedno splošnejšo uporabo Kathreinerjeve Kneippove sladne kave pri naši vsakdanji kavini pijači se sme imenovati ona najvažnejših pridobitev zadnjih
petnajst let na polju hranil in poživil. Kakor alkohol vpliva tudi zrnata kava s strupeno tvarino (kofein), ki jo ima v sebi, jako kvarno na delovanje srca, kar utegne imeti'hude posledice. Katlireinerjeva Kneippova sladim kava ublažuje, da celo kot primes zrnati kavi uničuje te kvarne učinke skoro popolnoma, vendar se uveljavljajo njene dobrodejne lastnosti docela šele tedaj, kadar se pije čista, t. j. broz dodane zrnate kave. Izkušnja, da vsi, ki so se navadili Kathreinerjeve Kneippove sladne kave, ne morejo več opustiti te pijače, priča najbolj, kako izredno jim tekne. Zato ni dandanes v nobenem skrbno urejenem gospodinjstvu pogrešati znanih zabojev s sliko župnika Kncippa, ki edini imajo v sebi pristno Kathreinerjovo Kneippovo sladno kavo. Samo odklanjajte pri nakupovanju morebiti odprto odtehtane opražene izdelke in pazite na to, da tudi resnično dobite izvirne zavoje z imenom »Kathreiner«.
Gospodarstvo.
Ali je mešanje pšeničnih otrobi z riževimi priporočljivo?
Vsled nizke cene pšeničnih otrobi so jeli po nekaterih krajih mešati pšenične otrobe z riževimi otrobi, kar je seveda ceneje. Vpraša se le, rje je krmljenje s takimi otrobi tudi lako redilno kakor s čistimi pše-ničnimi.
vre,o     surovih    sirove     ek»ir.kioiii |eine Vrsta  beljakovin   talita    ^£t%> tkanine
pšenifni   14-4°/j    3'5»/0    . , ,n(        . „ otrobi i)MVi» 9'49/«
rižni 3-4% 1'4% otrobi
J2-9«/. 38'0%
I tedilnih snovi (beljakovine in tolšče), ki edino vplivajo na zdravo in močno rast in lepo razvijanje živine, teh ni v riževih otrobih skoro nič (4'8%), med tem ko jih je v pravih pšeničnih 180%. Pšenični otrobi so torej štirikrat močnejše krmilo■ (4*8•/„: W*0°/0).
Kkstraklnih snovi, ki tvorijo toploto in moč za težka dela, teh jo v pravih pšeničnih otrobih skoro še enkrat toliko.
Kar se tiče rediluih snovi, so iste v pše-nišndi otrobih veliko lažje prebavljive. — Zraven pa imajo veliko manj lesne tkanine (94:38 0).
Pri 100 kg riževih otrobih dobi namreč živina 38 kg lesa za živež.
Iz lega torej vsak preudaren človek lahko spozna, da riževi otrobi za kmetovalca še četrtino tega niso vredni kot pšenični.
Razloček med pravimi pšeničnimi in med riževimi otrob: nikakor ni težak. Pšenični otrobi so mehki in puhnati, riževi raskavi in trdi. Pri prvih so posamezni delci (ko-ščeki) gladke in ravne plasti, pri drugih zbo-čene, pod povekšalnim steklom podolgovate z ozkimi zarezami. Vse to pa se le pri de* belih otrobih lahko spozna. Pri drobnih otrobih se zazloček vidi v tem, da so pravi pšenični otrobi, kakor pri debelih, mehki, riževi pa sipusti, kakor ostra sipa. Dalje so še riževi otrobi veliko bolj rumenkasti nego pšenični.
Ker je torej razloček lahek, naj vsak trgovec in kmetovalec pri nakupovanju otrobi dobro pazi, da ne dobi tako blago, kalerega prodaja je celo kazniva I
Tedenski sejm v Kranja dne 20. t. m.
Prignalo seje glav 896 goveje živine, 11 teleta, 11 prašičev, — ovac, - koz, - - buš 50 kg pšenice K 11'—, prosa K B*—,tžKU-—, oves K. 7-50, ajda K 8-50, krompir K 8*75, Raspis dobave pragov (tvelarjev). C kr, trgovinsko ministrstvo naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v kratkem vršila na borzi v Bruselju ponudbena razprava za dobavo pragov (švelerjev) in drugega lesa za leti 1905 in 1906. V letu 1905 bo dobaviti 142.000 pol okroglih hrastovih ali bukovih pragov in .'52.700 kosov hrastovega lesa za temelj posebnim napravam. Leta 1906 bo dobaviti 220.000 hrastovih in bukovih pragov ter 58.000 kosov hrastovega lesa za temelj posebnim napravam. Pojasnila se dobe v pisarni gospoda <de Hudder, Administrateur de Voies el Travaux, K, reu de Louvain, BrujseN iu v pisarni Commission de Keception du Materici de la Voie,» 32, me  d' Italie, Brrtssel.
Liatnioa uredništva.
Mospod Jakob Peternel, župan i. t. d. na Bledu: Vai dopis, glede prodaje Vašega posestva smo prejeli. Pride seveda tudi na vrsto kot odgovor na dosedanjo dopise. Torej prosimo blag. potrpljenja. O tej zadevi ne hodemo sprejemali več nadaljnih dopisov, ker je stvar že kuk vsestransko pojasnjena. ,
= Kmetovalci! =
USTI
za prašiče, pi-jske, krave, teleta, vole, ovce, konje, perutnino i. t. d. Le pod tem imenom, ki je postavno kot znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl. Trnkiiczvjev kranjski ledilni prašek za prašiče. Natholjši zdravi dodatek h krmi, ki se nnj uporablja kot dieletirno redilno sredstvo. Dobil je na tisoče zahvalnih pisem o izbornih uspehih najvišje medalje na razstavah vl.ondonu, Parizu, Rimu. in na Dunaju.
1 zavoj za 60 vin. pri niktn trgovou. Po
posti 6 zavojev na naslov: Lekarna Trnkoczjr, Izubijana. Razpei'evalci dobe popust.
Jfovo!
SI SO
Jfovo t
Proda se
iz proste roke mlin in žaga v Predosljih št, 13 pri Kranju.
Već se izve pri O. E tenu, notarskem uradniku v Kranju. 87—2
Gričar & Mejač
Ljubljana
Prešernove ulice št 9
Velika zaloga izgotov-ljenih oblek
ia gospode, dečke ln otroke.
Konfekcije za dame,
,    Solidno bltgo       m i po čudovito nizkih cenita.
Ceniki še razpošiljajo zastonj in poštnine prosto.
Učenca
za pekovski obrt se sprejme tako).
Več se izve v upraviiištvii 'Gorenjca-. 32-4
Prodado se pod ugodnimi pogoji dobro ohranjene 42—1
zz. citre,
Več so izve v UpTtvnJHvu • (krt*jse»,
Knpnjem in prodajan
vsakovrstne stare stvari.     Knjige vežem cenejše kakor vsak drugi. 20—2 Pavel Bisjak v Kranju štev. 118.
Slavnega lekarnarja in fizika dr. G, Schmidta
ušesno olje
hitro in temeljito odstranjuje perijodično gluhoto, tok iz ušes, šumenje v ušesih in slab fluh tudi v slučaju zastarelosti. — Steklenica z navodilom o uporabi stane 4 K. — Dobiva se v lekarni <pri črnem orlu« v Celovcu, Novi trg. 83-2
Posamezne SteVilKe »Gorenjca*
prodajajo po 10 vin. v
LJubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3;
Škofjl Loki g. M. 2 i gon, trafika, glavni trg;
Selcih nad Škofjo Loko g. Jos. Bern i k,
posestnik in mizar; Radovljici g. Oton Homann, glavna
trafika;
Javornlkn g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. G robo tek, trgovec;
Kamniku g. Marija A ž man, trafika.
Hočete li dolgo živeti
In se moliti zadovoljivega zdravja? Da dosežete to, morate skrbeti, da ohranite svoj lelodeo idrav In za prebavljenje vedno sposoben.
Vsak, kdor si je izpridil želodec s težko prebavljivimi, prevročimi ali premrzlimi jedrni in pijačami, ali si ga je z istimi morda prehladil, naj s« posluži
Gennanove okrepčal ne esencije
katera se uporablja z največjimi uspehi pri: pomanjkanju apetita, želodčnem ozlabljenju, vetrovih, riganju, zgagi, vsdigovanju, glavobolu, omotici, kiču, telesnem zaprtju, napenjanju in stati sili. To
mnogo zavtitem kosilu, posebno te po mastnih in težke prebavljivih jedilih, odstrani ta esencija pritisk in bolečine, vzbuja slani do jedi, kar zdatno pripomore k ohranitvi in vzdrževanju telesa. Po odstranitvi raznih izpridenih sokov iz telesa, učinkuje tako, da čisti kri in ima poleg tega pred vsemi drugimi enakimi zdravili prednost, da ne škoduje prav nič, celo tedaj ne, će s« jo rabi v presledkih mnogo let, ker se nareja iz naj flnejših in najboljzbranih roinih tokov ter ima prijeten, grenko-aromaličen vonj tako zelo, da jo r.avživajo s slastjo tudi gospe, otroci in celo prav razvajene osebe.
Oesmanove okrepcalne esencije, kot pravega domačega in ljudskega zdravila, hi -? smelo manjkati v nobeni hiši, ker odvrne čestokrat najtesnejšo bo-lesen, kar je upoštevati zlasti tam, kjer ni zdravniške pomoči takoj pri roki. Vri k povanju naj se zahteva vedno samo Oermanova okrepčalna esencija ls lekarne pri črnem orlu. t Belo vam: zakaj po svetu kroži se nekaj temu sličnih zdravil, od katerih pu se glede izvrstnosti ne more nobeno primerjati tej esenciji. Kot znak pristnosti mora imeti vsaku steklenica, ki se nahaja v zelenem zavitku popolen tvrdkin napis: Lekarna «Pri črnem orlu. K. (Jermana v Belo vara (Hrvaško), kamor naj se naslavljajo tudi vsa poštna naročila. Cena steklenici je 140 K. Po posti se ne posije manj kakor dve steklenici. Pri predplači naj se blagovoli doposlati te 20 vio. za zavitek. Naslovi naj bodo natančni in čitljivi. Naznanila pri povpraševanju, prospektih ler navodila pri uporabi so zastonj.
Uermanovo okrepčevalno esencijopriporočam boleha vim kar najbolj, ker sen preverjen v izbornem učin ku kalen-m sem zapazil že mnogokrat deloma sam na sebi, deloma pri mnogih župljanih, katerim sem to esencijo naavetoval. 117—10 Edmund M e d e o 11 i, župnik v Trojstvu (Hrvaško).
Obveščam  Vas,  da sem  prejel že od mnogih strani razna slična zdravila, toda tako niso učinkovala nobena kakor Oermanova okrepčal a esencija. Andrej Žižek, Sv. An:', Kriehenberg.
Prosim, pošljite mi nemudoma zopet o-<em steklenic Germanove okrepcalne esencija, katero najtopleje priporočam zlasti tistim, ki so bolni na želodcu. Zdravje se mi vidno boljša. Apolonija Habcrl, Semriach, p. Peggau (Štajersko).
Kranj, 24. susca 1905.
Trgovsko obvestilo.
Slavnemu kupuj o čemu občinstvu usojam si naznaniti, da sem 15. t m. v kupnem potu prevsel
trgovino
x mešanim blagom
od g. J. Peressinija v hiši g. Adolfa Kreuibergerja v Kranju it. 36.
Potrudil se bodem vsekakor, da nadovoljim častito občinstvo s finim blagom in primerno niikimi cenami, kar bodem s pomočjo dokaj obširnejšega, trgovskega prometa tam lažje uvaževal.
Proseč p. n. odjemaloe, da blago-vole tudi mani nakloniti svoja ia-upanje, katero ao iskasovali napram omenjeni trgovini, beležim
z velespostovacjem
« i Adolf Pečjak.
667^430880
Pariz 1900
•i
Grand Prix"
Najvi-je odllkovasje,
O
H, Sitiier
urar v Kranju
priporoča svoje izborno zalogo ur, zlatnine m srebrnine po najnižjih cenah.
Cenili zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje svota.
Niki-ltiitsta unk'-i-minuli. roskopf. letel-niraijcin dobro poznana, mgtrpeinejši in natanr-n.i ura, prav ti trn kolesje. 1'okmv stanovitim Iiel glil. 8'7S, najfinejša znan -km Kld. li BO.       114 88
Singerjevi šivalni stroji.
Original Singer šivalni stroji m viorni v konHnariji in izvedbi
Original Singer Šivalni Stroji io neutrpljlvi ta obrt In domačo ribo.
Original Singer Šivalni Stroji m najbolj razširjeni v (ovarnialholiratovUril.
Original Singer Šivalni Stroji mneprekoaljivl^odtitrpetnoitiin imotnosii,
Original Singer Šivalni Stroji »o posebno pripravni u moderno umetno vezenje. Brezplačni poučni knr/i u vse domače šivanje in u moderno umetno vezen j-' Svila za Vezenja v vseh barvah v veliki izberi v zalogi.   Kleklromotorji z«
poBamozne Biroje ta domačo porabo.
Singer Oo. šivalni stroji, deln. dražba
LJubljana, sv Patra cesta it. 4. 7-?
TapctniK in preprogar
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ler ima v zalogi tudi vse predmete le stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarsko
zadruge v Št. Vidu nad LJubljano. Odlikovan I zlalo svetinjo in testnim križcem v Parizu dne S)8, februarja 1!»04. 13G-28
Loternska arećku dne t s marca t. 1
Is        n      ."-I        •"• 87
se odda tako].
Vaj M izve pri iipravništvu   Gortnjoa .     31 8
Poskusite I Vzorek dragovoljno! i
Vydrova žitna kava
Postna 5 kg. pošiljk !!4K 50 h franko!!
DOMAČI PRIJATELJ'
vsem odj.malcem zastonj poiiljani mesečnik.
Vvdrova tovarna žitne kave Praga-VIII.
Proda le dobro obranjena        p8 I
sokolska obleka
k'i<>, s« izv<* v uprnvnfrlvii >UoreAJttt».
Jtfestna hranilnica v pranju
obrestuje hranilne vloge
= po 4 odstotke =
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama.
1 7
Stanje vlog K 3.631.207 72.   Stanje hipoteCnih posojil K 2,035.421 91.
Zahtevajte pri nakupu        Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen*.
Ono je aST" zajamčeno čisto ~mjBj in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad
ime „Sohioht" in varstveno znamko „Jelen".
119-87
Dobiva se povsod!
m       JURIJ SCHICHT m
CČesKo} največja toVaraa sVoje Vrste na eVropsKem toiflaciti. CČ«sK«)
396169753^^979
Večkrat premirano!
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča w •■
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov
Avgust Drelse
--v Ljubljani. -
MiMd« Ot JU« MORS COHCOUHS
Z0b0- tehnični dtcljf
Oton 5cydt
pri gf. dr. B. Globo čniku v Kranju
Zobovja, tudi ne iia bi so odstranile koie-nine, z ali brv/, nebni' plošče, i/ kavčuka kakor luli zlata, dalje vravnalniee iu obturatorji se lr.vr#njejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, poroelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zobozdiav-niške operacije izvrluje tu speoijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
BL
.J. Sprcitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Sloniftkove illioe ftt. 4.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd.
Specijaliteta: io3-42
vtvljični zastori (Ro 11 balkon),
M. Podkrajšek
* frizer
Iza dame in o
Sistem laike
sr, Petra c. 35
priporoča za
hu^^^h^u^^hi gojile* la» i u
* iSS Vi vMkmi umivanj«
! TSk       3» • £ j§86   b'liv'' 8voj
KjtjggrMšOrSkm i 'jjJI/ar zdravniško pi i-p /roreni gor-ko  in mrzlo
zračni sušilni aparat, Sn-i tu et nadležni-vrurine. Ne provzroćuje ikriaaji las
Vpliva dobro na pospeševanje rasli las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela is ias. Oddelek za dame s separatnim vhodom.
p. Jurišić, lekarnar
paljrac.
Pozor I Bolnemu zdravje!
Posorl Slabemu moči
VldniHiič kaze kmetom moč „PakraSkih kapljic" in „Slavonske /eli.
P;i kraške kapljice In slavonska zel, to sta dani"* dve naj-priljubljenejii Uudakl idravill med narodom, ker tu dva leka delujeta |Otovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pol na vse strani
sveta.
Pakraske kapljice th hijejo It m! DO pri vseli želodčnih in in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodcu, vetrove in čistijo kri, pospešujejo preliavu. zganjajo male in velike gliste, odstrunjajo niizl.ro in vse druge l>olezni, ki v ded mrzlic nastajajo. Zdravijo vse bolezni na jetrih in vrtnici. Najboljše treJstvo proti bolesti maternice in inailron; uto M sm ej o manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiti Naj vsakdo Isimci in naslovi: PETER v Pakracu •*■ 209, Slavonija.      Denar se poAiljS BSprej ali h poštnim
JURIŠIĆ, lekar
po\ zeljem.
Ona je sledeča (franku na vsako potto)i 11 stikleničic '1 durat) ft kron. 'JI stekleničii: (2 ducata) 8 kron 3U vin., 86 stekleničk (8 ducati) Vi kron (tU vin.. 4S stoklrničic (4 ducat) lil kron, »kl slekleiiičie (fi ducatov) IS kron.
Manj kakor 19 .stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska sel se rabi s prav sijajnim in najboljšim vspehom proti zastarelemu kaAUu, bolečinam v prsih, zamolklosti, luipavos'i v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju. kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših pisnih Iti pljučnih bolestih.
Cena je sledeča (frai.ko na vsako pošto): iž originalni steklenici 8 krone 40 vin., 4 originalne steklenice f> kron 80 vin., 6 originalnih steklen'« 8 kron 20 vin.
Mhdj kakor dve steklenici se ne razpošilja. 1'iosim, d« se nnročnje nnravnoft od mene pod nasbvoin:
PETER JURIŠIĆ, lekarnar v Pakracu 209, Slavonija.
195 1!»
I/. Ljubljane v
150 1»
Novi York
z dobro prosto hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsak pon-deljek, torek Ir četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z hrzopurniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brez Zastopnik: plačno.
PR. 8EUNIG, Ljubljana, Dunajska cesla 31 (zraven šrange).
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom ,,J«£RKUR" ?ctcr JVtajdič
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljugo, lemežn, železne brane, vile, motike, sekire, železne grabijo; nadalje sledilna ognjišča, vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-Irunovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, knr-bolinej, trsje za obijanje
v pranju.
rtropuT, »lite kotle. Velik« lzber slauoreznlc, železnih peči
Ronan-ieporttand-cetnent, traVerze, stare, železnice Mae
šine za kolesa, podvozi in d i ne;«. /,eie/o,sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago.
Zaloga svetilk, zaloga
različnih barv.
83
£jutiljaiia (Kollzej)       IvANG ob Marij« Terezij« cesti
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
1'opolna oprava za vile. Specijalitete 1 Gostilniški stoli.
Pohištvo i i želela, otroške postelje In vozički   po vsaki
ceni.
M 4:;
Čudovito poceni za hotele, vile in ti letovišča 52 gld.
Modroci ii žična-toga omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
		Specijalitete v ne-
Za spalno soio od		vestinih balah. Ve-
180 gld. naprej.		liki prostori, pri-
Divan z okraski.		tlično In v 1. nad-
		stropju.
Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
IanIh .it*
„Dobra Kuharica"
spisala .\! i ii k a  V a I i i t I B
v založništvu Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obtesa nn B76 straneh več nego 1300 receptov ta pripravljanja najokuanejsih juli dontnea m tule kuha, ima 8 lino koloriranih tabel in je trdno m elegantno v platno vezana.
Hvali jo vso: kuharica s svojega ftrokoVnJRtkSfa sla-
li-ra, literarni kritika zaradi lepega, lahko umevnega
jezika, lina ilamn zaradi njene lepe, pri slovenskih kn-
hanklfa knjigah nenavadne opreme, in konećno varčna
gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič diažja, nego znane nemške kuharske knjige. 10 22
JfkW Krojaški salon za gospode
Ivan Magdić
Ljubljana, Stari trg 8
Izdelovanje vsakovrstue garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in najboljšega tu-ženskega in inozemskega blaga.
Uniformiranje in zaloga potrebščin 221 -u za Sokole.
10443
tovarna za stroje, železo In kovino livarna v Ljubljani priporoča kol   posebnost   žage   in vse
•troje za obdelovanje lesa. ran cis - i u r b i n e osobito za
žagino naprave zvezane neposredno z vratilom, Sesa In o-generator ski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do :i vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
121 26
Najbolje za zobe
Dobiva se v lekarni'g. K. Šavnika v Kramu.
Tovarniška zaloga
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
siviiIiif* stroje in kolesa
!'eniki se dopnAljejo na zahtevanje zastonj. «S£
Imam v kleti
več sto hektolitrov
2f> -5
He, prijatelj! t?-» Kje kupuješ to barvo? Kakor razvidim, je jako dobra, krije ter suši in se tudi veliko lahko ž njo pobarva I
Glej, glej! Ako greš v Kranj od velike cerkve po glavnem trgu proti Pnngratu nasproti novo zidane
pristnega belega in črnega vina, ne- | wše gosp Bedenka, pri kaj Une rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega izdelka.
Vso solidno postavljeno  tudi  v moji posodi na tukajšnji  državni kolodvor po primerno nizki ceni.
Ivan Pujman
posestnik in trgovec, Vodnjan-Digriano (Istra)
Gk\ Ok\ Gk\ fšh) Gfa
jo dobiš vsake vrste pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwerspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, tako da delo lahko izvršiš lepo, dobro ter poceni.
Le notri pojdi, ti »a! ne Le, ako bi ti pa le prav ne blo, saj greš ven lahko.
Izdaja konsorcij • Gorenjca i
Odgovorni urednik Andrej Sever.
hasluina in tisek Iv. I'r. bainpret« v kr.iuju,
515