aroda List slovenskih delavcev v cAmeriki, The first Slovenic Daily in the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays. 4 Eat«iW u focomd-Olaa Matter, ft«ptomber 21, 1903, at the Port Offlct at Hrw York, N. Y., uadtr Act of Cohstms if Marek S, 1S79. ŠTEV. 150. NEW YORK, V TOREK, 27. JUNIJA, 1905. LETNIK SIL V prid Kitajcev. Washingtonske novosti. Predsednikova odredba. Mirovna "mrzlica". ROOSEVELT POŽIVLJA AMERIŠKE KONZULE IN NASEL-NIŠKE URADE, NAJ k RAVNAJO S KI- 9 TAJCI PRI- ■ JAZNO. * Tudi tajnik Metcalf je izdal posebne odredbe za naselniške urade. ZA PRAVICO. Washin ■ ■ ». 20. V-ded pred- sednikove . lredb< je wa-!iingtonska vla.la odredila vse potrebne korake, !: ' ii:u trgovcem, di-im nckuiijem izkrcanje :emlje~ Kitaj« sosoto-imeriških izdelkov pro-razburjenost v ameri-in t<>1 a? iii-kih krogih, bil predsednik Roose- T.i vet ( -vat i se z inero-ureditvš kitajskega je tail i storil in se .val - trgovinskim dde'kom. da =-e « 1. jakom in na arneri-jim boj k vznW-li \ Skill trgo rail i česa velt prisi dajnimi naselje v a natančno kot nas d Posledica t( ga p svetovanja je dejstvo. da je naša vlada vsem diploma-tičnim i:i ■■ nzularnim zastopnikom Zjedinjenih držav na Kitajskem brzojavnim potom naročila. da pazijo na to, da dobe vsi Kitajci, ki potujejo v./.: • države in ki ne spadajo pod !>>-.>t ikitnjsbi zakon, potne certifikate. T: ki <• rtid'ka;i -o ve'javni za vse ameriške Inke in bodo čuvali Kitajce pred ne; > ril:: k aro i. Ako pa bode kak nase'niiiki uradnik kljub temu nadl< :> ■ v a 1 take Kitajce, bule nemudoma od-lovi jen. Tudi trgovinski tajnik Metcalf je izdal | « n«' < !r' Ibe srlede Kitajcev tako, da je pričakovati, da pritožbe kitaj-kih ohla-ti bodo kmalo prenehale iti z njimi tudi kitaj-ki bojkot ameriškega blaga. PRIZADEVANJA ZA SKLENITEV MIRU MED RUSUO IN JAPONSKO POČIVAJO. Prejšnja tozadevna živahnost se je spremenila v čakanje. MAROKO. ZASUTO MESTO V ISTRI. Ncsačio pri Pulju. Washington, 20. junija. Diploma-tiena živahnost, ktera je zadnje tedne vladala ta'ko v notranjih administrativnih. kakor tudi v diplomatič-nih krogih, se je zelo polegla. Mirovna pogajanja med Rusijo in Japonsko so zadobila obliko potrplji-vc.ni čakanja in sedaj nihče ne ve, pri de-! i do sklenitve premirja, pre ilno >ri;eer obema državama svetoval, naj nrem-h-ita s sovražnostmi, toda za ljejvive nasvete se ne zmenijo niti Ifn-i. niti Japonci. i udi za mar; Kansko vprašanje se tukaj zair.majo. dasiravno se spor med Francijo in Nemčijo niti malo ne tire Zjedrnjenih držav. Vendar se [va predsednik zanima za izvajanja nemškega poslanika in njegovega franco-kega tovariša. Tukajšnja vla-da je saj navidezno zadovoljna z i>o Nemčiji predlagano konferenco : le M:v .ka. dasiravno bi se Zje-| 1'njene države take konference ne udeležile. i Za g'ivorice o bližajočej se vojni ; •■"■ 1 Xe'»:č:jo in Francijo se ti'kaj ne ztnenij , mnogo in predsednik je prepričan, da si Nemčija ne želi vojne, k« r nima potrebnega denarja, dočim le rudi Francija miroljubna. * * * V inženerskem uradu oddelka za volno mornarico udomačila se je ideja. da s<> opusti petroleje kot kurilni materija] na. vojnih ladijah. V tor-!>ednej postaji v Newport u se je že dalj časa praktično eksperimentiralo •i petrolejem, toda rezultati niso bili bas po vol j ni. Nadaljna preiskovanja so ustavljena. Bei In i-jn na na rji čin. I druz-Kind: ten z kopal met cev junija. Na južnem de-lutoka. so pri kopan-suto mesto. Zgodovi-. da je to mesto Nesa-strski kralj koncem jn zadnjič postavil n in bil pri tem vsmr-t *' iao. Sedaj so od-.azilil;o ktera je bila k i to]; 'ko cerkev, kte->!■ ranjena. Bazilika je i,-;mii cerkve sv. K'.e-i in meri 60 krat 100 1 izdelana iz krasnega j p e 1st avl ja lilije in j MARKO BRATJN POTUJE NA KITAJSKO. Predsednik Roosevelt iru je izročil častno nalogo. Speenalni n:^ctni-'.n :mnisar nase vlade, Marko Brann, kteri se je za-! meril ogr-kej vladi. ker je tamkaj do/nal, tla ogrska vlada sama pošiljal rasel je nee v Ameriko, se je danes t vrnil \? svojega službenega potovanja po Ogrsikem. Jutri mu priredijo: njegovi republikanski, kakor tudi de-j mokrat eni prijatelji sijajen banket j v kavami Boulevard. Odpozvanje komisarja iz Ogrske I pa nikakor ne pomen ja za Mr. Brau-na počitek. Iz verodostojnih virov smo namreč izvedeli, da bode Mr. Bratin v.>led posebnega naročila predsednika Roosevelt a v kratkem odpotoval na Kitajsko, da prouči t a mošnji izselni.šiki problem. Kitajsko izsel-niško vprašanje je b«š sedaj zelo pereče, ko so pričeli kitajski trgovc.i bojkotirati ameriško blago radi našega protikitajskega zakona. Mr. Braun bode moral nabrati gradivo, na podlagi k t ere ga bode potem naša vlada protikitajski zakon preinačila ali pa popolnoma odpravila. Rojak ponesrečil. Iz Imperiala, Pa., se nam poroča, da je v tamošnjem rovu ponesrečil rojak Ivan Kos. Pri delu dne 15. t. m. mu je odtrgalo levo nogo. Sedaj je v bolnici, kjer upajo, da okreva. Nesrečnež je elan družtva sv. Josipa št. 29 J. S. K J. KRIZA V INDIJI. Pcdkrslj Lord Curzon namerava odstopiti Simla. Indija. 27. junija. Tukaj krožijo zanesljive vesti, da je podkralj T.ord Cur/.on ali že vložil svojo prošnjo za demisvjo. ali bode pa to v kratkem storil. To bode storil vsled tega. ker je londonska vlada izročila Kii<-h: nerju po]>olno kontrolo indijskega vojaštva in z tem za vdal a Cur-zonu hud vdarec. Vstrelil svojega brata. Pi.it .Torvis. N. Y.. 25. junija. V ' viovai ju George Smithsa.se je pri-1 žalosten dogodek. Meil tem ko • 'j'p Smi;h česala lase igral se ■ i- i H let sta - in Willie v druge j •'•bi z svoj on IS mesečnim bratom 1 T; vrvfem. Pri tem ie Willie očetov • ' ' i- iiolsl in vstrclil svojega bra-• i. kteri ie obležal na mestu mrtev. Ko j" pri:!a prestrašena mati v sidio. -tal je\^'iHie smrtno bled kraj svoje "rtve. držeče v roki revolver. Kasneje je všel v gozd. a sosedje so ga kmalu ; Pef-ok neprestano joka, in je opetovano izjavil da želi i on umreti. Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 20 55 ............ 100 kron, za $ 41.00 ............ 200 kron, za $ 204.40 ............ 1000 kron, za $1021 75 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Krvavi izgredi v ruskej Poljskej. V Varšavi se je bati prolivanja krvi. Varšavski ži-dovi pričeli z revolt©. Na raznih ulicah so zgradili barikade. Več osob vsmrtenih. V LODZU JE VLADA PROGLASILA IZJEMNO STANJE. USMRTE-NIH JE BILO 1200. — ŽIDJE BEŽE IZ LODZA. — POLJSKA IN LITVINSKA VZRUJANI. Varšava, ruska Poljska. 20. junija. V židovskih okrajih tukajšnjega me-,-ta se je pričela revolt a in trgovci so že pričeli zapirati svoje prodajalne. Ljudstvo je ustavilo vozove ;•:>-uličnih železnic in jih sedaj rabi za barikade. Xa ulicah se zuirajo velike rnno-y.'ice in vsaki čas je pričakovati bojev med Zidovi in vojaštvom. V mestu je sedaj 34 bataljonov pešcev, tako da je mesto slično vojaškemu taboru. Pešci in kozaki tabore na uli--ah in povsodi je videti vojaške patrulje. Največje barikade so izgredniki zgradili: na Ogrodowej in Že lažne j t -11 r- i in tu pa tam se čujejo streli. Strajikarji namreč streljajo na delavce. kteri gredo na delo. A" minolej noči je nek d > vrgel bombo proti kočiji, v kterej se je peljal pokcijski ravnatelj M. Pavlov iz Ozenstochowa v Pjotrkovej guberniji. Pavlov in 7 drugih osrtb je bilo ranjenih. V Lodzu je governer proglasil izjemno tanje. Število žrtev zadnjih nemirov v Lodzu znaša 1200. Dosedaj so pokopali 343 Židov i-n 21S kristjanov. Število ranjencev presega 7<»>l. Delavstvo mest Lodz, Varšava, Kališ, Petra-tkovsk in drugod se pripravlja na strajk. Socijalni demokratje poživljajo delavce na generalni štrajk, tako da se ne bode delalo niti v jednej tovarni. Židovski del tukajšnjega mesta je zasedlo vojaštvo. \'a Ogra-dowej ulici je prišlo do streljanja med orožniki in množico. Trije civilista in jedcu orožnik so ranjeni. Petrograd, 27. junija. V znaik sporazuma z nemiri v Lodzu pričelo je prebivalstvo mest Varšava, Kovno, Kališ itd. tudi z izgredi. Vendar so ra poročila iz ruske Poljske zelo redka. Znano je le, da se zlasti Zidovi vpirajo vojaštv.u, tako da je proliva-nje krvi neizogibno. Socijalisti (židovski '"'Bund'*) so dobro organizirani in imajo tudi nekoliko orožja, toda oblasti trdijo, da člani "Bunda" ne morejo mnogo doseči. Varšava. 27. junija. Manji nemiri so se tukaj pričeli že včeraj zjutraj. Množica je zgradila barikade na O-gradowej, Krochmalnej in Vronjej Francija in Nemčija. Položaj resnsji. NEIdŠKO ČASOPISJE SEDAJ ODKRITO PRIZNAVA DA JE RAZMERJE PROTI FRANCIJI SKRAJNO NAPETO. Vrednosti na borzi so skrajno nestanovitne dn skoraj redno padajo. DO VOJNE ŠE NE PRIDE. ulici. Vojaštvo je zavzelo barikade in pri tem je bilo 10 osob ranjenih. Ves dan je deževalo, tako da so bili izgredi v večjem smislu onemogočeni. Sirajkarjii so s palicami pobili pet svojih tovarišev, kteri niso hoteli štrajkati. Xad 200 osob je bilo are-tovanih. Židovska organizacija Bund naznanja, da bode z bojem proti vladi nadaljevala, toda uspeha naravno ni pričakovati. Trgovina popolnoma počiva. Včeraj zvečer so sikušali "bundi-sti" prirediti demonstracijo ;in so korakali za mdečo zastavo. Kozaki so jih razkropili z nagajkami. Xa A'oronjej ulici so se demonstrantje uprli in patrulja je morala trikrat ustreliti. Poljsko časopisje je začasno prenehalo izhajati. Dasiravno je na tisoče delavcev prenehalo z delom, štrajk vendarle še ni splošen. Sedaj je pničelo štrajkati tudi mnogo pekov, tako da bode končno manjkalo kruha. Lodz, 27. junija. Generalni guber-nator je proglasil za Lodz vojno stanje in sedaj je prevzel vojno povelje nad tukajšnjim vojaštvom general Suttleworth. Odkar je vlada proglasila vojno stanje, vlada tukaj mir. Xad 20.000 tukajšnjih Židov namerava os t a vi t i mesto. Kovno. 27. junija. Kacih 1000 ljudi je obkolilo policijsko postajo in gu-bematorjevo palačo. Izgredniki so razbili vsa okna, predno jih je policija pregnala. Minsk, 27. junija. Med tukajšnjim i ok-.dičanskim prebivalstvom so se pripetili nemiri. Saratov, 27. junija. Ivmetski nemiri so se pripetili v treh okrajih I tukajšnje gubernije. I Starosta, 27. junija. Tverski revo-lucijonarci razširjajo med kmetskim prebivalstvom pozive na vstajo. Pozivi SO podpisani "Gopan". Tudi v J ek tterinoslavu se razširjajo take proklamacije. Tvi^enev, 27. junija. Tukaj so pričeli štrajkati črkostavci. Petrograd, 27. junija. Xa Kavkazu so boji med Armenci in mohame-danei na dnevnem redu. Največji nemiri se vrše v okolici Erivana. I pisje svoje dosedanje zadržanje tekom zadnjih 24 ur popolnoma spre-| menilo, tako da piše sedaj o položaju tako, da zamore njega nevarnost I vsakdo uvideti. Nemčija deluje na to, da se marokansko vprašanje reši mirnim potom, dasiravno žele cesarje vi krogi vojno. Petrograd, 27. junija. Rezervisti francoske vojske, ikterri žive v Rusiji. so dobili poziv, da se pripravijo na pot v domovino k svojim pol-, kom. j Berolin, 27. junija. Francija bode dobila od Nemčije mnogo koncesij glede Maroka. Razmerje med Nemčijo in Anglijo že nikoli mi bilo tako slabo, kakor sedaj, kajti to razmerje je mnogo slabše, nego ono proti Franciji. Na iztocncin bojišču. Neprestani boji. PRASKE MED PREDNJIMI STRAŽAMI SO NA DNEVNEM REDU. JAPONCI OB OBEH RUSKIH KRILIH. Oyama je pomnožil svoje prednje straže v smeri Linmintina. MIROVNI POOBLASCENCI. Prelaz Gunshu. 27. junija. Trgovci, ki prihajajo iz Beduna, poročajo, da so Japonci pričeli nadaljevati proti Linmintina. Mnogo manjili japonskih kolon se je pojavilo ob obeh ruskih krilih, iz česar je sklepati, da nameravajo ruske vrste obkoliti, kakor pri Mukde-ntt. Ruski generalni štab te vesti zanikaj e. Petrograd, 27. junija. Boji v Man- uižum še niso doegli splošnega spo- ! prijema. Poročila generalov Linjevi- !ča iti O vame naznaniaio. da se vrše i ■ t. .» praske ob vsej glavnej fronti, kjer =e bojujejo manje kolone, ne da bi ktera stranka napredovala. Taki boji značijo, da se mora glavna bitka vsaki čas pričeti. Kitajci poročajo, da so Japonci pričeli napredovati, toda vojno mi-•nisterstvo te vesti zanikuje. kajti dosedaj se ob Linjevičevih krilih še ni pojavila ni jedna večja japonska četa. Ruska konjiča sedaj doseza take uspehe, kakoršnih še ni imela od po-četka vojne nadalje, tako da bode lahko preprečila vsako obkoli t ev. "Washington, 27. junija. Rusija naznanja, da je imenovala svojim mirovnim pooblaščencem dosedanjega poslanrJka v Parizu M. Nelidova in Ixaroria Rosena. novega poslanika za j Washington. Rusija je toraj ]irva i imenovala pooblaščence. Japonska j bode imenovala svojim poohlaščen-[cem najbrže (tukajšnjega poslanika Kogoro Takahira in ministra ino- stramiih del ibarona Komura. * * * Petrograd. 20. junija. Japonska in Rusija sta se sporazumeli glede časa, v kterem se bodo pooblaščenci obeli držav sešit v Washington!!. To se bode zgodilo tekom prvih deset dni v avgustu, dočim bode natančni datum najbrže določil predsednik Roosevelt. Število pooblaščencev še ni določeno, kajti v tem pogledu se zanaša jedna država na drago. Najbrže bode t a pa (imenovali vsaka država po tri poob-j laščence, kterih imena bodeta petro-gradska in tokijska vlada kmalo objavili. O sklenitvi premirja nihče ne govori, kajti obe vojski v Mandžuru bodeta morali v kratkem itak mirovati vsled deževja. Petrograd. 20. J unija. ' Novo je Berolin, 20. junija. Cene na tukaj-šnjej borzi so skrajno nestanovitne. Tudi državne vrednostne listine padajo, ker vsakdo pričakuje vojne s Francijo. Berolin, 26. junija. Nemško časopisje se ne zadrži več tako mimo, kakor dosedaj, ter odkrito priznava, kako nevaren je položaj, kteri je nastal med Francijo in Nemčijo. Veliko razburjenje provzročajo v listu "National Zeitung" objavljeni vla-dmd članki, kteri direktno svare Francijo. London, 26. junija. Berolinski dopisnik tukajšnje "Daily Mail" opozarja na dejstvo, da je nemško ča#o- Rumena nevarnost. Pet bogatih ameriških dijakov vseučilišča Barkeley College ni napravilo skušnje. Nek Japonec, kteri je pri omenjenih dijakih služil za kuharja je istodobno napravil skušnjo z odii-ko. To je rumena nevarnost. Nova moka. Najli večerjamo sedaj o polunoči? Z tem vprašanjem se sedaj bavi ves Pariz. Večerja ob desetih zvečer je ysekako prerana. New York nestrpno čaka na polunočne večerje, na Broa--wayu krog Herold Square, kjer se sedaj običajno večerja ob — 3 uri zjutraj. Vremja'' piše me 1 drugim: '•'Admiral Rožestvenskij bi nikdar ne bil plul .-kozi Korejsko morsko ožino, ako bi ne bil ik temu prisiljen vsled ned< si a j arija pre moga. Opozarjamo na poročilo poveljnika križarke "Izumrud", ki je priplula do zaliva sv. Vladimira, a vsled ne-dostajanja premoga morala sežgati v-e svoje lesene dele! Sedaj ni treba ničesar več skrivati in treba je odkrito povedati, da se je Francija ustrašila kričanja Angležev in Japoncev. da krši neutral not, in ni dovolila od Madagaskarja naorej, da bi se rusko brodovje približalo obrežju in se preskrbelo s premogom. Naši pomorščaki so morali vsled tega jadra H po širokem morju, kakor nov večni Žid. Okoli Japonske skozi preliv Laperonse v Vladivostok niso mogli, ker odgnani po Francozih od indrtikitajskega obrežja, niso imeli dovolj premoga, da bi se lahko odpravili na tako daljno pot. Rožestven-skemu toraj ni preostajalo druzega. kakor da je skusil prodreti skozi Korejski zaliv. To se mu pa ni moglo posrečiti, ker je japosko brodovje v Korejskej ožini vsikdar bilo in bode gospodar položaja." Razne novosti iz inozemstva. NEMCI V JUG-OZAPADNEJ A-FRIKI ZOPET TEPENI. SEDAJ PRI AMOASU. VELIKE IZGUBE. Kitajska dobi ustavo. — Utrdbe ob Baltiku. — Avstrijski poslanec Daszynski in izgredi v Lodzu. NOVO MINISTERSTVO V MEHIKI. -o-- Cape Town, južna Afrika, 26. jun. Domačini iz rodu Marengo v nemškej zapadnej Afriki so porazili nemško vojaštvo pri Amoasu v gorovju Karaš. Nemci popolnoma t »'peni i i /.a-rncrci so jim odpeljali vse streljavo in ves provijant. Nemške izgube so velike. London, 27. junija. Iz Pekinga ><-ljrzojavlja tukajšnjemu "Daily Tele-graphu''. da je vlada uradoma naznanila. da bode tekom 12 let podelila ljudstvu ustavo. Tekom imenovanih 12 let bode vlada izvedla vse potrebne reforme. Dunaj. 27. junija. Včeraj je državni poslanec Daszynski v državnem zboru stavil nujni predlog, da vlada v nadalje dovoli zavetje ruskim begunom. Predlog je bil sprejet. Daszynski je strogo obsojal dogodke v Lodzu. Mexico Oiudad, Mexico. 27. junija. Vlada bode s 1. julijem ustanovila novo ministerstvo za nauk. VABILO NA NABOOBO! Kmalu pedeče prVa polovica leta, a ž njo tudi mnogoterim cenjenim rojakom naročnino na "GLAS NARODA' Da je "GLAS NARODA" postal velik slovenski dnevnik, na kterega so rojaki tudi v stari domovini ponosni gre zahvala našim tu bivajoeim rojakom. kteri ga od leta do leta bolj podpirajo in zanj delujejo. Vendar so postali stroški zelo veliki za tako velik list a se lahko pokrijejo, ako nam dosedanji gg. naročniki zvesti ostanejo in plačujejo točno naročnino. "GLAS NARODA" je vendar najcenejši slovenski dnevnik, za $1.50 ga dobivate pol leta po Okrat na teden, ali za 75 centov cele tri mesece. "GLAS NARODA" je gotovo zanimiv za vsakega rojaka, zato upamo da ga bodo vsi dosedanji naročniki še nadalje podpirali in mu pridobivali š». I novih naročnikov. Mi bi radi list posvečali ako bodo stroški dopuščali, da bi namreč listobsegal vsako soboto po S strani ne da bi se kaj zvišala naročnina. Čira več naročnikov bode tem večji bode list. Vse cenjene naročnike, kterim poteče sedaj naročnina, prosimo, da nam isto blagovolijo kmalo doposlati, in pridobit i če možno še novih naročnikov. "Naprej!" je in ostane naše I geslo. \ tem naj se združijo vsi cenjeni rojaki in napredek našega naroda je zagotovljen. UpravniŠtvo "C-LAS NARODA." -BANČNA PODMCA- CLEVELAND, O. 1773 St. Clair Street. .....s^-aifo id . ..s :. . SšSj-rjaSjto*; Vzrok ločitve zakona. Nek mož v low t toži svojo soprogo na ločitev zakona, ker je soproga težka 313 funtov in ker je ta ''nepo-stavna teža"; neka žena v Jerseyu se hoče ločiti, ker s svojim možem ne more razpravljati o filozofiji, in nek duhoven na Long Islandu naznanja v časnikih, da je priprvaljen po noči in po dnevi vezati pare v zakonski jarem, ker so mu štirje odvetniki obljubili provizijo pri sledečih ločitvah. '... ' : —ši«. i--:'^r -i" • A-; ■.. • MOZ Z DVEMA SRCAMA. Želi.— po svojej smrti oba prodati toda ne izgubiti. N ew Rochelle. N. ^ ., 2fi. junija. M izar O Durr, v tukajšnem mestu je srečen lastnik dvojih src. ktera sedaj potom inseratov prodaja. Kakor hitro so bil negovi insernti objavljeni, dobil je polno ponudb. Razni ploniški zavodi mu ponujajo velike svote (denar dobi takoj a srca so na razpolago še le po njegovej smrti). Vendar pa Durr neče naznaniti kolike svote mu zdravniki ponujajo, in do sedaj tudi še ni nijedne ponudbe sprejel. On namreč hoče vsem zdravnikom dati dovolj časa in priložnosti, da se udeleže čudne razprodaje, kar dokazuje, da on ni sentimentalen in da človeška "duša" ne biva v srcu. Nadalje nam o naveden'em dokazuje tudi dejstvo da on še nijedno svojih s *e ni izročil knkej krasotici. Znano je le da mu je nek zdravnik ponudil $ 10.000, ako bi mu privolil, da bi mu jedno srce r»otom operacije vzel. Durr je pa "predlog" zavrnil kljub bogatej "doti" ker je mnenja, da bi pri operaciji umrl in tako ne mogel vživati sadu svoje "srčne žrtve." Durr je star 35 let in popolnoma zdrav. Pred par leti je bil nekoliko bolehen. radi česar je obiskal nekega zdravnika, kteri je pronašel da ima dvoje src, radi česar je pravi naravni čudež, kteri je za zdravnike "med brati" vreden par tisoč dolarjev. Bankerotno msstece. Vicksburg, Mich.. 25. junija. Ker so včeraj zaprli tukajšno Vicksburg Exchange banko, v katerej je imela občina naložene svoie vrednosti, morala je sedaj tudi občina napovedati bankerot. Občina je banki dolžna $ 7000, dočim je v blagajni le $ 35. Dve leti je trpela. Mrs. Ana Janus, soproga Mr. Jos Janusa uglednega farmerja iz coun-tya, Tayette v Texasu niše: "Potrjujem dejstvo, da me je Trinerjevo ameriško grenko vino ozdravilo od grozne dispepsije, ktera me je mučila več nego dve leti. Poskusila sem več zdravil in zdravnikov toda pomoči nisem našla. Končno mi je moj soprog prinesel tri steklenice Trinerjevega ameriškega grenkega vina, ktero me je popolnoma ozdravilo. Radi tega priporočam to sredstvo vsem bolnikom. Dispepsi-ja je naša narodna bolezen, ktera nastane vsled prebogate hrane, prevelike kolečine zavžite kave, čaja in likerjev in vsled pomanjkovanja dela na prostem. Trinerjevo ameriško grenko vino je idealno sredstvo proti tej bolezni ker olajša prebavijanje, ojači organe ter obnovi in očisti kri. Rabiti je more otrok, kakor tudi ded. V lekarnah Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave, Chicago 111. Lastnik: Frank Snkser, 109 Greenwich St.. New York. Vodja: Anton Bobek. ....prcflaja.... parobrodne Jistke za rr.zr.c prekemor^ke črte po izvirnih cenah. ... Pošilja.... denarje v staro domovino najcencje in najhitreje. m? KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Zeeland 26. junija iz Antweii>ena. Noordam 2G. junija iz Rotterdama. Dospeti imajo- Sebwarzburg iz Hamburga. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Bremen iz P>remena. Armenian iz Liverpoola. IIud>on 24. junija v Havre. Ultonia iz Reke. Oceanic iz Livei*poola. Graf TValdersee iz Hamburga. Bordeaux iz Havre. Parisian iz Glasgowa. Umbria iz Liverpoola. Gerty iz Trs "a. New York iz Southamptona. Slavonia iz Reke. Bluecher iz Hamburga. La Gascogne iz Havre. Finland iz Antwerpena. Statendam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm IT. iz Bremena. Barbarosra iz Bremena. Astoria iz Glasgowa. Georgic iz Liverpoola. Odplnli so: Kronprinz "Wilhelm 27. junija v Bremen. Prinz Oscar 27. junija v Genovo. Carpathia 27. junija v Liverpool. Odplnli bodo: Teutonic 28. junija v Liverpool. Potsdam 2S. junija v Rotterdam. La Lorraine 29. junija v Havre. Princess Alice 29. junija v Bremen. Hamburg 29. junija v Hamburg. Celtic 30. junija v Liverpool. St. Paul 1. julija v Southampton. Zeeland 1. julija v Antwerpen. Campania 1. julija v Liverpool. Caledonia 1. julija v Glasgow. Pretoria L julija v Hamburg. GOTOVE denarje najceneje ka-pH pri F. SAKSER JU ifxt Greenwich St,. "GLAS NARODA" i-ist slovenskih delavcev t Ameriki. Urednik: Editon ZMAGOSLAV VALJAVEC. častnik: Publisher FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City- ► »a leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto ....... 4.50 " pol leta.......2.50 " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve __Številki._ "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and liolida} 5. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite Tiazlor. "Glas Naroda" ,.09 Greenwich Street, New York City. T»lcfon : 3798 Cortluna. Proti organiziranem delu. l*est«>krat smo v ''Glasu Naroda" /t- .}»• r . .ili o boju. kterega bojujejo amerivv: kapitalisti kar sistematično proti udavskim organizacijam in ■ktiri tvori vedno ver jo nevarnost za javii" delovanje delavskih unij. Dane* naj le jwniovimo ono, kar sm<» že |K>vdarjali, namreč že znana dejstva, kajti — potreb no, zelo im-trebno je. da si \.»ak delavec ta dejstva zapomni in se prepriča, da ima opraviti z organiziranim bojem kapitalistov proti svojim organizaei-jam. Tekom zadnjih par tednov je v Zjedinjenih državah proti delavskim organizacijam odredilo sledeče: Vrhovno zvezi no sodišče v Washington u je razsodilo, da je pekovski varnostni zakon države New York neustaven. Razlogi te razsodbe so taki. da je delavcem v bodoče nemogoče postavnim potom izposlovati si •skrajšanje delavnega časa. V državi Vermont razsodilo je neko sodišče, da imajo podjetniki pravico zarubiti vsa'ko delavsko premoženje in celo plačo, Javei z bojkotom ako prieno de-proti pod jet ui- V X w -Tersevn raz-ulilo je sodi-■<■. la .je vnvK-rna znamka med-lrodnih unij neustavna. V M - aehusetUu je prižige =o-šče rji lilo. da je nepostavno. ako v-i- delavce gotove obrti sili, da "is;i>ri • h kakej organizaciji. Tn i.:i ! rečeno, v novejšem času :or:ij mine dan brez novega u-irca delavstvu. Sedaj se poroča iz • ; I . ;. . i«ea, da je tarn anje sodi-e j t uhisilo bojknt identičnim s zalo, ra .i česar je to kaznjivo deja- Sod'šča store vse, č i jo . rganizacijo delavcev. Bojkot prop ivedan ter slieen z! einu, ker •eti gospodarskemu obstanku. Var->-tno sredstvo znamke (label) je prep< netm like. varstvo. r>pion sem easn razlaga med linijskim in ne sme biti raz-iko; se preklice, Icerau slabotnemu za.ione v novej-tako. da se mora vsak delavec zavedati, da on nima prava pred zakon m in da zakon obstoji le radi tega. da je mogoče nastopiti proti njemu. Sodišča kar sistematično uničujejo jedno organizacijsko pravo za drugim in odvzemajo tako jedno orožje za drugim iz delavskih rofk. Zakon proti newyorskim pekom odvzel je delavcem zakonito varstvo njihovega zdravja življenja. Poleg tega pa skrbe podjetniki za to, da se delavske unije razdvajajo, fkajti delavski vodje radi sprejemajo podkupnine. In kljub vsemu temu še veno ni opaziti koraka, kterega bi bilo smatrati bojem proti vsemu navedenemu nasilju. Rusija v Turkestanu. Tz Petrogra-da 7. dne 10. maja se poroča: Krožijo vesti, da bodo poslali v Turkestan posebno armado. To pa sedaj ni 1 verjetno, ker bi Anglija nikdar ne dovolila, da bi bila zbrana na afgan- ! riki meji cela armada. Nesreča v rudniku. V Frideriko- vem rudniku pri Duesseldorfu je stroj ubil 7 delavcev, 10 jih pa je težko ranil. Zvesti pes. V bližini Ilomerton-mosta v Londonu je redar zapazil, j ka:2) 110 šol, od kterih se je še - vvasko učilo na 71 šolali: v ' ^talili - je ]>oučevalo v madjarščini ali pa mešano; v liptovski stoliei jih je bilo od 101 šol 3.1 slovaških; v tn-:n'i:iski je 3S0 šol. a le 0-1 slova--::ih; v nitranski 475 šol, a le 11S slovaških; v turčanski 71 šol, 24 slovaških; v zvolenski 1G4 Sol, 4S slovaških: v tekovski. v kteri je 57.5% Slovakov, sta bili le dve šoli popolnoma slovaški: v šariški (00% Slovakov) je 275 sol, a le 20 slovašikili: v zemplinski so za 106.000 Slovakov le 4 slovaške šole: v abau.jski, tor-njanski in užgorodski stolici, kjer tvorijo Slovaiki več kot četrtino prebivalstva, ni ne ene popolnoma slo-, vaške Šoie. Pri tem pa moramo pov-darjati. da je glavni učni predmet 1 udi v či^to slovaških šolah madjar-ščiua, ki se poučuje s pomočjo slova-ščine. Toda niti take razmere ne ugajajo macijarskim šovinistom: hočejo ]>opolnoma zatreti nemadjarski živelj in dati temu svojemu početju s zakonom Berzeviczyja naposled še dovoljenje zakona. Ukradeni obrambeni beneški načrti. Admiral Mirabello je naročil svojemu pobočniku, kapitanu Cianu, naj zasleduje na Dunaj pobeglega mornarja Pozzija. Cianu je naročeno dobiti s pomočjo dunajskega italijanskega poslanika Pozzija, ki naj mu odvzame ukradene obrambene beneške načrte. Pozzija zasledujejo zaradi tatvine in zaradi veleizdaje. — KaJkor poroča dunajski "Deutsehes Volksblatt", je kapitan Cian že odvzel Pozziju ukradene načrte. Če bi Avstrija v Italiji zasledovala kakega svojega velcizdajalca, godilo bi se ji menda drugače. Štrajk kmetijskih delavcev je nastal v županiji Stolnega Relgrada na Ogrskem. Štrajkujoči hodijo s kosami in železnimi vilami od kraja do kraja ter silijo delavce, da se jim pridružijo. Ponekod je že prišlo do krvavih spopadov, tako na posestvu grofa Zichvja, > kamor je že odšel e-skadron ulaneev. Novo zdravilo proti pasji steklini. Vseučilišč ni profesor v Bolonji, Tiz-zoni, je razkril, da radijevd žarki popolnoma ozdravijo pasjo steklino. Rusko=japonska vojna. Kar se je dogodilo po vsalkem večjem dogodku na bojišču v vsej tej vojni, isti prizor vidimo tudi sedaj. Iz vseh krajev lete vesti o predstoje-čih mirovnih pogajanjih in bližnjem sklepu miru. Doslej smo bili mi dosledni v tem, da nismo verovali tem vestem iz jako utemeljenih razlogov. Sicer pa je za malo verjetnost teh vesti karakteristična že okolnost, da sta ravno Rusiji sovražna Anglija in Amerika, !ki imata vsikdar glavno ulogo na širjenju tacih vesti... Anglija je bila, ki provocirala in uprizorila to vojno. Ce se toraj sedaj ista Anglija trudi za sklep mira, smemo biti uverjeni, da je prav gotovo o tem ne vodi skrb za ruski interes. Anglija ve dobro, kako stvari stoje. Ona ve, da se vzlic temu, da je Rusija na morju za dalje časa odpravljena izven igre in vzlic vsem dosedanjim japonskim uspehom na kopnem — ta gigantski boj mora zavr-šiti s katastrofo za japonsko armado, ako se bode ta vojna vodila vztrajno in žilavo. To je: primerno edino pravi in izkušeni taktiki in strategiji daleikoglednega generala Ku ropat ki na. Na nolien način ne obstoji nikak razlog,, da bi Rusijo silil v sklep miru. Vse se suče sedaj okolo vojne na kopnem. Tu pa je položaj tak. da niti združene Japonska, Anglija in Amerika ne morejo zlomiti ruske vojne sile, to pa zato ne, ker ne morejo nikdar zadeti srca l?usije! Le pomislimo. da ta poslednja šteje v Evropi dva milijona izvežbanih vojakov. Le mirovno stanje iznaša jedcu milijon! Istotako so viri živeža in raznih pripomočkov v neizmerni Rusiji — neizmerni, neizčrpni! Napoleon, ki je bil največji militarični genij vseh časov, je šel v Rusijo na čelu armade, ki je boljše ni videl svet. In vzlic temu, da je imel prehoditi daljavo ki je iznašala le jedno desetinlko (poljska meja-Moskva) one poti, ki bi jo morali prehoditi Rusije iztočno-azijski sovražniki ob večnih, trdovratnih bojih, — vzlic temu je Napoleon zmagoval tako dolgo, da se je koneno dozmagal v svojo ]>ogubo! Iva'ko hi se še le godilo tisti Japonski, ki ima >e jako mlado vojno organizacijo. a še ta je sedaj blizu izerp-ljenja 1! Nič ne sili toraj Rusije v sklep mira. Ce pa vendar pride do tega — česar pa za sedaj absolutno ne verujemo — bode to osodna pogreška diplomacije. Sklep miru bi dal Japonski le odduška in prilike, da dozori militarično in politično ter podredi svojemu vodstvu vso žolto raso — 500 milijonov ljudij —. in v nekoliko leti! bi imela Evropa — in ne le Rusija — prestati naval in pritisk, kakoišnega ne pozna zgodovina. In tu vidimo toraj, kolike nevarnosti hoče izzvati Anglija za vso Evropo (v prvi vrsti pa za obsovražljeno Ilu-sijo) s svojim pritiskanjem za sklep miru. Zato ne moremo verjeti, da bi bila rus&a diplomacija tako kratkovidna. d;« bi ob takem stanju stvari hotela -klepari mir. To bi bila neverjetna politika. RAZNOTEROSTI. Bitka v Korejski ožini v primeri z drugimi. Pomorska bitika v Ivorej-skej ožini je jedna največjih v novejši zgodovini. Z ozirom na izgubo ladij in mož t va jo presega le bitka pri TrafiJgarju; kar se pa tiče top-ničarskega boja. je bitka pri Tsušimi na prvme mestu. A' pomorski bitki pri Abtikirju (1. avgusta 170S) je sestajalo franeo-ko brodovje iz 13 linijskih ladij in štirih fregat, anglež-ka pod Nelsonom pa je štela skoro ravno toliko. Francija je izgubila 0 linijskih ladij in dve fregati, 3200 mož so vjeli. Angležka je zgubila 000 mož. Pri Trafalgarju (21. okt. 1S01) 'kjer je sijajno zmagal in padel Nelson. je izgubilo združeno franeosko-špansko brodovje 10 ladij in 10,000 mož. V pomorskej bitki pri Visu je bilo razmerje sledeče: Avstrija je imela 7 oklopnih fregat, 7 lesenih ladij. 10 topniških čolnov, Italija pa 0 oklopnic. Italijani so izgubili 2 oklop-nici, 43 častnikov, 225 mož; Avstrija pa nobene ladije, 18 častnikov. 158 mož. V špansko-ameriški vojni (leta 1808) je poveljeval admiral Dewev pri Ca vi te na Filipinih 5 bojnih ladij. španski admiral Montejo pa 5 križark in 5 topničark, ki so bile vse uničene. 01S ljudi se je potopilo. 3. julija 1898 je uničil Sampson 15 španskih ladij, ki so stale nasproti 4 ameriškim oklopnicam in 2 mšil-cem torpedovk. Zgorelo je tovorno skladišče na kolodvoru v Košicah na Slovaškem. Sškode je nad pol milijona kron. Krokodil je ušel v Temešvara na Ogrskem iz menažerije ter dospel v kanal Bega. NAZNANILO. Rojakom Slovencem In Hrvatom, kteri potujejo Čet Duluth, naznanjam, da sem se preselil r mojim saloonom, in sicer prav bli-xo kolodvora. Moj SA L.OON se nahaja pod št.1 409 W. Michigan St., ' in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar pride* is dipc, I kreni aa desno in si takoj pri meni. Zahvaljujoč se ta vso dosedanjo naklonjenost rojakov, se ca nadalje naj tople je priporočam in vsakemu najboljSo postrežbo zagotavljam. S spoštovanjem JOSIP SCHARABON, 40Q W. Michigan St., DULUTH, MINN, Nekatera imen-, slavnih mož so kaj smešna če se jih dobesedno prestavi. Calderon della Barca pomeni "kotel ladje", Torquato Tasso "priklenjeni jazbec," Dante "jelenja koža," Gio-vani Bocacccio "Janez širokoustnež" Maks Piceolomini pa "Maks mali mož' Kraljevska igrača. Angleški kralj Edunrd je podaril svojemu nečaku llletnemu princu valeškemu "Ediju' originalno igračo. Isrrača je precej velika ladija. opremljena z jambori i jadri. Princ naj se po njej vadi v mornarištvu. Ladja ima elegantne kabine in salone. Možtvo obstoji iz starih, izkušenih mornarjev. Prvo poiz-kušno vožnjo bo napravil princ svojimi brati in sestrami. Ka ladji bo vihrala posebna pri n rova zastava. To bo menda rekord najmlajšega mornarja na svetu. En milijon za pisalno mizo. Tvnez Pavel Metternich je prodal svojo pisalno mizo za en milijon kron. Pisalna miza je iz rožnega lesa, okovana z zlatom, iz dobe Ludvika XVI. To mizo je podaril cesar Napoleonu I. državnemu kaneelarju knezu Klemensu Metterniehu. Rojaki naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. BOBI prevideo na potovanju! Kupi tvoj parobrodni listek pri FR. SAKSERJU, 109 Greenwich St., ker ta te odpošlje s prvim dr.brim parnikom, preskrbi ceno, dobro Stanovanj« in hrano. Ako kdo v New York dospe na kak kolodvor in se ne v€ kam obrniti, naj gre na postaji k telefonu in nas pokliče 3795 Cortland in slovensko se z nami zmeni. Pri 15 centih, ktere da aa telefon prihrani dolarjel Yazoo za iste, kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovino. Francoski brzoparnik LA LORRAINE odpluje dne 29. junija oh 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Nemški parnik na dva vijaka HAMBURG odpluje dne 29. junija ob 9. uri dop. iz New Yorka v Hamburg. Nemški parnik na dva vijaka PRINCESS ALICE odpluje dns 29. junija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne 1. julija ob 10.30 uri dop. iz New Yorka v Antwerpen. Kdor naznani svoj prihod, po kteii Ecleznici in kdaj dospe v N*w York, pričakuje ga naš vslužbenet na postaji, dovede k ram v pLsiri o in spremi na parnik brezplačno. \ko pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) teiefouirate pc itev. 37S5 Cortlandc in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, kteri niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuho. ia sleparjev v Yorku. Vožnje listke za navedena paraike prodajamo po isti ceni, kakor t glavnih pisarnah parobrodnih družb, FRANK SAX8ER, 109 Greenwich Street, New York City ROJAKOM priporočamo našega zastopnika Mr. JANKO PLESKOTA ki se mud! Be daj na potovanju ter bode obiskal cenjene somišeljnike in naročnike po vseh večjih krajih Zjedinjenih držav. Dotičnik je pri nas že več let vslui-ben ter ima pravico pobirati naročm no za list, sprejemati naročila za knjige, oglase in drago. Upravništvo "Glasa Naroda" Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, cIot>i-a vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fino smodke. Rojakom pošiljam denur« je v staro domovino hitro in poceni; preskrbim p«= robrodne in železniške listke. V zvezi sem z g. Frank Sakserjem v New Yorku. Z velespoštovanjem Ivan Govže, Ely, Ailnri. Pojdite k naj bližnjem agentu po vožnje listka via The Great Wabash železnice. Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izboraim vlakom "CONTINENTAL LIMITED", kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction b "Continental Limited'' iz New Yorka. Vozovi s komotnimi otvarjajočimi st stoli prosti. VSTAVI SE V NIAGARA FALLS. Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika. Informacije glede vožnjih cen, oskrbi jen ja Pullmanovih in turisti-ških vagonov dobiti je pri H. B. McCKELLAN, Q. E. A^ 387 Broadway, New York, J. E. BARKY, agent za turist«, 176 Washington St., Boston. Mass. POZOR! Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočam najtopleje tsi naznanjam, da prodajam raznovrstni parobrodna listki, menjavam meve«, ter odpošiljam denarji v itaro doma rimi. Postrežba solidna in pei+eua. Z velespoitovanjem BOŽO GOJZOVIC SM OhMtam «_ JOHXSTOWH. PA Slovensko katoliško 3 svete Barbare to Z)«dlnjene države Severne Amerika Sedež: Forest City", Pa. MnBloriMja M Ono Une 34. januarja J903 v državi PerawyhrumU -O-O- ODBORNIKt: Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa, L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. . H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City Pa. Blagajnik: MARTIN MTJHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. FRANK SUNK, p. O., Luzerne, Pa ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Tj. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa, .ANTON BORŠTNIK, P. O^ Forest City, Pa. Dopisi aaj as poialjajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Bex ftT- Fi City, Pa. Rojakom v Coloradn naznanjamo, aa nimamo v Pueblu nikacega zastopnika za prodajo parobrodnih listkov. Nekteri železniški agentje pravijo, da so z nami v zvezi, a potnike pošiljajo, kamor se jim ljubi, le nikdar k nam, dasi jim odvzemo denarje za brzojave. Zato rojaki v Coloradu bodite opozorjeni na tako postopanje. Ako želite pri meni kupiti listek za parnik, kupite tam le železniški listek do New Yorka. Frank Sakser Edina slovenska unijska brivnica ktero priporočam Slovencem in Hrvatom. V brivnici so vedno trije brivci. Rojaki, toraj "svoji k svojim"! JOHN KRALJ, 1772 St Clair St., Cleveland, Ohio. (13-G—13-9 tor čet sob) Društveno glasilo je "GLAS NARODA". CUNARD LINE f>arinik:i pljujejo aiex> TRSTOM, REKO_IN_NEW Y0RK0M. PABNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKBIT PBOSTOB NA KBOVU ZX ŠETANJE POTNIKOY TRETJEGA RAZREDA. odpluje iz Nem Yorka dne 27« junija 1905. odpluje iz Neu Torka dne 0. junija 1905. odpluje iz Nem Yorka dne II, julija 1905. ULTONIA, SLAY0N1A in PANN0NXA so pariiiki na dva vi-Jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladni za tretji razred* JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agrentjo in The Cunard Steamship Co,, Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago, SLAVONIA Slovenci naj ne dvomijo več o vspehih, ktere doseza UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE v zdravljenju, kar spricuje dan na dan -mnogo poverjenih priznanj. = OZDRAVLJENA OD KRONIČNE OČESNE BOLEZNI, ZAPRTJA IN SPOLNE SLABOSTI. Profesor na Universal Medical Institute v New Yorku! Dne 2. aprila 1904. — Podpisana sera trpela doliro na kronični očesni) bolezni, zaprtju in ppolni slabosti, tako, da so mi zdravniki prepovedali vsako delo. Poskušala sein iskati zdravja pri vee zdravnikih, bila v raznih bolnicah, a vse brez vspeha; že sem mislila, da je bolezen neozdravljiva. Pred par meseci me je pa začel zdraviti profesor-špeeijalist imenovanega slavnega zavoda in danes sem zdrava kot prej. S tem mojim pismom se želim javno zahvaliti pr fr?orju in run zagotoj-im, da ga bodem vedno in povsod pi ročevala vsem, ki so bolni. Dovoljujem, da se ta moja izjava zajedno z mojo sliko priobči v časopisih in trdim, da ni vse navedeno nič; — kot gola istina. X. MARIA LOSIČ, 103 East 104 St., 2. nadst, New Yorn^ A. GALLO. priča. OZDRAVLJEN OD PRSNE BOLEZNI, TEŽKEGA DIHANJA, SPOLNESLABOSTI IN ZAPRTJA. Gospod profesor I Naj Vas sam Vsegamogoeni blagoslovi. Vaša zdravila so mi bila kot svetinja. Ti-pel sem dolgo časa na prsih in nisem mogel skoro več dihati; noge so mi bile utekle, da nisem mogel več hoditi; trpel sem na zaprtju in oslabel sem bil — a že za 2 dnij po uživanju Vaših zdravil se mi je obrnilo na bolje, kot razvidite lahko iz priložene slike. Za povrnjeno zdravje kterega sem zadubil po vživanju Vaših zdravil, se Vam ud srca zahvaljujem. Sluga ponižen. FASKUAL PANIČEVIO, Box 32, Lookport Station, Penna. Tukaj so toraj imena in naslov ozdravljenih, da zamore vsakdo sam povprašati in prepričati se," kako izvrstno mi zdravimo- Te osobe nas niso le pooblastile, da jih smemo priobčiti _ ampak še prosile so nas, da se na ta način izkažejo hvaležnejše onim kteri so jih ozdravili. Zlasti med Slovenci jih je veliko, kteri izgubljajo vsled prevelikega napora dragoceno zdi-avje ter dobivajo na ta način kronične bolezni. Ali trpite za kako izmed navedenih boleznij? KOSTNE BOLEČINE — SRČNA NAPAKA — SRBENJE — SKRAB — BOLEZEN NA OČEH — UŠESIH NOSU — GRLU IN PRSIH — IZPADANJE LAS — SLAB ŽELODEC — NA MATERNICI — HEMEROIDT — T RIPER — SIPILIS — IMPOTENTNOST — NERVOZNOST NADUHA — KAŠELJ — ZDRAŽLJIVOST — ZAPRTJE — BOLEČINE V KRIŽU EN HRBTU 7 Mi Vas zagotavljamo, da Vas naša zdravila ozdravijo. V tem zavodu so sami zdravniki, kterih vsaki je mojster v svoji stroki. Ti pregledajo Vašo bolezen in v kterega področje spada, tisti Vam gotovo pomaga. Ni potrebno, da Vas vidi osobno, ker pozna že vse bolezni iz dolgoletne skušnje. Bratje, nič ne stri, ako Vas nikdo ne more ozdraviti; nič ne stri, če.niste v New Yorku, ampak daleč zunaj, ker bodete vsevedno ozdravljeni. Pišite v svojem materinem jeziku, in opišite po možnosti natančno svojo bolezen. Zdravila Vam pošljem® po ekspresu. .Ta zdravila pa morate vsprejeti brez pogoja, ker prinašajo zadovoljnost in srečo. Če pa nimaU denarja je pa bolje, da ne pišete. NAŠ NASLOV: UNIVERSAL JV1EDIOAL INSTITUTE 30 West :29tH Street, blizu Broadway-, New York City. Uradne ure: Od 10. do 12. dopoldne, od 2. do 6. popoldne. — V sredo in sobot« 10. do 12. dopoldne, od 2. do 6. popoldne in od 7. do 8. ore zvečer.— V nedelje od 9. dopoldne do 1. ure popoludne. •____■ • li. - Jugoslovanska Katol. Jeinota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. TTEADNTKI: r Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNTK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mick. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsbnrf, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: GEORGE L. BRO-dCH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. BOX 105, ELY, MINN., In po evojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". PRIMORSKE NOVICE. Predrzen rop je izvršil v železni -enem vozu na postaji "Sapiane" reške železnice neki 35 let star človek. Ko se je vlak začel pomikati, je tat na nasprotni strani postaje odprl vrata voza. potegni! nasproti sedečemu sopotniku uro iz žepa in pobegnil, dne v šenpeterski vojašnici v Ljublja-;rra }ma (lva pokrova; na notranji ni pešec Ferdinand Skubic, doma iz strani e vrezano ime lastnika: <£Jos. Šembije št. 20." Kdor dobi naj naznani 1 - v lo, nakar je imenovani izkrvavel bil tekom 20 minut mrtev. Vsak poiz- ™ Notranjskem. . .. . , v . . i Reforme pri Avstrijskem Lloydu. kus bil ie brezupesen. Povod ki je . . .. , T1 , . . I pravni svet avstrnskeira Llovda je gnal v smrt mladega moža. je taisti sklonJ1 da preor,nuje generalno zk- kakor — žal — v večinoma vseh slu- stopstvo bolj neodvisno od tržaškega čajih, kar se jih tako pogosto pripeti vodstva lako da bode neposredno v v armadi. Stroga a neopravičena ka- zv°7'1 s trgovci, zon, katero je imel pričakovat i za ma DR0BN0STI KRANJSKE NOVICE. Samomor vojaka. Ustrelil se je Dne 13. unija ob pol deveti uri dopol-; Mokronoga. Nesrečnik se je zadel v Fatur. srčni bližini; projektil šel je skozi te-(slučajno to uro v roke, •n orožnikom ali pa žurpanstvu v Kne- lenkosten prestopek, ga je stalo mlado življenje. Zapustil je dvoje pisem: materi, katere edini sin je bil. in svoji zaročenki. STAJERSKE NOVICE. Požar v Celju Ponoči 11. junija je nastal v delavnici čevljarja Ignacija (Hlohcn ki se je še le pred kratkim iz Ljubljane naselil v Celju, požar ki je tudi solni celo Gobec Nevarna otroška*gra. Nedavno so j uniči l vso zalogo in deloma t • -■ • 0l - t-:___ sednjo trgovino. ITžgal se je 1 se ltrrali pastirji iz St. ^ ida pri \ ipa- „ , , . ,, ,, . . |ze hodnik v prvem nadstropni, vi. ko so pasli "Pod goro". Med dni- • bil Mvarov;ni _ 111 j jim ]>ade tudi v misel, kako se i Požar je uničil v Zagorcah pri Ptu- Človeka «.b0 naredili in roštl nesre-I bogi otrok je bil po o-črn in bi se gotovo zadu-moč le nekoliko ka- prišla HRVATSKE NOVICE. Drama v uradu. V Zadm je ustrelil v uradu višjega finančnega svetnika Rossinija namestnika deželnega finančnega ravnatelja radi nesposobni >111 Tat gradu z nekim mo- tudi sebe ustrelil. 1st ranil pri oknu v jezikovno vprašaTlje v Dalmaciji. Dnnaj 12. junija. Nedavno so bili pri ministru grofu Bylandt-Rheidtu po '•lanci vitez Beiks. Vukovic. Peric in jo ■_■<»t 1 >v»» moral bili pre. »s prc-;ilienec ker so 11111 bile vse razmere ako dobro znane. Vojaki na straži liso čutili nobenega ropota in tudi liso videli nobene osebe ki bi hodila »koli hiše. Riar.kini. ki so se pritožili, da se rešitev jezikovnega vprašanja v Dalmaciji -o vedno zavlačuje. Minister se je skliceval na razmere v Oalir-iji. na kar mu je poslanec Biankini odgovoril. da bi se Dalmacija zadovoljila. Pijača ga je zapeljala. Premo carski ako bi vlada jezikovno vprašanje ta Mapee Ivan Dolinar v Ljubljani se je ko rešila, kakor je to storila v Gali-dne 10. junija namesto da bi bil od- eiji. Minister je obljubil, da bo takoj dal gospodarju 10. kron in 2G v. kate- uvedel potrebno proučevanje ter bo v ri denar je dobil za prodani premog, P«*»r dneh poslance zopet k sebi po-]>odal v gostilno in do malega vse za- vabil, pil. PriSedši domov je gospodar od njega zahteval izročitev denarja: on mu je pa smehljaje odgovoril, da ga nima ker ga je zapil. BALKANSKE NOVICE. Vstaja v Monastirskem okraju. Iz Belgrada poročajo, da vzbrubne v mo-Modras v copati. Srečo je imel ne- nastirskem okraju vilajetu v najkraj-"ki dimnikar na Vrhniki, kateri na- šem času vstaja. Poveljnik orožništva vadno pust i po delu svoje copate (šla- se je podal v Solun, da pripravi vse pe1) kar pred hišo ležati. Ko pa misli proti grozeči vstaj:. zjutraj čevlje natakniti, vidi da se do-} Balkanski narodi se bratijo. Po rnači maček z nfko stvarjo v čevlju Bolgariji potujejo romunska odpo- iirra. Prime tedaj čevelj in ga iztrese. slanstva. Ljudski učitelji bolgarski A kako so začudi, ko pade iz copate so koncem maja potovali po Romun- mesto dozdevne miške, krasen, skoro ski in bili povsod sijajno sprejeti, med pol metra dol^ modras z velikim ro- drugimi tudi v Sin a ju, kraljevi letni žičkom. T'rno in previdno pocrabi ka- palači. Dne 4. junija pa so romuski čo in jo prinese še živo v \ rhniško učitelji in dijaki-dospeli v Sofijo. Tu šolo za prirodoslovno zbirko. so jih sprejeli Bolgari nad vse prisr- -M-u t% 10 ■ •• ■ ,„,,n:0i čno. Bil je tudi navzoč zastopnik na-Vihar. Dne 12. inniia je razsajal. » . 1 . . xr • 1 učnega ministerstva. Govorniki so skoro po vsem Kranjskem silen vinar. ^ — ... 1 ■ t 11' • - 1 1 v nairlasah pobratimsstvo bolgarskega Tudi v Taibliani je hudo divjal, v . 1 1 . ® » • , • j ;i„ . , .__111 romunkega naroda in so se spomin- klavnico ie udarila strela v strelovod, .... , . • . . . potem pa odskočila v električno žico Jali javnih dni pri Plevni. kjer sta katero je nekoliko poškodovala. ^ ®°,*ar /^upno borila proti Turku. Kmalu odidejo Bolgan Prešernov spomenik. Dne 13. juni- na Srbsko, da vrnejo Srbom lanski ja so na Marijinem trgu v Ljubljani poset. Odkar se Rusija poganja za v " kopati temelj za Prešernov nadvlado v Aziji in zanemarja balkanske narodnosti, se te med seboj združujejo. začeli •spomenik. Umrl je dne 13. junija v Ljubljani po dolgotrajni bolezni tovarnar in po «estnik Viktor Naglas, jako simpati- Sofija, 10. junija. Knez, ki se je podal na Nemško k prestolonasledni- čen in obče priljubljen naroden indu- kovi poroki, se vrne na Bolgarsko šele strijalee. Zapustil je vdovo in dvoje jčrez tri mesece. Obiskal bo razstavo v otrok. Liittichu in francoskega predsednika potem pa se gre zdravit v Marijine kopeli. Turške reforme pri vojaštvu. V Turčiji vse vre; skoro vsi Evropski vilajeti se upirajo turškemu nasilju. Zato pa tureia pridno reformira svojo armado. Sedaj kupuje Turčija ko-konje; anatolski so preslabi, ruskiih se ne more dobiti, zato jih kupuje Turčija od Ogrov.. Rabijo jih posebno sedaj, ko so od Kntppa naročili 05 baterij, ki brez dobrih konj nimajo nobene vrednosti. Turški častniki iz drinopoljskih in makedonskih posadk potujejo po Nemčiji, da se seznanijo najnovejšimi tehniškimi vojaškimi napravami. Carigrad 0. junija. Turška vlada je naročila pri Creusotu na Francoskem rušilca torpedovk, dva transportna parnika in več topniških čolnov. Turčija je obljubila, da bo te čolne naročila pri Stab. tecn. v Trstu, pa se je sedaj premislila. Creusotova ponudba je namreč cenejša. Bolgarska vojna eskadra se je nedavno pomnožila za tri torpedovke, ki so razložene dospele v Varno. RAZNOTEROSTI. Tabakjera za 23000 mark. Iz Londona poročajo: Na dražbi umetnin umrlega vojvode buckinghamskega so razpečali zlato tabakjero za 28.000 mark. Tabakjera je bila izdelana okoli 1. 1760. pri Ducrollaju v Parizu v slogu Louis XV. Doza je emajlirana v barvah z vloženimi sličicami. Slučaj veleizdajstva v italijanski mornarici. 1' Gazzeta di Venezia" priobčuje sledeči slučaj iz italijanske mornarice. Michelangelo Gozzi. rojen v Genovi, star 22 let, je bil letos potrjen v mornarico. Mornar je zelo izobražen, študiral je tehn^co, posebno pa elektrotehniko na bruseljski in dunajski politehniki. Radi njegovih sposobnosti so ga pridelili tehničnemu oddelku v beneškem pristanišču, kjer je risal načrte. Slednjič je bil v tehniški pisarni laške obrežne oklop nice "Esploratore", stacionirane v Benetkah. Pred par dnevi je prosil dopusta, pa se ni pravočasno vrnil. Ker se je to zdelo sumljivo poveljniku oddelka, ga je proglasil 48 ur po preteku dopusta za beguna. Ivontre-admiral Gagliardi je na to preiskal arhiv iz pisarne '' Esploratora " in tu konstatiral. da manjkajo vse važne listine in načrti obrambe beneške lu-ke in vsega vzhodnega obrežja. Takoj so na vse strani brzojavili. toda prepozno ; Gozzi je vže na potu na Dunaj. Slučaj je napravil močen vtis. Spomenik časnikarjem. Nedavno je bila v katedrali sv. Paula v Londonu kjer se nahajajo grobovi mnogih angleških junakov, odkrita spominska plošča trinajsstoriei angleških časnikarjev, ki so v burskej vojski pontrld vsled dobljenih ran oziroma od bolezni. Razmerje med Italijo in Avstrijo. Z Rima poročajo: Italijanska mornariška predloga bode rešena že pred parlamentarnimi počitnicami v zbornici, kjer jo bodo brez velikih težav odobrili. Zanimivo je, kaiko je predloge utemeljeval med drugimi tudi re-[ ferent Pais. Najpreje je omenil ne-I zadostno utrdbo italijanske meje proti Francoski, potem pa je govoril [o avstrijskih utrdbah. Avstrija namerava zgraditi moderne in številne utrdbe ob italijanski meji in ob dalmatinski obali ter pomnožiti svoja I prometna sredstva, da izvrši izvrstno in hitro zvezo vseh svojih pokrajin z južnimi deželami. Pais je p rji tem posebno < menjal nove Alpske železnice. Tivolsko iredentsko ozemlje je Avstrija premenila v eno veliko trd-j njavo. Vse ceste, ki vodijo v Italijo, j je Avstrija utrdila. Avstrija predvsem zamore jako hitro zbrati svoje J sile v spodnji Furlaniji. Kar se pa tiče pomorskih utrdb, je Avstrija ustvarila ob svoj i, po naravi izvrstno utrjeni obali, dve moderni opiraJišei za brodovje, Pulj in Ivotor; vrhtega pa ima krasno brodovje. Nasprotno pa ima Italija na Furlanskem in Ka-dorskem zastžrele utrdbe; spodnje Furlansko ni prav nič zavarovano in odprto na vse strani; železnic je malo in še te ne vse dograjene: beneška luka ni prav nič vredna in .se mora njene utrdbe prenoviti na kopnem in na morju. Jakin je slabo opirališče za brodovje za brodovje, ravno tako Ta rent, obal sama je nepripravna. Izvajanja Paisova so jako pesimistična, vendar je gotovo pretiraval, da bi ztborpiea tem rajše ^*dobril£» predloge. Nekaj podrobnosti izza poroke nemškega prestolonaslednika. Ob priliki poroke nemškega prestolonaslednika z vojvodinjo Cecilijo se je pokazal na eni strani humor, na drugi pa klečeplastvo Nemcev. Na neki be-rolinsfei hiši je bil napis: Slavimo kraljično Cecilijo, ki spada sedaj v našo familijo. Oriloga berolinskega "Tagblatta" pa je prinesla tik pod slikami starišev kraljične Cecilije fotografijo tistega vola, ki so ga zaklali. da napravijo pečenike za najbolj odlične goste pri cesarski mizi 1 Pod fotografijo pa sledi mal volov životopis, kjer je povedano, da je bil ta vol na zadnji berolinski izložbi goveje živine odlikovan. SLOVENCI IN SLOVENKE! Spominjajte se ob rasnih prilikah naše prekoristae dražbe sv. Cirila in Metoda v Ljut>lj&nit Mal položi dar doma na oltar I (v d) AVSTRIJSKO DRUŠTVO V NEW YORKU, 31—33 Broadway, 4, floor. Daje nasvete na infor« macije, posreduje brezplačno službe, ter deli v potrebnih slučajih podpore. Pisarna odprta: od 9. ttre zjutraj do 5. are popoiadne fes-vtem Si nedelj in praznikov. 66 KOIV1AR je danes v drugič sfrčal med svet. Vsak naročnik "Glasa Naroda" ga dobi na ogled. Velja do konca leta 1905 LE 50 CENTOV. Upravništvo: 109 Greenwich St., uredništvo: 80 Greenwich St., New York. List bode izhajal spočetka vsake 14 dni na osmih straneh in veljal do konca leta le 50 centov. To je poslednja številka na ogled, ker nas poštarina in vse obilo denarjev velja. Kdor dopošlje 50 centov, dobi tretjo številko, na ogled jo pa ne bodemo več pošiljali. Naročniki dobe prvo in drugo številko. "Komar" je dobiti po 5 centov številka: Auton Bobek, I77S St. Clair Streef Cleveland, Ohio. Josip Ausee, 205 Stone Street, Joliet, 111. Frank Baudek, P. O. Box 5, Sta. A, Milwaukee, Wis. Razprodajalci, tki se oglasijo, dobe popust. DAROVI. Za družbo sv. Cirila in Metoda je daroval Mr. Frank Sakser v New Yorku K 15 ali $3 kot primanjkljaj do četrtega stotaika povodom oklica v "Glasu Naroda". Danes smo nakazali vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda zopet 100 kron kot darilo ameriških Slovencev o priliki godu naših slavjanskih bla-go ves t ni to v. Živeli nabiralci in darovalci ! Kje je FRAN GRAM, ki je bival v Salt Lake City, Utah? Iz Milwaukee, Wis., smo mu že pisali več pisem, a so došla vsa nazaj. Dotič-nika prosim, da naj mi sporoči svoj sedanji naslov, ker mu imam važne reči naznaniti. — FRAN JERAJ, 378 Virginia St., Milwaukee, Wis. (2S-6) VABILO na Slovenski Pic - Nic, kterega prirede Slovenska društva v Greater New York v nedeljo, Q. julija 1Q05 -V UNION PARK HOTELU ANNEX- Metropolitan Ave., Cor. Helen St. BROOKLYN, IN. Y. Ustopniua 10 centcv. Začetek ob 2. uri popoldne. Vzemi Metropolitan Ave. caro od Grand St., Broadway, Roosevelt St. in 23. ali 42. ulico Ferry, ali De Calb Ave. in Flushing Ave. caro. MALA OZNANILA. Važno za one, kteri iščejo po Ameriki svoje sorodnike, prijatelje in znance; za gospodarje, ki iščejo de iavskih moči j /aznih slofev, ali za ene, ki iščejo službe; ne prezrite dat*, malega oznanila v naš list, ako imat. kaj na prodaj, želite kaj kupiti itd. Naši oglasi imajo vedno ugoden uspeh. Cena za enkratno uvršeenje, če oglas ne obsega več kot 7 vrst, 2-5ev za 4kratno 75c Ce cosega oglas nad 7 vrst. pa za jed no uvrščen je 40e. in za 4kratno $1.25. Računa naj se povprečno po 6 be->ed na jedno vrsto. Svota naj se pošlje z cglasom na prej, in sicer v poštnih znamkah ali po Postal Money Order. Za trgovce, obrtnike, saloonerje itd. posebna prilika in posebne eene! Cenjenim rojakom naznanjam, da so harmonike, ktere jaz izdelujem, v Washing-tonu patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni. Naj topleje se priporoča John Golob, 2»3 Bridge St., Joliet, 111. CITAJTE NOVO IZŠLO ZDRAVJE! Katero je SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS. Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje. . _ . opisuje vzroke, razvitek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi tajnih spolnih bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti. Kadar človek prečita to knjigo potera sprevidi kolike važnost' in koristi je ista. zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini. Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih. Ji zdravi ali l>olni pišite i>o to kniijvo ! Ako ste bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite. Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLT^IXSU ker je to koristno knjigo napisal m to tem več ker ie tudi preskrbel da se: SO tisoe liliji«- zastonj l-azdeli mod nas narod, po celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onili 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj. J^diiio Profesor Collinsu je bilo mogoče napisati tako sijajno koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana. Berite knjigo pazljivo in bodete sprevideli kako zamorete v slučaju bolezni najliiti-eje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE. Kateri piSe po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov; Dr. E. C. COLLINS, MEDICAL IiXSTlTUTE, j 140 W. 34th Street, NEW YORK, N. Y. I'OZOTx! Rojake, kateri so knjige ze naročili, tem potom prosimo, kcv uajjcj ih cigaret, v vsakem po 100, toraj tr.ur.no 5 0 cigaret, vas velja samo 5 zavojčkov najbo^'ih cigar, v vik eni po 50, toraj skupno -50 cic r, r*.rr:» samo — 6 velikih zavojcJ- jv c. . .!i ., 40i; i> !)r»»ži:?k -i «_-'litine za...... ?11.00 r 1'rin.v-', j - ■,.! Irirr y , ^12.( 0 ali 4 KJtll. < ;:..l'Vk) >:;l ......OO 3' Zrt oh'lno nar.ičiio sc priporoča .j, Slavka Grill, (I) f| 1548^St. Clair St. CLEVELAND, O. §) telefon kadar dospe* na zajco postajo v Nev York ia a« rti priti k FRANK SAK3Z3-JTJ. Pokliči tterilko 3798 Oottlaadk in govori slovensko. Rojaki MroJajte EDINI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NARODA", kteri denaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobčuje tudi slike. * + + Vel) a z a. vse leto • ■ $3.00 " pol leta. . . 1.50 " 3 mesece . 75 ct. V gorskem zakotji. Povest. -o- Spisal. Anton Koder. ''Vse storim, kur je v moji moči, in xasjotavljam vas gospa, da bolezen ni tako neverna, kakor je videti," tolaži zdravnik. I-imbar je ostal isto popoludne do večera v gradu. Ko se je poslavljal v noč, obljubiti je moral da se jutri za rano vrne. Tema je bila ko se je peljal potem s hlajK-em po liolmu od grada na okrajno cesto. Xa razj>otji, kjer se križata cesti, ena na (Gorjance in proti Pešaškem selu. druga proti glavnem mt'stu, prijaše kolesju nasproti jezdec "Kedo je jezdec?" praša Limbar vo-nika. '"Kedo da bi l)il ? Ali ca niste videli? Jaz pravim da ni nihče drugi kot Zakriški gt*ijš«'-ak. Sam vrag vedi kaj išče v temu času tod okrog? Hudomušen je neki z. in ljudi se ogiblje. Okoliea ga nima nič kaj v rislu. ne da bi dejal, da ima kakove posebne vzroke zato." "Ali zahaja kedaj v Roženov grad? pristavi zopet zdravnik. "Jaz o«la ni najboljša: jaz mislim a. kakoršna j<> srra "lovili stanuje M-ljša ni kakor — o mi knetje." ko je modroval hlapec. Zdravnik iševal dalje. Spomnil se ega pripovedovanja o ajščaku in ugibal, kako ov je bil uspeli till pre-vemo prav in zdravnik T.e toliko je ncranil vsaj islih, da v jrradu bnje ni moralo lii*i. Ravno no-» Irmk da m grad! grajš piru tudi takm nič boljši Tako j pa fra ni je župan Zakriškei je stvar, mi.šlevanj sa ni v po vse sle« Kak . ne »del. h ni bilf ,1 bil. pot ni i« lo < Tnei il IX tako 5 v njt »čer <*" n hodi vane ro m. <"' šimkrajnim belim slamnikom na davi. Kakor je bilo videti, čital je nekaj in iz dolt>t»cevne pipe je pušil. Limbarja niti opazil ni. Stoprav ko ga poslednji pozdravi, ter se hoče o-j pravičevali. da se predrzne motiti ga j v čitanji. vstane Komar pipo i7. ust vzame in pravi: "Lepo .lepo mladi prijatelj, da ee s*ol pri? irsn. Trenutek pozr n: mogel odgovoriti Limbar z nekako dvoumnim hu-"enim besedam odide Ko-'•r>ravičitjoČ «f, da nm bost i. k^r je danes sam do. -ie se vrne s ?t< .l-ii butilk« d ira. tnn de "po vi- na svoj se? slu Lii rar sjv>d na i1 ekaki iiko :adrr he. No k: ko vam je po v--o-kmetil. Ne zapustil bi rad svoje hišice : njo" Ko*i koč Ves ste P lepih spominov me veže na rad njih besedah povzdigne po. in tivi s tovarišem re-vr. *»• zdravje gospod doktor ''li me. prav iz srca me veseli, da me obiskali. Povedati vam morem trd' h •-z oknliŠajev ste mi bili po-vše-i. ko sem vps videl prvikrat v krčmi. t» r hi mi bi'o žal. verjemite mi ako ]>i se bilo razh;lo najino znnnstvo, kar upam, da se zdaj ne bode zgodilo. "Vaša prijaznost je prevelika. No vem. ee jo zaslužim. Tudi jaz bi ne smel drugače soditi o vas, ko bi tudi hotel. Zatrjevati mi ni potreba, da je pravi prijatelj neprecenljiv zaklad posebno pa tu v tujini in na kmetih, kjer človek nima dmzega kot samega sebe". "To traje le nekaj časa. Polagoma se človek udomači povsod, kakor sem «e jaz tu. Moje čebele ondi V"uljnaku, moj pram v hlevu, moja dijana na lovu, pa malo kmetstvo ki ga imam, mi zdaj je ljubše kot vse drugo. A ne sodite me slabo! Da govorim tako, imam važne vzroke. Ko se spoznava boljše, ne bodete se čudili več tej moji opombi." Pozneje se razvname govor o druzih navadnih stvareh, o gospodarstvu, o letini in okolici.. Limbar hvali tovariševo posestvo, belo prijazno hišico, lepo zasajen vrtič, krasen razgled v dolino in meni. da v resnici ne bilo napačno pokmetiti se. Se ve, da Človek ne bi smel biti sam. Družico, lubezni-vo gospodinjo bi moral imeti poleg sebe. Pri zadnjih besedah Komar kake tri pote urneje dim v vejevje puhne, slamnik kakor nevedoma globoeje v čelo pomakne in kakor da bi bil preslišal zadnje besede s kazalcem v dolino pokaže meneč: "Ali ste vže kaj ogledali našo okolico gospod? Kako vam dopade onile gradič na holmu med vrtnim zelenjem. "Prijazno -poslopje je", meni zdravnik, ki zre nekako zamišljen tja proti gosposkemu selišou. "A propos! ne zamerite, čul sem da je nevarno obolela grajsa hči. Vi morda veste kaj natančnejega o tem. morda so vas celo klicali v grad?" Lahna rudecica zalije Limbarja, dobro da je stotnik ravno pipo tobaka zažigal ter ga ni opazil. Lepo ni to. da mu nisem poročil preje sam o tem, a zdaj 111 drugače. Zakaj mi ni on sam kedaj omenil grajskih, poznati jih mora bolje or] mene. Čudno je to. S tem se opravičue Limbar sam pri sebi. potem pa pravi: "Da. gospodična Lucijeta ali kako jo vže kličejo, je obolela in sicer nevarno. A zdaj je vže bolje Tini sem se. da pritisnejo koze: a zdaj ni nikakoršne nevarnosti več.'' "Skoda bi je bilo prav škoda. Lepo dekletce je. .Taz je sicer vže davno nisem videl: a ljudje trdijo tako in njim se mora verjeti." Poslednje besede je srovoril stotnik zopet 7 nekim posebnim naglasom. A '.rovori'Mio je bilo in Limbar je opa/il tu, bol je onazil, kakor se ie morda do-zdevnlo njctmvemn tovarišu. Poslednjo mu ie vzbudilo i.ovn radovednost, novo usranko v odnašajih med Komarjem in grajskimi. Prepričalo se jo tudi. da ima njegov tovariš posebne j vzroke, da je tako kratkobeseden, kar se fiče graskih. Pol iz radovednosti, pol zaradi tega. da bi se še bolje utrdil v svojih sumnjah, pravi: "Pozdova se mi. da ne obiskujete . raisk'1* in t''ji. kakor meni' A pozabil som. ,"*■> uis'o t ■ --Iioti priiatelj tovarši.ii. •I'» niidote dovoli zanimivosti v go-spodnrstvn. Zavedam vas zaradi tega. '*V resnici dolgo je v/e. kar nisem Vil v rTTtlu.. Obiskovanje dolg dela. Orji"aVi»ija ie menda tudi mojih misli. Kedor obiskuje mora turli sprejemati. a jaz toča no morem. V mojem selišči ne najdete salona. Torej ne vem kedaj grem zopet v grad, če bi ve sploh zanimalo, «la bi šol." Tako se opravičuje stotnik. Drugi I del stavljenega vprašanja pa popolno prezira. navidezno ne navlašČ.. A Limbar jo dobro pazil na tovari-IŠove besede in ravno poslednje mu jo bil važen, silo važen dokument v njegovi sodbi. "Zdaj vam moram pa vendar tudi stanovanje pokazati. Posebnega 110 nai'leto. Pregrešil sem se vže proti etiketi, da sem vas sprejel v jablano-vi senci. Ne zamerite! Misliti morate, da sem kmet. pa je. "Tzgovorivši stotnik vstane in pelje zdravnika v hišo. Ondi mu razkazuje tri male a priia-zne sobice, stanišče 7n družino. Poslednja ni bila mnogohrojna. En hlapec in poštama dekla, ki je bila povrh tudi kuharica, "a je našteto vse. Posebno dolgo pa sta se mudila naša znanca pri lopi. skrbno 'zbrani biblioteki. Limbar so ni mogel načuditi dovolj. da ima njegov tovariš še vedno toliko veselja do najnovejše literature. "To so moji prijatelji poleg drtizih katere sem vam naštel prej. namreč 00 z'-' i in v vslabem vremenu," pravi stotnik, pokazavši na lepo urejene knjige. Polom odideta zopet na vrt in se ns^vita pred uljnakom. 'To «n zveste marljive živaliec. Ko-l:ko bi 1- il lehko Človek od njih. ko bi hotel. Kamor zleti r> nt ion. t in liiti ves roj. nio je pripravljen darovati ži vi jen ie in vse. < lovek pa oblubuje in oldvibuje. prisega in zn!J i 11 j a se a ko pri d:* č-as v»osku?nje cn ne pokaže mo ?a. Tako ie nd-'.di priiatelj. A vi toga ne ve«te in srečni sto. da ne veste." p,-;,. o-ovoril stotnik z naglasom, ki je pričal, koliko gnie-va mora tičati v govornikovih r»rsih. Precej pozno je vže bilo in Limbar se je poslavljal. "Veste kaj ste rekli gospod stotnik prej? Obikovanje dolg dela, torei dolžnik ste sedaj vi moj: in veselim so tacib dolžnikov, kakor ste vi. razumete." Zadnje besede je govoril zdravnik. ko trm je starec podal roko in pozneje vskliknil: "Pridem, pridem, en pot prav gotovo pridem, če me koze ne vzemo. ki nam prete sedaj. Pa teh upam ne bode. T11 ko bi prišle, škoda ne bi me bilo ravno vi bi me vže pozabili, kaki daljši znanci pa še lažje." den človek ta Komar! Kedo ga ume? Blag mož je videti, a srečen ni. Če t udi s« dela." Tako beseduje Limbar. ko na nasprotno stran pozneje k oddaljenemu bolniku koraka. Lucijeta je v štirinajstih dneh toliko ozdravela, da je vže smela na vrt. Tudi za materjo se je vže ene pote na sprehod peljala. Neko popoludne je bila sama doma. Mati je imela važen opravek v mestu. Bilo je lepo jesensko popoludne. Lucijeta je sedela v zeleni kolibi na vrtu od koder se je videlo daleč na okoli po dolini. Za to-varša in čuvaja si je poklicala dar.es domačega psa. In poslednji njen zvest spremljevalec, ubogal je rad. Veselo je poskakoval pred njo na potu proti precej oddaljeni kolibi in ondi je legel k njenim nogam in dremal. A celo v spanji je skrbel za njo. Več potov je stresel z .glavo kakor da bi se bil pre-trašil, da tako slabo spolnuje svoje dolžnosti, odprl je zaspane oči in se v svojo gospodinjo ozrl. Videč daje vse v redu. zadremal je zopet. Lucijeta je imela knjiga v naročji in zrla je vanjo. Vendar dvomimo, da bi bila pose bno pazljivo čitala. Zaprla jo je več potov in gledala na belo cesto proti pogorju. Ko nam ne bi bilo znano, da se mati vrne stoprav v noč. menili bi, da pričakuje nje. Po peščeni vrtni stezi se približa zdaj možka stopinja. Prišlec je baje opazil deklico v kolibi in hotel jo je j iznenadiri. A posrečilo se mu ni. Ko je bil kacih dvajset stopinj oddaljen, plane Milord kvišku, glasno zalaja in zavije za oglom. A zagledav-ši Limbarja, starega znanca, spenja se veselo po njem in dobrika se po stari navadi. Lucijeta za rudi ko jo pozdravi zdravnik in 110 materi vpraša. Pove mu. da je odšla v mesto in da se stoprav proti večeru vrne. Dalje prihodnjič. NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA INA. PRODAJ. Dobro črno In belo vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesling £5 centov galona. Kdor kupi manj kakor 50 ga- Ion vina, mora dati $2 za po-sodo. DrožnJk od $2.25 do $2.75 galona. Slivovica po $3 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem Štefan P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co,, Cat. tart 30 let £ obnašal Dr. mCHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJEN? M g* ** tt vin. Kar je obolelat Lucijeta je bil Limbar vsakdanji gost v gradu. Čudil se je samemu sebi in svoji nemožatosti, da je dopoludne pogledoval na uro in prešteval, koliko časa je še, da oddide v grad; popoludne pa, kadar je bil pri grajskih, je pa solnce trikrat pre- ^ urno zahajalo za gore. Tudi ljudje so se čudili, stikali glave, modrovali in ugibali, češ doktor jepravo zadel. Ta grajska hči bi bila kakor za navlašč zanj. Lepa je, mlada je in pa kako bogata I j kot najboljši lek zopei eeuj2ATTSSH. POSOST1TICQ, PODAGRO itd. in razne renmatičme nt-priiiko* • AH'.! - *Sct. in Cetct. v vich Mmrt-.oe- ?*!2 prt NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naznanjam cenj. rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem pred kratkem odprl na novo svojo NARODNO GOSTILNO (National Saloon) na št. 306 Pine St., Hibbing, Minn. Ob jed nem zagotavljam, da bodem vsakogar postregel z dobro pijačo kakor: vedno svežim pivom, dobrim vinom in izvrstnimi likerji. Poleg gostilne imam tudi Boarding house in prenočišče pod jaiko zmernimi cenami. Rojaki, ki ste namenjeni v Hibbing, oglasite se vedno v " Na rodne j gostilni". A. M. GERZIN. lastnik, 308 Pine St., Hibbing, Minn. Opomba. V zvezi sem tudi z dobro-poznano potovalno pisarno in sloven sko banko g. Frank Sakserja v New Yorku. (3-6—3-8 v d) ^ F. At Richter & Co. 215 Pearl Street Ne'.v York Iff YORK je najboljši pro stor za pošilja nje denarja v staro domovino ali kupovanje parobrodnih tiketov, tam si lahko pomagaš kakor hočeš, imaš pa zato izvrstnega moža, da ti postreže in ta je: Fr. Sakser, 109 Greenwich Street New Yoik Slovensko=Hrvatsko zdraviSče. I 33-4 W. 29th St„ New York. J, Na tisoče ljudi boluje na oHsl.h (lcdicab) pa o tej bolezni ? „ prav nič ncznsjo. Slabe in bolne obisti so uzrok nnjrazlič- 3 ni-ših bolezni in noben or^an človeškega telesa nima to- gj- ' liko in tako napornega dela kako rru'no obisti, zato je fP treba da se posebno na nje pazi. Da ste na cbistih bolni spoznate najlažje 2 ako pustile svoje vode skroz 24 ur u čagi ali stckleašci stati in če*najdete na dnu | usedek podoben grisu ali ako jc Vaša voda maglena in dimasta — je to i znak Vaše bolezni na obistih in Vam so zdravila'neobhodno potrebna. Za ^j? vse bolezni na obistih, jetrah, mehurju, potem za vrtoglavico, slabo pro- ft bavo, nervoznost, uzburjenost, reumatizem, za vse kožne bolezni, proti ? slabosti in hujšanju itd. so Dr. THOMPSON A zdravila za obisti in jetra g najboljše sredstvo in da se vsak o njih dobroti prepričati more: ' Pišite na Slovensko-Hrvatsko zdravišče v Dr. J. H. THOMPSON 334 VV. 29th St. = = -- = NEW YORK. da vam pošlje iedno steklenico brezplačno za poskušnjo in priložite vpismo samo znamke (marke) za poštnino. UP""« N^^f^l^ip^vfJ^««^^ BTED BT^ PrekoniG?skti parohrodna družba „Ruds53 zvezda" posreduje redno vožnjo s poštnimi parnild med New V Grkom in Antwerpenom * * * 1 h \ JOHN KRACKER 11»» S U Clair St., Cleveland, O. Compagnie Generale Transatlantique. (Francoska parobrodna družba.) -t- Philadelphijo in Antwerpenom ZEE Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: KROGNLAND............12760 tea FINNLAND..............12760 ton, potrebščine, dobra VADE8LAKD dva vijaka 12| OB ton. ............. 11905 ton. Pri cenah za medkrovje so vpo štete vse hrana, najboljša postrežba. Pot Iz z Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike Iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko. Koroško, Primorje, lirvi ' ~ " druge dele Avstrije. ratsko, Dalmacijo in Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto od 10.30 uri dopoludne od pomola štev. 14 ob vznož]u Fulton Street. — Iz PHIL,ADEL-PH1JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na: Bell Phone: South 143 Cuy. Phone Cent. 1619 THE STANDARD BREWING CO. izdeluje najboljšo vrsto pive. I3T Train St. Cleveland. O« Priporoča j^ojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord), prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba), po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sera im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 stcklenic sedaj $13. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 galona. — Najmanje posode za žganje so 41/2 galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča- JOHN KRAKER I19f St. Clair St^ Cleveland, Ohio. DIREKTNA ORTA 09 HAVRE. PARIZA, SVi(!E? iNOMCSTA IN UUBUANh "La Lorraine" "La Savoie" A " ?