V Celju» četrtek One 24. Januarja 1994. Ptitnlns pliiani i lotoiinl. Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi se računajo po tarifu. Pri večkratnem oßlasanju popust. Posomeasna ŠtevUka st&ne 1 Din. :ztia|a vsoK loreK. četrtek In soboto. Urednl&tvo: Strossmayerjeva ul. St. 1,1. prltličje. Teles. 6S. Upra viUStvo: Strossmayerjevau.5t I, pritllCje. Teles. 65. RaCun kr. poStnega čekovnega urada St. 10.666. 0 zahtevah glede delavskih boiniskih in nezgodnih zavarovalnic. (Referat Iv. Bizjaka na zborovanju pri- dobitnih slojev dne 17.1.1924 v Celju.) Dragi tovariši! Cutim potrebno, da Vam dam po- rocilo o delovanju ravnateljstva okrož- neSa urada za zavarovanje delavcev za olovenijo. Ne bom ponavljal po- arobnosti v biv5em sosvetu, ker o de~ Jovanju istega ste v večini po Časopisju mformirani. Tudi se ne bom spuačal v case eksleksnega sranja bivSe bolniške blagajne, ki jo je opravljala neka klika, ki sem jo imenoval Kocmurjevo. Kon- Statirati !e hočem, da so se v istem času porodile vse zle posledice, ki na- ravnost neopravičeno obremenjujejo vsa podjetja Slovenije. Konstatiral sem 2e nekdaj v časopisju, da je to naj- večii davek ter najbolj živo zadene obrtniStvc. Nezadovoljnost raste I Protiodpor se veča I Odpor se ne pojavlja samo lavTJih! n kr°8ih' temveč tudi Vde' da ie v JVOlj ie. »ko konätatiram, iavi\1 pr^fa(lnJi ravnateljski seji iz- bL*L !e,rj5nje °kraine boiniSke ö'agame boljäe upravl]ane, nego je se- danja uprava okrožneg» urada. Go- spodje \z socijalističnih vrst nosijo pač teike očitke delavcev o zavoženi in birokratični upravi, ki se je razpasla v tern zavodu. Seveda nevednemu de- »avstvu mečejo pesek v oči s tem, da izjavljajo in dolžijo sedanje rav- ravnateljstvo, da je ono temu krivo, Ce§, tu imajo večino podjetniki, kapi- talisti! KonStatirati moram na tem mestu to, kar sem v ravnateljski seji izjavil, da dckler bo obvladal ravnatelj Kocmur ta zavod, ne pridemo do red- nih razmer. Kocmur se je navadil ab- solutizma in tega se ne bo moglo lahko odvaditi. V ravnateljski seji pri debati sestimiziranja uradnikov sem izjavil, da bi bilo bolje tega moža penzijoniiati kakor pa nadalje mučiti članstvo z njim. On prezira odredbe osrednjega urada, on prezira sklepe ravnateljstva s tern, da ne predloži pravočasno za- Pisnika osrednjemu uradu. Osrednji urad je bil Že primoran naložiti mu kazen radi nepokorSčine. |" Ce smem poudariti tudi politiČno H. M. — AI. Peterlin Bätog • [16 Skrivnost mrtveca. Kriminalna povest. »AH je to mogoče?« zaklical je v razburjenosti Oton Seljak. »Zaviti ho- «mo ptiču vrat! — Mene pa še ne vtikajte vmes! Skrival se bom 5e na- *Jr*J« dokler ne spravite ve ženske ^ssga v tek Zakaj, nazaj v ječo se °® ljubi več, niti za par dni ne!« .^ ftem mPu s*a ^ula v grmovju P ketanje, vendar nista opazila ni- cesar, četucli sta se ozirala preplaSena OlCsog ter sta razmaknila naibližje vejevje. .^Ne čutim se več varnega tukaj«, namignii je oton mladi ženi, »umak- nem se bolj v sredo gozda. Zdravstvuj, Klara! Zdaj se nadejam tudi jaz, da se obrne še vse na dobro!« Objela sta se prisrčno. Klara je Drž odhitela od tod, Oton Seljak pa je oasel protj g02dUt 2azdelo se mu je naenkrat, da čuje za seboj tihe, pla- zece se korake. Pa, ko se je ozrl, ni mogf 2aPaziti ničesar. Bolj hitro je Se skušal, da pride v sredino gozda, a zadel se je ob korenino in padel, kakor je bil dolg in Sirok. Obenem je začutil na vratu močen pritisk; nekaj S^ je duSilo, Zdelo se mu je, d« ple- stran tega moža, moram sporočiti, da je postal radikal, kar da sumiti, da hoče imeti od tega vetra zavetje. Poudariti moram, da je imelo se- danje ravnateljstvo mnogo posla uživeti se in proučiti poslovanje okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Prišli smo do prepričanja, da je treba redu- c'uati uradniätvo na skrajni minimum in gotove oddeike združiti. Z eno besedo, grerno sedaj na de!o, da ss kolikor mogoče poenostavi knjigovodstvo in s tem znižajo upravni stroški. Sedanja uprava je preveč biro- kratiCna in predraga, ista stane čez 20% to je čez v\-, vseh dohodkov. Ako pomislimo, da so prispevki v taki vi- 5ini da iznesejo 6%, to je od dncvne mezde vsakega zavarovanca 50 Din, se plača 3 Din aii 12 kron, to je jasen dokaz blazne obremenitve, ponsbno 5e tedaj, ko pridejo tu 5e razni drugi pri- spevki kakor nezgodni in delavska zbornica itd. v po§tev. Nimamo še toč- ncga pregleda iz 1. 1923., vendar pa je dal predsednik ravnateljstva pojasnüo, da ako dospo vsi zaostanki, bo pre- bitek znaSal okoli 17 milijonov dinarjev. Na podlagi tega poročila je ravnatelj- stvo 19. decembra 1923 sklenilo proti glasom socijalnih demokratov in kle- rikalnega delavskega zastopnika, zni- žati prispevke od 6% na 5§/#» to se pravi, za 50 Din dnevne mezde, bi se piačalo Din 2 50 na dan ali za 50 par to je 2 kroni riZje kakor dosedaj. Se- veda ima končno besedo osrednji urad, vendar pa je gotovo, da se isti skle- pom ravnateljstva ne bo mogel upirati. Sistemiziranjeuradnikov se je skle- nilo v skrčeni meri proti protestu so- cijalnih demokratov, da bi bilo čez po- lovico uradnikov odpuščenih. Odstra- njeni bodj taki uradniki, ki nimajo kvalifikacije. Že pri združitvi nekaterih oddelkov se je izkazalo, da je to srečna započetev. Delo gre bolje od rok. V splošnem pa nimamo v poslovanje po sedanjem obsegu okrožnega urada no- benega zaupanja, ta aparat je prevelik. Zavarovancev je v sedanjem okrož- nem uradu okoli 80.000. Pomisliti se mora tudi, da je oddaljenost iz Ljub- Ijane na primer v Prekmtirje mnogo mnogo prevelika za uspešno urado- vanje. Treba bo vse storiti, da se vpo- stavi več okrožnih uradov v Sloveniji. Začetno naj bi se vpostavil vsaj še en okrožni urad v Celju, Mariboru in Sejo ognjene iskre pred očmi, v krčih je mahal okrog s«sbe, ugledal je Se spačeni obraz Iskre, ki se je sklanjal nad njim kot kaka zver, in izgubil je zavest. Napol seZgani list, ki ga je naiel Iskra doma, mu je vse povedal. Kako je zaäel list tja, mu ni bilo jasno; toda vsebina pisma, kjer je prosil Oton ljubljenko na sestanek h kamnolomu, mu je zadostovala, da je prisluSkoval njunemu razgovoru. Vedel je zdaj, da lahko vse iz- gubi, zato je sklenil, da v svojo var- nost žrtvuje vse, in naj bi pri tem brodil tudi v krvi! In kakor rodi zločin neprcklicno drugega, tako se je tudi on vedno bolj in bolj zapletal v mrežo zločinov, in kakor v omotici, brez jasnih predsodkov, je drvel v pogubo in pokonCaval vse, kar bi ga moglo na tem potu ovirati ali ogrožati. Mladega Seljuka je umoril; zdaj treba še natakarico pripraviti, da bo molčala, in ravno tako še ostali dve Ženski, bodisi s silo, bodisi z grož- njami! To je sklenil za trdnot in njegov načrt je bil premeteno premiSIjen. Najprvo je zaprl svojo Ženo doma. Klara je bila pravkar prišla domov in je baš stala začudena pred zaklenje- nimi vrati, ko se je vrnil tudi on ter ji, navidezno prav miren, odprl. Komaj v Murski Soboti. Na ta način bi bilo bližnjim interesentom omogočeno so- delovanje v ravnataljstvu. Pomenilo bi to decentraliztcijo v okvirju sedan jega veljavnega zakona. Sedanja uprava okrožnega urada je preveč omejena na Ljubljančane same, kar brez dvoma za naSe rzzmere ni zdravo. Treba je 5ir§ega 9odelo- vanja interesentov, ki pa danes to radi previsokih stroSkov, ki so s tem spo- jeni, ni izvedljtvo, Veliko pozornost obraCa sedanje ravnateljstvo tudi velikim simulacijam, proti katerim bi mortli vsi podjetniki v lastnem interesu strogo nastopiti. Sklenilo se je, da se izdajo tiskovine, na podlagi kojih bodo podjetniki pri prijavi bolnika iste izpolnili in imeli dolžnost soodgovarjati za pravilnost oziroma upravičenost prijave za hra- narino. Ako bi ravno v tem vprašanju storili podjetniki svojo dolžnost, lahko bi se odpustilo vse nepotrebne kontro- lorje, koje mi držimo za nepotreben privesek. Član ravnateljstva g. Urbančič je na osmi seji ravnateljstva pravilno izjavil, da pri vestnem zdravniku je bolniSka kontrola nepotrebna in sicer iz sledečih razlogov : prviC, ako se bol- nik javi pri idravniku, mu naj zdrav- nik po preiskavi da nalog, v par dneh zopet priti v svrho preiskave. Ako ob določenem času ne pride, je ali težje bolan, tako da bo poslal po xdravnika, ki ga bo §el na dom preiskat, ali pa je 5el na deio in v tem slučaju ne potrebuje hranarine- Sedanjega kont ro- lorja vleČe simulant lahko mesece za nos; da, znani so slučaji, da je bio v v vasi več simulantov, ki so postavili stražo. Zasovraženega kontrolorja itak vsak hitro spozna, tako opozori Že drugi stražnika, ako bi ga isti ne videl, na kontrolorja, stražnik zažvižga z do- menjeno piSčalko in takoj so vsi simu- lanti v postelji, katere najde kontrolor v predpisanem stanju. Kontrola tudi nima pomena pri jetičnem Človeku, ki je samoobsebi umevno, primoran, ako se hoče uspešno zdraviti, iti v gozd v čisti zrak, ne more torej v postelji tičati. To mora zdravnik poznati, ako je njegov pacijent takega lečenja po- treben. Nobeden zdravnik nima inte- resa na tem, da bi podpiral simulante. Vsekakor bo zdravnik pošteno presodil, v kakem stanju se nahaja bolnik, po- sebno pa v tem slučaju, ko bo vedel, pa je bila v sobi, zagrabil je njene roke, jih zvezal, da je zakričala od bolečin, ravnotako ji je zvezal nogi, zamašil ji je usta in jo sopihajoč od- nesel v klet. Tu jo je položil v naj- temnejSi kot na kup žaganja, zaprl klet z železnim zapahom in hitel v prodajalnico, ki jo je odprl, ter stregel odjemalcem tako mirno, kakor bi se ne pripetilo nič posebnega. — Nasled- njo noč pa je sklenil, da izvede svoj gUvni načrt XI. »Preiskali smo tedaj hiSo«, dejal je orožniSki stražmojster Skalar, ki je svoj čas ujel mladega Seljaka, svojemu tovarišu, ko sta prebrskala vse kote v hiši Seljakove vdove za pobeglim njenim sinom. »Treba zdaj Se drugih ukrepov.« »Toda, gospod stražmojster!« to- žila je Seljakovka, »moj sin je vendar nedolžen!« »Dozdaj, kakor kaže vse, 2e ne«, godrnjal je orožnik, »in ba§ ta beg ga še bolj sumniči.« »A dokazala bom zdaj jaz njegovo nedolžnost«, zaklicala je vdova s po- vzdignjenim glasom, da sta se začu- dena spogledala oba, stražmojster in orožnik. »Da, gospoda«, nadaljevala je, da je glavna kontrola v njegovih rokah Kontrola je tudi v veL slučajih krivična, kar moram konstatirati iz velikanskega lastnega opazovanja. Na primär oboli ženska samica, nima ni* kogar v hiSi, treba je, da si zavre Laj, vleče se k Stedilniku in s pripravljenimi drvmi zakuri ter si ga pripravi. Stopi na to kontrolor v stanovanje, Žensko najde pri Stedilniku in 2e se ji odtegne hranarina. Tudi moram povdariti, da je bilo mnogo slučajev v Sloveniji, kakor se je dogodil v celjski poslo- valnici, kjer smo imeli nastavljenega kontrolorja, ki je bil pred vsem stran- karski agitator, ki pa ni cele 4 mesece nikogar kontroliral; nasprotno je mene v časopisu napadel, ko sem ob času stavke v Westenovi tovarni vzel urad v zaščito proti stavkujočimi simulanti. Razumljivo je tudi, da bo organizator, ki je strankar in obenem kontrolor, svojemu političnemu nasprotniku skuSal Skodovati, obratno svojemu tovariSu koristiti. Koliko kontrolorjev pa imamo, ki bi bili nepristranski?! Nepristra- nost — I Stara stvar je, da obstoja samo na jeziku, v bistvu je pa vsakdo strankar. Kontrolorji so torej samo obre« menitev za okroZni urad. Denar, ki se izda za kontrolo je večinoma izgubljen! Nasprotno pa se moramo podjet- niki ufiveti v skupno gospodarstvo. Imejmo v strogem nadzorstvu simu- lante, kajti več izdatkov ko ima okroZnl urad temvečje ^rispevke bomo morali nositi. Bolj ko se bo Stedilo, tem niŽji bodo prispevki. Dolžnost vsakega pod- jetnika je torej, da pobiia simulante. Član ravnateljstva gosp. Cobal in nje- gov klub hočejo imeti celo obratne kontrolorje, isti bi imeli nalog pre- gledovati, ali so v posameznih podjet- jih vsi prijavljeni v zavarovanje. Mi seveda pa smo prepričani, da bi taki obratni kontrolorji pomenili samo Sikano za podjetja. V resnici k dohodkom okrofnega urada ne bi pri- pomogli niti za desetino tega, kar isti stanejo. Dolžnost delavcev bi bila, da takega brezvestnega podjetnika ovadijo, ki nima priglašenih delavcev pri okro- žnem uradu. Postava je tu stroga! PremisHl se bo vsak podjetnik držati zaposlenca brez prijave. V takem slučaju bi pod- jetnik več plačal na kazni okrožnemu uradu, kakor bi imel iz tega za več »dokazati morem alibi svojega sina v oni noči umora; imam tudi pričo, ki priseže na tot« »No, to naju sicer nič ne briga«, pripomnil je stražmojster. »Toda, zakaj niste tega naznanila takoj?« »Ker sem izvedela pravkar«, odgo- vorila je gospa Seljakova, ki je malo prej govorila s Klaro in doznala po njej vso zadevo. Tudi orožnik se je pričel za to zanimati. »A vendar §e ne bi bilo re- šeno vprašanje po morilcu vašega moža«, je menil, »in Se bolj neprodoma bi bila zagonetna tema, ki jo je pokri- valo to dejanje vsled čudne željeumor- jenega, naj nihče ne izve o vsej za- devi! Težka bi bila reSitev skrivnosti mrtveca.« Tudi glede na to si je bila Se- ljakovka na jasnem, a je še molčala previdno. »Ako je temu tako«, izrazil se je Skalar, »potem bi bilo pač" boljše, da bi bil osumljenec Se enkrat o tem za- slišan; zato pa naj bi se javil sodišču, mesto da se skriva. Ali niste vi enakih misli, gospa Seljakova?« Nameraval je s tem, da bi pri- pravil ženo, da izda sinovo skrivaliSCe, ako bi ji bilo morda znano. In ni se rnotil. (Konec prih.) teto VI., siev. to. ?y'/> ^° ^^^^^^^k, ^^H ^^V ^^^^^A ^^^^^^^^ ^^^l^^^k ^^^V^^^^k ^^^^^B Stran 2. »NOVA DOBAa Štev. 10. letkoristi. Gre se za znižanje prispevkov, omenili pa rnerarn siališče socijalnih demokratov, cziroma Čobalove grupe. Vedno se sklicujejo na vrednost denarja v predvojni in sedanji dobi, in so'strogi nnsprotniki 2a znižanje prispevkov, češ da denar itak ni nič vreden. Konsta- tiram, da se denarja SenimkdartakoteŽko dobilo, kakor v sedanji dobi. Kdo pa ima v razmerju predvojne dohodke? Ne podjetnik, ne delavec in ne uradnik! HuzoriČno je toraj, sklicevati se na predvojno vrednost denarja tudi pri vpraSanju prispevkov. Vsi bi želeli priti v precivojno dobo; toda čas nas je pre- hitel, ter mu ne moiomo tako hitro slediti. Resnica je Je ena, da ako se bo podjetja tako obremenjevalo, bodo postala na zunaj konkurence nezmožnn, in to bi bilo usodepolno! Dragi kreditt, ki jih morajo naži obrtniki plačevati, so za razvoj velikanska ovira. Poleg tega pridejo Še neznosna davCna in zavarovalniška bremena, kar da misliti! Prisiljeni smo, se boriti z vso od- ločnostjo proti vsaki brezpotrebni obre- menitvi naših podjetij. Industrija pri nas je le slabo razvita! Obrtništvu pa se ne nudi priložnost, da bi se razvilo v ir.dustnjo. Mi obrtniki hočemo, kar smo si ob prevratu želeli, svobodni narod in svobodni gospodarski razvoj istega. 'PolifiSne vesiL Nezaupnlca opozicije vladi. Opo- zicija je izročilri 22. t. rn. predsedniku na- rodne skupščine resolucijo, v katcri pozivlja vlado, naj ji poda točno poročilo glede skle- nitve sporazuma. Nadalje pozivlja vlado, da sklene tak sporazum, s ksterim bodo zajam- čene in spoStovane vse pravice in intcresi naSe državc. O predlogu se mora razprav- Ijati v narodni skupScini. Italijani anektirajo Heko v nedeljo. Neposredno po podpisu pogodbe med Jugo- slavijo in Italijo bo iršcl kraljevski dekret, ki bo proglasil aneksijo Reke Italiji, kar se bo zgodilo v nedeljo. Reka se udelcži tudi volitev v parlamsnt in dobi enega poslanca. Ob proglasitvi aneksije bo imel D'stnnunzio velik govor na resko prebivalstvo. Stvorjenje opozicijonalnega bloka. Dne 22. t. m. so se sešli šefi opozicijonalnih skupin Davidovic", dr. KoroSec in dr. Spaho ter se razgovarjali o osnovanju opozicijo- nalnega bloka. V vseli vprašanjih je bil do- sežen popolen sporazum. Namen bloka je izvrSitev nnjnu]nej5ih zakonoy in dosega decentraližccije. Na konforenci ožjega odbora demokratske stranke je podal Davrdovič po- ročilo o razgovorih glede ustanovitve opo- zieijonalnega bloka. , Seji sta prisostvovala tudi Pribičevič In dr. Žerjav. V raclikalskem klubu vlada velik strah pred opozicijo. PaSič in Nlnčič na potu v Rim. PaŠič in Ninčič" odpotujeta v četrtek 24. tm. v sprernstvu več višjih urad- nikov v Rim. Na italijanski meji jih bo počakal.naS poslanik Antonijevič v spremstvu odposlancev italijanske vlade. Italijani bodo priredlii slovesen sprejem. lhlljanska zbornica se razpustl. Italijanski ministrski svet se je bavil z odlokom o razpustu poslanske zbornice. Zbornica se razpusti takoj po podpisu pogodbe z Jugoslavijo. Radlc" na zborovanju slovašklh separatistov. Na Dunaju se je vršilo zborovanje avtonomistične slovaSke ljudske stranke, na katerem je govoril tudi Radič v češkem jeziku ter poziv- Ijal Slovake naj vstrajajo pri svojih avtonomističnih stremljenjih. | | H Jim ..... 1 ¦ •. u. . -. n~ Oledališče. MESTNO GLEDALISCE V CELJU. R e pe rtoar: 25. petek »Ilirci«. Gostovanje članov drame Nar. gled. v Mariboru. B. Vsled tehnicYiih teškoč se vprizori ta igra samo enkrat, ter se bodo se- deži za abonma A po mogočnosti re- zervirali do pelka opoldne. 27. nedelja »Zakleti Princ«. OtroSka predstava. Začetek ob 16. uri. Izven. 27. nedelja »Svet«. Izven. ZaČetek ob 20. uri. Mestno gledališče v Celju. Radi smrtnega slučaja in tehničuih nepriiik mora satira »2 X 2 — 5« odpasti. Da cenj. B abonente odškodujemo, se uprizori mesto tega Lunačkova drama »liirci« in sicer z mariborskimi gosti in v režiji g. Tepavca. V glavnih v!o- gah nastopajo gdč. Kraljeva, gL. Tepa- vec, Tomašič in drugi vsi priljubljeni dramski igralci. V Mariboru je bila drama uprizorjena z velikim uspehom ter so želi igralci viharne ovacije. Upamo, da komad istotako tudi v Celju uspe. Drama je naštudirana tako, da jo bodo igrali brez suflerja in bo školjka na odru odstranjena. Opis in ocena igre v podlistku. Svetosavska beseda. Za koncert, ka- teri se vrši 26. t. m. v vdiki dvorani hotelu »Union«, se vrSijo velikanskc priprave in obeta biti ena najlcpSih prireditev v tej se- zoni in prava umetniška revija. No koncertu sodelujejo: simforu'Cni orkestcr mariborske vojaske godbe s 43 qodbeniki pod vodstvom g. kapelnika Ferd. Herzoga, operna puvka ga. Pav/a LovSe iz Ljubljane s sprenilievaujpm virtuozinje na klavirju ge. Mirce Sancin in violinskega virtuoza gosp. Karela Sancina s spremljevanjem orkestra. Na sporedu kon- certa pravoslavne cerkvene opstine so sle- deCi komponisti: Čajkovski, največji ruski roniantik, je pisal sonate, kvaitete, pesmi, sJml'oniie, simi:oniCne slike Mazepa, Fatutn, 1812, Capriccio italien i. dr., opere Evgen Onjegin, Pikova darna, balete Lobodjo jezero, Sčekuntik in mnogo drugih skladb. On je prvi, ki je pri Rusih zaCel izrabljali nelzčrpni zaklad narodne tneiodije. — Rimski- Korsakov je dal prve temelje ruski mo« derni, ki je tako blagodejno vplivala tudi na francosko glasbo — irnpresijonizern. Itna nebroj del ~ omenjamo najvažnejie: sim- fonlCne slike Svetli praznik, Seherezadst (tudi kot balet) i. dr. Glavni pomen Korsnkova je obogatitev instrurnentacije, obogatitev ritrna. Njegova potenca vpliva na vse sodobne ruske komponiste, tudi izven Rusije ima epigone. — Svendsen je novejSi romantik ter nima večjili kompozicij, ki bi prodrle. Pač pa je v maleni slogu dosegel znatne uspehe — sliCno kakor Grieg. — Wieniavski piie v'prvi vrsti za vijolino ter zna izrabitl vso briljantno silo tega instrumenta. — Dobronič je eden glaynih zastopnikov sodebne hrvatske moderne ter ima raznc pesmi in manjSe kla- virske skladbe, simfonijf in simfoniCne slike, komorno glasbo ter opero >Dubrovac:ki di- ptihon«. Tudi kot glasbeni kriiik se udejstvuje. — La jo vie nam je povečini znan iz pevske dvorane; samospevi in zbori. Večje njegovo delo je bilo lani prvič proizvnjano, t. j. psalm za zbor, tenor-solo in orkestcr. — ZačeteH koncerta je točno ob 9. uri. Prosi se si, občinstvo, da pride točno na koncert, ker med izvajanjem poedinih toCk se ne bo ni- kogar pustilo v dvorano. Po koncertu se vrSi pies v veliki dvorani. Za jedila in pijačo jq preskrbljeno po zmernih cenah. [ Vprašanje toalet pri svetosavskl prJredltvl. Po Celju se raznašajo vesti^ da bo svetosavska prireditev luksori- ozna, kar ne odgovarja resnici. Prire- ditev ima značaj koncerta in je obleka promenadna. Vzroki iiedo^tatkov na elektrlč- nem omrežju v Celju od 4. do 22 jani 1924. Ker je bilo tekom prošlega leta in zlasti zadnji čas z novimi priklopii- vami električno omrežje preobteženo, se je zgodilo, Cesar se je bilo že dellj časa bati, da je pregorel 4. tm. eden glavnih transformatorjev v Westenovi centrali. Ko so takoj transformator raz- drli in preiskali, so 2 gotovostjo m\- slili, da bo po popravüu transformator takoj deloval, če bi se vsled preveii- kega razgretja pokvarjeno olje nado* mestilo s svežim. Ko so reparacijska dela toliko napredovala, da se je trans- formator mogel s tokom preiskusitl, se je 8. tm. brzojavno naročilo potrebno olje (400 kg) pritvrdki »Transformator« v Ljubljani. Ker je veliko odvisno od kemične čistote in drugih lastnosti o!ja za transformatorje in povzročajo o!ja, ki se prodajajo pod tern imenom po- gosto v kratkem času uničenje trans- formatorja, se je obrnila Elektrarna nalašč na §pecialno tvrdko »Trans- formator« kct najbližji in najzanesli- vejSi kraj dobave. Dne 9. tm. je od- govorila tvrdKa na telefonično vpra- Sanje, da je olje brzovozno odposlala. Na ponovno telefonično vprašanje 11. tm. se je odgovorilo, da se olje danes odpoSlje. Osebna intervencija v Ljubljani 14. tm. je dognala, da tvrdka »Trans- formator« olja sploh ni hotela poslati, ker se jo je pri oddaji krajevnega omrežja prezrlo. Pripomniti je treba na ta izgovor, da ta tvrdka za preuredbo krajevnega omrežja sploh ni stavila nobene ponudbe. Dne 14. tm. se je brzojavno vpraSalo tvrdko Jugoslaven- ska Siemens d. d. v Zagrebu, če bi mogla olje takoj dobaviti in po ugod nem odgovori! se je isto 15. tm. brzo- vozno naročilo. Ker pa olje kljub vsem urgencam 19. tm. §e ni dospelo, se je kupiio, kot provizorična odpomoč, olje od tukajšnega skladiSča »Mare«, na- polnilo transformator in se ga pričelo od 19. tm. zvečer električnim potom prekuhavati. Ker je vsebovalo olje pre- cej vlage, se je moralo prekuhavanje do 22. tm. nadaljevati. Tozadevno se je storilo vse z največjo vestnostjo, da bi se te zlasti za obrtne obrate tako kvarne nedostatke na električnem toku odstranilo. Glasbena Matica v Celju priredi v nedeljo, 3. febr. ob pol 5. uri po- poldne v mali dvorani hotela »Union« v Celju koncert s sodelovanjem gg. dr. Aleksandra Rigo, baritonista kr. opere v Ljubljani in Janka Ravnika, profesorja konservatorija v Ljubljani. Vspored je zelo sanimiv in napi bo omofiočil sliSali umotvore na^ih glas- benih prvakov Lajovica, Ravnika, Škr- janca itd. Poleg tega bo pa na vspo- redu zastopana svetovna pevska lite- ratura, pri čemur se je g. dr. Ri.^o oziral predvsem na slovanske sklada- telje. G. dr. Rigo je s svojirna ljubljan skima koncertima dokazal, da je pevec prav odličnih kvaliiet Prof. Ravnik pa je znan ravno po svoji umetnosti spremljevanja in nam s svojo nežno diskretnostjo tudi v tern nudi nepri- čakovan umetniški užitek. Da se poset tega zanimivega kencerta omogoči tudi okoliškemu obiünstvu, se koncert vrši popoldan in se bodo okoličani lahko vrnili z večernimi vlaki domov. NatanČnejŠi podatki 0 koncertu bodo razvidni iz lepakov. Rudni süstanki Čianstva JDS v Celju se vršijo odslej vsak pondeljek in vsak četrtek ob osmih zvečer v rudeči sobi Narodnega doma. Ker so v razpravi važne politične innacionalne zadeve opozarja predsedstvo vse član- stvo, da se sestankov redno in v ve- likem številu udeležuje. Za člane od- bora in strankine zastopnike v občin- skem svetu celjskem je udeležba cb- vezna. Sokolsko društvo v Celju ima nocoj, v sredo, dne 23. januarja ob pol 8. urü zvečer v mali dvorani Na- rodnega doma redni občni zbor. Orjuna v Celju. Na občnem zboru v soboto 19. tm. je bil dosedanji pred- sednik g. Tripalo vsled njegovega ne- kvalificiranega nastopa od delegata oblastnega odbora »Orjune« iz Ljub- ljane odstavljen. To registriramo z ozirom na notico v »Narodnem Dnev- niku« z dne 23. tm. Orjuna v Ceiju razglaša, da bode v soboto, dne 26. januarja od 6. do 7. ure zvečer posloval v sobi organi- zacije v Narodnem dornu blagajnik in pobiral članarino od članov, ki iste za leto 1923 še niso poravnali. Bratje in sestre, ki so s članarino na dolgu, naj prinesejo s seboj legttimacijo. Kclor članarino ne bode poravnal, na občriesn zboru ne bode imel pravico glaso- vanja. Ponovnl občui 7.bor Organiza- clje jugoslovansKih naajonalistov v Celju, se vrši v pondeljek, dne 28. tm. ob 8. uri zvečer v mali dvorani Na- rodnega doma. Srnrtna kosa. V Celju je umrla gdč. Ana Staudinger po dolgi in mučrii bolezni v 89. letu starosti. Pogreb se vrši 24. tm. ob pol 4. uri popoldan iz hiSe žalosti Vodnikova ulica 10 na okoliško pokopaliSče. Mir in pokoj njeni dušil Cercle francals. Prekinjeni fran- coski pouk se zopet prične v petek, 25. tm. Brezplačno lečenje drž. narne- ščencev v bolnlcah. Na podlagi ne- kega člena službene pragmatike, ki je stopila v veljavo 1. sept. 1923, pristoja drž. nameščencem vseh kaiegorij in njih rodbinam pravo na brezplačno lečenje v državnih bolnicah. Mišljeno pri tern ni ambulantno brezplačno le- čenje v bolnicah, ker tey,a sploh ni, pač pa brezplačna oskrba v najnižjem t. j. v tretjem razredu. Tozadevno pri- hajajo na nas razna vDrašanja in pri- tožbe, če§, da uprave bolnic ne upo- števajo te bonitete, ki pripada dr2. nameščencem po službeni pragmatiki. Po na§ih informacijah, ki smo jih pre- jeli na pristojnem mestu, moramo spo- ročiti, da državnim nameščencem v naših bolnicah te bonitete za enkrat Žal ne pripadajo po določbi viäjih sa- nitetnih oblastnij, in mora torej drž. nameščenec v I. ali II. razredu v bol- nici celotno oskrbnino brezpogojno v vsakem slučaju plačati sam, v III. raz- redu pa se mu more v slučaju doka- zane plačila nezmožnosti oskrbnina na podlagi proSnje na Zdravstveni odsek v Ljubljani od istega znižati ali ce- lotno odpisati. To v informacijo vsern interesiranim in prizadetim. Razglas. Z današnjim dnevom se razveljavijo s tuk. razglasom zdne 5. I. 1.1. odrejene omejitve oddaje električ- nega toka in stopijo v veljavo le 5e sledeče omejitve: 1. Včasu od 16. do 22. ure je prepovedana uporaba elek- triČnega toka za likalnike, samovarje in druge električne aparate. 2. Prepove- dana je razsvetljava izložb in stopnišč. 3. V dopoldanskih urah od 8. do 12. smejo obratovati le motorji na mestnem ozemlju. 4. V popoldanskih urah od 12'15 ure do 16. ure smejo obratovati le motorji izven mestnega ozemlja. 5. V času od 16. do 22. ure je vsak o brat z motorji v mestu in okolici stro- go prepovedan. 6. Motorji, kateri so pred 4. prosincem 1.1. srneli obratovati samo od 22. do 7. ure, imajo tudi se- daj pravico obratovati samo v tern času. 7. Po.^estnikorr* motorjev, ki želijo de- lati od 22. do 7. ure daje mestna elek- trarna na podlagi proSnje in po raz- položljivosti elektrlčnega toka dovolje- nje za obratovanje v navedenem času. Goinje odredbe se ukinejo, čirn prispejo novi transformatorji, katerih dospetek pričakuje mestna občina najkasneje v 10 dnevih. Mestni magistrat celjski, dne 22. jail. 1924. Športnl klub C^lje je imel svoj IV. redni občni zbor v torek 22. tm. v gostilni na Škarpi ob lepi udeležbi članstva in prijateljtv siovenskega Sportnega življenja. Zborovanje je vodil predsednik g. dr. Zoran Jošt. Raz- pravljale so se važne zadeve tičoče se bodočega delovanja kluba. Obširno po- ročilo prinesemo v prihodnii Stevilki. Taksa za sprlčevala. Za spriče- vala v Ijudskih Šolah in nižjih razredih srednjih Sol je določena taksa 5 Din, v vij5jih razredih 10 Din. Nesreča s patrono. Na Liscah pri Celju stanuje v vili ge. Vanič lesni trgovec Dobnik, ki ima šest otrok. V soboto popoldne so bili otroci brez nadzorstva dorna. Okrog 14. ure se začuje iz stanovanja detonacija, ki je alarmirala sosede. Slučajno mimoidoči mestni vrtnar je udrl skozi okno v stanovanje in našel otroke v dimu in plamenu. Otroci so se najbrže igrali s patrono ali kako drugo eksplozivno snovjo. Stariši, pazite na otroke in skrivajte pred njimi nevarne predmete. Tatvina pri Rakuschu. Pri tvrdki Rakusch so iz skladišča in trgovineže dve leti izginjale manjše stvari, ne da bi se moglo ugotoviti krivca. Te dni pa je poiicija izsledila tatu v osebi trgovskega pomočnika Franca Hriber- šeka, ki je prodajal ukradene reči ko- vaJžkemu pomočniku Jos. Velurtšeku. Pod ključem je tudi kovač Mat. Vu- kovnik, ki je kupil razno kovaškooro- dje od Velunšeka. Vukovnik trdi, dani vedel, da so bile od VelunSeka kupljene reči ukradene. Tvrdka Rakusch ima 4000 Din škode. Veliko senzacljo je vzbudila po celem Mariboru vest, da je Götzova dvorana zopet izročena društvom na razpolago. Zato se vrSi že 1. svečana ob 8. uri planinski pies, ki bo letos gotovo najbolj obiskan, ker so odpadli trgovski, umetniški in pies požarne brambe. Vrše se že mrzlične priprave, tako da bode prišlo na svoj račun ne le mlado, ne le planinci, temvef tudi oni, ki so letos prikrajšani za god imenovane prireditve. Kot posebnost planinskega plesa pa bo neprisiljenost in pravo planinsko razpoloženje, ki vlada vedno na planinskih plesih. Baje se pripravlja tudi marsikako presene- čenje. Mariborčani računajo tudi na obilen poset svojih stalnih in dragih gostov Mariborske koče — Celjanov. Podružnica S. P. D. v Mariboru. S tečajem za prlkrojevanje dam- skih oblek je pričel g. Iv. Bizjak v pondeljek 21. tm. Tečaj bo trajal en mesec. Prostor, kjer se vrSi pouk je moderno lično urejen, stene belo po- beljene, klopi pripravne, tako da je obiskovalkam v tern pogledu dana naj- lepSa priložnost, da se lahko izobra- žujejo v tern za dame tako koristnem pouku. DljaSka kuhlnja v Celju je pre- jela od gospe ing. Lileka, vladnega svetnika v Celju 200 Din na mesto iavnega obvestila o priliki smrti ma- tere in tašče ge. Franje PlaninSek v Ptuju. Naj bi posnemali ta način po- Častitve svojih dragih pokojnih tudi §e drugi prijatelji revne, učeče se mladine. Kino Gaberje je zopet pričelo s predstavami. V četrtek 24. in petek 25. tm. »Golijat Armstrong«, II. epoha. DopitL Petrovče. Antonov sejem je bil v primeri z minulimi povojnimi leti jako dobro obiskan. Razvila se ni samo jako živahna kupčija okoli številnih stojnic, kjer je bilo mnogo vsakovrstne robe na prodaj, trgovalo se je tudi na živinskem trgu prav pridno. Tujih ži- vinskih kupcev sicer ni bilo. Taki sejmi so tudi domačim trgovcem in gostilničarjem dobrodošli. Nadejamo s*» da bo i sejem na pustni torek, to je Štev. 10. »NOVA DOBAa Stran 3. 4. marca, tako dobro, če ne Se bolje obiskan. Plesna Sola na Vranskem. Za- četkom letošnje zimske sezije so si nadelt tukajšni krogi hvalevredno na- '°Ko, priučiti se in gojiti vse sedanje moderne plese, ki se tačasno gojijo po vseh večjh mestih, v pravem spoznanju, da zamore 2nanje teh plesov nuditi v estetičnem in družabno-kulturnem oziru res dosti lepega, pcd pogojem seveda, če se v poštev prihajajoče kretnje in gibi ne razumevajo in ne izrabljajo v napačnem smislu — pod tem pogojem bi gotovo tudi izostale marsikatere ostre kritike od strani raznih moralis- tov na račun teh modernih plesov. in tako se je potem, ko so se premagale nemale začetne ovire, osnovala na Vranskem organizirana plesna Sola, ki se je tekom teh kratkih zimskih me- secev priučila vsem modernim plesom pod prijaznim in marljivim vod- stvom plesnega učitelja g. prof. St. Jurka iz Celja. S ponosom lahko trdimo, da je Vransko malodane prvi kraj na de- *eli v Sloveniji, ki tozadevno ni hotel zaostati za napredujočo družabno kul- turo večjih mest. Kakor običajno, pri- redt tudi plesna Sola na Vranskem svoj zaključni plesrii venček in sicer dne 2. februarja 1.1. na Svečnico v vseh zgor- ni'h prostorih hotela Slovan. Vršil se bo pod pokroviteljstvom narodnih dam gdč. dr. Šerkove, Schauer- jeve in not. Presečnik-ove ter so se tozadevno va- bila, kojih odzivu so p. n. povabljenci prisrčno naprošeni, začela razpečavati. Rogaiec. Redni občni zbor »So- kola^ v Rog&tcu je se vrSil v soboto 12. tm. Zborovanja, ki je bilo zelo živahno, se je udeležil tudi delegat celjske župe podstarosta br. dr. M. HraSovec. Sta- rosta br. dr. Brabec pozdravi iskreno vse sestre in brate, posebno Se one iz oddaljenih Žetal in St. Jurja pod Do- natom ter Clane iz obrtnih slojev, ki s dočJe°^ttrfj,nostio dai° upanja na b0" Srtkl L° Ske de|avce. Brat načelnik ZČL Kirnik p°d»natančo sliko ° aelovanju v telovadnici, br. tajnik Zv. ^orosec o dosedanjem druStvenem de- 'ovaniu, br. Vodopivec o stanju blagaj- ne, izobraževalec br. Tone Stefanciosa paodelovanju na kulturnoprosvetnem polju. Pri volitvah je bil soglasno iz- voljen dosedanji odbor s starosto dr. Brabcem na čelu, ki zna kot vnet ro Jak TyrSev vlivati sokolskega ognja v bratska srca. Narodno gospodarsi vo HMELJ. XXXIX. poročilo Hmeljarskega dru- ätva o hmeljski kupčiji vobče. Žatec, Č. S.R., due 18.jan.1924. Ves teden je trajala živahna kup- čija; dnevno se je prodajalo 50—200 stotov, začetkom po 4UOO—41OO, po- zneje pa po 4100—4200 č K za 50 kg. Zaloga hmelja se je toliko skr- *'la, da se cene ne bodo znižaie tudi Pri mirnejSem razpoloženju. Živahno je bilo tudi povpraševanje po starem hmelju, kateri se je plačeva! Po 3300 (1922) in 2600 (1921) ČK za ^O kg. vesPlo n°nn Užice. V pogledu teritorijalne pii- stojnosti spadajo v deiokrog inSpektorja v Ljubljani vse sanitetne ustanove na ozemlju ljubljanske in manborske ODiasti. Dosedanje okrajne zdravstvene uprave ostanejo Se nadalje kot sestav- ns del» okrajnih uprav na sedežih okr. glavarstev, sef okrajne sanitetne uprave je kot sanitetni okrajni referent pri- delien okrajnemu glavarju. Šef oblastne sanitetne uprave je sanitetni referent velikega župana, za mariborsko oblast s sedežem v Mariboru, za Ijubljansko oblast s sedežem v Ljubijani. Vse bol- nice v Srbiji in črni gori, bolnice v Novem Sadu, Sarajevu, Tuzli, Mostaru, Dubrovniku, Sp)itu> Šibeniku, Osijeku, Pakracu, Zagrebu, Čakovcu, SuSaku, Ljubljani, Mariboru, Stenjevcu, vsa ko- pališča, vse socialno higijenske ustano- ve, vse ustanove za proučavanje in pobijanje nalezljivih bolezni spadajo v pristojnost ministrstva za narodno zdravje. Vse ostale bolnice v Sloveniji, kakor tudi hiralnice niso navedene v odloku ministerstva med onimi zavodi, ki spadajo v deiokrog in pristojncst ministrstva za narodno zdravje; pri nas bodo torej bolnice v Murski So- boti, Ptuju, Slovenjgradcu in Celju ter hiralnice v Ptuju in v Vojniku pripadle pod oblastno sanitetno upravo v Mari- boru, državna bode samo bolnica v Mariboru. Rojstnl dan dr. Turnerja. V ne- deljo je s'avil starosta mariborskih Slovencev g. dr. Pavel Turner svoj 83. rojstni dan. Želimo jubilantu Se mnogo let! V Ptuju so Nemci zma^all pri volitvah v cenilno komisijo. Ako bi se Slovenci malo bolj potrudili, bi prav lahko prekosili nemSko večino 40 glasov. Redukcija prl Zdravsivenem od- seku v Sloveniji jetedni izvrSena. Od- puščeni so, ozirorna upokojeni v Ijub- ljanski bolnici 1 uradriik, edini stiojnik, oba kurata, 1 nadstrežaj, 2 pomožna uradnika, 4 pazniki prisilne delavnice in vse strojepiske. Rcducirani in pen- zijonirani so nadalje upravitelji drž. bolnic v Mariboru, Brežicah, Slovenj- Gradcu, Ptuju, biralnice v Vojniku in prisilne delavnice v Ljubljana. Redukcija učiteljstva v Sloveniji. Minister prosvete je podpisal ukaz, s katerim se reducirajo v Sloveniji vsi kateheti, vse učiteljice ročnih del in vsi pomožni učitelji in pomožne učiteljice. Llkvidactja oddelka za kmeti)- stvo. Do 15. februarja mora biti raz- delitev kmetijskega oddelka na oba urada velikih županij v Ljubljani in Mariboru končana. Kot oblastni referent. v Ljubljani bo posloval dosedanji na- čelnik kmetijskega oddelka g. Sancin. V Mariboru pa je, kakor čujemo, do- ločen za oblastnega kmetijskega refe- renta g. Zidanšek. Iz državne službe. PremeSčen je upravnik V. razreda Fran Zinnauer iz Vojnika v Rečico na Paki. Vladni tajnik v Oornji Radgoni Fran Levičnik je po- klican v službovanje pri velikem žu panu mariborske oblasti v Mariboru. V obseg poslov državnega sveta v Beogradu spadajo razsodbe uprav- nih sodišč v Celju in Zagrebu; pred- meti ministrov za promet in za gradbe kakor tudi pritožbe zoper ukaze teh ministrov; administrativni sporiministra za finance, ki niso uvrščeni v 1. ali HI. skupino. Podružnica Protituberkulozne Iige se je ustanovila v Št. Jurju ob juž. ž. šentjurski podružnici je pristopilo že 200 članov. Ustanovil se je tudi odbor za podpiranje revnih šolarjev. Napaden plsmonoša. Pri vasi Črno- lica pri Št. Jurju ob juž.žcl. je napadel neznan ropar pisrnonoSo Ant. Kranjca >n mu iztrgal poštno torbo, v kateri je imel nekaj odrezkov plačanih poštnib nakaznic, 7 še ne izplačanih nakaznic, več poštnih znamk, 3000 K gotovinf, ročno svetilko in več pisem. Tatvlna na Železnlcl. Med vožnjo Sisek-Zidani most-Ljubljana je bilo iz tovornega vlaka St. 564 ukradeno 12 bal manufakturnega blaga v teži 156 kg. Tatvino so zapazili Sele v Ljubljani. Nova Italijanska nasiljstva. Idrij- ski in goriSki prefekt sta prepovedala delovanje slovenskim izobraževalnim druStvom, vsled česar se je prebivalstva polastilo ogorčenje. To je nov dokaz, kako pojmujejo italijanske oblasti pri- jateljstvo z Jugoslavijo. Lenin umrl. Dne 21. tm. je Lenin nenadoma umrl. Vladimir Iljič Uljanov s psevdonimom Lenin je bil rojen 10. aprila 1870 v Simbirsku. Z njegovo smrtjo je zadel najhujSi udarec delav- ske sloje sovjet&ke ur.ije, odkar so si delavci in kmetje izvojevali oblast. Lenin je bil mož železne volje, fana- tičnega prepričanja, velik revolucijonar. O vzroku smrti se Se ne ve. Bolehal je že dolgo časa na živcih. Lev Trocklj, o katerem so se zadnje dni raznesle vesti, da je izločen iz sovjetske vlade in aretiran, je ruski žid s pravim imenom Bronstein. Pod carističnim režimom je bil radi soeija- listične propagande pregnan v Sibirijo, odkoder je uSel in živel v inozemstvu. Ob izbruhu ruske revolueije se je vrnil na Rusko ter postal z Ljeninom vodja boljševizma. Kot/ec razprsve proti Paskljeviču. Dne 21. tm. se je sestal kazenski senat, da izreče sodbo nad morilcem Paski- jevičem. Dvorana je bila nabito polna občinstva. Predsednik senata dr. Vajic je Čital sodbo, s katero se Hrvoje Pa- skijevič obsoja na 10 let ječe. Obso- jenec mora plačati tudi ženi umorje- nega JeliČiča 25.000 Din, pogrebne stroSke 1500 Din in 11.000 Din nje zastopniku. Ženi umorjenega Kanajeta 25.000 Din ter obema otrokoma, vsa- kemu 25.000 Din, odSkodnino za oro- pani denar 75.000 Din in nje pravnemu zastopniku 11.000 Din. Dalje ima pla- čati sodno takso 3000 Din. Državni pravdnik je uvedel proti Paskijeviču kazensko postopanje radi obrekovanja, ker je dolžil Thierrija soudeležbe pri roparskem napadu. Iz »delovanja« hajduka Čaruge. Čaruga je izročen s svojimi pajdaši osijeSkemu preiskovalnemu sodniku. Zaprt je v celici z okovi na nogah. Iz ogromnega materijala posnemamo, da je imel več skrivaližč, poleg koče prosjaka Rupči(^a v Retkovcih, je bilp njegovo najzanesljivejSe skrivaliSče ko- ča preužitkarja UroSa Vojniča v Bra~ čevcih, katero je prenaredil Čaruga v trdniavico, tamkaj je imel tudi skla- dišče orožja, uniform in municije. Naj- zanesljivejSi njegov zaupnik je bil ci- gan Luka Orebenak. Ko so se začela množiti v okolici BraČevc tolovajstva, se je preselil Čaruga v Vinkovce in nastopal tamkaj kot vojni liferant Drez- gič. Dobavljal je iiivino za posadko, pri nakupovanju živirte pa je obenem motril, kje bi se dalo kaj izmakniti. PonoČi je koračil preko polj in gozdovja z repetirko v roki. Na ponočnih ses- tankih v gozdih so se pretresali na- črti, ki so se skoro vedno obnesli. Čarugo težijo najboij rop v Gunji, smrt orožniSkega narednika Tintorja in razbojnižki umor v Tompajevcih. V Gunii je s svojo tolpo obkolil po- noči hišo bogataša Pfaffa, pobral mu vso zlatnino ter peljal konečno Pfaffa k sosedu Sundiču, da mu posodi 100.000 Din. Tolovaji so pri Sundicu opazili blagajno in jo izpraznili ter vzeli Sundičevemu sinu iz 2epa 15.000 Din. Kot druga žrtev Čaruginega tolo- vajstva je umorjeni narednik Tintor. Čaruga je le dalj časa zasledoval Dra- gotina Nemedya, blagajnika tvrdke Neuschloss, ki se je vozil vsako soboto zvečer v Sume izplačev?.t delavce. Dne 16. julija 1. 1. je Čaruga Sei s svojimi tovariSi ter poloŽil preko proge indu- strijske železnice hrastovo bruno. Ko sta se pripeljala Nemedy in spremlja- joči ga orožniški narednik do nevar- nega kraja, je zapazil Nemedy oviro, Tintor se je nagnil, da bi odvalil bru- no s proge, kar zakliče Čaruga iz grmovja: »Stoj[« Istočasno pade pet strelov. Nemedy, zadet v roko, zbeži, Čaruga pa plane v drezino in pobere zavoj s 40.000 Din. Opazil je tudi Tin- torja, ležečega nezavestnega v jarku. Zjutraj so vaSčani naSli nedoižno žrtev mrtvo. Tretji svoj junaSki čin pa je pokazal Čaruga v Tompojevcih, kjer je ustrelil naSega rojaka nadgozdarja Pirkmayerja. Čaruga in njegova tolpa so doznali, da prejema Pirkmayer vsako soboto denar, s katerim izplačuje vsako nedeljo zjutraj delavce v gozdarskem uradu v Tompojevcih. Teden dni pred napadom se je sestala tolpa v RupČi- čevi koči v Retkovcih. Na določeno soboto zvečer pa se je odpravila tolpa, broječa 6 mož, raztreseno, da izvrSi svojo kruto namero. Čaruga sam pri- poveduje, da je planil s pajdaSem Pr- pičem v sobo, pozdravil z besedami: »Küss' die Hand!« ter s samokresom v roki zahteval denar. Pirkmayer je potegnil revolver, on pa je tudi izprožil, nakar je Pirkmayer padel ranjen na njega in ga tiSčal proti oknu. PajdaS Prpič je ob vratih pomeril na gospo in jo ranil. Železne blagajno pa ni bilo mogoče odnesti, ker je priSlo po cesti trop seljakov, ki so otvorili na roparje oster ogenj. Preko polja so zbežali roparji v goz- dove. Vsega skupaj obsega dosedanji protokol 24 zločinov, pri katerih je izgubilo življenje 11 žrtev. Doslej je zaprtih 12 glavnih pajdašev in 3 za- vezniki. ISčejo pa Še štiri pajdsSe, med njimi Prpica, ki je najboij nevaren. V peč Je padel kurilec beograj- skega gledaliSča Nikola Mačkič. Ko je nalagal premog v peč, ga je prijela božjast in revež je padel v odprtino peči na žareči prremog. Vsled silnega krika so prihiteli ljudje ter napol ožga- nega potegnili iz ognja. Vsled silnih opeklin je kmalu umrl, Prostovo'jno gasllno društvo v MarijaBistrfcKHrvatska) i5Če kapelnika, ki bi vodil godbo na pihala ter vodil tajniStvo. Plača 3--4OOO K, prosto stanovanje in kurjava. ProSnje je po- slati na zgornji naslov v roke načelnika JosipaMiloSiča, Marija Bistrica (Hrvat.). Železnlčarji na Angleškem stav- kajo. V protest proti Macdonaldu in njegovi politiki so angleSki strojevodje in kurjači stopili v stavko. Števuo stavkujočih se ceni na Sestdeset tišoč. Stavka železničarjev vpliva zelo rnučno na celo politično situacijo. Macdcnald je namreč pristal za znižanje želez- niSkih plač, katere so pa železničarji odklonili in začeli stavkati. DekHca načelnica vSomllcev. Za- grebSka policija je te dni izsledila dve vlomilski tolpi, ki sta sestojali iz sa- mih dečkov in deklic iz premožnih rodbin. Tem mladostnim vlomilcem je načeljevala mlada deklica. Slučaj Pas- kijevič In navedena zadnja odkritja nam podajajo žalostno sliko izprije- nosti sodobne mladine. Treba bo in- tenzivnega skupnega dela stariSev, Sole in oblasti» da se ta irprijenost v kali zatre in ne razpase ter tako okuži bodoči rod. Razbojniki okoli Ptuja V ptujski okolici se je pojavila neka razbojniSka tolpa, ki je po vzorcu Čaruge, že vpri- zorila tri roparske napade. Bitzu vasi ZamuSani so pretepli kovačevega sina Mundo in ga pustili na cesti ležati. V Torminu so oropali posestnika Hor- vata. Orožniki zasledujejo nevarno tolpo in so nekaj osumljencev že polovili. Tatvina clna. V Ljubljanski tovar- ni zvonov je zmanjkalo za 40.000 kron cina. Pod oknom je bilo opaziti veČ jam, ki so nastale na ta način, da je nekdo metal po noči skozi okno iz skladišča ein. Ugotovilo se le, da so izginili 4 veliki kosi cina, težki po 36 kg. Sum je padel na 24 letnega delavca Supana, ki je bil v tovarni zaposlen Sele nekaj mesecev, a se usodepolnega dne ni vrnil na delo. Policija je ugotovila, da je Supan prodal cin trgovcu Weissu na Sv. Petra cesti, isti pa tvrdki T. Korn. Supan je bil na neznan način opozorjen na pretečo nevarnost in po- beKiiil. Trgovca Weissa in nekaj poma- gačev pa je policija aretirala. Aretlrani opat. V Novem Sadu so aretirali opata Franja Fata ter je obtožen zaradi rušenja državnega ugle- da. SubotiSka policija je prejela krstni list, ki je imel madžarsko besedilo in madžarski kolek, podpisal pa ga je opat Franjo Fat. Državno pravdniStvo ga je zaslišalo in nato izpustilo iz za- pora. Odda se lepa soba solidnemu gospodu s 1. februarjem. Strossmayejeva ulica 1, II. nadstr., levo. Hiša enonadstropna, s trgovino, na Glavnem trgu, tik cerkve, na industrijskem kraju, se poceni proda. Naslov v upravi. 2-1 lice te dojiljo katera ima od 3 do 5 messcev starega otroka — za Celje. Naslov v upravi. 2 Ker zadnji izredni občni zbor ni bil sklepčen, sklicujem nov izredni občni zbor Obr-tne nakupovalne in gifoJajne zad uge, registrovane zadruge z omejeno zavezo, na torek 5. februarja 1924, v rudeči sobi Narodnega doma ob 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o stanju zadruge. 2. Likvidacija zadruge in volitev Iikvidatorjev. Opozarjam, da je glasom pravil ta občni zbor sklepčen ob vsakem Stevilu navzočih članov. IVAN REBEK, 1.1 predsednik, Stran 4. »NOVA DOBÄ« Štev. 10 Po prof. J. R. — V. I. Vladimir UuUh Hirci. Hlstorlvno ozadje. llirci so se zvall zagovorniki ideal- nega narodnega pokreta začetkom tri- desetih let 19. veka, katerim je bil cilj, da vse Jugoslovane v tern nevtralnem imenu kulturno, a v daljnih svojih po- sledicah tudi politično ujedini. Na čelu tega pokreta je stal v prvem pogledu Ljudovik Gaj in grof Janko Draskovic, oba prežeta s probujeno slovansko idejo, kakor se je bila razvila pri Če- hih pod utisom Šafarika in Kollara. Ker ta pokret ni mogel v vsem uspeti, ali vsaj v hrvatskem delu jugoslovan- skega naroda je prinesel kulturno ema- nicipacijo od Madžarov in Nerncev, ostavi! nam je skupni književni jezik (Hrvatom) štokavskega govora, edin- stveni pravopis in vso silo kultunrh ustanov: (čitalnice, Matico llirsko, Mu zej, narodno gledališče itd.), katerih plodove še danes uživamo. »liirci« so imeli pri svojem delu velike zapreke in velike protivnike tudi v ožji domo- vini, pri Madjarin v Pesti in pri av- stnjskih Nemcih na Dunaju. Domači protivniki, takozvani Madžaroni» so hoteli, da ostane vse pri starem, do- volili niso, da se trgajo vezi z Madžari, ker so se bali avstrijsko-nemškega centralizrriH in germanizacije, a ravno plemiči- posestniki so smatrali, da bodo v zvezl z madžarskim plemstvom lažje Sčitili svoje gospodarske interese pred novimi struiami, ki so prinesle soci- jalno pravdo, posebno pa ukinjenje kmetstva in rabotanja. »llirski pokret« je bil v niihovih očeh revolucijonaren in socijalen, zato so zahtevali proti njemu pomoč iz Pešte in iz Dunaja, in denuhcirali so »llirce«, kjer so le mogii. Madžari in domači madžaroni »unionisti« so dosegli pri cesarju Fer- dinandu II., da je I. 1843. prepovedal »ilin/ko« ime. Prepiri in pretepi med lliri in Madiari so se dogajali tako dolgo, dokler ni prišlo ob priliki re- stavracijskih volitev 29. julija 1843 na Markovem trgu v Zagrebu do straS- nega prelivanja krvi. Eksponent Mad- žarov in madž&ronov ban Haller je vodil volitve osebno, ker se je bal man festacij in demonstracij od strani Ilircev (v tem času so se zvali narod- njaki) radi nezakonitosti, ki jih je pred in med volitvami počel, je dal po ita- lijanskih vojakih zapreti ulice, ki so vodlle na Markov trg, a en oddelek je postavil pred bansko paiačo. Okoli sedme ure zvečer proglasi ban Haller zmago madžaroiiskega kandidata 2u- viča z 1289 glasovi, a poraz narod- njaka Lentolaja z 874 glasovi. Narodnjaki so bili radi nezako- nitosti in nasilja pri volitvah ogorčeni, a pravi upor je med njimi nastal, ko je nekdo iz neke hi§e na llirce ustrelil s puško in ranil reksga dijaka. Ljud- stvo je jelo metati kamen je v okna dotične hi5e, ban Haller pa je dal streljati na llirce iz vseh strani. Ubita sta bila 2 advokata, 2 dijaka, 4 piemiči in 5 meščaov, a ranjenih je bilo 27 Ilircev, Mirko Bogovič med njimi težko. To so žrtve, ki jih je narod na najsvečanejši nač n ohranil najprej na Jurjevskem pokopališču, a jih pozneje prenesel na današnje zagrebško poko- pališče Mirogoj, kjer še danes nad skupnim grobom drema lev. Vsebina drame: I. dejanjtt: Na posestvu svojega brata Aurela sedi v svoji sobi Imbro. sluSajoč na Sveti večer zvoke seljačke pssrni, ki ga zdriimijo. K njemu pride nečakiuja Sidonija, kateri pripoveduje svoje spo- mine iz Pariza, ogrevajoč jo z novimi idejami. Pride njegov brat Aurel in mu najavi klerika (bogo&lovca) Radoslava, kateremu je bil on (imbro) dobrotnik in zaščitnik. Imbro se jezi, ker je od- 5el Radoslav v semenišče in to na Aurelovo prigovarjanje, tudi radi ma- terijelnih ra/logov. Ore mil na roko in uveri Radoslava, naj si izbere drugi poklic, kjer bo mogel svobodnejše de- lati. Radoslav se po kratkem kolebanju odloči za pravo, čeprav je to proti volji drugega dobrotnika — Aurela — ali ne Aurelije, ki ga tajno iskreno Ijubi. II. dejanje. Ljubavna idila med Radoslavom in Sidomjo. Zaijubljeni par zna, kake zapreke so njima na potu. Posebno Aurel je protiven Radoslavu, od tedaj, ko je zapustil semenižče, toda Sidonija in Aurel ra<"unata na pomoč lmbra. Ravno iz Imrovih U3t sta izvedela, da je oče Aurel srdit na Radoslava, ker je Stl med deželane korteširat (propa- girat) za Lentolaja proti madžarom, posebno pa' ker je bil v Mariji Bistrici skupno z Gajem in Lentolajem. Aurel pride in obsoja Radoslavovo delo in zahteva, naj to opusti, toda zaman. Aurel požene Radoslava iz svoie h'Se ter mu odreče podporo, ali omladinca ščiti Imbro in mu nudi svojo pomoč. Med brati pride do prepira pri katerem je Sidomira mr.ti na strani hčerke, torej za Radoslava. Imbro odide z Radosla- vom v Zagreb, a Aurel zakriüi razjar- jen : »Tu mi Lajos Oaj ne bo y.astru- pljeval kmetov I* A imbro mu ironično vrne: »Tö ste že vi opravili!« 111. dejanje. Vsi Boličevi so v svoji hiši na Markovem trgu v Zagrebu, ter od tarn sledijo tok volitvam — Aurel z sim- pstijo na strani Madjarov, Imbro na- prednjakov. V sobo prihiti Radoslav prepaden in bled, javljajoč Imbru — poraz naprednjakov. Radoslav: »Kaj početi?« Imbro: »Silo vrniti za silo.« Sidonija tolaži Radosiava, a on se vrne na Markov trg. Čuje se strel, krik in vik doseže vrhunec. Streljanje vojakov. Sidonija obupna hoče k Aureliji, a oče ji zastavi pot, uvidi pa kako njegova hči Ijubi Radoslava! V tem hipu pri- ne-ejo dijaki Radoslava — mrtvega. Sidonija divje besno krikne in pade v nezavest na truplo na tleh ležečega. »Mitev — mrtev!« — Aurel se solznih očij obrne In ranjen v du5o hoče sam na Matkov trg — v smrt ali Imbro mu de: »Ostani, mi smo mrtvi, a oni (Radoslav in ostale žrtve) živijo in vsi oni, ki jim slodel« Drama Uirci je polna rodoljubne tedencije, v jedru proraČunska in upor- na, pisana v burnem letu 1912. Vladimir Lunaček je bil rojen v Vinkovcih 1873. leta, ter je po pokli- cu publicist, novinar in literarni kritik. »llirci« se uprizore v petek za ab. B. Telefon Štev. 75 In 76 Podaružaiica Ljubljanske kredifne banke Y Celjy Delnlškaglavnlca in rczcrvc priblizno Gföil'tti'S'faä V LiUb9jjSBll DelniSka glavnica in rczcrvc prlbližno Din 45,000.000— * * Din 45.000.000'— Ustanovljena leta 1900 Podpužnioe Brežlce, čmotnelj» Gorica, firanj, Maribor, Metkovič, Novl Sad, Ptu|f Sarajevo, Spill, Tr«t* Spreiema Vloge na RnÜZice iil iekOČI ffi^ Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun proi& ugodnemu obrestovanfu &*%$% valut in dovoljuje v^^aiovTSlii© Kredite« f>pociLijLt si?5 ©c.It «a diLs&cfc^rino ^».sb^g^iao io^iJo. Otvarja aüreditive an flzd^ja kreütna p!sma za iu-torn Ssiazemsftvo. Poštnlčekrač. 10.598 Raznc vestL Napad na vlak. Iz Neaplja poro- čajo, da so na progi Caserte—Benevent napadli maskirani roparii tovorni vlak, en del je z revolverji stražil osobje, drugi pa je izropal vlak in ga potem pustil dalje voziti. Karabinerji in oro- žnikt zasledujejo hudodelce ter se jim je posrečilo prijeti dva, ki sta izdala skrivališče ostalih. Neitavadna smrt. V Mariboru se je ustrelil v petek v inženjerski podo- ficirski Soli neki narednik. Vlegel se je v posteljo nastavil pod brado puško, ter jo sproZilz nitjo navezano na palec noge. Smrtna kosa. V petek je umrla v Mariboru po težki boiezni 19 letna Danica, hčerka odvetnika dr. Ferdo Müllerja. Pokojnica i'e bila kot Koroš- ka rojakinja zelo priljubljena radi svoje narodne zavesti. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Simnic. Izdaja in tiska: Zvczna Uskarna v Cclju. ProtSa ses konj, bosanske pasme, lahek koleselj, en plato voz, ena lepa prsna oprema, ena komat oprema, ena slamorcznica, en kompleten štedilnik s pečnicami Valvazor, prva izdaja, original. Ogleda in vpraša se v nedeljo in pondeljek pri Dragotinu Herzog, posestniku, Čret St. 48 pri Celju. 2—1 jjPozop. Poäof. 9&be sc zo;ct redeo sv'cze breuo%, Haterc j« oViral cUHtrifm lol Priporoča se cenj. odjemalcem Viktor Zany Novorojenčch se od la boljSi obitelji v oskr- bo. Ponudbe ie poslati na gostil- no Svetel, Oaberje, Celje. 3—2 P^cda se travnik in rjiva 20 minut od Celja, v izmeri 3 in pol orala. Naslov v uredništvu. 1 Trg. učenec so appojm® v trgovino z mešanim blagom Ivan Vidmar v Brežicah. 2—1 Ova MZQfsIa pomočnila zanesljiva za izdelavo boljšega pchiStva se takoj sprejmeta Ignac Toplak strojno mizarstvo C:8Je B<*eg Ewa težka pRtana svinja in dve spomladanski »atprod^j. Vila JoLt, Ljubljanctka cesto, Celje. 2—1 Radi pomanjkanja prostora se proda razno pohištvo Ljubljanska cesta 25, 1. nadstr, levo. «[HBHaiBuniBaB(EBniiiaDBBiaii"BiiiiiDiia»oiiiiieaiiiiinaBDaaBDeBBiaDaaiHaBHiiiBBaiiH»BB Rodbina notar Detiček naznanja tužno vest, da je njena sestra, svakinja in teta, gospodična Ana Staudinger dne 22. januarja ob 3/48. uri zjutraj po dolgi in mučni boiezni, previdena s svetimi zakramenti, v 89. letu starosci mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši 24. tm. ob V24. uri popoldan iz hiSe žalosti Vodnikova ul. 10, na okoliSko polcopalisce, kjer se polcži v rodbinsko grobnico. Sv. maša zadušnica se bode brala dne 25. tm. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi v Celju. CELJE, dne 22. januarja 1924. Brez posebnega obvestila. 9mnx*mnmuinma3ixnaamnBaaan**mmmmmmvnxvaammumxv*i\»K<*mnnn*«xn*xaax*m*Km*aKmauz*®n*an**]