DELEGATSKA VPRAŠANJA IN POBUDE
DELEGATSKO VPRAŠANJE
Danilo Jurca, delegat KS Moste-Selo je na seji zbora KS SO Lj. Mo-ste-Polje dne 27. marca posredoval naslednje pisno vprašanje:
»Prilagam najprej pisno vprašanje
-   pobudo naše občanke - volilke Mojce Dolinar z dne 13. 3. 1991 - na-našajo se na nerazumno zavlačevanje sanacije TE-TO Ljubljana Moste:
V časopisu Delo sem v mesecu fe-bruarju 1991 prebrala, da je v mestu Ljubljana padel predlog za namensko zb'rana sredstva za sanacijo Toplarne v Mostah, da se porabijo za kakšen drug namen. ker baje ni izdelane do-kumentacije (potrebne) za začetek sa-nacije. Zdi se mi nemogoče, da teh načrtov ni, saj se bomo morali vsi spomniti, da bi morali biti že zdavnaj pripravljeni in verjetno tudi so, ven-dar so bili zastareli, pa bi jih bilo potrebno novelirati. Poleg tega pa, če bi šli na plinifikacijo, so načrti ver-jetno lahko hitro pripravljeni. Kdo je v Ljubljani odgovoren za to, da načrti niso pripravljeni, če je to res, bi bilo treba nemudoma ugotoviti. Prav tako se mi zdi skrajno nemogoč predlog, da se sredstva porabljajo drugače, kot smo se oz. se dogovarjamo. Menim, da sploh ne moremo več odlašati s sa-nacijo zraka v Ljubljani, saj se le ma-lokdo zaveda, v kakšnem okolju živi v neposredni okolici Toplarae v Mo-stah. Pa naj se kar javno objavijo podatki o zastrupitvi zraka v premeru kakšnega kilometra okrog Toplarne (radioaktivnost!) poleg toliko ton pe-pela v zrak vsak dan od oktobra me-seca pa vse do konca marca. Nehajmo dajati ven samo parole, kako bomo kaj storili, začnimo s konkretnimi de-janji in predlogi in zahtevami in to je že ena od njih.
Sam pa s tem v zvezi konkretno sprašujem:
Predlog dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev za financiranje javne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1991 - v 6. členu predvideva za programe gospodarske infrastrukture - za energetiko skupaj 50.000.000,00 din. Iz »prilog« k temu 6. členu dogovora pa je za področje energetike razvidno v tretji alinei zrie-sek 24.328.000,00 din (kot posamična postavka največja!) prav za... »sana-cijo TE-TO Lj. - kar naj bi (če ni vse skupaj le neresno »farbanje« volilcev
-  davkoplačevalcev) le zagotavljalo nekaj izboljšav - na kar je kot zgoraj rečeno   podvomila   občanka   Mojca Dolinar. Kaj bo v letu 1991 v TE-TO
Ljubljana  Moste konkretno nareje-nega za znesek 24.328.000,00 din?«
DELEGATSKA POBUDA
Na 9. seji zbora združenega dela SO Lj. Moste-Polje dne 27. 2. 1991 je Silvo Barle podal naslednjo delegat-sko pobudo:
»Poenostavi naj se postopek cari-njenja tistega blaga, ki je nujno po-trebno za normalen potek proizvod-nje v industriji in obrti. To blago naj se ocarini brez carinske deklaracije takoj pri prehodu meje. Tu mislim predvsem na rezervne dele, katerih uvoza ni možno načrtovati vnaprej. Osnova naj ne bi presegla vrednosti 1000 DEM. Carinik naj bi zahteval od uvoznika potrdilo režima (LB-KV) in račun za rezervni del ali stroj. za kate-rega se uvaža. Na računu o plačilu carine naj napiše, za kaj je bila carina plačana.«
Odgovor:
»Strinjamo se s predlogom, da bi bilo koristno še v večji meri poenosta-viti postopek carinjenja blaga, ki je nujno potrebno za normalen potek proizvodnje v industriji in obrti. Delno je bila ta poenostavitev že re-šena z dopolnitvijo carinskega zakona v členih 254. in 256. (Ur. list SFRJ št. 10/76... 21/90) ter z dopolnitvijo od-loka o pogojih in načinu carinjenja blaga, za katero ni bila predložena dokumentacija in o primerih, v kate-rih se ne predloži carinska deklaracija (Ur. list SFRJ št. 35/76, 41/79. 18/81, 18/82, 65/85 in 87/89). S tem odlokom je namreč dana možnost, da podjetja lahko uvozijo surovine, repromate-rial, dele za tekoče vzdrževanje in potrošni material, ki je nujen za pro-ces proizvodnje brez dokumentacije z izjavo, da bodo predložili uvozno carinsko deklaracijo v roku 30 dni od dneva, kp so prevzeli blago s carinar-nice (9. podtočka 1. točke odloka).
Glede na to, da so carinski delavci na meji že sedaj bistveno preobreme-njeni in da carinska služba na tneji tehnično ni usposobljena za izvajanje carinskih postopkov, ne podpiramo pobude, da bi bilo mogoče carinski postopek za podjetja in obrtnike opraviti na meji, pač pa menimo, da bi bilo koristno predlagati dopolnitev zgoraj navedenega odloka v tem smi-slu, da možnost »carinjenja na izjavo« velja tudi za obrtnike.
Sekretar GZS
za ekonomske odnose s tujino JOSIP ŠKOBERNE