Poštnina plačana v gotovini. 106. V Ljubljani, dne 26. novembra 1925. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Letnik VIL URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. Vsebina: Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». 355. Razpis o izdajanju šolskih potrdil in izpričeval. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti, med njimi: 356. Razglas o zglaševalnih predpisih za območje policijskega komisariata v Mariboru. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. k „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. Številka 264 z dne 17. novembra 1925.: Odlok ministra pravde z dne 2. novembra 1925.: V trajno stanje pokoja je postavljen po členu 141. uradniškega zakona Ivan .1 a r c, pristav v 4. skupini [I. kategorije pomožnih uradov oddelka K pri stolu sedmorice v Zagrebu. Odloki direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani: Premeščena sta po službeni potrebi poštna in telegrafska uradnika v 4. skupini II. kategorije Ivan Bregant od poštnega in telegrafskega urada na Bledu 1 k poštnemu in telegrafskemu uradu na Bledu 2 in Anton Kroflič iz Grobelnega v Celje. __Nadalje je premeščena po službeni potrebi poštna in telegrafska uradnica v 4. skupini IT. kategorije Frančiška Kastelic iz Št.Vida nad Ljubljano v Kranj. Številka 265 z dne 18. novembra 1925.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. novembra 1925.: Sprejeta je ostavka, ki jo je podal minister za prosveto, Velja V u k i ć e v i č. Ta minister je razrešen dolžnosti in postavljen na razpoloženje, 'za njegovega namestnika pa je postavljen Miša Trifunovič, minister za vere. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. novembra 1925.: Pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani je pomaknjen v 3. skupino I. kategorije Alojzij Gregorič, oblastni direktor te direkcije. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. novembra 1925.: Pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani je postavljen za inšpektorja v 5. skupini I. kategorije Zdravko Simonič, inspektor v isti skupini iste kategorije pri poštni hranilnici v Beograd®. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. novembra 1925.: Postavljena sta: za inšpektorja v 4. skupini I. kategorije pri generalni direkciji poštne hranilnice v Beogradu Andrija Kovačevič, inspektor v 5. skupini I. kategorije pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani; za inšpektorja v 5. skupini* L kategorije pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani Toma V r k 1 j a n, šef odseka v isti skupini iste kategorije pri direkciji pošte in telegrafa v Sarajevu (po službeni potrebi). Odlok ministra za pošto in telegraf z dne 14. avgusta 1925.: Pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani 1 j c postavljen za kondukterja v 2. skupini III. kategorije Fran Prah, poštni in telegrafski uradnik IV. razreda v p. Objava ministrstva za notranje posle z dne 11. novembra 1925.: V državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejet dosedanji avstrijski državljan Albin Konrad, postajni načelnik v Mislinju, skupno z ženo Katarino in hčerjo ▼iljemino. Objave ministrstva za notranje posle: Iz državljanske zveze kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven-«ev smejo izstopiti: j. «aradi sprejema avstrijskega državljanstva: I.) Roman Ob id, dijak v Itechbergu (Avstrija), roje* v 6mi in pristojen v Mežico; 2. ) Alojzija Krieg, zasebnica v Gradcu, rojena v Gradcu in pristojna v Radvanje; 3. ) Jernej Hace, tkalec v Neudauu (Avstrija, rojen v Kaplji vasi in pristojen k Sv. Pavlu pri Preboldu, skupno z ženo Marijo; 4. ) Elizabeta Kordiše h, usmiljenka v Gradcu, rojena v Nadolah, srez šmarski, in tja pristojna; 5. ) Alojzija Krajnc, usmiljenka v Gradcu, rojena na Paki in tja pristojna; 6. ) Fran Polak, železniški uslužbenec v Eggen-bergu pri Gradcu, rojen v Gradcu in pristojen v Zdole, srez. šmarski; 7. ) Marija G orni k, vdova v Gradcu, rojena pri Sv. Jederti pri Laškem in pristojna v Stanosko, srez mariborski, levi breg; 8. ) Avguštin Tkalec, uslužbenec univerze v Gradcu, rojen v Rogaševcih. srez murskosoboški, in tja pristojen; 9. ) dr. Viktor Wog, zdravnik v Gradcu, rojen v Celju in tja pristojen, skupno z ženo Katarino; 10. ) Bogomir H a. m m e r e r - C o n č, dijak v Gradcu, pristojen k Sv. Trojici pri Slatini, srez šmarski; 11. ) Jakob J e všin e k, delavce v Gössu pri Leobnu, rojen v Gradcu in pristojen v Dramlje, srez brežiški, skupno z ženo Ano in maloletno hčerko Ano; H. zaradi sprejema češkoslovaškega državljanstva: 12. ) Celestin M i s, uradnik v Pragi, rojen v Chru-dimu in pristojen v Ljubljano, skupno z ženo Ru-ženo in maloletno hčerko Ano; 13. ) Ana Friedrich, vdova v Teplicah-Šanovu, rojena v Toplicah - Šanovu in pristojna v Ptuj, skupno z maloletno hčerko Marijano; III. zaradi sprejema poljskega državljanstva: 14. ) Karel W a 11 a n d, zasebni uradnik v Porgbki (Poljska), rojen v Ločah, srez konjiški, in tja pristojen, skupno z ženo Matildo in dvema maloletnima hčerkama; IV. zaradi sprejema nemškega državljanstva: 15. ) Fran Jagodič, kovač v Miinchnu, rojen pri Sv. Magdaleni in pristojen v Zibiko, srez šmarski, sknpno z ženo Marijo; 16. ) Alojzij Martinec, kovač v Mtinchnu, rojen v Mariboru in tja pristojen, skupno z ženo Heleno in štirimi maloletnimi otroki; V. zaradi sprejema italijanskega državljanstva: 17. ) Terezija Vodušek, vdova v Trstu, rojena v Trstu in pristojna v Maribor. Številka 266 z dne 19. novembra 1925.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. oktobra 1925.: Na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani je pomaknjen v 3. skupino I. kategorije doktor Fran Bradač, docent iste fakultete. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. oktobra 1925.: Na univerzi v Ljubljani sta pomaknjena v 2. skupino I. kategorije dosedanja redna profesorja na isti univerzi: na medicinski fakulteti dr. Janez Plečnik in na bogoslovni fakulteti dr. Janez Zorč. Objave ministrstva za notranje posle: Iz državljanske zveze kraljevine, Srbov, Hrvatov in Slovencev smejo izstopiti: L zaradi sprejema avstrijskega državljanstva: 1. ) Marija Detela, vdova v Gradcu, rojena v Mariboru in pristojna v Ljubljano; 2. ) Frim Bukovšek, organist v Porečah (Pörtschach am See), rojen v Ločah, srez konjiški, in tja pristojen, skupno z ženo Matildo in dvema malolet-nima hčerkama; 3. ) Fran German c, čevljar v Grossdorfu (Avstrija), rojen v Gačniku in pristojen v Pesnički dvor, srez mariborski, levi breg, skupno z ženo Matildo in štirimi maloletnimi hčerkami; 4. ) Josip Lorber, trgovec v Badnu pri Dunaju, rojen v Jarenini in pristojen v Zgornji Šentjakobski dol, srez mariborski, levi breg, skupno z ženo Ano; 5. ) Ivan Potočnik, poslovodja tvornice v Rosenauu (Avstrija), rojen na Javorniku in pristojen v Guštanj, skupno z ženo Rozalijo; H. zaradi sprejema češkoslovaškega državljanstva: 6. ) Stanislav Kosec, kaplan v Jabloneu nad Niso, rojen v Glavatičevem in pristojen v Škofjo vas, srez celjski. Številka 267 z dne 20. novembra 1925.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. novembra 1925.: Za ministra za prosveto jo postavljen Stjepan Radič. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. novembra 1925.: V stanje pokoja je postavljen Nastas Petrovič, minister na, razpoloženju. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 27. oktobra 1925.: Na gimnazijo v Celju je premeščen na prošnjo Josip K a r d i n a r, profesor na realki v Ljubljani, uradnik v 4. skupini I. kategorije. Odlok ministrstva za gradbe z dne 16. oktobra 1925.: Inženjer Dragotin Gustinčič v Ljubljani sme izvrševati javno prakso v vsej kraljevini, specialno iz stroke kulturnega inženjerstva. Številka 268 z dne 21. novembra 1925.: Odlok ministra za pošto in telegraf z dne 1. oktobra 1925.: Odlok z dne 16. septembra 1925., s katerim je bila poštna in telegrafska uradnica v 4. skupini II. kategorije Mihaela Horvat premeščena iz Šoštanja v Bosensko Kostajnice, je razveljavljen. Odloka ministra za pošto in telegraf z dne 26ega in 29. oktobra 1925.: Premeščena sta: h glavni beograjski pošti Konrad D v o f ä k, poštni in telegrafski uradnik v 4. skupini H. kategorije pri Ul. terenski poštno-telegrafski sekciji v Ljubljani (po službeni potrebi); k poštnemu in telegrafskem« uradu v Mariboru 1 Ana P e č i r e r, poštna in telegrafska uradnica v 3. skupini H. kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v Ptuju (na prošnjo). Objave ministrstva za notranje posle: Iz državljanske zveze kraljevine Srbov, Hrvatov in (Slovencev smejo izstopiti: I. zaradi sprejema avstrijskega državljanstva: 1. ) Albert B o b n e r, kurjač pri Sv. Antonu (Avstrija), rojen v Kočevju in pristojen v Crmošnjice, skupno z ženo Marijo in dvema maloletnima otrokoma; 2. ) Ana Golež, posestnica v Klopinju (Avstrija), rojena pri Sv. Kancijanu (Avstrija) in pristojna k Sv. Vidu pri Grobelnem, skupno z dvema maloletnima sinoma; n. zaradi sprejema nemškega državljanstva: 3.) Anton Brotarič, delavec v Weissenhornu na Bavarskem, rojen v Weissenhornu in pristojen v Črnomelj, skupno z ženo Terezijo in maloletno hčerko Ano Marijo. Objava ministrstva za notranje posle z dne 21. oktobra 1925.: Hebrejski časopis «Mull 6s Jüvo» (Budimpešta) je v naši državi dovoljen. I Uredbe osrednje vlade. 355. Razpis o izdajanju šolskih potrdil in izpričeval.* Tako bivši kakor tudi sedanji učenci srednjih šol se obračajo vsak dan na uprave za duplikate potrdil in izpričeval. Ker je taksa za duplikate neznatna, učencem ni dosti do tega, da bi ohranili unikate; direktorji pa morajo tratiti čas, ko iščejo podatke o šolanju takih malomarnikov, katerim niso potrdila nikakršen drag spomin na šolo, tako da jih izlahka založe ali izgube. Da bi se ta naval na šolsko administracijo zatrl in da bi se preprečile eventualne zlorabe, je odločil gospod minister za prosveto z odlokom z dne 28. oktobra 1925., S N br. 24.805: Ölen 12. pravil o izdajanju šolskih potrdil in izpričeval se izpreminja tako. da se smejo izdajati odslej tudi duplikati potrdil in izpričeval samo z odobritvijo ministrstva za prosveto. Prosilec mora priložiti prošnji potrdilo, da je po zakonski poti v «Službenih Novinah» proglasil izgubljeni unikat za neveljavnega, ali pa potrdilo, da je izročil unikat uradu zaradi službe ali iz drugih vzrokov. Eno ali drugo se mora na duplikatu izpričevala zabeležiti v pripombi. Ta razpis ne velja za potrdila in izpričevala, izdana izza dne 1. januarja 1919. Iz ministrstva za prosveto, oddelka za srednješolski pouk, v Beogradu, dne 3. novembra 1925.; S N br. 24.805. Razglasi osrednje vlade. Natečaj za izdelavo idejnih skic za re-prezentacijski paviljon kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na razstavi v Filadelfiji.** Ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu razpisuje natečaj za izdelavo idejnih skic, po katerih naj se izvedejo podrobni načrti za gradnjo reprezentacijskega paviljona kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na mednarodni svetovni razstavi v Filadelfiji, Pa., Združene ameriške države. Člani ocenjevalnega sodišča so ti-le gospodje: 1. ) Ciril I v e k o v i č, profesor visoke tehnične šole v Zagrebu; namestnik: Petar B a j a 1 o v i č, profesor tehnične fakultete v Beogradu; 2. ) Branko Tanazovič, profesor tehnične fakultete v Beogradu; namestnik: Josip Bukovac, direktor srednje tehnične šole v Beogradu; 3. ) Josip Plečnik, profesor visoke tehnične šole v Ljubljani; namestnik: Josip Costapera-r i a, arhitekt v Ljubljani. 4. ) Dragutin M a s 1 a ć, inspektor ministrstva za gradbe; namestnik: Petar Gačič, inspektor ministrstva za gradbe. Seji ocenjevalnega sodišča bo predsedoval gospod minister za gradbe. Konkurirati smejo umetniki-arhitekti, državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na ravnem parkiranem terenu, poleg jezera, naj se zgradi prizemski paviljon v površini 250 do 300 m2. Poleg tega paviljona naj se zgradi naša kinematografska dvorana v površini 200 m2, po možnosti zvezana s paviljonom. Zunanjost paviljona in reprezentacijska dvorana v njem morata biti izdelani z narodnimi ornamentnimi motivi (po možnosti v slogu starih srbskih in hrvatskih zadužbin). * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 18. novembra 1925., št. 265. (LXVI. — 1925.) ** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 19. novembra 1925., št. 266. Kinematografska zgradba mora biti v harmoniji s paviljonom. Notranjščina paviljona mora biti urejena tako, da obseza en reprezentacijski prostor in pet manjših prostorov za razstavo, ki so v organski odprti zvezi z reprezentacijskim prostorom. Če je s slogom količkaj spojivo, naj se uporabi tudi del dekorativnega materiala z našega paviljona na pariški razstavi (vrata, kariatide itd.), ako se da prenesti v Ameriko. Za natečaj se morajo doposlati: talni načrt, načrt glavnega in stranskega pročelja, vzdolžni in povprečni prerez in perspektivni pogled, vso v merilu 1 : 100, vsak narisek na posebnem listu in podložen z lepenko. Načrti v več barvah so dovoljeni samo, če naj se izvede gradbeni objekt v večbarvnih ploskvah. Na vsakem narisku je treba označiti geslo, prav tako na zaprtem zavitku, v katerem mora biti konkurentovo ime, njega priimek in točni naslov. Natečajna dela se morajo izročiti do dne 1 0. d e-cembra 1 925. ob 12. uri v ministrstvu za trgovino in industrijo v Beogradu, Obiličev venac br. 3. Na omotu pošiljke mora biti oznaka: «Natečajno delo za Filadelfijo». Idejne skice se nagrade s tremi nagradami, in sicer: 1.) s 6090 Din, 2.) s 4000 Din in 3.) s 3000 Din. Na predlog ocenjevalnega sodišča sme ministrstvo za trgovino in industrijo odkupiti tudi nenagrajena dela, ki postanejo tako kakor nagrajena dela last ministrstva za trgovino in industrijo. Nagradč ali odkupijo se ona dela, ki jih bo nasvetovalo ocenjevalno sodišče. Nagrade in odkupnine se nakažejo 14 dni po odločbi ocenjevalnega sodišča, ki bo imelo svojo sejo najkesneje do dne 15. decembra 1925. •Na eni izmed izložb v Beogradu se razstavijo z zapiskom seje ocenjevalnega sodišča vsa natečajna dela. Ocenjevalno sodišče sme predlagati za izdelavo podrobnih načrtov tudi nenagrajeno idejne skice konkurentov, če bi bile primernejše. Nenagrajena in neodkupljena dela se morejo prevzeti proti reverzu najkesneje čez mesec dni po za-tvoritvi razstave. V tem roku pošlje ministrstvo za trgovino in in-I dustrijo nenagrajena, neodkupljena in neprevzeta ! dela konkurentom na označeni naslov, in sicer ob ! svojih stroških, a na njih odgovornost. Po tem roku ministrstvo za trgovino in industrijo ne bo jamčilo za dela. Dela, ki bi se zakesnila, se vzamejo pri oceni v poštev, če Konkurent pravočaspo naznani, da so bila o pravem času odposlana na naslov ministrstva za trgovino in industrijo. Za ta natečaj veljajo vsa pravila, obsežena v pravilniku «Udruženja inžinjera i arhitekata kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca», kolikor niso izpre-menjena v razpisu samem. Ocenjevalno sodišče se bo ravnalo pri oceni po tem pravilniku. Natančnejše informacije daje ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu. Iz ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu, dne 28. oktobra 1925.; št. 2037/1. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. L. br. 1289. Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne l.do dne 7. novembra 1925« : Srez Ostalih Na novo obolelih U N OJ O > Umrlih Ostalih v oskrbi Šen. — Brysipeias. Litija 1 • • 1 Ošpice. — Morbilli. Brežice . 1 1 Črnomelj • 3 . 3 Kočevje 90 20 70 • 40 Laško 2 . . 2 Litija 12 • 12 Dušljiri kašelj. — Pertussis. Črnomelj 1 1 Kastav 3 . 3 Kranj 2 2 Laško 1 . . 1 Ljubljana (okolica). 4 2 3 1 2 Ljubljana (mesto) . 2 1 • 3 Srez 1 o Na novo obolelih i Ozdra- velih j Umrlih j Ostalih i v oskrbi ! Skupina tifuznih bolezni. Brežice 1 1 Črnomelj i 1 Kamnik 3 3 Kranj 3 i 4 Krško 15 6 21 Laško 1 i Ljubljana (mesto) . 1 i Novo mesto . . . 1 3 4 Radovljica .... 2 1 i 2 Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebro- > spmalis epidemica. Krško • 1 1 • 1 • 1 'l Griža. — Dysenteria. Kranj 2 1 2 Laško i • 1 • 1 Radovljica .... i 1 Škrlatinka. — Scariatina. Kamnik 3 1 3 Kastav 3 i 1 3 Kranj 3 3 Krško 7 2 5 Laško 3 • 1 1 2 Ljubljana (okolica). i 1 Ljubljana (mesto) . 12 1 2 j 11 i Novo mesto . . . 2 4 • 1 • 6 Davica. — Diphteria st Croup. Brežice 2 2 4 Kastav 1 1 Kranj 1 i Krško , i 1 Ljubljana (okolica). i 1 Ljubljana (mesto) . 3 i i 3 Radovljica .... 2 • 2 ! V Ljubljani, dne 13. novembra 1925. Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r. U. br. 7325/3. Razpust društva. Društvo «Strassenbauverein» v Zdolah je razpuščeno, ker že več let ne deluje, ker nima niti članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. V Ljubljani, dne 14. novembra 1925. Za velikega župana ljubljanske oblasti: načelnik Kremenšek s. r. Vet. br. 1M4. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti z dne 20. novembra 1925. Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Š u s t a v e c. Logatec: Bloke (Lahovo 1 dvorec). Svinjska kuga. Brežice; Pišoče (Pišoče 6 dvorcev). Črnomelj: Loka (Čudno selo 3 dvorci, Svibnik 1 dvorec), Talčji vrh (Lokve 2 dvorca). Kastav: Kastav (Beliči 1 dv.). Krško: Škocijan (Brinove 1 dvorec), Tolče 6 dvorcev). Laško: Laško (Laško 1 dvorec). Novo mesto: Orehovica (Tolsti vrh 1 dvorec), Prečna (Dolenja Straža 1 dvorec). Svinjska rdečica. Kastav; Kastav (Rubeši 1 dvorec). Kočevje: Stari log (Stari log 1 dvorec). Kranj; Šenčur (Hote-maže 1 dvorec), Škofja Loka (Škofja Loka 1 dvorec), Preddvor (Breg 1 dvorec). Krško: Krško (Nemška gora 1 dvorec). Laško: Sv. Krištof (Sv. Jurij 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Dobrova (Šujica 1 dvorec), Št. Jošt (Št. Jošt i dvorec), Vrhnika (Blatna Brezovica, Verd in Vrhnika po 2 dvorca). Novo mesto: Dobrniče (Vrbovec 1 dvorec), Prečna (Gorenje Kamence 1 dvorec). V Ljubljani, dne 20. novembra 1925. Za velikega župana ljubljanske oblasti: načelnik Kremenšek s. r. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. 356. Razglas o zglaševalnih predpisih za območje policijskega komisariata v Mariboru. Na podstavi § 9. ministrskega ukaza z dne 15. februarja 1857., drž. zak. St. 58, predpisujem za območje policijskega komisariata v Mariboru te-le Zglaševalne predpise. § L Lastnik, oskrbnik, sekvester ali drugačni upravitelj hiše mora vsako stranko, ki se preseli v stanovanje, ne glede na to, ali ji je stanovanje prepuščeno brezplačno ali za plačo, v 24 urah, ko se stranka preseli v stanovanje, zglasiti pri policijskem komisariatu. Ista dolžnost je naložena imenovanim osebam tudi glede svoje osebe, če se same preselijo v svojo hišo ali pa v hišo, ki jo oskrbujejo. Ce najame stanovanje skupno več strank, se mora vsaka posamezna stranka zglasiti posebe. § 2. Kdorkoli prepusti del svojega stanovanja podnajemnikom ali (prenočovalcem ali sprejme sicer koga za plačo ali brezplačno k sebi, mora to v 24 urah po sprejemu naznaniti policijskemu komisariatu. Tukaj določena zglaševalna dolžnost se razteza tudi na sorodnike in na osebe, ki so si v svaštvu, dalje na otroke, ki jih ima kdo na hrani ali na reji, na domače učitelje, guvernante, bone, dojilje in posle vsake vrste, naposled na pomagače, trgovske in obrtniške pomočnike, vsakovrstne delavce, vajence in vajenke, kadar stanujejo pri svojem delodajalcu ali učnem gospodarju. § 3- Osebe moškega spola, ki so prekoračile 18. leto starosti, se morajo, tudi če so že obsežene v zgla-sitvi svojih roditeljev, zglasiti še posebe. § 4. Ce se stranka ali posamezna oseba, ki je zavezana zglaševalri dolžnosti, preseli iz svojega stanovanja ali iz svojega stanišča, mora oseba, ki ji je naložena zglasitev, izvršiti policijsko odglasitev v 24 urah. Pri tem je navesti, kam se je stranka ali oseba, ki se odglaša, preselila ali se misli preseliti. Vsakdo, ki ima najeto stanovanje ali stanišče, mora naznaniti stanodajalcu, še preden zapusti stanovanje ali stanišče, kraj svojega novega stanovanja. Ce izostane oseba iz svojega stanovanja ob takih okolnostih, da ni več pričakovati njenega povratka, se mora tudi to nemudoma naznaniti policijskemu komisariatu. § 5. Izpremembe v rodbinskem stanju stranke zaradi rojstva, ženitve, možitve ali smrti mora imetnik stanovanja v osmih dneh po nastopu dotičnega dogodka tudi zglasiti pri policijskem komisariatu. § 6. Pomagače, trgovske in obrtniške pomočnike, vsakovrstne delavce, vajence in vajenke, ki stanujejo zunaj policijskega okoliša, a so trajno zaposleni v obratovališčih ali delavnicah, ležečih v policijskem okolišu, morajo zglasiti njih delodajalci, učni gospodarji ali pooblaščeni namestniki v 24 urah po njih vstopu v delo ter jih v istem roku po njih izstopu iz dela odglasiti pri policijskem komisariatu. § 7. Za zglaševanje oseb, ki stanujejo v javnih ali zasebnih zavodih, veljajo vobče določila, navedena v §§ 1. do 6.; vendar pa morajo nezavisno od zgla-sitve, ki se je morebiti že izvršila od druge strani, v roku, ki je določen v § 1., policijski zglasiti ali odglasiti: a) predstojniki javnih in zasebnih vzgojevališč in konviktov tudi gojence, ki stanujejo v teh zavodih; b) predstojniki bolnic, porodiščnic, hiralnic, blaznic, ubožnih hiš, preskrbovalnic, zavetišč in zdravi-Ušč bolnike in oskrbovance, nastanjene v njih; c) predstojniki alumnatov, samostanov, duhovnih konventov vse osebe, stanujoče v njih; č) ravnatelji gledališč, cirkusov, nadalje imetniki razstavnic in enakih podjetij svoje člane in uslužbence. § 8. Gostilničarji, upravičeni za prenočevanje tujcev (hotelirji, imetniki penzionatov in prenočišč za tujce). morajo vse goste, ki se nastanijo pri njih, praviloma še isti dan, ko dospejo, vsekakor pa do 9. ure naslednjega dne zglasiti pri policijskem komisariatu ter jih prav tako po njih odhodu odglasiti. Kazen tega morajo imeti tujsko knjigo, parafirano po policijskem komisariatu, v katero se morajo novodospeli tujci takoj vpisati. Tujska knjiga mora biti pripravljena, da jo policijski organi vsak čas lahko vpogledajo. § 9- Zglasitvo, predpisane v tem razglasu, se morajo opraviti pismeno, in sicer na zglaševalnih formularjih (zglasilnicah, zglasilnih listkih), ki jih izda policijski komisariat. Zglasilnice morajo biti po vseh razpredelkih natanko izpolnjene in razločno popisane; podpisati jih mora oseba, ki se je dolžna zglasiti. Pri najemnikih stanovanj in pri podnajemnikih jih mora podpisati tudi stranka, ki se zglasi. Imena in priimke je treba docela izpisati; pisava priimkov se mora ujemati s pisavo v krstni knjigi ali v rojstni matici. Natančnejša določila o zglaševanju in odglašc-vanju izda policijski komisariat. § 10. Vsak najemnik stanovanja, stanišča in vsak prenočujoči tujec je dolžan, stanodajalcu ali gostilničarju, imetniku prenočišča navesti podatke, potrebne za zglasitev, in na njega zahtevo sam izpolniti zglasilnico. Ce bi se branil, mora stanodajalec to še pred potekom zglaševalnega roka naznaniti policijskemu komisariatu. § H- Imetnike prodajalnic (poslovalnic) mora hišni gospodar ali njih namestnik, ne glede na to, ali stanujejo v tisti hiši ali zunaj nje, tudi zglasiti ali odglasiti pri policijskem komisariatu v roku, ki je določen v § 1. Za poslovalnice v zmislu tega paragrafa se ne štejejo samo obrtna obratovališča, ampak tudi obra-tovališča prostih poklicev, kakor ordinacijski prostori zdravnikov, notarske in odvetniške pisarne itd. § 12. Poleg zglaševalne dolžnosti, ki jim je naložena v §§ 1. in 11., imajo hišni lastniki ali njih zastopniki še dolžnost, policijskemu komisariatu do dno 15. novembra vsakega lota, uporabljajo za to hišne pole in stanovanske zaznamke, ki jih izda to ob-lastvo, predložiti natančni imenik vseh oseb, ki stanujejo v hiši. Glavni najemniki stanovanja so dolžni, natanko izpolniti stanovanske zaznamke, ki se jim izroče v ta namen. Natančnejša določila, kako se popišejo ti zaznamki, izda policijski komisariat. § 13. Prestopke pričujočih zglaševalnih predpisov kaznuje, kolikor ne spadajo po kazenskem zakonu pred sodišča, po ministrskem ukazu z dne 2. aprila 1858., drž. zak. št. 51, policijski komisariat s 50 do 1000 Din ali z zaporom od 1 dne do 14 dni. § 14. Ta razglas stopi takoj v veljavo. Istočasno izgube moč vsi predpisi, ki mu nasprotujejo. Na vojaške osebe se uporablja ta razglas toliko, kolikor morajo njih stanodajalci na predpisani način zglasiti vojaške osebe, stanujoče zunaj vojaških stanovanj. V Mariboru, dne 16. novembra 1925.; U. br. 10.647/16. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmaier s. r. S. br. 3380/1. Razpis. Razpisujem mesto okrožnega zdravnika za Celjsko okolico s sedežem v Celju z letno plačo 2000 Din in pripadajočimi draginjskimi in rodbinskimi dokladami. Prošnje, pravimo kolkovane in opremljene s prilogami po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože do dne 1. januarja 192 6. pri velikem županu mariborske oblasti v Mariboru. V Mariboru, dne 18.novembra 1925. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmaier s. r. L. št. 1/42. Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 8. do dne 14. novembra 1925. Srez 1 Ostalih 1 Na novo j obolelih 4| o “ 1 Umrlih j Ostalih v oskrbi Skup Celje na tilu 4 znih bolezni. 4 Čakovec 1 • 1 Gornji grad.... 2 . 2 Konjice 6 . 6 Maribor levi breg. i , i Prevalje 2 . j 2 Prelog ! 2 2 Ptuj 1 3 i 2 Slovenjgradec. . . 1 ■ i Skupaj . 17 5 2 20 Griža. — Dvscntc Konjice 1 5 I 1 >ria. 3 3 Maribor, levi breg. 9 3 i 5 Ptuj 2 1 1 Skupaj . 16 1 7 i 9 I Skrla Celje tinka. 1 — Scar iatina. 1 Celje (mesto). . . 1 1 Čakovec 28 4 4 28 Dolnja Lendava. . 1 1 Maribor desni breg 2 2 . Maribor (mesto). . 6 , '} 6 Murska Sobota . . 1 . 1 Prelog 6 4 i 9 Ptuj 2 1 1 Slovenjgradec . . 1 1 Šmarje pri Jelšah . 1 1 Skupaj . 28 22 • i 49 Ošpice. - Maribor desni breg I 11 - Morb dli. 10 1 Maribor (mesto). . 3 1 , 2 Ptuj 1Ö 11 10 . U i Skupaj . 21 14 21 • 14 Davira. — Diphteria et Croup. Konjice 1 , 1 l.jutomer i 2 1 2 Maribor desni breg . 1 1 Maribor levi breg . i , , i ! Maribor (mesto). . 3 1 2 j Murska Sobota . . 1 4 1 4 1 1 Slovenjgradec. . . . 1 1 Šmarje pri Jelšah . 1 i Skupaj . 6 10 4 i 11 Š© Celje n. — Srjsipe 1 as. i Maribor (mesto). . 1 . i Šmarje pri Jelšah . 3 . . . 3 Skupaj . 3 2 . 2 3 Krževita odrevenelost. - - Tetanus. Maribor levi breg. 1 1 Ptuj i . • 1 Skupaj . i 1 2 Vranični prisad. — Anthrax. Čakovec i • • . 1 Skupaj . i 1 1 V Mariboru, dne 19. novembra 1925. Za velikega župana mariborske oblasti: sanitetni referent dr. Jurečko s. r. Vet. br. 915/56. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 21. novembra 1925. Opazka: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Garje konj. Celje: Sv. Rupert (Velike Grahovče 1 dvorec). Konjice: Vitanje (Vitanje 1 dvorec). Svinjska kuga. Celje: Braslovče (Orla vas 1 dvorec). Dolnja Lendava: Beltinci (Beltinci 19 dvorcev), Dobrovnik (Dobrovnik 17 dvorcev), Žitkovci (Žitkovci 1 dvorec). Maribor, desni breg: Pobrežje (Pobrežje 1 dvorec). Maribor, levi breg: Zgornji Duplek (Zgornji Duplek 2 dvorca), Lajtersberg (Košaki 3 dvorci, Lajtersberg 1 dvorec, Meljsk hrib 2 dvorca, Počehova 2 dvorca), Sv. Peter (Hrenca 1 dvorec, Vodole 3 dvorci), Vrtiče (Vrtiče 8 dvorcev). Ptuj, mesto: 1 dvorec. Svinjska rdečica. Celje: Višnja vas (Jankova. 1 dvorec). Ptuj: Gorenjski vrh (Gorenjski vrh 1 dvorec), Hajdina (Spodnja Hajdina 2 dvorca). Slovenjgradec: Gola-vabuka (Golavabuka 2 dvorca), Št. Tlj pod Taborom (Št. Ilj pod Taborom in Spodnje Dovže po 1 dvorec), Mislinje (Zgornji Dolič 2 dvorca, Mislinej 1 dvorec), Podgorje (Podgorje 1 dvorec), Slovenjgradec (Slovenjgradec 1 dvorec). V Mariboru, dne 21. novembra 1926. Za velikega župana mariborske oblasti: dr. Rajar s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev. Br. 219/26. 2001 3—3 Razglas o nabavi tiskovin. Tov. št. 3572/1. 2Ö46 3—1 Razpis. Tobačna tvornica v Ljubljani razpisuje na dan 2 8. decembra 192 5. ob 11. uri ofertno licitacijo za oddajo naslednjih odpadkov in slamnate ambalaže v enoletni zakup: Odpadki od konopcev.................... 1.500 kg, Odpadki od motvozov . . . Odpadki od jutnega platna . Odpadki od domačega platna Odpadki od trojnika . . . Odpadki od jutnih niti . . . od od od bole lepenke rjave lepenke mešanega papirja od tobačnih . 3.000 kg, . 5.000 kg, 500 kg, 300 kg. . 5.000 kg, . 9.000 kg, . 20.000 kg, . 30.000 kg, bal . . 5.000 kg. do 10. ure na Odpadki Odpadki Odpadki Slamnata ambalaža (Štorje) ........... Interesenti - tuzemci naj polože dan licitacije kavcijo v znesku 5 %, inozemci pa 10 % ponujene vsote pri blagajni tobačne tvornice v Ljubljani. Razpisani material kakor tudi specialni pogoji so na vpogled v ekonomatu tobačne tvornice Ljubljani. Iz pisarne tobačne tvornice v Ljubljani, dne 18. novembra 1925. Preds. 1173/4/25—1. Razpis. 3—1 cije, storjenega s tem, da je zahteval začetkom leta 1925. v Ptuju za steklenico radenske kislo vode 7 Din 50 p, za V« litra pa 75 p, torej za življensko potrebščino večjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni čisti dobiček. Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. navedenega zakona na 24 ur zapora in na 1000 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 6 dni zapora. Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek V., dne 1. novembra 1925. U V 808/25. 20645 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 19. novembra 1925., U V 808/25, da sta Jera Belšak, posestnica in gostilničarka v Vičavi, stara 36 let, in Marija E r b u s, gostilničarka v Spuhli, stara 40 let, krivi prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da nista imeli meseca avgusta 1925. v Vičavi, odnosno v Spuhli v svojih gostilniških prostorih, torej v obratovalnici, označenih cen posameznim predmetom tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl. Zaradi tega sta bili obsojeni po člepu 6. navedenega zakona vsaka na 24 ur domačega zapora in na 100 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen po 2 dni zapora. Na podstavi člena 94. zakona o državnem računovodstvu, po odredbi členov 86. do 98. zakona e državnem računovodstvu in na podstavi naredbe generalne direkcije posrednjih davkov z dne 21. oktobra 1925., št. 66.906, se bo vršila dne 18. decembra 192 5. v ekonomatu podpisane delegacije mi nistrstva financ v sobi št. 15 licitacija za nabavo 2,500.000 obrazcev tiskovin po finančnem in troša-rinskem pravilniku. Tiskovine morajo biti izdelane samo po državnem vzorcu, ki se dobiva pri ekonomatu delegacije ministrstva financ v Sarajevu in pri generalni direkciji posrednjih davkov v Beogradu. Kavcija, in sicer naših državljanov 5 %, ostalih pa 10 % ponujene vsote, se mora položiti izključno po predpisih člena 88. zakona o državnem računovodstvu najkesneje do 10. ure na dan, odrejen za licitacijo, pri ekonomatu v Sarajevu. V ponudbi je treba označiti ponujene cene v dinarski veljavi (v srebru) ter jih zapisati s številkami in besedami. Ponudba mora biti opremljena s kolkom za 100 dinarjev. Vsak dražitelj mora izročiti, ko vstopi v sobo za licitacijo, na dan objavljene licitacije predsedniku komisije reverz, izdan po blagajni ekonomata podpisane delegacije o položeni kavciji, in izpričevalo o svojih nabaviteljskih sposobnostih, naši državljani pa razen tega potrdilo o tem, da so prijavili svoj obrt davčnim oblastvom in plačali davek za tekoče trimesečje. Ponudbe naj se predlože na dan licitacije, dne 18. decembra 1925., (do 11. ure) v zaprtem in zapečatenem zavitku na naslov: «Ekonomat delegacije ministrstva financ v Sarajevu. Ponudba za tiskovine ponudnika N. N.». Ponudbe, ki prispejo po odrejenem roku, in brzojavne ponudbe se ne bodo vpoštevale. Ponudba, poslana po pošti, se vzame v poštev samo, če dražitelj v njej izrečno izjavi, da so mu vsi predpisani licitacijski pogoji znani in da pristaja nanje. Pismeni pogoji, po katerih se mora izvršiti licitacija, in vzorec se lahko vpogledajo vsak dan med uradnimi urami v ekonomatu v Sarajevu (soba št. 15), pismeni pogoji pa razen tega (med uradnimi urami) tudi še pri generalni direkciji posrednjih davkov ministrstva za finance v Beogradu (soba št. 46). Ekonomat delegacije ministrstva financ v Sarajevu, dne 10. novembra 1925. Tov. št. 194/5. 2028 3—3 Razglas. Tobačna tvornica v Ljubljani razpisuje na dan 18. decembra 192 5. ob enajstih ponovno ustno licitacijo za prodajo 6800 kartonov z lesenimi okviri v velikosti 45-5 X 78 cm. To blago je na vpogled v ekonomatu tobačne tvornice v Ljubljani, kjer se dobivajo tudi dotična pojasnila. y0j)aj(na tvornjca v Ljubljani, dne 11. novembra 1925. Odda se mesto izvršilnega uradnika pri okrajnem sodišču v Murski Soboti. Mesto se odda v prvi vrsti izvršilnemu uradniku, v drugi vrsti pa poduradniku ali slugi; obenem se oddado mosta izvršilnega uradnika, poduradnika ali sluge, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi razpisa. Za mesto izvršilnega uradnika se zahtevajo pogoji za 111. uradniško kategorijo (člen 6. uradniškega zakona), za poduradnika in slugo pa pogoji za zva-ničniško ali služiteljsko službo (člen 10. uradniškega zakona). (Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljene prošnjo, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkesneje do dne 2 5. decembra 1925. pri podpisanem predsedništvu. Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo izkazati znanje slovenskega jezika v govoru in pismo ter priložiti prošnji: rojstni in domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva o dosedanjem poklicu, nravstveno izpričevalo, izpričevalo državnega zdravnika o zdravju, potrdilo pristojnega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti, morebitni poročni list in krstne liste otrok. Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., Uradni list z dne 23. novembra 1918., št. 115/12, vojni dobrovoljci pa na zakon o dobrovoljcih z dne 30. decembra 1921., Uradni list z dne 7. aprila 1922., št. 90/34. Ker se oddado tudi mesta, ki se izpraznijo tekom razpisa ali po premestitvi, naj navedejo prosilci izrečno vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila. Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 17. novembra 1925. Preds. 1386/4/25—4. ^2 Razpis. Odda se mesto jetniškega paznika pri okrožnem sodišču v Novem mestu; prav tako se oddado vsa druga enaka mesta, ki bi se izpraznila. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože naj-kesnejq do dne 2 5. decembra 1925. pri podpisanem predsedništvu. Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 105. Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu, dne 16. novembra 1925. U V 215/25. 1980 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Okrožno sodišče v Mariboru je razsodilo s sodbo z dne 27. avgusta 1925., U V 215/25—-7, da je Ignacij Rajh, star 45 let, po poklicu gostilničar v Ptuju, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekula- Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek V., dne 19. novembra 1925. U 629/25—6. 2067 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 6. oktobra 1925., opr. št. U 629/25—(6, da sta Mihael Kramar, rojen dne 31. avgusta 1895. v Cvetlinu, imNikola Grubačevič, rojen dne 5. maja 1900. v Kuljaju, oba potujoča trgovca iz Bednje, okraj Ivanec, kriva prestopka po členu 6. zakoua o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da nista imela dne 5. oktobra 1925. na sejmu pri Sv. Lenartu, ko sta prodajala na trgu manufakturno blago, ne sumarno ne podrobno označenih cen blagu tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl. Zaradi tega sta bila obsojena po členu 6. navedenega zakona vsak na 24 ur zapora in na 50 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen po 1 dan zapora. Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, oddelek UL, dne 6. oktobra 1925. U 419/25—6. 2011 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 15. oktobra 1925., opr. št. U 419/25—4, da je Marija S e n i č a r, rojena dne 29. avgusta 1864. pri Sv. Štefanu pri Šmarju, tja pristojna, stanujoča v Babni gori št. 32, kriva prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imela v svoji obratovalnici kot gostilničarka sumarno ali podrobno označenih cen posameznim predmetom in življenskim potrebščinam tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl. Zaradi tega je bila obsojena po členu 6. navedenega zakona na 1 dan zapora in na 500 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 10 dni zapora. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek HI., dne 15. septembra 1925. S 22/25—26. 2069 Odprava konkurza. Prezadolženec: Josip Plankar, trgovec z lesom in drvmi v Ljubljani. Konkurz, ki je bil razglasen s sklopom opr. št. S 22/25—2 o prezadolženčevi imovini, je po § 166., odstavku 2., k. r. odpravljen, ker ni kritja za stroške postopanja. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek IIL, dne 19. novembra 1925. « S 31/25—2. 2050 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Alberta K, o -pača, trgovca v Slovenjgradcu, registriranega pod Rg A 11 107. Konkurzni komisar: deželnosodni svetnik Ivan Romold, predstojnik okrajnega sodišča v Slovenj-gradcu. Upravnik mase: dr.- Ferdo Pirnat, odvetnik v Slovenjgradcu. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Slovenjgradcu dne 16. decembra 1925. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 1. januarja 192 6. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Slovenjgradcu dne 18. januarja 1 926. ob devetih. Okrožno sodišče v Celju, oddelek 1., dne 16. novembra 1925. Cg la 151/25—»3. 2049 Oklic. Tu toži Anton Krašovec, kolar v Črnomlju, po drju. Malneriču Franceta K o b o t i č a, posestnika iz Brdarcev, zaradi 6425 Din. Prvi narok se je določil na dan 16. decembra 192 5. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 58, I. nadstropje. Odsotnemu tožencu, čigar bivališče je neznano, se je postavila za skrbnico njegova žena, Marija Kobetič, v Brdarcih št. 4. Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I. a. dne 18. novembra 1925. C II 923/25—4. 2039 Oklic. Zoper Rudolfa Krena, ravnatelja na Dunaju, III., Strohgasse 24, čigar sedanje bivališče je neznano, je vložil dr. Anton Božič, odvetnik v Celju, tožbo zaradi 3476 Din s pripadki. Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan 4. decembra 1925. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 6. V obrambo pravic Rudolfa Krena se postavlja za skrbnika Josip Pogačar, višji sodni oficial v p. v Celju. Okrajno sodišče v Celju, oddelek II., dne 1. novembra 1925. C 11 1368/25—1. 2035 Oklic. Zoper Andreja Milevskega, trgovca v Celju, ■sedaj neznanega bivališča, je vložil dr. Josip Vrečko, odvetnik v Celju, kot zastopnik Antona Lečnika tožbo zaradi 1330 Din s pripadki. Narok za ustno sporno razpravo je določen na 18. decembra 1925. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 6. V obrambo pravic Andreja Milevskega je postavljen za skrbnika Josip Pogačar, višji oficial v p. v Celju. Okrajno sodišče v Celju, oddelek II., dne 11. novembra 1925. C 293/25. 2007 Oklic. Matija in Ivana Zmazek, posestnika v Logarov-cih, zastopana po odvetniku drju. A. Salbergerju v Ljutomeru, sta vložila zoper Ivana Robiča, najemnika v Logarovcih, tožbo zaradi 2000 Din. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 3. decembra 192 5. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 3. Ker je sedanje bivališče Ivana Robiča neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Karel Grosman, odvetnik v Ljutomeru. Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek (., dne 10. novembra 1925. C 305/25—1. 2040 Oklic. Ana Žlogar, rojena Gornik, preužitkarica na Grabrovcu št. 211, zastopana po Ivu Bakovniku, notarju v Metliki, je vložila zoper Antona Žlogarja, posestnika na Grabrovcu št. 23, sedaj nekje v Ameriki, tožbo zaradi dajatve preužitka pto. 1000 Din s pripadki. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 18. decembra 192 5. ob osmih pri tem sodišču v sobi št. 20. Ker je bivališče Antona Žlogarja neznano, se mu postavlja za skrbnico Marija Žlogar, rojena Gornik, na Grabrovcu št. 23. Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II., dne 10. novembra 1925. E 165/25—4 C 526/25—1. 1961 Oklic. I. Karlu M a t u š u, gostilničarju in trgovcu v Orfalu na Madžarskem, je vročiti v pravni stvari Karla Matuša zoper Karla Jakiča, zidarskega mojstra v Markovcih, sklep z dne 17. oktobra 1925., opr. št. C 165/25—4, s katerim se odmerjajo stroški zastopnika Karla Matuša, drja. Nikolaja Pinterja, odvetnika v Murski Soboti, proti lastni stranki s 708 Din. II. Dr. Nikolaj Ihnter, odvetnik v Murski Soboti, jo vložil zoper Karla Matuša, gostilničarja in trgovca v Orfalu na Madžarskem, k opr. št. C 526/25—1 tožbo zaradi 708 Din s pripadki. , Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan 1 o. decembra 19 2 5. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 18. Ad I. in II. Ker je sodno znano, da madžarska oblastva ne rešujejo prošenj naših sodišč za vročitev, se postavlja Karlu Matušu za skrbnika doktor Ljudevit Sömen, odvetnik v Murski Soboti. Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek II., dne 30. oktobra 1925. C II 408/25. 1978 Oklic. Pavlu P r e g e r j u, prej stanujočemu pri M. Pre-gerju na Dunaju, L, Tuchlaubengasse, je vročiti v pravni stvari, tekoči pri okrajnem sodišču v.Ptuju zoper Pavla Pregerja zaradi 4456 Din, 3816 Din in 1824 Din s pripadki, vabilo z dne 24. oktobra 1925., s tožbo C U 408/25—J, s katerim je odrejena ustna sporna razprava na dan 10. decembra 1 9 2 5. ob pol enajstih. Ker je sedanje bivališče Pavla Pregerja neznano, so mu postavlja za skrbnika dr. Anton Horvat, odvetnik v Ptuju. Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek II., dne 27. oktobra 1925. C 112/25—1. 2032 Oklic. Hranilnica in posojilnica v Sevnici po drju. R. Jesenku, odvetniku v Sevnici, je vložila zoper Leopolda Budno in Amalijo B u d n o v o iz Pokleka št. 76, Janeža Kozeleta iz Dobrave št. 33 in Franca Cvelbarja, posestnika v Pokleku št. 9, tožbo zaradi 3000 Din s pripadki. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 4. decembra 192 5. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 5. Ker je sedanje bivališče tožencev neznano, .se jim postavlja za skrbnika Ivan Križman, posestnik v Sevnici. Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek I., dne 2. novembra 1925. Cb 22/25—2. 1923 Oklic. Alojzij in Avrelija Golob, posestnika v Spodnjih Žerjavcih, sta vložila zoper Marijo Golobovo, omoženo Schlarovo, naposled zasebnico v Gradcu, tožbo zaradi priznanja plačila 96 gld. 86 kr. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 4. decembra 1925. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 10. Ker je bivališče Marije Golobove neznano, se ji postavlja za skrbnika Josip Štukelj, pisarniški vodja pri Sv. Lenartu. Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, dne 26. oktobra 1925. Cb 27/25. 2025 Oklic. Ludovik in Marija Fluher, posestnika v Metavi, sta vložila zoper Martina K o p i č a iz Viničko vasi tožbo zaradi 132 gld. 19 kr. s pripadki. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 16. decembra 192 5. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 10. Ker je sedanje bivališče Martina Kopiča neznano, se mu postavlja za skrbnika Josip Štukelj, pisarniški vodja pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, oddelek II., dne 12. novembra 1925. A 216/25—4. 2045 3—1 Poklic dediča neznanega bivališča. Franc Apih (Appich), 59 let star, obvdovel krojač, je dne 3. aprila 1919. v Bukarešti umrl. Poslednja volja se ni našla. Kot zakonito dedično je vpoštevati zapustnikovo sestro, Ano Apihovo, ki je bivala pred več leti v Mostaru. Ker njeno bivališče sodišču ni znano, se Ana Apih pozivlje, naj se v enem letu od današnjega dne zglasi pri tem sodišču. Po tem roku se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z Alojzijem Lipužičem, kanclistom tukajšnjega sodišča, ki se je postavil odsotni dedični za skrbnika. Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek I., dne 16. novembra 1925. t E 1695/25—10. 19