IjrtorNT&RCd.o.oJoieCerovšek ŠT. 19- LET05«f - CEUE, 11.5.'95 - CENA170SIT Odgovorni urednik NT Branko Stamejcič Celjski farmacevti pred sMo Niso si želeli javnega pranja umazanega perila, vendar... Stran 6. Vojna za parkirišča I Evropo brez talcsija Vrofi temi iz Žalca in Celja na strani 8. Osumljenčeva mati je dekle svarila pred nevamos|o. Stran 23. l Nagradna igra ob 100 petnici filma na strani 15. REPoirrAži Vz#ienju čokolade. Stran20. Prep^e,dražjeodhii||an21. INTERVJU "V Radečah nam ni vseesgpvi Ivan Kovačec.Stran7. KULTURA Chri$tose{»ed$t3vLStran11. ŠPORT Dnevniksvetovnegaprvenstvav rokometu.Stran 16. Vinko Jovan o uspešni smučarski sezoni. Stran 17. DOGODKI 1^ Partizani, livaia za svobodo Politika in populizem stopata z roko v roki, politične točke se nabirajo z demagoškimi, udarnimi nastopi, čeprav so izrečene besede polne polresnic ali celo laži. Kratkoročno je takšna politika najuspešnejša. Ampak celo politiki, ki svoj manever snujejo na kratek rok, bi se morali zavedati, da so stvari, iz katerih ne morejo kovati političnih točk. Res, da bodo prihodnje leto državnozborske volitve in želijo vse slovenske politične stranke svoj položaj okre- piti, povečati svoj delež pri oblastnem koritu ali pa si ga povsem priboriti zase. V takšnem boju je marsikaj dovo- ljeno, še tisto, kar po osnovnih etičnih normah nikakor ne ] sodi v zgodnji predvolilni cirkus, pa si politiki preprosto \ uzurpirajo. Slovenci smo že takšni! Kako si sicer razla-\ gati, da nekateri politiki vladajoče koalicije in opozicije iz \ tako pomembnega in spoštovanja vrednega dogodka kot j je polstoletna svoboda in zmaga nad nacizmom ter fašiz- j mom kuhajo plehek politikantski golaž. > Demokratičen svet v teh dneh praznuje 50-letnico zma-l ge nad nacifašizmom in se s ponosom spominja svojega uporništva in odpomištva, temeljev zdajšnje svobode. V Sloveniji, ki leta 1941 ni zamudila svoje priložnosti, pa besedo partizan izgovarjamo vse bolj sramežljivo. Kot da niso prav zdaj časi, ko bi morali biti na večinsko odločitev izpred 54 let ponosni, saj konec koncev sodimo in želimo v Evropo. Ne pozabimo, da v tisto Evropo, ki z dvignjeno glavo časti vse, ki so zaslužni za njen danes, tam, kjer nimajo razlogov za praznovanje pa so zmogli dovolj moči, da so priznali zmoto svojih prednikov in zgodovinsko resnico. Ta Evropa nas v praznovanjih polstoletne svo- bode jemlje kot enakopravne partnerje in na zunaj bomo njenim pričakovanjem z udeležbo državniškega vrha na vseh pomembnejših slovesnostih tudi zadostili. Boleče pa je to, kar se z nami, Slovenci, dogaja navzno- ter. Priprava osrednje državne slovesnosti je bila za naše politike nova priložnost za medsebojna obračunavanja. Vprašanji, kdo bo v pripravljalnem odboru in kakšna sploh bo prireditev iz časa prvih snovanj slovesnosti ter kdo in kako, kje, kaj in koliko bo govoril, iz zadnjih dni, so bile kosti, ki so jih oglodali čisto do konca, hkrati pa pričakovali, da bomo po njih lačno planili tudi vsi ostali Slovenci. Potem so se nekateri v celoti distancirali od prireditev in se s tem simbolno odpovedali tudi delu svoje zgodovine, drugi so nas nagradili s pripravo lastnih, strankarskih srečanj, tretji spet bodo praznovali nekaj drugega. Vsi ti pa, zaverovani v lastno strankarsko politiko, ne sprevidijo, da gre pri praznovanju polstoletne svobode za veliko več kot za nabiranje političnih točk. Za našo pri- hodnost, takšno kot so nam jo želeli leta 1941 upora sposobni Slovenci, gre! In dosegli jo bomo le s skupnimi močmi, sposobni priznanja lastne zgodovine, v nekaterih dejanjih boleče za ene, v drugih za druge. Razklanih, z rsizličnimi ideologijami omreženih in z odpiranjem sta- rih ran ponovno obolelih Slovencev pač ne čaka srečna in uspešna bodočnost. Zato vam, partizani, hvala za vaš upor in odpor, na nas samih pa je, da zberemo moč za složno skupno življenje. Pa bližajoče se volitve gor ali dol! IVANA STAMEJČIČ Zgodovina Je le ena Danica Simšič: »Sprava le tlelanle za prlhotlnost^ Mestna občina Celje je slo- vesnost ob 50-letnici zmage nad nacizmom in fašizmom ter v spomin upora Slovencev pri- pravila na predvečer samega praznika, 9. maja. Slavnostna govornica je bila poslanka dr- žavnega zbora Danica Simšič, »Celotna zgodovina Sloven- cev je zgodovina narodno- osvobodilnega boja, od Tru- barjevih časov do leta 1991. Letos praznujemo 54-letnico odločitve, ko je na pobudo Ko- munistične partije več sloven- skih strank ustanovilo proti- imperialistično fronto in se podalo v boj za eksistenčno preživetje Slovencev. In prav to je omogočilo, da se niso uresničile Hitlerjeve zahteve o tem, naj mu napravijo to de- želo, Slovenijo, ponovno nem- ško. Odločitev iz leta 1941, ko Slovenci nismo zamudili svoje priložnosti, je temelj za leto 1991 in naš današnji, svetal in lep dan. Vi, spoštovane borke in borci, to najbolje veste. Nam, rojenim v svobodnih ča- sih, je to včasih težko razume- ti, a nekaj je brati in poslušati o dogodkih, drugo pa je zgodo- vino ustvarjati. In prav zato je moje spoštovanje do vas tako veliko in globoko,« se je števil- nim borcem, zbranim v do zadnjega kotička pobii veliki dvorani celjskega Narodnega doma, zahvalila Simšičeva. Ob borcih so se celjske slo- vesnosti udeležili tudi številni predstavniki Slovenske vojske in Celjani, v kulturnem pro- gramu pa sta nastopila orke- ster Akord in Celjski oktet. Danica Simšič je v Celju še opozorila, da narod, ki ne spo- štuje svoje zgodovine, ni vre- den, da je narod. »Zgodovina, čeprav razdeljena, je le ena, naša je, in takšno moramo vze- ti nase, ne pa dovoUti, da nas ponovno razdeli. Sprava ni to- liko potrebna zaradi preteklo- sti, je dejanje za prihodnost in zmorejo jo le močni ljudje. Na- ša naloga je, da ne zapravimo tistega, kar nam je bilo dano, ampak to nadgradimo in ohra- nimo za zanamce. Mučne so razprave v državnem zboru, ko nekateri skušajo izenačiti vse, ki so se - ne glede na kateri strani - borili v H. svetovni voj- ni. Ni je države, ki bi nagradi- la prostovoljni kolaboracioni- zem z okupatorjem in takšna razmišljanja so neodpustljiva, kakor so bridki povojni poboji domobrancev. Ampak vse to je naša preteklost in jemljimo jo kot celoto. Ne dovolimo, da nas ponovno razdeli, našo pri- hodnost gradimo na miru in sožitju,« je Celjane pozvala Simšičeva. I. STAMEJČIČ V celjski mestni krajevni skupnosti Slavko Šlander, kjer je tudi ulica V. prekomor- ske brigade, so v počastitev 50-letnice zmage nad naciz- mom v torek popoldne pripra- vili slovesnost s položitvijo venca k spominski plošči bor- cem te brigade. Naj gorijo icresovi miru Ob petdesetletnici podpisa nemške kapitulacile ¥ Topolšicl — Slavnostna govornika na osrednji proslavi Kacin In Delničar 9. maja 1945 je v Topolšici nemški generalpolkovnik Alexander Lohr, poveljnik armadne skupine E, podpi- sal kapitulacijo svojih enot. S to vdajo je bila uradno končana druga svetovna voj- na na ozemljih Jugovzhodne Evrope. V spomin na ta, naj- večji dogodek druge svetov- ne vojne na slovenskih tleh, so v torek zvečer v Topolšici pripravili osrednjo proslavo ob petdesetletnici podpisa nemške kapitulacije. Trenutek pred petdesetimi leti, ko je generalpolkovnik Alexander Lohr sedel za čr- no dolgo mizo v kopališki je- dilnici in podpisal vdajo vseh razpoložljivih sil nem- ške armadne skupine E jugo- slovanskim silam, je bil zelo dramatičen. Ob podpisu vdaje so na drugi strani mize sedeli predstavniki parti- zanske vojske, podpolkovnik Matevž Hace, podpolkovnik Ivan Dolničar in major Peter Brajovič. Armadna skupina E se je vdala, Lohr je bil pri- siljen kapitulirati. Načrt, da bi s svojo armado prišel na ozemlje današnje Avstrije in svoje čete povedel v ujetni- štvo zahodnih zaveznikov, se mu ni posrečil. Kapitulacija, ki jo je v Topolšici podpisal Lohr pred štabom 4. opera- tivne cone je edina vdaja te vrste, ki so jo Nemci podpi- sali na fronti proti jugoslo- vanski armadi. Kako je prišlo do podpisa listine o kapittdaciji, je na torkovi proslavi v Topolšici pripovedoval neposredni udeleženec burnih dogodkov pred petdesetimi leti Ivan Dolničar, zdaj predsednik RO ZZBU NOE Slovenije. Pred udeleženci NOE, vojni- mi veterani in vsemi ostalimi gosti, ki se jih je na proslavi zbralo lepo število, je pouda- ril, da je podpis kapitvilacije v Topolšici in nato vdaja nemške jugovzhodne skupi- ne armad nedvomno najpo- membnejši dogodek v sMep- nem delu 2. svetovne vojne na Slovenskem. »Eorci in udeleženci NOE petdeseto obletnico zmage nad fašiz- mom zaznamujemo pod ge- slom mir, svoboda sožitje. To so neprecenljive vrednote, ki se jih moramo dobro zaveda- ti prav vsi in z dejanji pri- spevati k njihovemu utrjeva- nju, ne glede na razlike in nasprotja, ki so bile v prete- klosti in bodo tudi v prihod- nosti obstojale med ljudmi in narodi,« je sklenil svoj govor Dolničar. Naslednji slavnostni go- vornik, slovenski obrambni minister Jelko Kacin, je opomnil, da je petdeset let zmage nad fašizmom in na- cizmom obletnica, ki zasluži vso našo pozornost in globok premislek. »Druga svetovna vojna se ni končala kar tako, sama po sebi,« je menil Ka- cin, »končala se je zaradi vo- jaškega poraza nacizma. In tukaj, v tem kraju nemške in kvislinške enote niso prosile za razorožitev, ampak jih je bilo treba v vdajo prisiliti.« Minister Kacin se je vsem udeležencem NOE zahvalil za prispevek pri obrambi slovenskih interesov pred petdesetimi leti, pri tem pa poudaril, da se resna država ne more in ne sme odrekati niti najmanjšemu delčku svoje zgodovine. »Naj gorijo kresovi miru,« je zaključil Kacin. »Našo sedanjost smo si izposodili pri vnukih in imamo jim kaj povedati in kaj izročiti.« KSENIJA LEKIČ Foto: EDI MASNEC Jelko Kacin, slovenski obrambni minister: »Prihodnji teden bodo na slovesnostih v Ljubljani prisotni tudi predstavniki veteranov in vojska vseh takratnih velikih zaveznikov. Petde- sete obletnice ne moremo in ne bomo praznovali brez sodelova- nja Slovenske vojske. Gre za tako pomembno vojaško zmago, da6 še danes, 50 let po koncu 2. svetovne vojne, moramo proučevati in upoštevati takratne izkušnje. To velja za nas politike, to b| moralo veljati za celoten dvomilijonski narod in to še kako veljd tudi za naše vojaške strokovnjake. V neposredni bližini naš& države divja vojna. Mi pa živimo v miru in danes skupaj z dru4 gimi evropskimi narodi častimo in slavimo mir.* | Nova spominsica soba nemšice icapltulacile v torek zvečer so v Topolšici slavnostno odprli vrata nove spominske sobe nemške kapitulacije. Spominsko sobo na ta pomemben zgodovinski dogodek je Topolšica že imela, vendar je bila za obiskovalce težje dostopna, njena strokovna postavitev pa je postajala že močno zastarela. Nova soba je v samem središču kraja, uredili so ambient podpisa kapitulacije, obiskovalcem pa omogočiU, da si odslej lahko ogledajo multimedijsko predstavitev dogodka. Osrednji eksponat v spominski sobi je v stekle- nem kvadru shranjena pištola generala Alexandra Lohra, ki jo je podaril partizanski general Ivan Dolničar. KL Sprejeli zakon o igrah na srečo LJUBLJANA, 9. n,aj (Delo) - Poslanci državne, ga zbora so po številnih pletih in preložitvah spre. jeli zakon o igrah na srečo ki je bil v tretji obravnava.! ni že na januarski seji Dvakrat so ga odložiU z^, radi obstrukcije opozicije ker ni hotela glasovati o vladnem usklajevalnen dopolnilu, ki bi v zakoj vključilo tudi lastninjenje igralnice - to bi bilo v na- sprotju s sklepom državne- ga zbora, da bo lastninjenj« urejeno s posebnim zako- nom. Vlada je sedaj sporno dopolnilo umaknila. Neposredne ogroženosti nI LJUBLJANA, 9. maja (Delo) - Parlamentarni od- bor za mednarodne odnose je razpravljal o vojaško- političnem dogajanju na Hrvaškem. Po zagotovilih predstavnika obrambnega ministrstva, ki je pojasnje- val razmere v sosednji dr- žavi, neposredne ogroženo- sti na južni meji ni, čeprav sta minuli teden padla dva minometna izstrelka v bli- žino naše meje. Prišlo je tu- di do kršitev slovenskega zračnega prostora, občasne kršitve kopenske meje in pritiska beguncev. O Jedrski varnosti LJUBLJANA, 9. maja (Delo) - Poslanci državne- ga zbora so se seznanili s poročilom o jedrski var- nosti v Sloveniji v letilf 1991 do 1993. Med drugiiA so iz poročila ugotovili, da so v omenjenih letih vsi je- drski objekti v Sloveniji delali varno in brez preko- mernega radioaktivnega vpUva na okolje. Tri med- narodne komisije, ki so ocenile varnost JE Krško, pa niso ugotovile kritičnih pomanjkljivosti, ki bi zah- tevale prenehanje obrato- vanja. JE naj bi obratovala varno tudi s seizmološkega stališča. Vračanje častnikov vzemirja LJUBLJANA, 9. maja (Delo) - Državni zbor je sprejel poročilo o varnosti slovenske države in o vra- čanju nekdanjih oficirjev JLA s stališča ogrožanja varnosti države. Pripravili so ga v obrambnem in no- tranjem ministrstvu in ob tem zahtevali posebno pro- učitev v zvezi z vračanjem častnikov v Slovenijo, kar posebej vzemirja javnost. |—NOVI TEDNIK- Odgovorni urednik: Brani"' Stamejčič. Pomočnica odgovornega tot^ nika: Milena Brečko-Poklič Uredništvo: Marjela Agi*^ Irena Baša, Tatjana Cvim, J'' nja Intihar, Brane JeraiJ"'' Ksenija Lekič, Edi Masnec, ška Selišnik, Ivana Stamejč''' Željko Zule. Tehnično ur«)'' nje: Franjo Bogadi, Kojterer, Igor Šarlah. Oblik"' vanje: Minja Bajagič. Tajo'** uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešerno^' 19, Celje. Telefon. (063) 500, fax 441-032. . it. 19. - 11. maf 1995 DOGODKI poslej še ifiestna prganizacila člani ZLSD Žalec so pfed kratkim ustanovili ^estno organizacijo svo- stranke. V naslednjem ^andatnem obdobju jo 1^ vodil Roman Virant. V program so zapisali, se bodo razen z uresni- ^vanjem programa jtranke ukvarjali pred- ^sem z reševanjem kon- Ig-etnih življenjskih in bi- ,,alnih problemov obča- nov. Ustanovitve Mestne organizacije se je udeležil tudi državni sekretar za gnergetiko iz ministrstva gospodarstvo Boris govič, ki je med drugim spregovoril o sedanjih energetskih razmerah v državi. Zato so se svet- niki ZLSD odločili, da bodo že na prvi seji pred- lagali ustanovitev sveto- valne pisarne za smotrno rabo energetskih virov v žalski občini. IB Drnovšek v Laškem Minuli petek je bil gost sa- lonskega večera v zdraviliš- ču Laško predsednik sloven- ske vlade dr. Janez Drnov- šek. V nabito polni dvorani velike restavracije je odgo- varjal na številna vprašanja dramatika in poslanca Tone- ta Partljiča. Premier Drnovšek je pove- dal, da je Slovenija dosegla hitrejšo gospodarsko rast kot je bilo napovedano, saj ima tri milijarde deviznih rezerv, v proračunu ni defi- cita, notranja in zunanja za- dolženost sta majhni. Tolikš- no napredovanje Slovenije pa se ne more nadaljevati v nedogled in zaradi trdnosti tolarja se že zmanjšuje moti- vacija izvoznikov. Zato bo le-te vlada skušala spodbu- jati z drugimi instrumenti. Sogovornika sta precej be- sed namenila tudi koaliciji, ki je po Drnovškovem mne- nju težka, vendar pa s svoji- mi navidezno nezdružljivimi političnimi nazori zagotavlja državi politično stabilnost. Koalicijske partnerke se ve- činoma razhajajo le v vpra- šanjih, ki so manj pomemb- na od gospodarskih in soci- alnih. Predsednik vlade je še po- vedal, da bo vlada parla- mentu dala pobudo za spre- membo ustave, tako da bi slovenske nepremičnine lah- ko kupovali tudi tujci. Hkra- ti bo vlada predlagala tudi sveženj predpisov, ki naj bi tovrstne možnosti čimbolj omejih. Takšne spremembe so nujne, je dejal dr. Drnov- šek, saj naj bi Slovenija že prihodnji mesec podpisala sporazum z Evropsko zvezo o pridruženem članstvu. Možno je, da bo ob tem kate- ra od strank zahtevala refe- rendum. JI Ob dnevu zmage nad fašizmom Ob petdesetletnici zmage nad nacifašizmom so občine Konjice, Zreče in Vitanje pri- pravile skupno proslavo v po- častitev dogodka, ki je preu- smeril tok Evropske zgodo- vine. Slavnostni govornik, Ciril Zlobec, je v svojem govoru po- udaril pomen tega dogodka, ki bi moral združiti Slovence, ne pa, da jih razdvaja. Ciril Zlo- bec je označil pet najsvetlejših trenutkov naše zgodovine, ki so temeljnega pomena za na- stanek današnje samostojne Slovenije. Prvi je doba refor- macije, ki nam je dala prvo knjigo. Drugi takšen dogodek je delo Franceta Prešerna, ki je s svojo poezijo dvignil sloven- ski jezik med evropske. Preše- ren je dokazal, da je tudi v je- ziku majhnega naroda mogoče ustvariti velika vunetniška de- la. Tretji svetel žarek je Mai- strov boj za severno mejo. Če- trti žarek je posijal k nam s porazom fašizma, zadnji, pe- ti žarek, pa je osamosvojitev Slovenije. V kulturnem programu, ki ga je pripravila Marija Golčer so sodelovali učenci vseh petih osnovnih šol. Bojana Matevž s svojo harmoniko je bila pri- jetna popestritev programa. Poslušalce je navdušil mladin- ski pevski zbor iz Zreč, plesni vložek je prispevala Tjaša Kongler, samospev pa je izva- jal Samo Ivačič. J. H. Preveč in premaio otrolc šestih celiskih srednllh šolah 9 aoHatnlh oiMelkov za novince vlada Republike Slovenije je tik pred prazniki, 26. aprila, iprejela sklep o omejitvi vpisa lovincev v nekatere slovenske lednje šole. Kljub temu, da je lekaterim šolam odobrila po- večanje števila oddelkov v pr- lih letnikih - v primeru Celja ;re za 6 srednjih šol in 9 do- iatnih oddelkov - se poklicne lamere in možnosti, ki jih maje osnovnošolci za nadalje- anje šolanja, še vedno ne po- rivajo. V državi se je na 32.563 raz- ganih prostih mest do 24. arca, ko je potekel rok za rijavo v srednješolske pro- rame, prijavilo 29.529 osmo- »Icev. Na prvi pogled je torej pzpisanih učnih mest več kot osmošolcev, ki bi v šolskem le- tu 1995/96 želeli nadaljevati s šolanjem. A za letošnjo gene- racijo osmošolcev je tako, žal, lle na prvi pogled. Razkorak med poklicnimi namerami in možnostmi za nadaljevanje šo- lanja je namreč tudi letos pre- cejšen. Največ zanimanja iosmošolcev je tudi letos za pnmazije, srednje ekonomske šole in nekatere poklicne šole, Isjer je kronično pomanjkanje učnih mest znano že iz prejš- [Hjih šolskih let. ! V Celju je tako s sklepom vlade število oddelkov v sred- njih šolah povečano za devet razredov. V Gimnaziji Celje- Center je razpisan en oddelek gimnazijskega programa več, v Srednji ekonomski šoli 2 od- delka ekonomskega tehnika, v Srednji tehniški šoli 1 odde- lek gradbenega tehnika, v Gimnaziji Celje 1 oddelek gimnazijskega programa, v Srednji trgovski šoli 1 razred prodajalcev in 1 razred po- slovnih tajnikov ter v Srednji frizerski, tekstilni, strojni in prometni šoli 1 oddelek po- možne šivilje in 1 oddelek (obrtniški) frizerjev. Kljub ve- likemu zanimanju osmošolcev pa je vlada s sklepom omejila vpis v Srednji zdravstveni šoli in Srednji šoli za gostinstvo in turizem, saj na nobeni šoU ni dejanskih možnosti za poveča- nje števila oddelkov. Ob tem pa zapišimo, da so morali v vseh srednjih šolah z omejenim vpisom v prve let- nike do ponedeljka, 8. maja, pisno obvestiti vse kandidate o izbirnem postopku za vpis novincev. 16. in 17. junija bo- do novince vpisovali v tistih srednjih šolah, kjer je dovolj prostora in ni omejitve vpisa, do 26. jvmija pa se bodo v sred- nje šole vpisovali tisti novinci, ki bodo »srečno« prišli skozi izbirni postopek na šolah z omejenim vpisom. Kandida- ti, ki bodo morali opraviti še drugi krog izbirnega postop- ka, se bodo vpisovali 5. in 6. julija, osmošolci, ki jih konec leta čakajo popravni izpiti, pa se morajo v srednje šole vpisa- ti do 15. septembra. ^ .............imAMEJCiC Predstavitev mladih raziskovalcev Celjski srednješolci so v okviru mladinskega razisko- valnega dela v letošnjem šolskem letu pripravili 66 razi- skovalnih nalog iz 13 različnih področij. Mladinsko raziskovalno delo ima v celjski občini že 17- letno tradicijo, raziskovalne naloge mladih pa so shra- njene v Osrednji knjižnici Celje. Javno predstavitev ter zagovor raziskovalnih nalog pred strokovnimi ocenjeval- nimi komisijami so v prostorih Gimnazije Celje-Center pripravili včeraj in danes popoldne. ^ IS Sejem Igre In znanja v torek dopoldne je minister ^ šolstvo in šport dr. Slavko «aber slovesno odprl 15. med- ?*fodni sejem igre, vzgoje in "Izobraževanja Učila ter Dneve 'Venskega izobraževanja, ki "^sta na razstavišču Ljubljan- pega sejma na ogled do sobo- ^' 14. maja. Na skupno 4.500 m^ raz- ^vnega prostora se letos ''fedstavlja 322 razstavi j alcev ]? 13 držav. V petih sejemskih ?^^h so organizatorji za obi- ♦sovalce pripravili pester pro- ^^m strokovnih in zabavnih ^femljajočih prireditev, saj se ^ v času sejma zvrstilo preko 200 dogodkov. Za najmlajše pa so pripravili tudi sejemski vrtec, v katerem bodo otroci lahko preizkusili številne nove igrače. Na sejmu Učila od razstav- 1 j alcev iz celjskega območja sodeluje tudi Račimalniško in- formacijski inženiring Vizija d.o.o. iz Celja, ki se predstav- lja z računalniškim progra- mom za izobraževanje Vseved. Program je multimedijski in dela v okolju Windows, name- njen pa je učiteljem in učen- cem . IS Vojaški miting v Celju v nedeljo 3. jimija je I. bat. n. brig. povabil Celjane na mi- ting v dvorano Celjskega do- ma. Prireditvena psihoza, ki je zajela Celje, je tudi to pot, ka- kor vsakokrat do sedaj, učin- kovala na Celjane, da so na- polnili obsežno dvorano do zadnjega kotička. Prireditelji kakor tudi obiskovalci so bili s prireditvijo zadovoljni, saj je dolg aplavz pričal, da si ljud- stvo po štiriletnem prestanku vedno znova želi slišati izvir- no, slovensko prireditev; jasno je torej, da ljudje danes ne gle- dajo na izvajanje s tako kritič- nim očesom. Že samo dejstvo, da zveni z odra slovenska be- seda, opaja ljudi, ki pri tem pozabljajo na izvajanje. Čas, ki bo sledil prvemu splošnemu navdušenju, bo seveda prine- sel s seboj tudi ostrejše oko in uho publike, ki ji bo treba nu- diti popolnejše in zrelejše pro- grame. Spored gornjega mitinga je bil sestavljen obširnejši obliki, kakor so bih mitingi še v času okupacije. Zato je potrebno, da sčasoma pridejo na odre sporedi, ki bodo imeli značaj mirnega ter smotrenega ustvarjanja in študija. Miting ne sme služiti le goli zabavi, ampak mora imeti tudi vzgojni značaj. Posebno v teh prvih dneh po osvoboditvi je potreb- no čim več politične vzgoje, ki je najbolj sprejemljiva ravno s pomočjo mitingov, kakor so to delali prvi partizani. Po otvoritvenem govoru je nastopil govorni zbor s Kaju- hovo »Slovensko pesmijo«. Ta vrsta recitacij potrebuje vse- kakor dirigenta, radi česar je izvajanje trpelo na precizno- sti. Pevski zbor (13 pevcev) je podal 8 slovenskih imietnih in narodnih pesmi. Pri zboru so prvi tenorji precej šibki in jih je treba pomnožiti. Solist raz- polaga z lepim glasom, manjka mu pa energične pevovodjine roke, tako v pogledu dihanja kakor dinamike. Solo vložek »Slovan, na dan!« je vsekakor bil premalo prepričevalen. Pravilno dihanje bo nadarje- nemu pevcu omogočilo neopa- ženo prehajanje iz piana v for- te in obratno. Zboru se pozna, da je sestavljen priložnostno iz pevcev, ki so peli poprej pri različnih zborih. Zato mu je potrebno mnogo vaj, da se bo zlil v potrebno enotnost. Diri- gent ni imel zbora v oblasti, ker očividno deluje še premalo časa v zboru. Enotnejši je bU orkester, ki je odigral nekaj koračnic, par- tizanskih pesmi in venčkov. Med drugim je nastopil še: so- list s harmoniko, tercet (har- monika in dve violini) in kvar- tet (s saksofonom) v splošnem zadovoljivo. Na sporedu je bil tudi prizor v treh slikah »Domovina kli- če«. Igra je bila podana v splošnem zadovoljivo, razen običajnih diletantskih napak. Celje si želi mitingov, želi si petja, iger in godbe, vendar pa ne smemo te navdušene žeje izrabljati s prehitavanjem in načinom podajanja, ki ni po- polnoma dozorel. Gledati bo treba bolj na kvaUtetno kot na kvantitativno podajanje. (Nova pot, 9. junija 1945, str. 6) Predsednik ' Francije postai Ciilrac I Na predsedniških voli- ! tvah v Franciji je zmagal j sedanji pariški župein, 62- letni neogolist Jacques . Chirac, ki je prejel 52 od- [ stotkov glasov, za njegove- | ga tekmeca, socialista Li- ■ onela Jospina pa je glaso- valo preostalih 48 odstot- j kov voUvcev. Chirac, novi | naslednik Mitterranda (ta ■ je bil predsednik dva sede- | mletna mandata od leta 1981), se je tokrat že tretjič j zaporedoma potegoval za ; mesto francoskega pred- ] sednika. Chirac je tako tu- ] di postal peti predsednik ' francoske republike, ki jo J je leta 1958 ustanovil gene- ] ral de Gaulle. Po izvolitvi ■ je izjavil, da žeU biti pred- \ sediiik vseh Francozov. \ S to zmago ima namreč ' desnica v rokah vse vzvode državne oblasti tako na na- j cionalni kot tudi na lokalni ■ ravni. Prva Chiracova na- loga bo imenovanje novega predsednika vlade, ki bo : zamenjal Eduarda BaUa- durja. Opazovalci menijo, i da bo na to mesto verjetno j imenovan sedanji minister j za zimanje zadeve Alain i Juppe. ' Volitve v itaiili Na lokalnih in pokrajin- , skih volitvah v Italiji, na j katerih so volih 54 pred- sednikov provinc in 1200 : županov, so z veliko pred- ; nostjo pred ostalimi zrna- ; gale levosredinske stranke. : Gre predvsem za stranke levice. Severne lige in tiste- ga dela Ljudske stranke, ki , se ni povezal z Berlusconi- , jem, zato pomenijo te voli- ; tve še en poraz Berlusconi- '] ja. Nekdanja komunistična ; Demokratska stranka levi- : ce, osrednja stranka leve sredine, je izide volitev ko- , mentirala, češ da so dokaz, ' da so zmerni volivci zapu- stili desnico. Silvio Berlus- i coni pa je doživel še en po- ; raz. Nov zakon o p.okojnin- j skem sistemu, ki ga Berlus- ; coni nikakor ni mogel izpe- ■ Ijati, je zdaj uspel vladi ' strokovnjakov Lamberta , Dinija. Pokojninska refor- ; ma je ^ila tudi zadnja od ■ nalog, ki si jo je zastavila [ začasna tehnična vlada, ta- j ko da je zelo verjetno, da bo ta vladala še največ me- , sec dni in nato odstopila, j kot je Dini obljubil ob j prevzemu mandata. Pokoj- ^ ninski zakon mora zdaj j skozi razpravo v ministr- ■ skem svetu, nato pa še - v pariamentu. vendar pa ' glede na to, da je najtežji j del reforme, pogajanja j s sindikati koncem, je večji' del dela za Dinija že oprav- ljen. Siovesnosti ob iconcu volne Po svetu so potekale šte- J vilne slovesnosti, s kateri- ' mi so obeležili zmago za- | veznikov v drugi svetovni 1 vojni. Najpomembnejše i proslave, na njih je sodelo- j val tudi slovenski predsed- nik Kučan, so potekale; v Londonu, Parizu in 1 Moskvi, torej v državah, ki^ so tudi največ doprinesle^ k zmagi nad nacizmom in, fašizmom. Na tisoče ljudi' se je spomnilo dogodkov! izpred 50 in več let, ki soj terjaU milijone žrtev, pov-i zročili pa so tudi veliko | gmotno škodo, zaradi kate- re je veliko narodov obubo- j žano živelo še po vojni, vendar tudi ob tako po- membnih slovesnostih ni šlo brez zapleta. Največ be- sed in dvomov je bilo izre- čenih glede vojaške parade v Moskvi, katere se tudi za- radi ruske vojaške akcije v Čečeniji niso hoteli ude- ležiti številni visoki in ugledni državniki. Poteka- le pa so tudi slovesnosti ob osvoboditvi nemških kon- centracijskih taborišč, v katerih je zloglasni naci- stični režim zaprl več kot 18 milijonov ljudi. Na Hrvaškem naposled mimo Razmere na Hrvaškem, ki so se precej zaostrile po uspehih hrvaške vojske v zahodni Slavoniji, čemur je sledilo raketiranje Za- greba, so se naposled le ne- koliko umirile. Poveljstvo hrvciške vojske je na bojiš- čih južno od Zagreba tako dobilo ukaz, da začne umi- kati svoje enote z razmeji- tvenega območja, ki so ga zasedale ves teden. Hrvati so tudi že zasUšali srbske ujetnike, ki jih je hrvaška vojska nedavno zajela v Pakracu, in tiste, ki niso sodelovah v vojnih zločinih izpustih. Ob tem so pred- stavniki mednarodnih or- ganizacij opozorili, da so Hrvati s srbskimi jetniki ravnali sila korektno. V Bosni in Hercegovini pa se je s 1. majem izteklo šti- rimesečno premirje, ki ga sprte strani doslej še niso podaljšale. Na skoraj vseh bojiščih se vojaki znova spopadajo, središče obstre- ljevanja pa je spet tudi Sa- rajevo. Srbske granate, ki so padle na sarajevsko predmestje Butmir, so po podatkih Unproforja zah- tevale 9 smrtnih žrtev, 11 ljudi pa je bilo ranjenih. Premier BiH Silajdžič je Združene narode in zvezo NATO ob tem pozval, da naj preprečita topniško ob- streljevanje ali pa odpravi- ta prepoved ZN za uvoz orožja v BiH, vendar ome~ njeni organizaciji na poziv nista reagiraU z nikakršnp akcijo. Zaostrovanje med ZDA in Iranom ZDA so prekinile gospo- darsko in trgovinsko sode- lovcinje z Iranom. Was- hington je bU v zadnjih ne- kaj letih eden najpomemb- nejših gospodarskih part- nerjev Teherana, kljub te- mu, da sta državi že imeli prekinjene diplomatske odnose. Samo lani je bilo med državama sklenjenih za pet milijard dolarjev po- slov (predvsem na račim ameriškega nakupa iran- _ ske nafte). ZDA naj bi s tr- govinsko blokado kazno- vale iransko podporo ra- zhčnim islamskim terori- stičnim organizacijam, ki delujejo tudi na območju Združenih držav. Poleg te- ga naj bi z ukrepi tudi zau- stavili iranske jedrske na- črte. Američanom je na- mreč dovolj, da je jedrski posel s Teheranom sklenila tudi Moskva, zato je med državama že prišlo do več- jih nasprotovanj. Kakorko- U že, v Teheranu so zaradi ameriške odločitve sicer ogorčeni, vendar pa preje- majo dovolj ponudb za po- ceni iransko nafto od dru- gih držav. Med njimi so tu- di tako velike in bogate dr- žave kot so Japonska, Nemčija in Francija. Ven- dar pa opazovalci menijo, da bo ameriška blokada še povečala islamski terori- zem, saj bo Teheran name- sto Washingtona začel iskati zaveznika »na drugi strani.« it.19. - 11. mai 1995 GOSPODARSTVO 4 V znamenju zmernega optimizma Ugodna gospodarska rast v začetku tega leta se nadalju- je tudi v aprilu. Glavne značil- nosti so naraščanje proizvod- nje in produktivnosti, umirja- nje plač in visok delež stro- škov dela v enoti industrijske- ga izdelka, precenjen tolar, naraščanje izvoza v tehnolo- ško opremljenih podjetjih, te- žave delovno intenzivnih pa- nog v izvozu, dinamika naraš- čanja kreditnih poslov v po- slovnih bankah, porast pri- hrankov prebivalstva, aktivna investicijska dejavnost, na- daljnje naraščanje izvoza in porast terjatev do tujine, ne- spremenjene razmere na trgu dela, prilagajanje proračuna zmožnostim gospodarstva, te- žave z likvidnostjo in porast plačil za naložbe. Podrobneje so podatki pri- kazani v ekonomskem ogleda- lu za april Zavoda za makro- ekonomske analize, kakor tudi drugi viri podatkov o gospo- darskih gibanjih v prvem tri- mesečju letos. Ekonomski odnosi s tujino Povečano povpraševanje na zunanjih tr^ tudi letos bi- stveno pripomore k večji go- spodarski rasti. Izvoz se je v prvih dveh mesecih povečal nominalno za 37,7%, uvoz pa za 39%. Najbolj je rasel uvoz opreme (48,7%) in reproduk- cijskega materiala (39,4%). Če pa v tej primerjavi izločimo slabljenje dolarja nasproti nemški marki, je izvoz večji za 23%, uvoz pa za 26%. Po obse- gu je pokritost blagovnega uvoza z izvozom ugodna, kjer izvoz presega uvoz za 77,7 mi- lijonov dolarjev. Večina pre- sežka izhaja iz menjave z dr- žavami nekdanje Jugoslavije. Nadaljuje se povečanje vplačil tujega kapitala v obliki nepo- sre<^ih naložb tujcev (54,3 miUjona USD). To je bistvena sprememba, saj vplačila v pr- vih dveh mesecih dosegajo že skoraj 80% celotnega lanskega zneska. Opazno je močno po- večanje neto terjatev podjetij do tujine na osnovi kratkoroč- nega komercialnega kreditira- nja, ki so se v prvih dveh mese- cih letos povečale na 184 mio USD. Obveznosti do tujine so se zmanjšale za 36,8 mio USD predvsem zato, ker je država odplačala več dolgoročnih kreditov, kot pa jih je najela. Na račun povečanja deviznega minimuma za poslovne banke so se devizne rezerve v prvih dveh mesecih povečale za 350,7 mio USD. Skupne deviz- ne rezerve zadoščajo za po- kritje 5-mesečnega uvoza in presegajo celotno stanje zuna- njega dolga za okoli 33%. Izvozna konkurenčnost Tečaj italijanske lire in ameriškega dolarja sta v raz- merju do nemške marke dose- gla rekordno nizke vrednosti, kar je imelo za posledico 3,1% padec realnega efektivnega te- čaja. Naši izvozniki so namreč močno vezani na plačila v teh dveh valutah. Vendar se ta trend (po podatkih do 21. apri- la) umirja z upočasnjenjem upadanja tečaja italijanske li- re in ameriškega dolarja v od- nosu do nemške marke. Giba- nje efektivnega deviznega te- čaja je bolj pod vpUvom raz- mer na mednarodnih valutnih trgih, kot na domačem deviz- nem trgu. Izvozna konkurenčnost se je v februarju zaradi rasti stro- škov dela na enoto industrij- ske proizvodnje poslabšala za 1,2%. Zaradi povečanja indu- strijske proizvodnje je naraš- čala produktivnost, ki pa je ob naraščanju stroškov dela pre- polovljena. Kljub podražitvi dela v enoti industrijskega iz- delka pa ocenjuje Inštitut za mednarodne primerjave z Du- naja, da ti stroški znašajo v Sloveniji in na Madžarskem le 45% avstrijske ravni, na Poljskem 30% in v ostalih dr- žavah tranzicije okoli 25%. Naraščanje plač hitreje od produktivnosti dela ogroža mednarodno konkurenčnost držav v tranziciji. V Sloveniji pa izvozno konkurenčnost najbolj znižuje precenjenost tolarja. Na to še posebej opo- zarjajo naši zlasti delovno in- tenzivni izvozniki, ki jih pre- cenjenost tolarja pelje v brezi- zhoden položaj in izgubo. Mednje sodi tekstilna, usnjar- ska in čevljarska industrija, ki zaposlujejo 50.849 pretežno ženske delovne sile. Stopnja rasti domačega bruto produkta naj bi bila v letu 1995 v Sloveniji 5% gle- de na prejšnje leto, inflacija naj bi se ustavila pri 10%, ne- zaposlenost pa naj bi znašala 8,6%. Polovica sedaj evidenti- ranih nezaposlenih naj bi se zaposlila v letu 1995 (to je okoU 64.000 oseb), kar je zelo optimistična napoved. Cenovna gibanja v marcu je bila inflacija 0,5%. Cene življenjskih po- trebščin so se nekoliko manj povišale od inflacije. Življenj- ski stroški pa so v zadnjih 12 mesecih porasli za 18,3%. Cene indvustrijskih proizva- jalcev so v marcu porasle za 0.7%. Cenovna neskladja so bila za električno energijo us- klajena v preteklem letu, za gospodinjstva pa se bo elektri- ka podražila v maju. Industt'ija Trend naraščanja industrij- ske proizvodnje se nadaljuje in je bil v marcu realno večji za 9,6% kot v marcu 1. 1994. Pro- duktivnost dela je porasla za 12,4%, povprečne neto plače za 5,4%, cene industrijskih iz- delkov pa zal7%. V strukturi dodane vrednosti industrijski sektor povečuje svoj delež v odnosu na storitveni. V kapi- talno intenzivnejših in tehno- loško razvitejših industrijskih panogah so trendi gospodar- ske rasti med 18 in 34%, pro- duktivnost dela pa med 17 do 45%. Med te sodijo proizvod- nja električnih strojev in apa- ratov, kemična industrija, proizvodnja prometnih sred- stev, strojegradnja in lesno predelovalna industrija. Te panoge so tudi največji sloven- ski izvozniki, ki svoj delež še nadalje povečujejo. Delovno intenzivne panoge pa so v res- nih težavah, zmanjšujejo pro- izvodnjo in povečujejo zaloge izdelkov(tekstil, usnje). Trg deia Problem zaposlenosti v Slo- veniji se kaže v neustrezni strukturi narave dejavnosti oz. neustreznih proizvodnih pro- gramih, po katerih ni zadost- nega povpraševanja na trgu. V prvem četrtletju ni bistve- nejših sprememb na področju zaposlovanja in to ne kaže ob- čutnejšega oživljanja. Družbe- ni sektor je v upadanju, drob- no gospodarstvo in zasebni sektor pa še nista prav zažive- la. Dve tretjini nezaposlenih so ljudje, ki so dalj kot eno leto brez dela, torej dolgotrajna brezposelnost narašča. Trg de- lovne sile deluje, toda ne po tržnih načelih - temveč bolj po zasebnih interesih tistih, ki odločajo o usodi delavcev. Piače Po dvigu plač koncem prete- klega leta so se le-te umirile. Z dogovorom o poUtiki plač, ki je separat socialnega sporazu- ma, so opredeljeni pogoji za oblikovanje plač v letošnjem letu. S tem dogovorom naj bi dosegU umirjeno rast plač, ki zagotavlja uresničitev makro- ekonomskih razmerij, predvi- denih v proračvmskem memo- randumu. Dana je možnost višjega izplačila plač, vendar le v primeru pozitivnega po- slovnega izida za januar-junij in v primeru porasta cen na drobno v preteklem trimesečju (80% od rasti cen na drobno). Povprečne neto plače so zna- šale v februarju na zaposlene- ga 68.202 SIT in so realno niž- je za 0,9% od januarskih. Javne Unance Tako kot v februarju, so se tudi v marcu najbolj povečali javnofinančni prihodki, ki jim je plača podlaga za obračun (dohodnina in prispevki za so- cialno varnost) in to nominal- no za 6,3%. Prilivi v proračvm iz davka od dobička so bili v marcu minimalni, ker so za- vezanci uveljavljali refimdaci- jo davka od dobička po po- slovnih izidih za preteklo leto. Tako je delež slednjega v ce- lotni strukturi javnofinančnih prihodkov znašal v prvem če- trtletju le 0,9%. V celoti gleda- no so javnofinančni prihodki v prvih treh mesecih tega leta realno za slab odstotek nižji od povprečja lanskega leta. Denar in likvidnost Kreditna aktivnost bank je bila v marcu dokaj visoka. Ob- seg kreditov je porasel za 3,8%. V gospodarstvu je v ospredju interes za kratko- ročne kredite, pri prebivalstvu je večji interes za dolgoročne kredite. Blokado žiro računov nad 5 dni se je v marcu pove- čala za 24 pravnih oseb. Med 838 gospodarskimi podjetji jih je 83 takih, ki imajo žiro raču- ne blokirane nad tisoč dni. V teh p)odjetjih prevladuje družbena lastnina. Depoziti in hranilne vloge so v marcu po- rasli za 8,2%. Najbolj so pora- sli vezani depoziti, tolarsko varčevanje prebivalstva (3,8%) in pa deviiaie vloge pre- bivalstva, zlasti dolgoročne vezave. Naiožbe Izplačila za naložbe so v pr- vih treh mesecih letos realno za polovico višje od izplačil v prvih treh mesecih pretekle- ga leta. Od vseh izplačil se 79,4% nanaša na gospodar- stvo. V prvem četrtletju znaša delež evidentiranih naložb v industrijo in rudarstvo le 19,4%, kar je najmanj po letu 1992 (27%). Kljub upadanju industrijskih naložb so te letos glede na isto obdobje pretekle- ga leta v realnem porastu. Na drugi strani opažamo izredno živahno dejavnost v finančnih, tehničnih in poslovnih stori- tvah, ki so v letošnjem letu tu- di vrednostno opraviH največ plačil, celo več kot industrija in rudarstvo. Ugodna gibanja je pričakovati tudi na strani tehnične sestave naložb, na kar nas navajajo podatki o nadpovprečno visoki domači proizvodnji in visokem uvozu opreme. BOGDAN VUNJAK Likvidnost vse siabša Po podatkih Agencije ^ plačilni promet, nadziranja in informiranje Celje je in. solventnost p>odjetij v prviJi treh mesecih leta doseglj najvišji nivo. Več kot 5 duj je bilo marca blokiranih 415 podjetij, ki so v po. prečju zaposlovala preko 10 tisoč delavcev. Poprečni znesek blokade je presegel 5 milijard tolarjev, kar je za 55 odstotkov več kot v poprečju leta 1994, števi. lo blokiranih pravnih oseb pa je bilo višje za 108 po. djetij. Največ blokiranih podjetij je iz finančnih, tehničnih in poslovnih sto^ ritev ter trgovine, glede na blokirani znesek in število zaposlenih pa izstopata in- dustrija in rudarstvo, kjer poprečni znesek blokiranih sredstev zavzema dobro polovico vseh blokacij. Na Celjskem je največ blokira- nih podjetij v občini Celje, Žalec, Rogaška Slatina ter Slovenske Konjice, glede na znesek poprečnih blo- kacij pa izstopata občini Celje ter Store. Rekordna prodaja v Pivovarni Laško so aprila zabeležili rekordno prodajo piva. V enem me- secu so namreč prodali 120 tisoč hektolitrov piva, veči- no so pokupili domači ku- pci, nekaj več kot običajno pa so prodali tudi na tujih tržiščih. V Pivovarni so s takšnimi rezultati seveda izjemno zadovoljni, če bi takšno količino piva pro- daU vsak mesec, pa bi kaj kmalu prodali celo več piv| kot v časih, ko so ga proda-U jali po vsej Jugoslaviji. Banka Celje v Krškem Banka Celje je v začetku tega meseca začela poslo- vati tudi v Krškem. S pri- pojitvijo Mestne hranilnice Krško je namreč svojo po- slovno mrežo razširila z novo ekspozituro Krško, kar je že 28. enota banke. Mestna hramlnica Krško je doslej opravljala posle v okviru zakona, ki je veljal za hranilnice, poslej pa ta enota pod okriljem Banke Celje nudi kompleten bančni servis za občane in zasebnike. Banka Celje Ek- spozitura Krško tako po- nuja strankam vse tiste storitve, ki jih opravlja tu- di sicer za svoje komitente od vodenja sredstev, odpi- ranja računov, varčevanja, kreditiranja do plačilnega prometa s tujino. NlGorette iz Krke Iz novomeške Krke pri- haja na slovensko tržišče nov izdelek, nikotinski žvečilni gimii Nicorette. Gre za izdelek, ki po ugoto- vitvah strokovnjakov lajša abstinenčne težave vsem. ki se odvajajo od kajenja Nikotinski žvečilni gunu bodo v Krki uvedli na slo- vensko tržišče v sodelova- nju s švedsko firmo Phar- macia. IB ______^ Tuje in domače znanje za TEŠ Ob zaključku gradnje čistilne naprave za razžvepljevanje dimnih plinov bloka 4 TE Šoštanj so člani slovensko-avstrij- skega konzorcija Austrian Energy&Environment SGPAVag- ner-Biro iz Gradca, Drau Consulting iz Celovca in EM Hidro- montaža Maribor pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili ključne značilnosti projekta. Gradnja čistilne naprave je bila opravljena v roku in v okviru predračvmske vrednosti, ki je znašala nekaj več kot 660 milijo- nov šilingov. Zgrajena je po najsodobnejših tehničnih in var- nostnih normativih in omogoča ekološko varno obratovjmje bloka 4, saj so emisije škodljivih snovi pod dopustnimi. S to čistilno napravo pošilja TEŠ v zrak 40 odstotkov manj škodlji- vih plinov. To jKjmeni zmanjšanje emisije žveplovih oksidov za 30 do 35 tisoč ton na leto. Pomembno je tudi, da tehnološki postopek nima nobenih škodljivih stranskih produktov. oti spravimo na zavod. Stavke nismo odpovedali, zaenkrat smo jo samo prestavili za dober teden dni. Če bi stavkali že v začetku tega tedna, potem nove- mu upravnemu odboru praktično ne bi dali nobenih možnosti, takšnim očitkom pa se želi- mo izogniti. Ste v sindikatu seznanjeni s tem, kdo po novem sestavlja upravni odbor Zlatarne? Zapisnika skupščine še nismo dobili. Koli- kor vem, so bili v začetku tedna znani štirje člani, petega člana upravnega odbora pa še iščejo. .« Sindikat je zahteval nekatera pojasnila o poslovanju v zadnjem letu dni tudi s strani bivšega direktorja dr. Braneta Semoliča. Ste dobili zahtevane odgovore? Bivši direktor naj bi po naših informacijah ostal v Zlatarni do konca maja. Kakšne so njegove trenutne naloge ne vemo, na skupščini je bilo sjimo rečeno, da ta mesec še ostaja v podjetju. Kolikor vemo, naj bi novi upravni odbor pregledal zaključni račun in nekatere individualne pogodbe, v zvezi s katerimi smo terjali pojasnila, tako da tudi te odgovore pri- čakujemo do začetka prihodnjega tedna. Sin- dikat namreč lahko zahteva, da se stvari pro- učijo, nimamo pa nobenih pristojnosti, da bi sami pregledovaU na primer zaključne račime ali pa in&vidualne pogodbe. Proizvodnja v teh dneh sicer normalno teče - ali prihaja do kakšnih zastojev? Po mojih informacijah je največ težav pri zagonu proizvodnje, primanjkuje denarja za material, to je osrednji problem, ki se vleče že nekaj časa. Če ni proizvodnje, pa je jasno, da tudi denarja ni mogoče pričakovati. Zato si delavci v Zlatarni želimo, da nam vodstvo na- toči čistega vina. Bo po vaši oceni prihodnji torek Zlatarna stavkala? Vse je v rokah vodstva. Če bodo zagotovili preostali del marčevske plače, se bomo morda še lahko pogovarjali. Še vedno pa potem ostaja nerešen problem plač za mesec april. Prišli smo tako daleč, da ljudje praktično ničesar več ne morejo zgubiti, stvari naj se zato čimprej razrešijo. Ponovno pa od vodstva terjamo kon- kretne podatke o številu presežnih delavcev. Imenski seznam viškov se v kadrovski službi pripravlja, vodstvo je še pred kratkim pojas- njevalo, da bo moralo iz Zlatarne približno 40 odstotkov ljudi, v sindikatu pa menimo, da bo to število še nekoliko višje oziroma da bo na seznamu presežnih delavcev vsaj polovica za- poslenih. IRENA BAŠA NOVO NA BORZI Ma trgu ni prave dinamike Ce smo za preteklo obdobje ptavljali, da je obseg prome- z vrednostnimi papirji maj- % lahko za zadnje dni trdi- 0, da je le-ta skorajda zamrl, ičaji v posameznih dnevih nihajo za nekaj odstotkov ivzgor ali navzdol, še vedno so v trendu padanja. Tako dnevni tečaji oblikujejo majhnim številom lotov in jkacijami. Objave o izplači- ■dividend večine delniških Ižb, ki kotirajo na borzi ter Itdvsem objava negativne re- ilorizacijske stopnje, v začet- t maja še niso spodbudili iagateljev za selitev kapitala I trg vrednostnih papirjev, ijema je tečaj redne delnice , inmedie, ki je porasla za 1,8%. Finmedia je objavila, \ ase dobiček v višini 105 mio IT razdeli: 83 mio za dividen- i le in 22 mio SIT za sklad last- ' ih delnic. Za vsako redno in Itednostno delnico pa se iz- lača dividenda v višini 715,00 SIT. Finmedia je del- liška družba registrirana za ipravljanje, financiranje in Bpitalske naložbe. Konec •prila je prišlo tudi do prvega fčjega izstopa iz trgovanja 'blagajniškimi kuponi Banke Slovenije 2. emisije. To je pov- fočilo padec na 21.000,00 ^. Vse pa kaže, da še niso »stopili vsi tisti, ki ne name- ''vajo izkoristiti majskega po- !'5^ta za vpis deviznih blagaj- niških zapisov, zato bodo ver- J^no cene v prihodnje še pa- J*le. Zaradi negativnega 'V maju in pričakovane nizke "I^Pnje inflacije v letošnjem Jlu se širi število tistih, ki bo- ^ zapustili tolarske depozite *r Se preselili v devizne zapise 'Dem ali USD (seveda ob ^^postavki, da se bo krepi- ^ tolarja v primerjavi z obe- l"'* valutoma kmalu ustavila), zaradi aprilske deflacije je ^ja veliki R negativen, zato ^ banke ne bodo upoštevale r| obrestovanju tolarskih na- Negativni veliki R je po- !^ca minus 0,1 odstotne ^•^Iske inflacije. Tolarsko J^^slovanje bank je vezano na j^^ki R, katerega so v bankah rPravili na nič. S tem so se- ij^a oškodovani posojiloje- j^^ci- Revalorizacijske klav- večinoma predvidevajo l^Sativen R, zato bodo posoji- J^malci težko izterjali razli- L Sanka Slovenije je že pri- J"^dila kratkoročne obresti, ^"■^stovanje svojih vrednost- ^ papirjev je popravila (tam Pite Jožica MalUrič kjer je bUo mogoče). Tako, da velikega R ne upošteva. Krat- koročni vrednostni papirji se obrestujejo po nominalnih obrestih. Obrestna mera dvod- nevnih blagajniških zapisov Banke Slovenije, ki so instru- ment denarnega trga, se je spremenila z R + 1 na 5% na leto, 12-dnevnih pa z R + 3,5 na 7,5°/o. Vezava obresti na reva- lorizacijo ostaja pri dvodelnih blagajniških zapisih in 60- dnevnih blagajniških zapisih. Združenje bank Slovenije se je odločilo, da naj banke maja tolarske depozite in posojila obrestujejo brez velikega R, torej kot da je nič. Negativni veliki R je vsekakor pomem- ben tudi kot psihološld dejav- nik, kajti kratkoročne tolarske naložbe maja večinoma ne bo- do obrestovane. Zanimivo bo spremljati, kako se bodo na negativni veliki R odzvali borzni vlagatelji. Čeprav je ve- liki R tudi v zadnjih mesecih tudi padal, pa to ni bilo dovolj za oživitev trgovanja z dolgo- ročnimi vrednostnimi papirji. Pri odločanju, ali kupiti delni- ce ali ne, sta na tehtnici ničelni R in negotovost, ki zaradi last- ninjenja že nekaj mesecev vla- da na delniškem trgu. Odbor za sprejem vrednost- nih papirjev in članov na bor- zo je 21. 4. 1995 sprejel sklep o uvrstitvi 1. emisije obveznic Banke Celje v borzno kotacijo A Ljubljanske borze. ." ^ Proficia-Dadas in CBH sporo- čata, da znaša vrednost enote vzajemnega sklada Herman Celjski na dan 10. mai 1995 1.140.5368 SIT. Javna protlaja v Etolu konec maja Tuai lansko poslovno leto zaključili z ilobriml rezultati Tovarna arom in eteričnih olj Etol iz Škofje vasi name- rava konec tega meseca ozi- roma v začetku junija začeti z javno prodajo delnic in si- cer za gotovino ter certifi- kate. Program lastninskega pre- oblikovanja so v Etolu pri- pravili že pred dobrim le- tom, a mlini Agencije za pri- vatizacijo očitno meljejo po- časi ali vsaj počasneje, kot bi si to želeli v Etolu. Februarja so po številnih lepotnih po- pravkih končno dobili prvo soglasje, drugo pričakujejo v naslednjih tednih. Takrat bodo tudi začeli z javno pro- dajo delnic. Ocenjena vrednost podjet- ja je dve milijardi 885 milijo- nov tolarjev. Interni razdeli- tvi so namenili 20 odstotkov družbenega kapitala oziro- ma 763,5 milijonov tolarjev, porabili so jih 238 milijonov tolarjev, tako da bodo do- brih 11 odstotkov kapitala prenesli na razvojni sklad. Javni prodaji za certifikate so v Etolu namenili 15 od- stotkov premoženja, za goto- vino pa nameravajo sloven- skim kupcem ponuditi 40 odstotkov delnic, ki bi jih si- cer morali prenesti na skla- de. Delavci Etola, njihovi svojci in upokojenci bodo postali lastniki 35 odstotkov podjetja, večinski delež pa bo v rokah drugih slovenskih podjetij in državljanov. Zanimanje za javno pro- dajo v Etolu je že pred sa- mim začetkom veliko, kar je povsem razumljivo, saj sodi to celjsko podjetje med naju- spešnejše v Sloveniji. To do- kazujejo tudi podatki iz lan-, skega zaključnega računa. Približno 200 zaposlenih je v lanskem poslovnem letu ustvarilo dve milijardi 456 milijonov tolarjev celotnega prihodka, čisti dobiček pa znaša 231 milijonov tolarjev. Nagrada za dobro oroille Gorenje OrotUarna proUa na tuje okoli 45 odstotkov vseh Izdelanih orodij Na mednarodnem sejmu »Forma Tool '95« v Mariboru je Gorenje Orodjarna prejela zlato plaketo za set zahtevnih kombiniranih orodij. Nagraje- ni set so izdelali po naročilu nemškega kupca, ki se ukvarja z izdelovanjem delov za avto- mobilsko industrijo. V Orodjarni, kjer nadaljuje- jo 30-letno tradicijo orodjar- stva pod okriljem Gorenja, prodajo na tuje že okoli 45 od- stotkov vseh izdelanih orodij. To so predvsem zahtevna kombinirana orodja za prede- lavo pločevine za avtomobil- sko industrijo in orodja za predelavo polimemih materi- alov za elektronsko industrijo ter industrijo bele tehnike. Orodja, izdelana v Velenju, pošiljajo avstrijskim, nemškim in nizozemskim kupcem. Med drugim so izdelali tudi orodja za pomično streho za tovarno vozil Mercedes in Scania. Med slovenskimi kupci iz- delkov, ki jih ponuja Orodjar- na, so novomeški Revoz, na- zarski Mali gospodinjski apa- rati, koprski Cimos, Gorenje Metalplast iz Ruš, Gorenje Ti- ki in še nekatera druga podjet- ja. Okoli 40 odstotkov vseh iz- delanih orodij prodajo Gore- nju Gospodinjski aparati. V zadnjem času so izdelali komplete orodij za predelavo pločevine in polimernih mate- rialov, namenjene novim gene- racijam kuhalnih aparatov in pralnih strojev, ta čas pa izde- lujejo komplete orodij za novo generacijo hladilno zamrzo- valnih aparatov. V Gorenju orodjarna, kjer je zaposlenih 170 delavcev, izdelujejo orodja na sodobnih obdelovalnih strojih, konstruirajo pa jih s pomočjo najsodobnejše raču- nalniške opreme. MARJAN LIPOVŠEK Gozdarski traktor že na delu Izpopolnjen Zetorjev traktor bo v pomoč gozdnim delavcem Traktorje Zetor poznajo naši kmetje že vrsto let, na novo pa so jih pričeli spoz- navati tudi gozdarji. Stro- kovnjaki Gozdnega gospo- darstva Postojna so že nekaj časa iskali traktor, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za vleko lesa v gozdovih. Odlo- čili so se za traktor Zetor 63 40, tako zaradi njegove ka- kovosti kot dobre založeno- sti z rezervnimi deli. Rezultat skupnega dela s poslovno enoto Transport Gozdnega gospodarstva Po- stojna in LIV Postojna je do- datna oprema in zaščita za tako imenovani »gozdarski traktor« Zetor. V Postojni so doslej izdelali šest takšnih traktorjev, ta čas pripravlja- jo sedmega. Dva traktorja so kupili v Gozdnem gospodar- stvu Postojna, štiri pa v Gozdnem gospodarstvu Brežice. Gozdarski traktor je na zadnji strani opremljen z dvobobenskim hidravlič- nim 5-tonskim vitlom, ki ga traktorist radijsko upravlja do razdalje 60 metrov, na prednji strani pa je namešče- na deska za poravnavo lesa. Zaradi zavarovanja preno- sov in hidravlične cevi je dno traktorja posebej zaščiteno, medtem ko nadgradnja in zaščita stekel zagotavljata traktoristu varnost. Ta trak- tor upravlja en sam delavec. Po mnenju strokovnjakov Gozdnega gospodarstva Po- stojna bo gozdarski traktor, ki so ga že dodobra preizku- sili, v veliko pomoč tako de- lavcem gozdnih gospodar- stev kot lastnikom gozdov. M.L. Gozdarski traktor je novost v ponudbi traktorjev Zetor. it.19. - 11. mai 1995 DOGODKI Celjski farmacevti pred stavko »Nismo želeli lavnega pranja umazanega perila, a zaal ne gre več drugače,^ opozarlalo farmacevti v lekarniški enoti Center v Cellu o zapletih v Javnem zavodu Celjske lekarae smo v zadnjih številkah veliko pisali, položaj pa se očitno vse bolj zapleta. Tako so se delavci lekarniške enote Center v Celju v ponede- ljek odločili, da za petek, 12. maja, napovedo opozorilno prekinitev dela v svoji enoti, če se stvari v teh dneh ne bodo premaknile iz mrtvega teka. Zakona o javnih zavodih ter lekarniški dejavnosti, sprejeta v začetku devetdesetih let, sta narekovala uskladitev organi- ziranosti delovanja Celjskih lekarn z novo zakonodajo. S septembrom 1993 je direkto- rici Herti Knaus potekel 4-let- ni mandat, do letošnjega 1. ju- Uja pa bi morale skladno z za- konodajo vse lekarniške enote pridobiti verifikacije, sicer se zna zgoditi, da bodo katero iz- med lekarn zaprU. Celjske le- karne niso organizirane sklad- no z novimi zakonskimi dolo- čili, svet zavoda je le delno le- gitimen, direktorici ni nihče zakonito podaljšal mandata, lekarniške enote nimajo veri- fikacij. Stvari v zvezi s Celj- skimi lekarnami se vrtijo v krogu in mrtvega teka ne znajo oziroma zmorejo preki- niti ne znotraj zavoda ne v ob- činah - ustanoviteljicah. Delavci pri tem opozarjajo na seimovoljo direktorice, šte- vilne kadrovske premestitve ter vse bolj zapleten položaj, ki zaposlene pušča v negoto- vosti in strahu za lastno usodo, vpUva pa tudi na uporabnike lekarniških storitev, saj se v zadnjem času dogaja, da v enoti Center v Celju ostajajo celo brez nujnih zdravil. Far- macevti v lekarni Center so ta- ko v ponedeljek sklicali novi- narsko konferenco, na kateri so podprli pobudo celjskega občinskega sveta za čimprej- šenj sklic seje sveta zavoda. Svet zavoda, ki mu predse- " duje Anka Lepener iz Sloven- skih Konjic, naj bi na pobudo celjskih občinskih svetnikov začel s postopkom za imeno- vanje v.d. direkorja zavoda, v tem pa vidijo rešitev tudi za- posleni. »Z novim vodstvom bi bilo konec konfUktnosti, ki vlada v našem zavodu in vse bolj vpliva na kakovost naših storitev. Hudo nam je, ker na nek način uporabnike naših storitev puščamo na cedilu in jih moramo zaradi nestrokov-. nega dela naše upravnice po nujna zdravila pošiljati v so- sednjo, zasebno lekarno,« je bilo sUšati na ponedeljkovi novinarski konferenci. Zaposleni v lekarniški enoti Center (novinarsko konferen- co so sklicaU štirje farmacevti, a zaradi razmer, ki vladajo v zavodu namenoma ne objav- ljamo njihovih imen) so še opozorili, da so se razmere v sami enoti močno poslabšale po imenovanju nove upravnice sredi lanskega oktobra. »Do- gaja se, da zaradi nestrokov- nega odnosa upravnice dnevno manjka zdravil, da so naroče- na napačna, da prihaja do ne- potrebnih zapletov preprosto zato, ker upravnica (prišla je iz sosednje države) ne pozna aktualnih predpisov in zako- nov, ki urejajo našo dejavnost. Zavedamo se, da stavka in po- polna prekinitev dela v javno- sti nista popularen in sprejem- ljiv način za uveljavljanje de- lavskih pravic, a drugače, žal, ne gre. Ce v teh dneh ne bo skUcan Svet zavoda, bomo v petek opozorilno stavkali,« so odločni farmacevti, ki kot enega od razlogov za svojo od- ločitev navajajo tudi pomanj- kanje nekaterih zdravil čez pr- vomajske praznike. »Ne zaradi pomanjkanja zdravil na trgu, zgolj zaradi nestrokovnosti in nesposobnosti nismo imeU na zalogi najosnovnejših antibi- otikov. Predstavljajte si, bol- nim otrokom na recept nismo mogli ponuditi predpisanega sirupa, nabavljene so bile zgolj tablete...,« so razočarani far- macevti. IVANA STAMEJCIČ Zaposleni v lekarniški enoti Center opozarjajo tudi na ka- drovske težave, ki jih vse bolj pestijo. Tako je v tej enoti za- poslenih okoli 30 delavcev, od 10 farmacevtov pa jih je ostalo le 6. Že pred časom so štirje prekinili delovno razmerje v zavodu, novih zaposlitev pa kljub šolanemu kadru (ome- njajo celo štipendistko zavoda, ki je brez zaposlitve) ni bilo. Posledica tega je, da farma- cevti ne morejo koristiti dopu- sta - nekaterim ostaja še večina lanskega - le z zapletenimi kombinacijami pokrivajo de- žurstva, nova upravnica pa kljub temu, da je v njenem opisu del in nalog tudi izdaja zdravil, od lanskega oktobra še ni obdelala nobenega re- cepta. Pomladanski obrtni sejem že trinajstič Na 12 tisoč m^ notranjih in 6 tisoč m^ zunanjih razstavnih površin Celjskega sejma bodo v torek, 16. maja, odprli 13. Pomladanski obrtni sejem. POS, ki združuje več speciali- ziranih sejemskih prireditev, bo odprl minister za gospodar- ske dejavnosti dr. Maks Tajni- kar, na ogled pa bo do nedelje, 21. maja. Na POS bo sodelovalo 350 razstavljalcev iz Slovenije, Avstrije, Češke, Italije, Nemči- je, Švice in Hrvaške, preko za- stopništev pa tudi podjetja iz AvstraUje, Danske, Madžar- ske, Japonske in Španije. Se- jemski prostor v dvorani A je v celoti namenjen razstavljal- cem, ki se bodo v Celju pred- stavili v okviru sejma Vse za otroka, v dvorani C blagu širo- ke potrošnje ter programu za prosti čas, v dvorani D pa go- stinski in trgovinski opremi, živilski industriji ter interiemi opremi in gradbeništvu. V dvorani E bo na ogled bio program, kozmetika, nakit. steklo, keramika in poslovna darila, medtem ko bodo sejem- ske servisne službe z banko, pošto in menjalnico v dvorani Cl. Ves samanji razstavni pro- stor letošnjega POS bo name- njen programom Vse za dom, opremi in potrebščinam za prosti čas, interiemi opremi, gradbeništvu ter prodaji blaga široke potrošnje. Seveda tudi tokrat ne bo manjkalo otroško zabavišče z luna parkom ter bogata gostinska pK)nudba. Kljub temu, da je Pomla- danski obrtni sejem v Celju le- tos trinajstič, organizatorji napovedujejo v šestih sejem- ski dneh kakšnih 40 tisoč obiskovalcev, število razstav- ljalcev pa so v primerjavi z la- ni povečali za desetino. Za obiskovalce letos pripravljajo žrebanje vstopnic (tretja na- grada bo kolo, druga barvni televizor, prva pa glasbeni stolp), skupaj z razstavljalci in sejemskimi gosti pa se bodo lahko udeležili vrste spremlja- jočih prireditev. Napovedana so številna strokovna posveto- vanja, okrogle mize in pred- stavitve področja vzgoje in izobraževanja, živahno pa bo tudi ostalo sejemsko doga- janje. Torek, prvi sejemski dan, bo. v znamenju vrtcev, v sredo bo predstavitev uporabe računal- nikov pri pouku likovne vzgo- je, delovno srečanje Ukovnih pedagogov in posvet mentor- jev šolskih glasil. Četrtek bo namenjen turizmu in ekologiji, popoldne pa bodo predstavili nov carinski zakon. Še dan kasneje bo srečanje avstrijskih in slovenskih podjetnikov, ves dan pa bodo predavanja in po- svetovanja na temo šolske športne vzgoje. Najboljšim razstavljalcem bodo tudi letos podeliU tradi- cionalna priznanja Celjskega sejma, bronasti, srebrni in zla- ti Znak Celeia, podrobneje pa bodo letošnji Pomladanski obrtni sejem v Celjskem sejmu predstavili na današnji novi- narski konferenci. I. STAMEJCIČ PrepocenI elektrika LJUBLJANA. 9. maj (Delo) - Če vlada ne bo J letos dovolila hitrejšegj povečevanja cene elektrj. ke, bo elektroenergetski sj. stem padel na raven izpred dvajsetih let pravi novi dj. rektor Elektra Slovenija dr. Ivo Beinič. Po njegovea, lahko prepoceni elektriljj pripelje do občasnih nn. kov. Analize so pokazale da bi se letno morala cena dvigniti vsaj za 14 odstot. kov. da bi do leta 2000 do. segli 88 odstotkov povpreč. ne evropske cene. Prihodnje leto nova proga LJUBLJANA, 3. maj« (Delo) - Ob obisku madžar. skega premiera Gyula Hot. na so govorili o možnostih izboljšanja infrastruktur- nih zvez med državama Obe strani se posebno zav- zemata za gradnjo železnjJ ških povezav. Gradnja naj bi se pričela prihodnje leto, projekt pa je vreden 60 mi- Ujonov dolarjev. Govoriljl so tudi o posodobitvi mej^ nih prehodov in gradnji novih, saj so na meji sedaj samo štirje. Proračun razdelil poslance LJUBLJANA, 4. maja (Dnevnik) - Predlog letoši njega proračima je prvj dan splošne razprave v dr- žavnem zboru poslance skoraj v vseh primerih raz- delil po strankarski pri- padnosti. Člani opozicjf skih strank so proračt v celoti zavrnili z argumen- tom, da je preveč potraten Člani strank vladne koali- cije pa so bili do predloga proračuna zmerno kritični in so predvsem zahtevali več denarja za »svoja« mi-* nistrstva. Združitev strank LJUBLJANA, 4. maj* (Večer) - Predsednik Demo- kratske stranke Tone Pei< šak je predstavil dokončn« korake za pridružitev Stranke krščanskih soci; alistov k Demokratski stranki. Donedavni člani krščanskih socialistov bO' do pristopili v DS indivi; dualno in s tem izjaviU, di želijo delovati kot člao krščansko-socialnega kril« v stranki. O zakonu o plačali LJUBLJANA, 8. maj« (Delo) - Ekonomsko-social' ni svet, je obnravnavai predlog zakona o izvajanju dogovora o politiki plač 1» socialnega sporazum«; Zavzeli so se zato, da naj 1" izplačevanje pokojnin, i^' vahdnin in porodniški'' urejaU sistemski zakoni Uvoz mesa pod nadzorom LJUBLJANA, 8. m»f (Delo) - Zdravstveni špektorat je na enajsti^J mejnih prehodih lani opr^' r vil 4.603 preglede posili'' mesa in mesnih izdelke^. Po njihovem so možnos legalnega uvoza zdravstv«^ no oporečnega mesa tc^' malne. Lani so za več ^ 168 tisoč kilogramov zahtevali vračilo zaT^ oporečnosti pošiljk. a Obisk iz Pliezliausna Ta konec tedna bodo Laščani zopet gostili svoje dolgo- letne prijatelje iz nemškega Pliezhausna. Delegacija, ki jo vodi župan Otwin Briicker, bo v Laško pripotovala danes zvečer. Prijateljevanje med Laškim in Pliezhausnom traja že skoraj dve desetletji. ZačeU so ga laški gasilci, kasneje pa so se med mestoma izmenjevale predvsem kultiune sku- pine. Mesto Pliezhausen je prvi teden v maju gostilo 30 laških osnovnošolcev, vrstniki iz Nemčije pa jim bodo obisk vnuli v mesece juliju. Gosti iz Pliezhausna bodo jutri dopoldne imeli najprej uradne pogovore z županom Petrom Hrasteljem in neka- terimi predstavniki občinske uprave in upravne enote, nato pa si bodo ogledali še Pivovarno Laško. Zvečer bodo v Kulturnem centru odprli razstavo Ukovnih del umetni- kov iz Pliezhausna, otvoritve pa se bo udeležil tudi vele- poslanik ZRN v Sloveniji gospod Giinter Seibert. V soboto bodo Laščani odpeljali nemške prijatelje v Rogaško Sla- tino, Podčetrtek in Olimje, zvečer pa jih bodo povabiU na koncert operne pevke NUce Vipotnik-Rampre in pianistke Andreje Nenvirt. Štirtnajstčlanska delegacija iz Pliezhausna bo odpoto- vala domov v nedeljo zjutraj. JI Canicarjeva priznanja za materinščino Celjski župan Jože Zimšek je včeraj popoldne v Poročni dvorani pripravil sprejem za mentorje in tekmovalce, ki so sodelovah na državnem tekmovanju iz znanja materinščine. Tekmovanje je bilo pred tedni v Ljubljani, Slavistično društvo Slovenije je podelitev zlatih Cankarjevih priznanj najboljšim tekmovalcem pripravilo na Vrhniki, srebrna Cankarjeva priz- nanja pa so podelili na včerajšnji slovesnosti v Celju. IS Zdrav vrtec - zdrav otroic Vrtec Anice Čemejeve iz Celja je že od leta 1990 vključen v aktivnosti projekta Celje-zdravo mesto, lani pa so ga sprejeli tudi v mrežo 27. slovenskih vrtcev, ki delujejo v okviru pro- grama zdravih vrtcev Cindi. Jutri, v petek, bo v Celju prvi seminar iz programa Cindi, osrednja pozornost pa bo namenjena zdravi prehrani otrok v vrtcih. Po slovenskih izkušnjah so prav v Celju doslej največ naredili za zdravo prehrano malčkov, vključenih v vrtce, semi- naristi pa si bodo ogledali tudi centralno kvihinjo vrtca Anice Čemejeve. IS Spomenik po sili vojakom Na celjskem pokopališču so v soboto v organizaciji Dru- štva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 opravili simbolen pokop pri- bližno 16 tisoč padlih Sloven- cev, ki so kot nemški mobilizi- ranci izgubili svoja življenja v času n. svetovne vojne. Sobotno dogajanje v Celju je bil prvi javni poklon spominu padlih Slovencev, po sUi voja- kov, ki so svoja življenja pusti- li v vojaških enotah velikega rajha. Od sredine leta 1942 do konca vojne je namreč nemški okupator v svoje enote mobih- ziral okoli 70 tisoč slovenskih fantov in mož, od tega jih je blizu 16 tisoč padlo, približno toliko pa je danes še živih. Le- ti so organizirani v Društvu mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 s sedežem v Celju, saj je bilo največ po sili vojakov prav iz Štajerske. Člani društva so s prostovoljnimi denarnimi prispevki financirah postavi- tev spomenika na celjskem po- kopališču, zanj pa bo v pri- hodnje skrbela Mestna občina Celje. Po maši zadušnici v cerkvi sv. Danijela je simboličen po- kop na celjskem pokopališču vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Zbranim je spregovoril tudi predsednik društva Rudi Markovič, ki je opozoril, da vsaka vojna pušča za sabo grobove, ki niso po- membni ne za zmago in še manj za poraz, v njih ležijo žrtve. In zato naša domovina Slovenija ne sme dopustiti, da bi ti nesrečni fantje, po siU vo- jaki, ostaU v neznanih gomi- lah, ki so bile od afriškega pe- ska in mskih step do Narvika in francoske Normandije zve- čine označene le z brezovo ve- jico. Spomenik na celjskem po- kopališču, visok lesen križ s spominsko ploščo, naj torej stoji v spomin žrtvam vojnega nasilja, ki kot nesrečne žrtve ostajajo opomin poznejšim ro- dovom. I. STAMEJCIČ Foto: SHERPA it. 19. - 11. nal 199S INTERVJU (ljub vsemu Jim ni vseeno .femenitl le treba odnos do golencev, opozarla novi ravnatell Prevzgolnega doma v Radečah L 2ačetku marca letos je Ministrstvo za ^osodje R Slovenije imenovalo novega ' ynika Prevzgojnega doma v Radečah, ^btevno in odgovorno nalogo je sprejel ii)(ovačec iz Celja in se, skladno z zahte- ^ omenjenega ministrstva in penološke ^l^e, lotil številnih sprememb, ki naj bi ^j^ičem spremenile utrip življenja v tej ^ovi in prispevale k čim učinkovitejši jjlizaciji in čimprejšnji vključitvi mla- Ijudi v življenje, tisto izven domskih jjlca ga pa še ena, nemara celo bolj zah- naloga, ko bo treba najrazličnejše olcovnjake in nasploh široko javnost pre- Ijati, da so mladi ljudje, ki so zašli na jnpota, potrebni mnogo več pozornosti, imnevanja in spoštovanja, kot so ga de- iii danes. ^Ij kot česar koli, so vaši gojenci potreb- odkritih pogovorov, v mnogih primerih |)i bila nujna redna psihiatrična obdela- saj so to večinoma mladostniki, ki niso isli v toplih družinskih gnezdih in ki so se v otroštvu srečevali s travmatičnimi dru- iskimi dogodki. Kako je v Radečah ureje- področje zdravljenja? Pri tem imamo pislih tudi nedavni primer, ko si je vaš jenec, takoj po odpustu iz Centra za men- DO zdravje na Poljanskem nasipu v Ljub- pi, vzel življenje. Ta dogodek nas je res globoko presunil, pira pa mnoga vprašanja, med drugim ii tisto o psihiatričnem zdravljenju neka- ih naših gojencev. Večina jih namreč teži zunanji psihiatrični pomoči, tudi zaradi nirjeval, ki jih občasno potrebujejo. Tu nočno angažira dr. Žagar s forenzičnega lelka Centra za mentalno zdravje v Ljub- il, kamor smo imeli do zdaj možnost po- ati tovrstne pomoči najbolj potrebne go- ce. Pravim, do zdaj, kajti pred kratkim je dstojnik omenjenega oddelka prepove- sprejemanje naših gojencev. To je pro- ti, ki ga bo treba rešiti na ravni ministr- ■ saj imamo nasploh težave z zdravstve- i ustanovami. Za primer bom navedel iga fanta, ki mu je dežurni zdravnik 'Sevnici napisal napotnico za kirurgijo teljski boliiišnici, pa ga tam niso hoteli tejeti. Fant je zaradi tega začel groziti samomorom, za eno noč smo ga potem !)eli spraviti v oddelek v Vojrdku. Šele tem, ko smo se povezali s pravosodnim aistrstvom, pa z ministrstvom za zdrav- 0 in zdravniško zbornico, smo končno s^li, da so poškodovanega fanta sprejeli kirurgiji. Dejstvo je, da se naših fantov in deklet povsod izogibajo in takšen odnos do njih ti mladostniki, stari od 14 do 18 let in še nekaj čez, še predobro razumejo in občutijo. Se jih torej tudi v Vojniku izogibajo? Praviloma da, so pa, skladno s sprejetim dogovorom, pripravljeni sprejeti naše go- jence takoj po poskusu samomora. Tega pa je pri nas kar precej, v samo eni lanski noči si je porezalo žile pet ali šest gojencev. No, v kratkem bo pri nas sprejeta sistemizacija, po kateri bomo redno zaposlili terapevta iz medicinske psihiatrije in tako delno ublažili ta problem. Sicer pa najbrž ni rešitev le v psihologih in psihiatrih, da bi se ti mladi ljudje lahko kmalu postavili na lastne noge in zapustili zavod. Kje so po vaši presoji še nujne spre- membe? Jaz večino rešitev res vidim drugje in ne toliko v psihiatrični oskrbi. Z gojenci je treba predvsem več in vsakodnevno delati znotraj naše ustanove, jim dajati občutek, da njihove probleme občuti še kdo drug, da niso sami. To je naloga vseh delavcev zavo- da in le težje primere naj bi obravnaval psihiater. V zvezi s tem je v pripravi nov koncept, na katerem delajo na upravi za izvrševanje kazenski sankcij v okviru pra- vosodnega ministrstva. Gre za bolj načrto- vano delo, ko je treba vsak, še tako majhe^ napredek, hitro opaziti, nanj reagirati in gojenca primemo stimulirati. Ta oblika de- la zahteva našo stalno prisotnost med fanti in dekleti, številne pogovore, pozornost in podobno. Po pravilu, da delo naredi človeka, so bile vaše obrtne delavnice doslej pomemben či- nitelj v procesu prevzgoje, delo, ki je kaj veljalo, pa je bilo samo fizično. Ste tukaj morebiti kaj zrahljali vajeti v smislu upo- števanja raznolikosti interesov in sposobno- sti vaših gojencev? Doslej je veljalo nekakšno pravilo, da Rod, radeške obrtne delavnice, mora poslo- vati pozitivno, vsakršno odklanjanje dela pa se je strogo kaznovalo s popolno osami- tvijo takšnega gojenca za ves delovni čas. Zdaj smo to uredili tako, da gojenec, ki odkloni delo zaradi bolezni ali podobnega razloga, sme počakati na odločitev zdravni- ka v svoji skupini. Radeške obrtne delavni- ce naj bi postale učne delavnice, kar bo spremenjeno tudi z novo zakonodajo na tem področju. Vsekakor pa ne bo v ospredju gospodarski cilj pod pezo vsaj pozitivne ni- čle, ampak bo naš cilj ta, da se gojenci nekaj naučijo in si pridobijo delovne navade. Si- cer pa so jim pri nas na voljo številna inte- resna področja, med katerimi sta v ospredju šport in rekreacija. Radeški prevzgojni dom je sicer ustanova le na pol zaprtja tipa, pa so kljub temu dokaj pogosti pobegi gojencev. Je ta relativ- na odprtost režima dobra? Ni, za marsikoga je preveliko breme. Tre- ba je vedeti, da je pri nas najtežja penološka populacija, kazniva dejanja, zaradi katerih so se ti mladi ljudje znašli pri nas, so naj- večkrat povezana z nasiljem, tudi z zelo grobimi oblikami. Mnogo je takšnih, ki jim nobena druga vzgojna ustanova ni bila kos in so na koncu pristali pri nas. V zavodu ocenjujemo, da je vsaj 20 odstotkov gojen- cev od vseh takšnih, ki ne sodijo več k nam, ker so prerasli te okvire. In če takšnim po- polnoma omejiš gibanje, lahko pričakuješ pogoste pobege, v času ko so na begu, pa že skoraj praviloma storijo nova kazniva deja- nja in tako se jim kazen podaljšuje. Zato bi sodišča morala imeti to v mislih, ko se pri mladih storilcih kaznivih dejanj odločajo za ukrepe. Za marsikoga bi bil bolj primeren in bolj učinkovit mladoletniški zapor, kot pa naš prevzgojni dom. Imamo tudi nekaj gojencev, ki so stari že krepko čez osemnajst let, med njimi 20-letnega fanta, ki ga po prestani kazni nimamo kam dati. Je rojen v Sloveniji, slovenskega državljanstva ni- ma, pri nas je tudi brez svojcev, vemo le, da ima očeta nekje na Hrvaškem. Z vsemogoči- mi problemi se moramo ukvarjati in jih re- ševati. Trenutno je pri nas 48 gojencev in med njimi sta le dve dekleti. Rekli ste, da je v pripravi nov koncept dela z mladimi pri njihovi prevzgoji. Ste v Radečah za izvajanje teh nalog, ki terjajo veliko strokovnega znanja, pa tudi pravih osebnostnih lastnosti, dovolj kadrovsko močni? Da bi si zagotovili sposobne kadre, bomo navezali stike s Pedagoško akademijo v Ljubljani, da bi te študente preko različ- nih oblik sodelovanja poskušali pritegniti za kasnejše poklicno sodelovanje. Jaz pra- vim, da se s temi našimi fanti in dekleti splača potruditi, splača se z njimi delati, saj imajo nekateri kar lepe šanse, da stopijo na pravo pot in v življenju uspejo. Pri teh naših naporih so nam v veliko pomoč tudi v repu- bliški upravi za izvrševanje kazenskih sankcij v Ljubljani, naprimer Desa Orel, Julka Gruden, Franc Mlinaric in seveda Ire- na Križnik, direktorica uprave. Katere so bile glavne slabosti, ki so pripe- ljale do zamenjave vodstva v Prevzgojnem domu Radeče? Predvsem je bilo preveč sankcioniranja, sicer pa ne bi govoril o preteklosti, treba je gledati naprej. Problem številka ena, ki bo vsak čas izbil, so mamila. Pomembno je tudi, da naši fantje in dekleta spet najdejo stik z okoljem in da jih okolje sprejme. Zelo dobro namreč občutijo odnos okolja in zu- nanjih institucij do njih. Čutijo, da so pov- sod odrinjeni, ko nosijo pečat gojenca Ra- deč, to pa ni dobro. Kljub vsemu jim ni vseeno, kaj si javnost o njih misli. MARJELA AGREŽ 'odporniki pod novogradnjo In beda šentlurske mestne tržnice_ ^^ntjurju, kjer so predlani *obili poslopje nove mestne »ice, so imeli v zadnjih klavrno podobo. Pri ^vnem vhodu s parkirišča je ^približno 40 kvadratnih stropa podprtega z že- '''uiu podporniki. Poiskali Martina Amona, predsed- upravnega odbora lastni- '37. zasebnih lokalov, ki so 'Paj z ostalimi Šentjurčani *Gre za vhod v ugledno po- JPJe, ne v rudnik,« se hudu- " lastniki. Kupci, ki priha- ^ v poslopje mestne tržnice previdno ozirajo navzgor, Jfopu. Lokah, ki so jih gra- j|.^a trg, niso bili med najce- isimi, saj je nekdo od lastni- plačal za lok£d (v siurovem J) nad 2 tisoč mark po |*Y^tnem metru. Prvi se je ^ Martin Amon, vendar ne j?|arja, kot je pisalo v po- l^i. ampak šele oktobra, jj^a je z izdajo uporabnega ij"^ljenja zamujala in sicer pomislekov. V Amonov ^'čtii lokal je lani celo pri- Voda in to zaradi vpra- kakovosti gradnje, nam |v l^^al. »V objektu je še več u ^- stene pokajo, stvari so •končane, veliko najra- zličnejših reklamacij imamo,« ugotavlja. Nadzor nad gradnjo sta opravljala Vegradov inže- nir Ramšak, občino pa je za- stopal Igor Gorjup iz domače komunale, ki objekt tudi upravlja. Odstopanje stropa pri glav- nem vhodu tržnice so opazili takoj po prvomajskih prazni- kih, nakar so brž obvestili gra- ditelja, velenjski Vegrad. V podjetju so v bistvu ugotovi- li podobni vzrok kot lastniki lokalov - po projektu so na strop pritrdili ploščo z izola- cijskim materialom, ki se je nato povesila. V Vegradu pra- vijo, da naj bi prišlo do lomlje- nja vijakov, ki so nato povzro- čili odstopanje izolacijskega stropa. Vegradov glavni direktor je za dalj časa odsoten, njihov tehnični direktor, Matija Bla- gus, pa nam je v pogovoru po- vedal, da nameravajo napako popravili. Za poslopje še ved- no veljajo garancijski roki. Ve- del je za dopis šentjurskega podjetja Montec, z dne 5. ma- ja, ki je zahtevalo sanacijo stropa. Povprašali smo tudi v šentjurski občinski stavbi, kjer je sedanji podžupan, Oto Pungartnik, prav tako opozo- ril na dejstvo, da še vedno ve- lja reklamacijski rok. Na ob- činski lastnini v poslopju trž- nice pa bistvenih napak zaen- krat niso opazili, pravi Pun- gartnik. Potem ko smo se v torek vr- nili iz Šentjurja, nas je po ne- kaj urah že pričakalo obvestilo iz Vegrada. Prihodnji dan, v sredo, naj -bi se v poslopju tržnice oglasila ekipa^ ki bi strop tudi popravila, Šentjur- čani pa naj bi poslej obiskovali tržnico brez oziranja v strop, ali jim bo kaj priletelo na glavo. BRANE JERANKO Foto: EDI MASNEC Izdani odločbi o razlastitvi že pred nekaj tedni je Dars na upravno enoto Žalec poslal zahtevka za razlastitev lastni- kov dveh parcel na predvideni trasi avtoceste na Gomilskem. Žalčani so potem sicer pri- dobili novo cenitev, saj se last- nika nista strinjala s prvotno ponujeno ceno, vendar je Dars to cenitev zavrnil. Lastnikoma je upravna enota tako morala poslati odločbe o razlastitvi, pri čemer se je eden izmed lastnikov že pritožil na prejeto odločbo. m Poistoletnica na Ponikvi Osrednja prireditev v poča- stitev 50-letnice zmage nad fa- šizmom bo v šentjurski občiui na Ponikvi pri Grobelnem, v nedeljo, 14. maja. I*roslava bo ob 14. uri, pri lovskem domu Tičevo, osred- nji govornik pa bo šentjurski župan, Jurij Malovrh. V kul- tiunem programu bodo sode- lovali šentjurska pihalna god- ba, pevci z Dolge Gore ter učenci ponkovske osnovne šo- le. Praznovanje bodo začeli ob 8. uri, z vsakoletnim pohodom za dan zmage. BJ Šentjurska tržnica. Novogradnja, podprta z železnimi podporniki. it.19. - 11. mai 1995 VROČA TEMA V Evropo brez taksija Ponoči so ¥ Collu naiaile prlUe peš z vlakom se pripelješ na že- lezniško postajo v Celju. Oto- vorjen s prtljago pomisliš na avtobus, ki te bo zapeljal na drugi konec mesta, vendar, ker je 22. ura že mimo, avtobusi ne vozijo več. Ostane ti samo tak- si. Čez cesto se napotiš do kio- ska, kjer pred Unionom stojijo zasebni taksisti, vendar za- man. Nikjer ni nikogar, tudi telefonski klic iz bližnjega ho- tela ne da nobenega rezultata. Preostane ti, da se napotiš peš domov in da naslednji dan ve- selo prešetevaš žulje na nogah. Primer gotovo ni osamljen, kar priznavajo tudi taksisti, vendar v kratkem izboljšanja ni pričakovati, saj se dejavnost otepa s težavami zaradi upa- danja prometa. Ali to pomeni, da se lahko zgodi, da Celje, ki se rado kiti z naslovom evrop- sko in knežje mesto, čez nekaj let sploh ne bo imelo več taksi službe? V Celju je po besedah taksi- sta Ivana Seliča, ki je blagaj- nik pri sekciji avtoprevozni- kov, ki pri obrtni zbornici združuje tudi zasebne taksiste, 33 taksistov, od teh se jih 20 redno ukvarja s to dejavnostjo, ostali pa občasno, saj imajo re- gistrirana podjetja za več ra- zličnih dejavnosti. Izletnikova taksi slvižba je nehala delati že pred leti, tako da so sedaj na voljo le še zasebni taksisti. Svoj sedež imajo nasproti že- lezniške pK)staje v Celju oziro- ma pred kinom Union, kjer imajo svoje postajališče in ki- osk s telefonom. Oglasijo se na telefonski številki 442-200, na železniški postaji pa na števil- ki 27-300. Pred časom so uspe- li dobiti prostor tudi na avto- busni postaji, kjer so bili prej v stalnih sporih z Izletnikom. Ta jih je namreč preganjal iz svojih boksov, saj so ovirali avtobuse, vendar jim občina vse do nedavnega ni uredila posebnega prostora. Pa tudi s tem niso zadovoljni, saj na njem ni posebnega znaka, da je namenjen taksi službi in jim prostor večkrat zaparkirajo.l Tudi taksisti v krizi če so se še pred leti taksisti lahko pohvalili, da jim dela ne manjka, so se razmere spreme- -lile po razpadu Jugoslavije. Nič več ni bilo številnih potni- kov, ki so z vlaki pripotovali iz drugih delov Jugoslavije in so za pot, na primer v Velenje, najeli taksi. Sedaj se taksisti ukvarjajo s krajšimi prevozi do bolnišnice, zdravstvenega doma, iz mesta pa zapeljejo domov kakšnega starejšega nakupovalca. Ponoči sta na delu vselej eden ali dva taksi- sta, vendar jih morebitni pot- nik išče zsiman, ker sta morda ravno takrat na vožnji. Šele po vrnitvi h kiosku lahko odgo- varjata na klice strank. Le dva od taksistov imata v vozilih UKW zveze, kar pomeni, da med vožnjo ostali niso doseg- ljivi. Za zaposlitev človeka, ki bi dežural pri telefonu, nimajo denarja. Zato po Seličevih be- sedah razmišljajo o nakupu daljinskega telefona, kar bi olajšalo tovrstne zadrege. Kdaj bo to, pa je vprašanje, saj bi po Seličevih besedah morali delati cele dneve, da bi pokrili vse stroške in še zraven kaj zaslužili. Večina si zato poma- ga s kakšno dodatno dejav- nostjo. Novih obrtnih dovo- ljenj zbornica ne izdaja več, saj je že sedanjih taksistov gle- de na obseg dela dovolj, pa še teh bo postopoma vse manj. Od letos morajo občini pla- čevati najemnino za kiosk pred Unionom v višini 72 tisoč tolarjev letno, v njem so si sa- mi so si uredili električno na- peljavo in telefonski priklju- ček. Posebej zadovoljni pa z lokacijo niso, saj je pas, na- menjen vozilom, preozek, pa tudi kiosk ni primeren za delo v vseh letnih časih. Prošnjo, da bi jim dodelili stalno pisarno v Celjskem domu, so na občini zavrnili. Z novo prometno zakonoda- jo pričakujejo, da se bodo raz- mere še zaostrile, saj se bodo morali tudi taksisti strogo dr- žati predpisov, da si ne bodo prehitro nabrali kazenskih točk. To pa pomeni, da bo marsikje treba potnika peljati po daljši poti, kar bo tudi več stalo. S cenami trenutno sledi- jo mariborski službi, kar po- meni, da stane začetek vožnje 220 tolarjev, vsak kilometer 120 tolarjev, za vu-o čakanja pa mora potnik odšteti 1500 to- larjev. Celjski taksi službi se tako ne obeta nič dobrega, še manj pa občanom, ki se bodo želeli sredi noči prepeljati na drugi konec mesta. Bomo v Celju ta- ko spet ostali še brez ene, v svetu običajne storitve? TATJANA CVIRN Foto: EDI MASNEC SDSS proU taki proslavi LJUBUANA, 4. n^. (Večer) - Predsednik SDss Janez Janša je povedal, (j. se njegova stranka pridj^ žuje odločitvi SKD, da h bodo sodelovali na proslj. vah ob 50. letnici koncj druge svetovne vojne, kej te »niso primemo intonirj. ne« in »ponovno delijo slo! venski narod«. Država p, bi zato morala po Janševji, besedah poskrbeti za bo[j opazno obeležitev pet, obletnice prvih demokra. tičnih volitev v Sloveniji, Pokojnine po dosedanjem sistemu LJUBLJANA, 7. maj, (Dnevnik) - Državni zborm sprejel vladnega predloga, naj bi tudi za negospodar. stvo in druge prejemke, med katerimi so najpo. membnejše pokojnine, vfr Ijal enoten sistem usklaje. vanja. Upokojenski lobij« zmagal pri tokratnem po. skusu, da bi namesto seda- njega sistemskega načinj usklajevanja pokojnin po novem tudi te usklajeval po določilih socialnega sporazuma, to pomeni tri- mesečno, po enotni eskala- cijski lestvici, ne glede m rast cen. Pahor ponovno kandidira LJUBLJANA, 8. vi (Dnevnik) - Po Peteri« vem neuspehu pri kandil ranju za mesto predsednt ka odbora za mednarodit odnose se začenja nov boji za to mesto. Združena lisi socialnih demokratov je 't predlagala svojega kandij data in sicer ponovno BO' ruta Pahorja. LDS pa š čaka na zadnji rok za od dajo kandidatvu*. Izgube ZZZS naraščajo LJUBLJANA, 8. nuji (Dnevnik) - Zavod a zdravstveno zavarovanje j imel v prvih treh mesecil letos že za 2,39 milijari tolarjev izgube. Februaij in marca je poraba zdravi narasla za okrog 500 mili Jonov tolarjev več, kot j bilo načrtovano. Poveč^ se je tudi število bolnišP obenem pa je priliv prj spevkov nizek. Zato ZŽZ" v dogovoru z Agencijo plačilni promet pospeše'* raziskuje primere nepla^* nih prispevkov za obvezi zdravstveno zavarovan) v zavodih in podjetjih. Vojna za parkirišča Žalski troo¥cl se borUo za s¥Ole kupce V dveh največjih trgovskih podjetjih v Žalcu, Trgovskem podjetju Žana in Savinjski tr- govski družbi so se odločili za omejitev parkiranja pred svo- jima blagovnicama. Ljudje se jezijo, v obeh trgovskih hišah pa pravijo, da ščitijo predvsem lastne kupce in da imajo kot lastniki parkirišč tudi vso pra- vico do takšnega ravnanja. Na enem največjih žalskih parkirišč pred blago\'nico Ža- no in hotelom, so pred kratkim postavili tablo z opozorilom, da je parkirišče rezervirano samo za kupce Žane in goste hotela. Direktor Trgovskega podjetja Žana Dolfe Naraks je odločitev komentiral z beseda- mi: »Skupno je na tem parki- rišču 140 parkirnih prostorov, v naši lasti so 103 parkirišča, v lasti Hmezad Croldinga 37 in jih trenutno uporabljajo hotel- ski gostje, za kar naj bi lastni- ca hotela plačevala najemnino podjetju Hmezad Golding. Parkirni prostori so bili zgra- jeni takrat, ko je bila odprta blagovnica, kot naša lastnina so knjiženi v zemljiški knjigi, vsa leta pa financiramo tudi njihovo lu-editev, čiščenje, jav- no razsvetljavo in vse potreb- no, kar ni majhen strošek. V Žalcu se zadnja leta močno razvija trgovina, temu pa ne sledi tudi urejanje potrebne infrastruktiu-e. Pred leti je ve- ljal poseben odlok, po katerem je moral vsak, ki je odprl novo trgovino ali lokal poskrbeti tudi za parkirišča, danes pa ta odlok ne velja več. Problemi so se začeli pojav- ljati zlasti z ureditvijo stano- vanjsko poslovnega centra v naši neposredni bližini. Le- ta sicer ima parkirišča, vendar so po moji oceni zelo nefimkci- onalna, njihovo število pa je premajhno. Nič čudnega torej, če so zaposleni v številnih lo- kalih po mestu že zgodaj zju- traj zapolnili naše parkirišče, po drugi strani pa ni bilo več prostora za naše kupce. Mi smo te voznike najprej opozar- jali, pa vse skupaj ni zaleglo, zato smo postavili table, raz- mišljamo o uvedbi redarja, ki bo skrbel za večji red na par- kiriščih, v skrajnem primeru pa bomo postavili zapornico. Naši kupci v tem primeru ne bodo prikrajšani, saj jim bomo pri nakupu povrnili denar za morebitno parkirnino. To bo skrajni ukrep, upam pa, da se bomo uspeli sporazvimno do- govoriti in da takšnih skrajnih rešitev ne bo treba uvajati.« Podobne razloge za zaporo parkirišča je navajal tudi di- rektor Savinjske trgovske družbe Robert Cemažar. »Par- kirni prostor pred blagovnico Savinjka so pogosto zapolnili z vozili že v zgodnjih jutranjih urah. To niso bili naši kupci ali zaposleni, temveč ljudje, ki so se z avtomobiU pripeljali do avtobusne postaje in se potem z avtobusi vozili na delo. Par- kirišče je bilo tako po osem do deset ur zatrpano z njihovimi vozili, naši kupci pa so seveda morali iskati prostor povsod drugod po mestu. Parkirni prostori so naša last in kot lastniki se zagotovo lahko bo- rimo za kupce tudi na takšen način. Sicer pa je v neposredni bližini Savinjke še veliko par- kirišče ob tržnici, tudi to je naša lastnina, vendar tam za- enkrat še dovoljujemo parki- rinje. Dejstvo je, da Žalec po- staja močno trgovsko središče in zato bodo občinski možje morali kaj ukreniti. Mi smo že prejšnji občinski vladi predla- gaU, da bi se dogovorili za do- ločen način zbiranja denarja, z zbranimi sredstvi pa bi ure- dili še kakšno dodatno parki- rišče. Zaenkrat so vse naše po- bude naletele na gluha ušesa.« Če se bo trgovska dejavnost v središču Savinjske doline nadaljevala s takšnim tem- pom, v kar pa ne gre dvomiti, bodo občinski možje morali ugrizniti tudi v to kislo jabol- ko. Zagotovo bo manj hude kr- vi in več zadovoljstva tako med trgovci oziroma lastniki lokalov, predvsem pa med šte- vilnimi kupci, ki danes resnič- no dobivajo sive lase, preden najdejo mišjo luknjo za svoje- ga jeklenega konjička. IRENA BAŠA Št. 19. - 11. Mfli 1999 DOGODKI mieilveilov »Dunaj« [jlioulo sredo je bila v pre-1 • oljčnem slovenskem kul-j Ufteta središču »Korotan« jo0iocija nemške inačice .jige »Slovenski Dunaj«, ki ^0 jo pred časom dobili slovenščini izpod peresa Jjskega časnikarja in pu- ^Ijcista Draga Medveda. Do- ^ek, ki je bil združen z od- itjen» razstave Plečnikovih ^ajskih skic je bil med od- ^vnejšimi v zadnjem času J je zbral poleg številnih jjuajskih ter koroških SIo- ,j0cev in gostov iz matične jginovine tudi precej znanih jgaajskih osebnosti. Tako se je predstavitvene- ja slavja udeležila slovenska ^eposlanica dr. Katja Boh, ^ Mohorjeve založbe v Ce- jvcu, ki je knjigo izdala, di- rektor Anton Koren in ured- nik Franc Kattnig. Iz knjige sta osebno »izstopila« bivši dunajski župan dr. Helmut Zilk, ki je v svojem predsta- vitvenem kramljanju dejal, da je »Slovenski Dimaj« med vsemi podobnimi edicijami gotovo najbolj zanimiva, iz- črpna in tudi imenitno obli- kovana knjiga. Arhitekt dr. Boris Podrecca, je posebej predstavil Plečnikov dunaj- ski opus, virednik predstav- ljene knjige in ravnatelj »Korotana« magister Anton Levstek, pa je Dimajčanom približal tudi Mohorjevo družbo, ki je hkrati tudi last- nik »Korotana«. Od eminentnih Dimajča- nov je prišel tudi sedanji ve- liki župan, nadalje župan 8. okraja. Vsekakor je treba omeniti še dva. Najprej grofa Leona von Herbersteina, ki je velik prijatelj Slovencev in govori slovensko, nato pa Heinza Schimanka, kralja Dunajskega nočnega življe- nja, lastnika imenitnih noč- nih zabavišč in mecena umetnosti, zlasti manjšin- skih. No, predstavitveno sveča- nost je olepšal tudi godalni kvartet »Rožmarin« z nekaj prirejenimi slovenskimi ljudskimi pesmimi. Seveda pa je bil tam tudi avtor. Drago Medved, ki je bU, razumljivo, v središču pozornosti gostov in pred- stavnikov medijev. Kdor bo monografijo »Slovenski Du- naj« prebral, bo spoznal, da ne brez vzroka. JURE KRAŠOVEC Turistov! lokali že odprti Razmere v nazarskem Turistu se počasi urelalo — Pretivsem na račun manjšega števila Helavcev Konec lanskega leta so se razmere v nazarskem gostin- skem podjetju Turist pričele pospešeno zaostrovati. Lo- kali so bili več mesecev zapr- ti, delavci so ostali brez do- hodkov na dopustu ali čaka- nju. Po mnenju Turistovega direktorja Draga Riflja pa se podjetju po vseh zapletih in krizah vendarle obetajo pri- jaznejši časi, predvsem pa možnost, da pričnejo poslo- vati z dobičkom. Odprti so vsi Turistov! lo- kali, razen mozirske slašči- čarne, ki so jo najeli zaposle- ni delavci, in bo pričela z de- lom predvidoma v nasled- njih dneh. Tudi v drugih lo- kalih bodo poslovali po si- stemu franšizinga, po kate- rem se najemniki lokalov ob- vežejo, da bodo zaposlili do- ločeno število delavcev. Po omenjenem sistemu poslova- nja se potemtakem vse ob- veznosti do delavcev prene- sejo. Obveznosti bodo odslej reševali v okviru danih mož- nosti znotraj vsakega obrata posebej. V podjetju so pripravili program tehnoloških viškov, ki je že zaključen. Trenutno lahiko Turistov? delavci prevzemajo lokale po franši- zingu, je povedal direktor Rifelj in pojasnil, da bo glede na nov način poslovanja delo lahko nadaljevalo petnajst delavcev od tridesetih, to pa je po njegovem mnenju mini- malno število ljudi, ki še lah- ko poskrbijo za nemoteno obratovanje obstoječih loka- lov. Pet delavcev je v teh ne- gotovih mesecih dalo odpo- ved, preostali pa so na čaka- nju. V naslednjih šestih me- secih se bo izkazalo, ali bodo v Turistu lahko koga še do- datno zaposlili. Zaposleni so bili največji strošek glede na realizacijo podjetja, poudar- ja Rifelj. Po njegovem mne- nju so že bliže rešitvi, ko bi lahko dosegli pozitivno obratovanje vsakega lokala. Do svojih dobaviteljev imajo za okoli 12 milijonov nepo- ravnanih obveznosti, kar je 10 odstotkov vrednosti po- djetja. Seveda pa imajo tudi obveznosti do svojih tehno- loških viškov. Delavcem so namreč uspeli izplačati šele decembrske plače, denar za izplačila pa so jim posodile mozirska, nazarska in Iju- benska občina. Število Turistovih delav- cev je skoraj za polovico manjše. Po Rifljevem prepri- čanju so bili vsi ostri ukrepi nujni, da bi lahko pričeli ne- moteno poslovati. Ker je teh- nološka dotrajanost lokalov izjemno velika, načrtujejo v bližnji prihodnosti tudi na- jem kreditov, za katere naj bi jamčilo ministrstvo za go- spodarstvo. S tem denarjem želijo posodobiti zastarele gostinske obrate. KL Škode za cel proračun po zadnjih podatkih, ki pa je vedno niso popolni, je obilno deževje marca letos naredilo v laški občini za 480 ipilijonov tolarjev škode. Številka je za več kot dva- lirat višja od prvih ocen in ko \ ^0 v upravnih organih | ibrali prav vse prijave, se bo \ lajverjetneje približala vso-^ li,ki jo občina namenja letos; la svoje delovanje. Dež je največ škode, kar za ekaj več kot 157 milijonov Blarjev, naredil na krajev- ih in lokalnih cestah, precej a so uničeni tudi vodotoki, la področju komimalnega ispodarstva je škode za do- dh 93 milijonov tolarjev, ladi imičenih kmetijskih fcljišč pa je škode še za^ dodatnih 50 milijonov tolar- jev. Doslej ocenjena škoda na stanovanjskih in gospo- darskih objektih znaša 41 milijonov tolarjev. Najbolj je prizadeta krajevna skupnost Marija Gradec, saj je po do- sedanjih izračimih na nje- nem območju za skoraj 160 milijonov tolarjev škode. Čeprav so Laščani že prve tedne po deževju z občin- skim denarjem ter z denar- jem krajevnih skupnosti in Komunale sanirali najnuj- nejše, pa celotne škode ne bodo mogli odpraviti brez državne pomoči. Predstavniki raznih mini- strstev so si doslej že ogleda- li najbolj kritična območja in tudi obljubili vsestransko pomoč, vendar v laški občin- ski upravi čakajo predvsem na sprejem interventnega zakona za odpravo posledic neurja. Prepričani so na- mreč, da bodo lahko le s po- močjo takšnega zakona do- bili v občino toliko denarja, kot ga potrebujejo za celovi- to sanacijo vseh cest, vodo- tokov, hiš, zemljišč in vodo- vodnega omrežja. Sicer pa v Laškem menijo, da bi mo- rala država čimprej sprejeti vrsto ukrepov, s katerimi bi se zlasti na takšnih območjih kot je laška občina že v na- prej obvarovali pred imiču- jočimi posledicami neurij in podobnimi naravnimi nesre- čami. J. INTIHAB Maš planet le žalosten v evropskem letu varstva larave so v ponedeljek na Osnovni šoli Lava v Celju pripravili prireditev pod na- slovom Varujmo naravo. Prireditev je bila prikaz in odraz večletnih prizadevanj aa šoli, da bi učenci znali ljubiti in spoštovati naravo^ in ves naš planet Zemljo, terj jo, in s tem vse človeštvo, ob-] rarovati pred katastrofo, kij k nam, če ne bomo prav] Pkrepali, neizogibno bliža.] posledicah človekovega [vutega odnosa do narave sol JovorOe številne raziskoval-j K seminarske in druge na-j loge učencev, tri izmed njih,i z naslovom Kaj je topla gre- da, pa so na ponedeljkovi preireditvi občinstvu pred- stavili učenci Boris Požar, Daniel Cmčec in Vasilij Centrih. V sozvočju z osrednjo temo prireditve je bil naravnan tudi program, sestavljen iz pesmi s^obnih slovenskih avtorjev, ki so jih recitirali učenci Uroš Ojsteršek, Ur- ška Tajnšek, Dare Podgor- nik, An j a Rebek, Iva Trat- nik, Mihaela Kreže in Tina Pulko. Zapel je tudi šolski pevski zborček, za učinkovit zaključek pa so poskrbele plesalke skupine Akt Ane Vovk-Pezdir z izsekom iz njihove baletne predstave Štirje letni časi. Zanimivo je bila tudi raz- stava, ki s svojo pestro vsebi- no opozarja, da je Človek slab gospodar svojega edine- ga doma. Zemlje in da ta svoj dom nenehno spravlja v ne- varnost, ko s svojimi nespa- metnimi posegi ruši ravno- vesje v naravi. Ponedeljkovo prireditev in razstavo so pri- pravile učiteljice-mentorice na Osnovni šoli Lava, Jelka Lavrinc, Sanja Golob in Sil- va Jontes. M.A. Več denarja za kmetijstvo! Občina Vitanje bo imela le- ''^ na razpolago približno 78 "••Ujonov tolarjev. Ko so v to- svetniki obravnavali pred- ^ proračuna, so bili najbolj "*2adovoljni s skromnim zne- '^om, namenjenim za kmetij- besedah predsednika ob- jetega sveta Zdenka Plan- ^ realno sestavljenega plana ■^oračuna za leto 1995 v pr- *>tt letu delovanja novousta- K^ljena občina Vitanje naj ne "J presegla. Pri predvidenih 78 flijonih odhodkov je 2,3 mi- ^lona tolarjev, kolikor je ^^^videnih za kmetijstvo, po ^^nju večine premalo. Anton Kuzman, predsednik odbora za kmetijstvo, je posebej po- udaril, da ta denar ne bo za- doščal za ohranjanje hribov- skega kmetijstva, ki na vitanj- skem območju prevladuje. Od- bor je svetnikom predlagal, da bi proračun kmetijstvu name- ril vsaj dobrih 17 milijonov, oziroma 60 tisoč tolarjev letno za posamezno kmetijo. Tako bi po mnenju odbora vsaj delno omilili konkurenčnost »rav- ninskega« kmeta in s tem za- gotovih obstoj kmetijstva v občini. Ob tem je Kuzman poudaril, da neobljudena in neobdelana pokrajina tudi za turiste ni privlačna. Svetniki so se po proučitvi vseh proračunskih postavk,, katerih zneskov niso bistveno spremenili, odločili, da bodo skušah sredstva za kmetijstvo pridobiti iz republike. Prora- čun bodo predvidoma spreje- mali na naslednji seji v začet- ku junija. Sicer pa proračvm predvideva dobrih 18 mihJo- nov za dejavnost občinskih or- ganov in uprave občine, nekaj nad 22 za izobraževanje, 6 za otroško varstvo in 1,5 miUjona za socialno varstvo. Med večji- mi postavkami je še 14 miMjo- nov za cestno gospodarstvo. B. Z. Biti človek - za človeka TeUen Rdečega križa je oH 8. do 15. maja Z 8. majem. Mednarodnim dnevom Rdečega križa se v Sloveniji vsako leto prične tudi Teden Rdečega križa. Letošnji poteka pod temo, ki je namenjena vsem ljudem, vsem generacijam. O njej ka- že razmisliti in jo udejaniti, še zlasti v času, ko se sooča- mo s krizo moralnih vred- nost, ko se obnašamo kot edini na tem planetu, ko ne- kateri verjamejo, da je dobro delo naredil nekdo, ki je okrog prinesel prijatelja, se- seda, občino, državo in še or- ganizacijo Rdečega križa po- vrhu, ko... Da pa je s tem okrog prinesel tudi samega sebe, ga trenutno ne zanima. Pa se sprašujete, zakaj je Rdeči križ deležen tako red- kih zahval tisočev občanov, ki so bili že deležni kakršne- koli pomoči. Prejemniki po- moči v trenutku, ko jo sprej- mejo, na RK pozabijo, osta- jajo anonimni v ohranjanju svojega jaza, lastne časti in ponosa. Teden Rdečega križa je priložnost, da organizacije RK glasno povedo, da so, da delujejo in uresničujejo svoje vedno zahtevnejše in obsež- ne naloge, ki terjajo od vseh aktivistov in sodelavcev Rdečega križa vedno več znanja, volje in sredstev. Da bo organizacija Rdečega kri- ža uspešno delovala v vsa- kem kraju, kjer ljudje živi- mo, potrebuje za svoje delo in pomoč sredstva in pleme- nite ljudi. Teden v mesecu maju, ki ga ponekod podaljšajo kar v mesec aktivnosti organiza- cij Rdečega križa je name- njen izvedbi številnih nalog in zbiranju denarnih sred- stev v obliki članarine, pro- stovoljnih prispevkov, dona- torstva ali podpornega član- stva. Teden Rdečega križa pa je tudi priložnost za to, da se organizacije RK zahvalijo številnim sodelavcem, akti- vistom in dobrim ljudem, ki z delom, lepo besedo in s sredstvi podpirajo in po- magajo uresničevati pro- gram. Posebna zahvala pa je namenjena tudi sredstvom obveščanja za objektivno poročanje in pomoč pri izva- janju akcij. VLADO MAROT Št.19. - 11. mal 1995 KULTURA Med svetlobo in videnjem y galerin Kalela razstavljata Marko Andlovlc In Tadej Tozon Celjski mednarodni slikar- ski tedni, ki so svoj razstavni domicil našli v Muzeju novejše zgodovine v Celju, predstav- ljajo v galeriji Kaleia likovna dela prvih dveh štipendistov, ki sta lansko leto ustvarjala v Diisseldorfu v sodelovanju s kulturnim uradom tega nem- škega mesta, ki je sicer znano po uglednih muzejih in galeri- jah sodobne likovne umet- nosti. Marko Andlovic je doma iz Vipave, kjer se je rodil leta 1967. Srednjo šolo za obliko- vanje in fotografijo je končal v Ljubljani, nato pa diplomi- ral na slikarskem oddelku Akademije za likovno umet- nost pri prof. Janezu Bemiku. Sedaj končuje podiplomski študij grafike. Doslej je imel že več razstav doma in v tujini. Ivan Golob je o njegovem delu med drugim zapisal, da je nje- govo slikarstvo po svojem zna- čaju bistveno antropomorfno in izraža modrost eksistencial- nih globin, in da gre v njego- vem slikarstvu za razkritje smrti kot temeljnega določila človeške ekstistence, ki je po- vezana s filozofskim spraševa- njem po smislu bivanja na sploh in je v posebnem odnosu do posameznika kot konkret- nega in neponovljivega bitja. Za svoje delo je doslej dobil študentsko Prešernovo nagra- do in nagrado Novega mesta na 3. bienalu slovenske grafike Otočec. Tadej Tozon se je rodil leta 1968 v Ljubljani, kjer je leta 1986 končal srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, leta 1991 pa je diplomiral na Aka- demiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je od leta 1994 tudi asistent pri predme- tu risanja. Tadej Tozon je imel že več skupnih razstav, tudi v tujini in pet samostojnih. Prejel je študentsko Prešerno- vo nagrado in univerzitetno Prešernovo nagrado. V katalogu ob celjski razsta- vi o Tozonovem delu piše Ves- na Krmelj, ki vztraja, da jo Tozonove slike iz Diisseldorfa spominjajo na Kras. In pravi: Tadejeve slike so nastale v okolju, ki me s smeri, s kate- re ga opazujem, morda še naj- bolj spominja na park z izbra- nim rastlinjem. Spominja me na slikarske šole devetnajste- ga stoletja v Nemčiji in na Du- naju, ki so jih obiskovali tudi slovenski umetniki. Tam, kjer je odmišljanje najdoslednejše, je nasUkana površina najbolj zgoščena: slikarjevo lostvarja- nje je igra med tu in tam; ima možnosti, ki jo je novoveška umetnost zanemarila na račun skrajnosti. Razstava je prava osvežitev za gledalca in je hkrati korist- na informacija o ustvarjalnih poteh slovenske mlajše likov- ne generacije. Tej generaciji so tudi namenjene štipendije Celjskih mednarodnih slikar- skih tednov, ki jih financira celjska Kovino tehna. Tema dvema slikarskima štipendija- ma se je letos pridružila še ki- parska: ravno te dni je odšel v Glasgow celjski kipar Franc Purg. Naslednje leto namera- vajo Celjski mednarodni sli- karski tedni razpisati podobno štipendijo tudi za mlade umet- nostne zgodovinarje, da bi jih spodbudili k razvoju Ukovne kritike. Razstava Andlovice- vih in Tozonovih del bo odprta do 5. junija.DRAGO MEDVED ZAPISOVANJA Triumf Evrope Piše: Tadej Čatet Obletnice. Z obletnicami je pravzaprav tako kot z rojstni- mi dnevi; najprej jih slavimo, proslavljamo, si nazdravljamo in smo sploh nadvse srečni in zadovoljni, nasmejani, ko pa se enkrat streznimo, ko rojstni dan prespimo, drugo jutro, ta- ko rekoč, pa se po malem za- mislimo: »Pa menda ja ne? A je res preteklo že toliko let?« Rojstni dnevi so torej zelo po- dobni obletnicam, najprej ev- forično proslavljanje, nato pa kruta streznitev. Najprej »kro- nologija dogodkov« s pomočjo spomina, obujanje vseh tistih sladkih pripetljajčkov, ki so se zgodili enkrat v preteklosti, pa inventura zamujenih in izko- riščenih priložnosti, takoj za- tem pa že novi načrti. Obletni- ce podobno kot rojstni dnevi sublimirajo preteklo in antici- pirajo prihodnje. Že res, da su- blimacija za razliko od antici- pacije poteka predvsem bolj emocionalno, pa vendar je tudi sublimacija preteklega lahko še kako zelo travmatično deja- nje. Na primer, 50. obletnica zmage nad fašizmom in naciz- mom, ki jo te dni tako vneto proslavlja vsa svobodna Evro- pa. Nazdravlja se takorekoč na vsakem koraku, pozdrav- ljajo se odrešitelji današnje Evrope, njeni tvorci in vodite- lji, kdor ima le najmanjšo možnost, se trudi pristaviti svoj piskrček, itd. Pa vendar bo tudi praznična Evropa slej kot prej doživela svojo strez- nitev. Vse tiste proslave v Londo- nu, Parizu, Moskvi, Bruslju,' Rimu, Pragi, Ljubljani, se bo- do enkrat končale. Tako ali drugače. Spomini bodo zble- deli, spominske knjige zaprte, razglednice in fotografije bodo romale nazaj v zaprašene škatle. Evropa se bo morala soočiti z novimi bitkami. Ozi- roma drugače; Evropa bo sita mesa in potice morala prizna- ti, da je bila proslava ob 50. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom le simbolno deja- nje, ki z realnostjo nima po- polnoma nobene zveze. Faši- zem v Evropi še danes živi. In Evropa je tisto svojo zmago praznovala absolutno prehi- tro. Slavila je zmago, ko ta še ni dokončna. Tako kot nogo- metaši, ki pet minut pred kon- cem srečanja vodijo z golom prednosti, potem pa že pro- slavljajoč na hitro »kasirajo« kar dva zadetka. Bitka se bije do zadnjega sodnikovega ivj | ga. Kar vedo tudi v najmla^ \ selekcijah. Še več, odlika vt kih ekip je, da tudi vodst s tremi goli ne bodo praznov, pred zadnjim sodni/fovj žvižgom. Evropa pa je žal majhn Evropa slavi svojo zmago po prvem polčasu. Kako naj no. Medtem, ko se tam v La donu zbira evropska polita, smetana, padajo na Zagreb Sarajevo, na dve evropski a sti, prestolnici dveh meda rodno priznanih evropskih ( za v, granate. In rušijo tis kar je tej taisti Evropi najb( sveto: demokracija in civUii rano življenje. Evropa opita ( zmage izgublja tekmo takoi koč na svojem domačem tei nu. In pred očmi svetovne ja nosti. Triumfa Evrope ni. Obsti zgolj triumf. In še ta pia z veliko začetnico. Jasno, I performance, kot puzzle j dobnih scenskih umetniki praks, športnih akrobat gimnastik in vojaških prosh Triumf kot četrto dejanje ij cenatorja Matjaža Berget Triumf kot nadomestilo > proslulo vojaško parado, kh potem, ko so ministra Jel Kacina odpeljali v bolnišni končno izvisela. Z drugimi sedami, Slovenija se je i vomno zapisala na v evropski zemljevid kot zma, valka v drugi svetovni vo, zraven pa si prilepila etikt na kateri piše, da gre sicer majhno državico z veliko i selnostjo, za državico, ki ve, bi bilo proslavljanje zm nad fašizmom in nacizmt v Evropi danes povsem nesa selno, ker je ta še vedno n živ. In, da bi bila sleherna f rada le dejanje majhnega p deželskega nogometnega a štva, ki ne ve, da se teh konča šele po devetdesetih n nutah. Ubrana in gioboico doživeta pesem Je že tako, da si večina ljudi potem, ko odidejo v zasluženi pokoj, zaželi še vedno aktivno preživljati prosti čas. Tudi celj- ski upokojenci ga preživljajo različno. Kar precejšnja četa pa je tistih, ki svoje tretje življenjsko obdobje preživijo v raz- nih kulturniških skupinah, najraje v pevskih zborih. Na našem območju je v pevski dejavnosti zlasti aktiven Mešani zbor Zveze društev upokojencev, ki ga vodi priznana zborovodkinja Jožica So- ko. Pretekli četrtek so nam na celovečer- nem koncertu zapeli v prepolni dvorani Narodnega doma. Koncert, ki ga je omogočilo kar šest- najst pokroviteljev, ki so našli tovrstno razumevanje do starejših pevcev, je izz- venel v prijetnem in spontanem vzdušju. Razpoloženje se je s pesmijo preUvalo iz odra v dvorano, in nazaj preko energične dirigentke na nastopajoče, ki so peli sproščeno, muzikalno in disciplinirano. Spored je obsegal z dodatki vred kar dvajset pesmi iz slovenske umetne in ljudske zborovske Uterature. V vsakem delu koncerta pa je bil zastopan tudi en tuj skladatelj. Tako so celjski upokojenci peli pesmi in priredbe Nageleta, Vitemi- ka, Fleišmana, Kemjaka, Gk)bca, Pavči- ča, Hubada, Prelovca, Marolta, Lesko- varja in B. Adamiča. Od tujih sta bila zastopana Brahms in Cossetto. Mešani zbor sicer ne zveni polno in sonomo, kot smo to navajeni od tistih, ki so starostno mlajši po sestavu. Pri njiho- vih letih in delni iztrošenosti njihovih glasilk je to tudi razumljivo. Vsekakor pa je potrebno omeniti drugo kvaliteto. Ta pa je še vedno v ubranosti, primerni in- terpretaciji in globokem, pa tudi sproš- čenem doživljanju. Ne nazadnje pa so to v glavnem rutirani pevci, ki so večino svojega pevskega staža vendarle doživ- ljali v različnih celjskih pevskih zborih. Skoraj polovica jih je nekoč prepevala tudi v Celjskem pevskem društvu. To dejstvo in požrtvovalna dirigentke pa za- gotavljata še nadaljnje uspešno prepeva- nje celjskih upokojencev. E.G. Zazvenela je ubrana pesem V sončno nedeljo po- poldne je zazvenela ubrana pesem iz otroških grl. Predstavili so se mladi pev- ci vseh osnovnih šol iz Ko- njic, Zreč in Vitanja. To- kratna občinska revija je potekala v dveh, popoldan- skem in večernem. Na obeh koncertih je bila prisotna tudi svetovalka za pevske zbore, prof. Dragica Zvar Na reviji je sodelovalo 14 zborov z okoli 700 pevci. Še posebej mogočno pa je zaz- venel zaključek drugega koncerta, kjer je vseh pet nJadinskih zborov zapelo tri skupne pesmi. Tudi to- krat se je izkazalo, da ima pevska tradicija v konjiški občini globoke korenine, saj je bila na obeh koncer- tih dvorana v kulturnem domu polna. Mladi pevci so kljub tež- kim pogojem dela, saj ima večina vaje že zjutraj pred poukom, pokazali zavidlji- vo raven petja, kar je po- udarila tudi pedagoška svetovalka. Ob takšnem pevskem podmladku se na tem področju ni bati za na- daljnji razvoj pevske kul- ture. J. H. Generacija 82 na pohodu Sledovi postmoderne v Galeriji sodobne umetnosti V Galeriji sodobne umetno- sti so konec prejšnjega tedna odprli obsežno likovno razsta- vo, na kateri sodeluje s svojimi deli trinajst umetnikov. Za vse sodelujoče je značil- no, da jih med sabo vežejo predvsem leta skupnega študi- ja na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, ki so se iztekla z letom 1982, ko so omenjeni dokončali redni štu- dij. Od tod tudi izvira ime raz- stave Generacija 82, seveda pa je evidentno, da so avtorji hote ali nehote vmeščeni v določen imiverzalni koncept, ta pa je z nekaterimi stalnicami priso- ten v opusih posame2Uukov. Sicer ne gre za skupino z jasno izraženim manifestom ter skupnimi akcijami, temveč gre omenjeno razstavo razu- meti kot priložnosten projekt, ki potuje p>o različnih sloven- skih mestih ter odraža pred- vsem duh sodobnega časa, ka- kor ga razume omenjena gene- racija, večinoma rojena v pet- desetih letih. Ko so se v začet- ku osemdesetih začeli pojav- ljati na likovnem prizorišču so v imietnost pričele pronicati nove ideje pod različnimi ime- ni med katerimi se je pred- vsem uveljavil pojem postmo- dema. Odmik od hermetične in zaprte umetnosti, ki je bila pred tem zelo prisotna v slo- venskem prostoru, pomeni vračanje h klasičnemu pojmo- vanju slike, ponovna afirmaci- ja barvne govorice, pogosto tudi vnos figuralike, zavestno zbliževanje s posameznimi li- kovnimi slogi v preteklosti ter projekcija intimnih mitologij. Omenjene komponente, ki so se razživele v preteklem de- setletju so na svoj način odme- vale tudi v opusih razstavlja- jočih in so razvidne tudi v nji- hovih novejših delih, ki so na omenjeni razstavi, in ta pre- zentira predvsem individual- nost ter razlike med umetniki. Poleg kiparja Zmaga Posege so vsi ostali slikarji, med kate- rimi sta tudi dva iz naše regije. Samo Perpar iz Radeč ter Ce- ljan Konrad Topolovec. Svoja dela še razstavljajo: Mitja Ber- ce, Rajko Čuber, Igor Fistrič, Cveto Maršič, Ivo Prančič, Zmago Rus, Vlado Stjepič, Jo- že Šubic, Klavdij Tutta in Bo- ris Zaplatil, ki je celotno raz- stavo tudi zasnoval. BORIS GORUPIČ Likovni PiištanJ Na Pilštanju pri Lesičnem, v osrčju Kozjanskega, pri- pravljajo za nedeljo, 14. maja , odprtje 6. slikarske kolo- nije likovnih pedagogov »Pilštanj 94«. Gre za dela akademskih slikarjev Darinke Pavletič- Lorenčak, Petra Krivca, Karla Plemenitaša in Milana Lorenčaka, ki bodo na ogled v Jazbečevi hiši, v srednjeve- škem trgu Pilštanj. Odprtje razstave, ki jo pripravljajo Kulturno društvo Lesično Pilštanj, občina Kozje ter šmar- ska Zveza kulturnih organizacij, bo ob 10. uri, kulturn^ program pa bo izvedel pomladek domačih kulturnikov. Po odprtju razstave, bo ob 11. uri še ogled znamenitosti Pilštanja - župnijske cerkve, kipa domačinke sv. Eme, sramotilnega kamna ter Ajdovske žene. BJ Lutke v Hermanovem gledališču Po dolgem času bodo malčki junija v Celju spet lahko uži- vali ob ogledu dveh lutkovnih predstav. V Hermanovem gle- dališču otroškega muzeja, od- delka Muzeja novejše zgodovi- ne v Prešernovi ulici bo na- mreč gostovala lutkovna sku- pina Luft in uš iz Ljubljane. Ljubljanski lutkarji bodo v Celju gostovali z dvema predstavama: Začarano ladjo Wilhelma Hauffa in Medenim mesecem Matjaža Jaušnika. Na odrskih deskah Hermano- vega gledališča bodo predsta- ve Začarane ladje ob četrtkih, I. in 15. junija, obakrat ob 10., II. in 17. uri, Medeni mesec pa bodo lutkarji odigrali 8. in 22. junija, prav tako v treh di^^ nih predstavah. Lutkovni ig^ ci sta dolgi po 30 minut, naD^ njeni pa otrokom od 4. do leta starosti. Ker je število * dežev v Hermanovem gledal":^ ču omejeno, v upravi mu^^' sprejemajo rezervacije za " predstavi že v teh dneh. . Lutkam bodo v otrošt^ muzeju v začetku junija na^ nili še dodatno pozorn ^ Predvsem vzgojiteljicam „ učiteljicam razrednega p^^j namenjajo 5. junija semi^ priznane likovne oblikov^*: Brede Vari, na katerem ■ v lutkovni delavnici 30 s«"^ naristk izdelovalo lutke T vsak dan. it. 19. - 11. Moi 1995 KULTURA fhristo se predstavi udi v Sioveniji gradu Podsretla bodo luM, 12. maja ob 10. url odprli Ustavo Christovih del Iz stalne zbirke Junll, 25. lunlla pa :Berllnu prekrito stavbo Relchstaga — Za ta projekt se le ^0lsto boril 23 leti__ pobudnik za ustanovitev in ustanovitelj likovne skupine akademski slikar Stane ^odič, je v času intenzivnega Kovanja Junija v letih 1971- Co navezal stike z okoli 400 ^tniki z vsega sveta. Med ^ je bil tudi Christo, ki ga l^t pozna po osupljivih in i(,iiiunentalnih projektih pre- ^vanja stavb, celih morskih dal in postavljanja takoime- pfanih neskončnih zidov, grupa Junij, ki je imela svo- iprvo razstavo v Muzeju re- olucije v Celju leta 1971 z li- jarnim večerom sodelavcev pije Obrazi, je pritegnila sodelovanju tudi Christa. Ta .pozneje, ko je leta 1980 Sta- f Jagodic sprožil in realiziral obudo za ustanovitev stalne Ijirke Jimij, nekaj skic in po- lerjev svojih del zbirki tudi cklonil, enako plakate. Vse ^ danes sta umetnika ostala rednih stikih. Ni naključje, da Kozjanski ark v Podsredi postavlja raz- lavo, ki predstavlja nekatera hristova dela, ravno maja le- [s: 19. maja se prične v Šmar- ipri Jelšah prvi slovenski tri- aale himiorja in satire Aritas narje 95, katerega idejni oče [Stane Jagodic, ki je Kozjan- kemu parku posredoval raz- lavo Christovih del. V Chri- lovih zamislih je tudi marsi- aj satiričnega, kritičnega, lasti v odnosu do okolja. Ko omenjamo dela tega, Bolgariji rojenega umetnika, labljamo, da je večina stva- mv plod dveh — njega in žene Ifnne Claude. Kdo je pravza- pv svetovno znam umetnik liliristo, ki je po 23 letih uspel pojevati projekt preobleke prlinskega Reichstaga? Rodil se je leta 1935 v Ga- bvem (istega leta se je rodila pCasablanci tudi Jeanne Cla- ke de Giullebon, njen oče je bI general francoske armade), fer je njegov ded postavil ke- Bčno tovarno, ki jo je pozneje Wil Christov oče Vladimir lavacheff. Torej, Chnsto Vla- feiiroff Javacheff je bil sm na ahodu šolanega gospodar- itvenika, mama Tzveta Dimi- ''»va pa je bila generalna se- kretarka sofijske akademije r)ih umetnosti. Mladi Chnsto p bil zelo senzibilen deček m se še kot otrok spominja Gtjor- gia Dimitrova, bolgarskega komunista, ki so ga nacisti leta 1933 sprva obsodili, nato pa morah oprostiti obtožbe, da je zažgal Reichstag. Po drugi svetovni vojni je komimistični režim Christovim zaplenil to- varno, očeta proglasil za sabo- terja in ga zaprl. Christo se je leta 1953 v Sofiji vpisal na li- kovno akademijo, kjer je štu- diral slikarstvo, kiparstvo in arhitekturo. Čez tri leta je pobegml v Prago, leta 1957 pa na Du- naj, kjer je en semester obisko- val umetniško akademijo, eno leto je v Ziirichu risal portrete premožnih družin, zatem pa ga že najdemo v Parizu, kjer sta se spoznala z Jeanne Cla- ude, ki je leta 1952 doštudirala latinščino in filozofijo na uni- verzi v Tunisu. Leta 1960 se jima je rodil sin Ciril. Odslej sta skupaj načrtovala projek- te, ki so kmalu poštah svetov- no znani. Poleg globoko ču- stvenega spomina na berlinski Reichstag, je Christa zelo pri- zadelo leta 1961 začeto po- stavljanje berlinskega zidu. Zato je istega leta v enosmerni pariški ulici Rue Visconti na levem bregu Seine postavil zid, ki so ga sestavljali 204 naftni sodi. Leta 1964 se Christovi nase- hjo v New Yorku, drug za dru- gim pa nastajajo veliki projek- ti. Med njimi velja omeniti leta 1968 prekriti srednjeveški ste- ber v Spoletu, leta 1970 je pre- kril spomenik itahjanskega kralja Vittoria Emanuela pred milansko katedralo. Ko je v le- tih 1970-1972 delal na veh- kanskem projektu neskončne- ga zidu v KaUfomiji (višina 5,5 m, dolžina pa 39,5 km), za katerega je porabil 200 tisoč kvadratnih kilometrov najlo- na in 145 km jeklene žice, mu je iz Berlina poslal razglednico Michael S. Cullen z motivom Reichstaga in predlogom, da bi ga preoblekel. A k temu projektu se bomo še vmih. Leta 1983 je obdal s plastiko otoke na Floridi, še prej pa le- ta 1969 obalo Little Bay v Av- straliji, da bi jo zaščitil pred onesnaženjem. Leta 1985 je končal preoblačenje mostu Pont Neuf v Parizu, leta 1991 pa je končal velik projekt z dežniki na Japonskem in v ZDA. A vrnimo se v Berlin, kjer bodo letos 25. junija (kako po- menljivo leto za svetovno zgo- dovino in nemški Reicshstag!) slavnostno predstavili preo- blečeni zgodovinski simbol Nemčije. Kar 23 let je trajala Christova bitka za Reichstag in samo v Bonnu je opravil okoli 250 pogovorov z najra- zličnejšimi vodilnimi ljudmi Nemčije in Berlina. Leta 1976 se je Christo prvič sestal s predsednico Bundesta- ga Annemarie Renger, ki je de- jala, da morajo pri taki odloči- tvi sodelovati tudi zahodni za- vezniki. Večina med njimi je menila, da je odločitev o tem, ali bodo Christu dovolili preo- bleči mogočno palačo Reich- staga, ki pa se je tedaj seveda še nahajala v vzhodnem delu Berlina, povsem nemška no- tranja zadeva. Projektu je izrekel podporo tudi berlinski župan Klaus Schiitz, vendar je bilo glasovanje v Bundestagu leta 1977 negativno. Projekt je kljub temu pozneje podprl nekdanji nemški kancler in te- danji berlinski župan Willy Brandt, poznejši predsednik Nemčije Carstens pa je projekt spet odklonil zaradi občutlji- vih odnosov z NDR. Dietrich Stobbe, ki je bil berhnski žu- pan za Brandtom, je bil mne- nja, da je projekt pozitivna provokacija, podprl pa ga je_ tudi novi nemški predsednik Richard von Weizsacker. Toda leta 1985 je zvezni kancler Helmut Kohl projekt gladko in odločno odklonil. Toda ko je 9. novembra 1989 padel berlin- ski zid, je Christo ponovno šel v ofenzivo, toda Kohl in pred- sednik CDU Schauble sta bila spet odločno proti. Žirija, ki je ocenjevala predloge natečaja za preobhkovanje Reichstaga, je Christov predlog podprla in predlagala Bimdestagu, da o njem uradno glasuje. Tako so poslanci nemškega parlamen- ta prvič glasovah o neki umet- niški stvaritvi: 292 jih je bilo za, 223 proti, 19 se jih je vzdr- žalo. Christo in Jean Claude sta spet zmagala. Ker imamo duh tega umet- nika in njegove zveste sou- stvarjalke Jeanne Claude zdaj tudi pri nas, bi bUo škoda, če ga ne bi spoznali. Avtorski projekt Kozjanskega parka (razstavni program vodi ku- stodinja Marja Lorenčak) predstavlja 33 posteijev, 11 li- tografij in 8 fotografij, slednje iz zbirke Junij. Razstavo je oblikovala Janja Ošlaj, posta- vila pa jo je produkcijska hiša Tovarna vizij, ki jo vodi arhi- tektka Andreja Medvedič. DRAGO MEDVED Christo preoblači obalo Little Bay v Avstraliji leta 1969. prekritega Reichstaga v Berlinu. PRIREDITVE v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes ob 11. uri, za Abonma 5. šolski in popoldan ob 17. uri za 3. abonma Gimnazije Celje, še gostovali člani Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, s Shakespearovo predstavo Beneški trgovec. V soboto, 13. maja ob 20.30, pa bodo v okviru predstav Oderpododrom, za izven uprizorili Hočevarjevo predstavo z naslovom Smejči, ki jo je režirsd Franci Križaj. V ponedeljek ob 11. uri za Abonma Gimnazija Center Celje ter ob 17.30 za Gimnazijo Lava Celje, v torek ob 11.30 za Abonma VIII. mladinski in v sredo ob 10. uri za abonma Srednje rudarske šole Velenje in ob 15.30 za abonma 1. šolski in izven, pa bodo uprizorili Beneškega trgovca, v režiji Ivice Kunčeviča. V kulturnem domu v Tmovljah bo jutri, v petek ob 19.30 uri, domači amaterski gledališki ansambel KUD Zarja iz Tmovelj, uprizoril zgodovinsko igro Jeana Anouilha Škrjanček. i V Kulturnem centru Laško bo danes ob 18. uri, 14. občinska revija otroških in mladinskih zborov občine Laško, ki jo organizira Zveza kulturnih organizacij občine Laško. V soboto ob 19.30, pa bo kon- certni večer operne pevke Nike Vipotnik-Rampre in pianistke Andreje Nenvirt, ob spremljavi ansambla članov operne hiše v Mari- boru. V Glasbeni šoli v Radečah lahko danes ob 19. uri prisluhnete recitalu Petra Napreta na citrah, ki bo večer pripravil ob 100-letnici izida 1. slovenske šole za citre Frana Koruna Koželjskega. V Narodnem domu v Celju bo drevi ob 19.30, jubilejni koncert ob 75-letnici delovanja Moškega pevskega zbora KUD Ivan Cankar iz Celja, ki ga vodi prof. Franc Klinar. V Zadružnem domu na Ljubečni bo v soboto, 13. maja ob 19.30, slavnostni koncert ob 20-letnici delovanja Mešanega pevskega zbora Gostinskega podjetja Na-Na Celje, ki ga vodi Anton Volasko. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo danes, v četrtek 11. maja ob 19.30, koncert Mešanega pevskega zbora Cetis iz Celja, ki ga vodi Pavle Bukovac. V Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini bo v torek, 16. maja ob 20.30, koncert Svečinskega noneta, ki ga vodi Branko Jane. i V Laškem dvorcu bodo jutri, v petek ob 18. uri, odprli razstavo hkovTuh del umetnikov iz Pliezhausna v Nemčiji. V kulturnem domu v Šentjurju bodo jutri, v petek 12. maja ob 17. uri, odprli prodajno razstavo shk akademskih in ljubiteljskih slikar- jev, ki so svoja dela namenih Društvu za pomoč duševno prizadetim. Razstava bo na ogled tudi še v soboto od 7. do 19. ure. Na gradu Podsreda bodo jutri, v petek 12. maja ob 19. uri, odprU prvo razstavo grafičnih del svetovno znanega umetnika Christa, legende modeme umetnosti. V Likovnem salonu v Celju bo do 21. maja na ogled razstava Kamnita Celeia, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej Celje. V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do ponedeljka na ogled razstava plastik akademskega kiparja Ferenca Kiralyja. V Pokrajinskem muzeju v Celju bo do 31. oktobra, odprta razstava Meščanstvo v provinci, iz življenja celjskega meščanstva v 19. sto- letju. V Galeriji sodobne umetnosti v Celju je odprta razstava Generacija 82, dela trinajstih umetnikov, ki jih veže leto diplome na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V pop Teatru v Celju si lahko ogledate razstavo fotografij Jasmine Vidmar. V Osrednji knjižnici v Celju je odprta razstava Ginmazija skozi čas, avtorja Branka Lesjaka. V galeriji Radeče papir v Radečah razstavlja likovna dela akadem- ski shkar Janez Knez. V Muzeju novejše zgodovine v Celju bodo danes ob 18. uri, odprh razstavo mednarodne likovne delavnice 1995 z naslovom Znaki na prtih. Poleg tega sta na ogled tudi dve stalni razstavi in sicer Razvoj mesta Celja v letih 1945-1980 in Slovenska zobozdravstvena zbirka. V otroškem muzeju pa je na ogled tudi razstava Herman Lisjak spoznava -denar, vzporedno s to razstavo, pa poteka tudi občasna delavnica, ki jo bo jutri, v petek 12. maja ob 10. uri, vodila Mihela Jezemik. Union od 11. do 17.5. ob 16.30, 18.45 in 21. uri ameriški film IzbruhMaH Union od 11. do 15.5. ob 20. uri avstralski film Izgnanec, 16.5.ob 20. uri italijanski film FarinelH, 17.5. predstava odpade; Metropol od 11. do 17.5. ob 18. uri Streetfighter - ulični bojevnik, ob 20. uri pa ameriški film Profesor.(Kinopodjetje Celje si pridržuje pravico do spremembe programa). Kino Rogaška Slatina 12. in 13.5. ob 18. in 20.15 uri ameriški film Barva noči. Kino Žalec 12. in 14.5. ob 18. in 20. uri risani film Asteriks osvaja Ameriko. Kino Dobrna 13. ob 19. uri in 14.5. ob 17. uri ameriški film Čarov- nice se vračajo. V Občinski matični knjižnici v Žalcu bo danes ob 19. uri, predstavi- tev knjige Sodni procesi na Celjskem 1941-1951, avtorja Milka Mikole. Pogovor z njim bo vodil Branko Goropevšek. V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju bo v torek, 16. maja ob 18. uri. Drago Medved predstavil svojo knjigo Slovenski Dimaj, v sredo ob 18. uri, pa bosta dr. Aleš Gabrič in dr. Bojan Godeša, predstavila svoji najnovejši deli z naslovom Socialistična kulturna revolucija in Kdor ni z nami je proti nam. V Domu pihalnega orkestra v Radečah bo v sredo, 17. maja ob 17. uri, tekmovanje harmonikarjev zasavskih glasbenih šol. V Paviljonu Tempelj v Rogaški Slatini si lahko v nedeljo ob 11. uri, ogledate makedonske plese in pesmi, ki jih bo prikazala folklorna skupina iz Makedonije. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek ob 19.30, nastopila Folklorna skupina KUD Kajuh iz Dobrne, ki jo vodi Marica Pasarič. it.19. - 11. mai ^99B NASI KRAJI IN LJUDJE Zdravnik za telo in dušo »Pri UuHeh le treba vzpostaviti raHoveHnost ao žlvllenla,^ pravi žalski zUravnlk Ur. Matlaž Leslak »Kakšno uro bova klepeta- la,« sva se po telefonu dogovo- rila z dr. Matjažem Lesjakom. V njegovi ordinaciji v žalskem zdravstvenem domu sva sedela dobri dve. Nič čudnega, ko pa v življenju počne toliko zani- mivih stvari in zna o njih tudi prav zanimivo pripovedovati. Dr. Matjaž Lesjak je Celjan, otroška leta je preživljal v Na- zorjevi ulici. »Devet poplav smo doživeli, tako da smo že pravi strokovnjaki,« se pošali. Po osnovni šoli je izbral celj- sko gimnazijo in prepeval v gimnazijskem zboru. Ljube- zen do glasbe in sodelovanje z dirigentom Cirilom Vertač- nikom traja še dandanes pri Moškem komornem zboru. Iz Celja ga je pot vodila v Ljub- ljano. »Najprej sem se bolj iz lenobe vpisal na germanistUto, ki mi je najbolj ležala in bi delo opravil z levo roko. Am- pak študij je bil relativno dol- gočasen, zato sem izbral ta- krat zelo popularno modno fi- zioterapijo. Naredil sem prvi letnik, vmes sprejemne izpite za medicino in leta 1983 zak-"" ljučil študij medicine.« V Savinjsko dolino je dr. Matjeiž Lesjak prišel po odslu- ženi vojaščini. »Takrat sem mislil, da bom v Žalcu ostal par mesecev, nekje je pač bilo treba začeti in žalski zdrav- stveni dom je v tistih časih slo- vel tudi po dobrih plačah. Ha, ha, ha. Končalo se je tako, da sem dobil v Žalcu delovno me- sto ter stanovanje, kasneje še specializacijo splošne medici- ne in zdaj sem tvikaj. Pa mi ni žal. Včasih je bil Žalec siv, dolgočasen trg, danes je prijet- no, živahno mestece s kar do- volj bogato kulturno in drugo ponudbo.« Dr. Matjaž Lesjak je žalske- mu zdravstvu nedvomno vtis- nil svoj pečat. »Pred dvema le- toma smo zamenjaU vodstvo. Direktorsko mesto je takrat prevzel dr. Franjo Velikanje in bila sva kar enotnega mnenja, kaj vse je treba spremeniti, iz- boljšati, in menim, da smo ta- kratne cilje v izjemno kratkem času tudi vu-esničili.« Poleg rednega zdravniškega dela v ambulanti dr. Lesjak opravlja nalogo vodje organi- zacijske enote splošne medici- ne. V njegovih rokah je organi- zirjinje dežiime službe, stro- kovnih sestankov, strokovno izobrsiževanje. »V teh časih, ko se pojavlja zasebno zdravstvo, je treba čim bolj smotrno rav- nati, da se nam sistem ne raz- suje. V zdravstvu si ne moremo dovoliti, da bi za en dan zaprli vrata in rekli, aha, bomo pre- misUli, kaj bo jutri. Vse mora teči 24 ur na dan, in četudi uvajaš spremembe, se to ne sme opaziti. V Žalcu smo se po moji oceni kar pametno dogo- vorih z zasebnimi zdravniki, ti so vključeni v našo mrežo pri dežurstvih, dogovarjamo se za strokovno izpopolnjevanje, so- delujemo in ne prihaja do pre- pirov, kot se to dogaja po ne- katerih drugih slovenskih me- stih.« Kaj pa lastna zasebna prak- sa? »Trenutno me ne mika. Na sedanjem položaju lahko še veliko storim, na stvari lahko gledam širše in tudi več pri- spevam k razvoju zdravstva v občini. Kakšnih posebnih prednosti v zasebnem zdrav- stvu osebno tudi ne vidim. Morda razmišljaš bolj eko- nomsko, delo pa je isto, paci- enti so isti, doktrina je ista, delaš praktično na istem de- lovnem mestu in praktično za isto plačo. V zdravstvenem do- mu je veliko lažje, če moraš nekoga poslati na izobraževa- nje ali pa dopust. Vedno je do- volj dnigih, ki lahko prevza- mejo delo, zasebnik si mora vse to sam organizirati. Ne more reči, danes me ni, poskr- bite za paciente. Odgovornost je večja, čar je najbrž v tem, da si sam svoj gospod.« Dr. Matjaž Lesjak je eden redkih splošnih zdravnikov, ki zna in tudi z veseljem opravi manjši operativni poseg. »V sami medicini se ne razlikujem kaj prida od ostalih kolegov, morda si upam kakšno stvar več narediti. Kirurgija me je vedno zanimala, pred leti sem jo želel specializirati. Že prve dni sem imel v rokah skalpel, ne bojim se krvi, rezanja, šiva- nja, imam pač nekaj ročnih spretnosti. Niso samo zdravni- ki krivi, da se v zdravstvenih domovih ne lotevajo manjših kirurških posegov. Sistem izo- braževanja doslej je bil pač takšen, da zdravnikov ni na- učil obvladovanja določenih veščin. Sedanji sistem, ko se mladi zdravniki najprej učijo po posameznih oddelkih bol- nišnic, je po moje res dober. Ko bodo ti zdravniki prišli v splošno medicino, bodo znaU izkoristiti svoje izkušnje. Kot študent sem bil mesec dni v Švici in tam smo delali na enak način. Nasploh menim, da se odnos do splošne medici- ne spreminja. Včasih smo bili nujno zlo, vratar medicine z zelo majhnimi pristojnostmi, danes pa splošni zdravniki spet dobivajo svoje pravo mesto. Več zavedanja pri lludeh Dr. Matjaž Lesjak je ned- vomno dokaz, da se v splošni medicini in zdravstvenih do- movih da marsikaj storiti. Je zdravnik, ki ga ne zanima zgolj ta ali ona bolezen, zani- ma ga človek kot celostno bit- je, človek s telesom in dušo. »Ja, to me je res od nekdaj zanimalo, svoje znanje sem doslej močno razširil in razvil določene metode, kako se lote- vati nevrotskih motenj in psi- hosomatskih bolezni. Že kot zdravnik začetnik sem uvedel tečaje avtogenega treninga, ki trajajo še danes. Ljudi sem že- lel naučiti, kako si lahko sami pomagajo, predvsem pa sproš- čanja. Z leti sem znanje širil, pri prijatelju in najboljšem slovenskem astrologu ter psi- hologu Viktorju Gerkmanu sem se lotu študija astrologije. Pred letom in pol sem potem začel s tečaji osebnega razvo- ja. Pri večini ljudi je problem v tem, da so premalo osebnost- no razviti, ostali so na neki stopnji zgodnje odraslosti in ne rešujejo več problemov, ki jih stiskajo ali pa se spremeni- jo v bolezenske slike, težavne dogodke, ljudje pa jih razimie- jo kot nekaj, kar je prišlo nad njih od zunaj, ne vidijo, da je izvor vseh težav vedno človek sam s svojimi nerazrešenimi konflikti. In na teh tečajih, ki potekajo po opravljenem delu v ambulanti, poskušamo po- novno sprožiti osebni razvoj, ki so ga ljudje prehitro ustavili na neki stopnji. Ključna bese- da je več zavedanja. Več ko se človek zaveda, več ve, lažje re- šuje probleme. Na leto imam poleg svojega dela v ordinaciji pet, šest tečajev. Trajajo pri- bližno dva meseca, in še vsak je bil zadovoljen. Predvsem so ti ljudje postali kvalitetnejši pacienti, delo z njimi je lažje in tudi uspešnejše.« Dr. Matjaž Lesjak o svojih spoznanjih veliko piše tudi v raznih revijah, predvsem v Auri, študira alternativno medicino, bioenergijo, aku- punkturo, skratka, ceni vse, kar človeku pomaga pri njego- vem razvoju. Dr. Matjaž Lesjak pa sodi tudi med tiste zdravnike, ki so zapluli v politične vode, in je danes eden vodilnih mož žal- ske SKD. »Ljudje se včasih sprašujejo, zakaj je toliko zdravnikov v novih strankah. Odgovor je preprost. Prejšnje stranke so imele politike, ki so jih ljudje poznali. Ko se je pri nas začela demokracija, smo ugotovili, da na primer stran- ke slovenske pomladi nimamo politikov, ki bi jih volivci poz- nali. In prav zato, ker ljudje poznajo zdravnike, 2qjJ dravnike, veterinarje, sm,j mnogi znašli v politiki, j zdaj se stvari spreniinj. Osebno se bom najbrž umaknil iz političnega žiy nja, ker imam veliko drn stvari, čeprav me po g, mika.« Tisti, ki ga poznajo, vedo di to, da je dober organizj saj je dr. Matjaž Lesjak so loval pri pripravi večine sti karskih prireditev v občini_ Ko ima čas samo zase, sip. zimi rad nadene smuči, p, leti se je resno lotil alpinizi, in še danes rad prepleza kal no steno, vmes planinari. To šport za telo, za dušo petje, astrologija in predvs množica knjig. Zdravnik toj ki se tudi v vsakdanjem živj nju ravna po tistem, kar sv« je svojim pacientom. ' IRENA BA - !■ li Hmelj hitro raste Hmeljišča so v teh dneh zares živahna. V njih je polno delavcev, ki hitijo z napeljevanjem hmelja na vodila. Pri vsaki sadiki je treba namreč odbrati šest do osem lepih poganjkov in jih napeljati na dvoje vodil, ostale pa odstraniti. Ker zaradi toplega vremena hmelj zelo hitro raste, je treba s tem delom zelo pohiteti, pa še zamudno je, zato je pri Kmetijstvu Žalec in pri zasebnih hmeljarjih zaposlenih tisoč sezonskih delavcev. Delajo vse dni, tudi sobote in nedelje. T. TAVČAR Kanalizacija na Železnem V zaselku Železno, v Krajevni skupnosti Galicija, v žalski občini so se krajani odločili, bodo kanalizacijo uredili sami. j Vsako gospodinjstvo, vseh je 19, je prispevalo od 500 do 600 DEM v tolarski protivredn«^ dolžno je bilo opraviti tudi določeno število delovnih ur. Za kanalizacijo so morali narediti m primarnega in 300 m sekundarnega kanalizacijskega voda. Sami so skopali vse jarke, kamO' položili cevi. Na sliki: S sobotne delovne akcije, ko so zasipali še zadnje metre sekundarP^ kanalizacijskega voda. T. TAV^^ Podoknica TonkovI Joži i Zadnji petek v aprilu je bilo po dolgem času spet priM v Delcah pri Bočni, kjer je bila prireditev, ki jo Ned« dnevnik pripravlja skupaj s Francijem Pestotnikom Pod(h carjem. Na lepi domačiji Alojza in Jožice Bastl se je oMJ priložnosti zbralo veliko ljudi. Podokničar je pripeljal s se™ ansambel Nika Zajca, Borisa Kopitarja in Majdo Koroša Lesene peteline, kapelice in kočije pa je spet izrezoval Val« Hajndl iz Šoštanja. M Potem, ko je Podokničar prislonil lestev k oknu, kjer naji našel Jožico, so vaški fantje zapeli prav takšno, ki je ten dogodku najbolje stregla. Potem je šlo vse kot namazan Zabava bi skoraj minila brez Tonkovega Lojza, ko pa je sprevidel, da bi mu Franci skoraj odpeljal drago ženico, »se gor postavil« in pokazal Krajncem, kar jim gre. Pri Tonkovih svoj živi dan niso plesali sredi dvorišča, kaj šele tako poa v noč kot ob tem dogodku. Petdesetletnica Jožice Bastl pal tako še lepše zapisana v spomine. JOŽE MIKLi« it. 19. - 11. mu\ 1995 13 NASI KRAJI IN LJUDJE ^gankova domačija je živeia s siovensicimi fanti ijuilje so bili složni In odkritosrčni, meni o vojnem času MarUa Emecl Iz Nove cerkve_ 50 LET zmage nad nacizmom ♦gankova domačija v Hre- vasi pri Novi Cerkvi je Ij ena tistih, ki je med vojno ^udil^ pomoč partizanom. ^ in Ivan Žgank se nista 0^0 ubadala s politiko, saj jbila preprosta kmečka člo- ,^a. Ko so na njuna vrata pr- 'j. potrkali partizani, sta gjih videla ljudi, ki prosijo I pomoč. Ponudila sta jim ^do in toplo ognjišče. Od ti- jga dne je postalo sodelova- , $ partizani vsakdan Žgan- je lunetije. iijarija Emecl, ena izmed li Žgankovih hčera, se spo- ijija časa vojne kot preizkuš- ki so jo srečno prestali, jiazali so se predvsem kot ,bri ljudje.»Nemški vojaki so ili tujci. In kaj bi bilo z nami, ,ne bi bUo partizanov? Vse bi is izselili,« se spominja Mari- »Nekaj najbolj naravnega I spontanega je bilo, da smo [iskočili na pomoč partiza- jDi. Tako smo lahko naredili laj nekaj dobrega za naše idi.« kus vojne Žgankovi so se na Hrenovo eseUli iz Tmovelj, takrat je lo Mariji osem let. Preživlja- io se s skromnim zaslužkom kmetije, sicer dokaj vehke, I je merila 12 hektarov. »V iri Jugoslaviji je bilo bolj do, potem pa je prišla še jna,« se vme v leto 1941 Ma- i, »še zmeraj smo živeli od etije, na kateri nas je delalo fcok, dva brata in tri sestre, ftnlajša sestra je bila hudo fta, imela je paralizo, ostali ■ smo bili vajeni trdega Vojna je segla celo v najbolj Jdaljene kotičke, v mime va- iin zaselke, kjer so živeli pre- »sti ljudje, ki jih so se bolj »t za politične razmere bri- ili za vsakdanji kos kruha. 1 skromno preživetje in svoje troke. »Bili smo na griču, ko smo ideli, kako po cesti iz Vitanja mmijo tanki. Takrat smo ve- eli: Nemci so tu,« pripovedu- iŽgankova hči, ki ji je danes Petinšestdeset let, ob priho- u nemških vojakov pa jih je Dela komaj petnajst. »Spo- nladi 1943 smo začeli poma- |sti partizanom. To je bUo ne- kaj samoumevnega. Nekega večera so pri nas na oknu potr- kali trije moški r vstopili v hišo in povedali, da so slovenski fantje. Nikomur v naši družini ni padlo na pamet, da bi jih prijavil Nemcem. Fantje so bi- li na našem pragu, lačni in utrujeni.« Postaja za partizane Potem se je za Žgankove za- čelo dmgačno življenje: »Prav vsak dan so bili pri nas parti- zani, prihajali so posamezno ali v skupinah. Prek naše kme- tije je bila speljana vojaška U- nija, po kateri so kurirji vodili politične komisarje iz enega v drugi kraj. Pri nas so imeli sestanke, mi pa smo jim lahko ponudili preprosto domačo hrano, oprali in zakrpali obleke.« Pozimi 1943 so si partizani nad Žgankovo kmetijo naredi- li bunker, v katerem so stalno prebivali Lenka, Tomaž in Re- bec. Žgankovi so jim nosili hrano: »Ta bimker so kmalu izdali. Nekega dne, ob petih zjutraj, je prišla žandarmerija, da bi jih odpeljali. Vendar pa so trije partizani, kot da bi slutih nevarnost, že ob zori bunker zapustih. Žganci so bi- li še topli, ko so prišli ponje žandarji. Takrat so srečno ušli.« Roza in Ivan Žgank sta svo- jim otrokom dovolila, da so prenašali partizansko pošto. Ni jima bilo lahko, ko sta vsa- kokrat, ko je odšel kateri na pot, v strahu trepetala, če se bo živ in zdrav vrnil nazaj. Vsi so se vrnili, čeprav je bila ne- varnost včasih zelo blizu, še najbolj pa v tistih parih mese- cih leta 1944, ko so bili nemški vojaki v Novi Cerkvi. Prenaša- nje pošte, letakov in ustnih sporočil se je nemoteno odvi- jalo dalje: »S prijateljico Vido Krajnc sva nosili pošto, naj- večkrat iz Nove Cerkve na Frankolovo. S seboj sva vzeli njenega šestnajst let mlajšega brata, še dojenčka, in skrili pošto v njegove plenice. Na ta način sva vsakokrat mimo prišh skozi vas mimo Nemcev.« Čas manjših strahov »Pri nas ni bUo kakšnih ve- likih grozodejstev, čeprav smo se nevamosti vseskozi zaveda- li. V sosednji vasi Vizore so Nemci opustošUi partizansko domačijo Zorkovih. Odpeljah so celo družino, Zorkova mati pa je nase prevzela vse breme , in zavoljo tega umrla kmte smrti v taborišču.« Konca voj- ne pa tudi Žgankova domačija ni dočakala nepoškodovana. Tik pred osvoboditvijo, 26. aprila 1945, so jo požgali Nemci: »Tomšičeva brigada se je ustavila malo više nad našo kmetijo, Nemci so izvedeli, kje so in prišlo je do spopada. Po končani bitki so nemški vojaki spremenili celo vas v pogoriš- če. Naša hiša je ohranila zido- ve, kozolec in marof pa sta do tal pogorela.« Osvoboditev so vaščani pri- čakah nekaj dni za tem dogod- kom. » 9. maja je prišel iz Šmartnega v Rožni dolini par- tizanski kurir Ivo. Osvobojeni smo, nam je povedal. Mladinci smo se zbrah, pograbili zasta- vo in odkorakali proti Vojni- ku. Veselje je bilo res veUko,« se spominja dneva pred natan- ko petdesetimi leti Marija Er- necl. Tega je že dolgo, pa ven- dar je spomin še živ. Žgankova domačija še stoji, na njej pa živijo danes tuji ljudje. Roza in Ivan Žgank sta že davno irnir- la, otroci so se razkropili. Edi- no, kar jih veže na ta čas, so spomini na dni, ko so po svojih močeh podprli domovino. Tuj- cev niso marah. »Partizani so bili dobri ljudje,« verjame Ma- rija Emecl po tolikih letih, »Skupaj smo doživeli čas, ko je bil narod bolj složen, ljudje pa med seboj tesneje povezani. Zdaj ni tako. Prej, naj je bila celo vojna, nisem imela v sebi toliko strahov, kot jih imam danes. Človek je postal dvoli- čen. Zna sladko govoriti, obe- nem pa je pripravljen škodo- vati.« KSENIJA LEKIČ Mariji Emecl iz Nove Cerkve je ostal iz vojnih dni le še lonec brez ročaja. Pa kup spominov, ki ji pravijo, da je njena družina pomagala dobrim ljudem. Praznovanje v Bistrici v osnovni šoh »Marije Broz«, v Bistrici ob Sotli, bo jutri, v petek 12. maja, praznovanje dneva šole. Ob tej priliki pripravljajo vsa- koletno šahovsko simul- tanko, pri čemer bosta Ra- do Tavčar in Franci Pešec igrala proti učencem do- mače šole ter osnovne šole »Josipa Broza« iz sosednje- ga Kmnrovca. Začetek si- multanke bo ob 11. uri. Spominsica piošča v Gotovijali Na cerkvi v Gotovljah bodo v nedeljo, 14 maja po deseti maši odkrili spominsko ploščo 15 fantom, ki so bili 1941. leta mobilizirani v nemško vojsko. Na sloves- nosti bo govoril žalski župan prof. Milan Dobnik, spo- minsko ploščo pa bo odkril Anton Rozman, predsednik sveta KS Gotovlje. Denar za delo in ploščo so zbrali svojci padlih in KS Gotovlje. T. T. Slavje v Stari vasi Ob krajevnem prazniku so v Stari vasi v Velenju podelili priznanja za sodelovanje v ak- tivnostih Doma krajanov, za sodelovanje na prikazu ustvarialnosti krajanov in krajank Stare vasi ter za orga- nizacijo prve likovne delavni- ce na temo Pozdrav pomladi. Priznanja za delo v Domu krajanov so prejeli Maks Pod- lesnik (za vodenje vokalnega kvinteta Pevci iz Stare vasi), Ciril Grebenšek in Miha Va- lenci (za sodelovanje pri orga- nizaciji in izvedbi prireditev) ter Boris Oblišar (za organiza- cijo prve likovne delavnice mladih). Slavnostne seje skupščine krajevne skupnosti Stara vas, s katero so obeležili praznik, se je udeležil tudi Srečko Meh, župan mestne ob- čine Velenje. Zbranim je govo- ril o vlogi mestne občine in zagotavljanju vseh potrebnih pogojev, ki jih mora imeti Ve- lenje kot regijsko središče, pri tem pa je opozoril na pomen dela v krajevnih skupnostih. Na praznični seji so zapeli Pevci iz Stare vasi pod vod- stvom Maksa Podlesnika. M.L,, Nič več poplav Poleg novega mostu v Jago- čah morajo v Laškem še pred začetkom gradnje novega turi- stičnega centra na levi strani Savinje poskrbeti tudi za re- gulacijo reke. Le tako se bodo namreč v prihodnje lahko ob- varovali pred morebitnimi po- plavami. V prvi fazi, ki se je začela marca letos in bo predvidoma končana najkasneje čez tri mesece, bo celjsko Podjetje za urejanje voda uredilo okrog 700 metrov levega brega Savi- nje od novega mostu proti Ce- lju. Kcisneje naj bi regulirali še breg proti Laškemu in deloma še desno stran reke ob novem mostu. Ta druga faza urejanja Savinje v Laškem je odvisna zlasti od tega, kakšna bo po- doba bodočega turistično-re- kreativnega centra, seveda pa tudi od denarja. Prva faza ure- ditve Savinje bo namreč stala 60 milijonov tolarjev. Dobro polovico denarja mora zagoto- viti občina, preostala sredstva pa bo dala država. Ministrstvo za okolje in prostor je v Laško že poslalo 13 milijonov tolar- jev, še enkrat toliko denarja pa bodo v prihodnjih mesecih oziroma do konca urejanja le- vega brega občini nakazovali v obrokih. JI Ocenjevanje zgornjesavinjsicili žeiodcev V Turističnem društvu Rečica bodo letos ponovno pripravili ocenjevanje zgomjesavinjskih želodcev. Vsi izdelovalci te žleihtne dobrote lahko oddajo svoje izdelke v petek, 12. maja, med 10. in 13. uro v kmetijskih obratih Ljubno, Luče, Mozirje in Gomji Grad, v gostilni Čujež na Rečici pa jih bodo zbirali od 9. do 20. ure. V soboto, 13. maja, bodo namreč na Rečici, prav tako v gostilni Čujež, o okusu in kakovo- sti zgomjesavinjske speciaUtete presojali strokovnjaki. Organi- zatorji so se odločili, da bo komisija ocenjevala želodce v dveh kategorijah, in sicer bodo v eni skupini želodci za domačo uporabo, v drugi pa tisti, ki bodo namenjeni za prodajo. V soboto ob 17. uri, pa bo že tudi razglasitev rezultatov ocenje- vanja. Najboljšim izdelovalcem zgomjesavinjskih želodcev bodo podelili plakete in priznanja na tradicionalni prireditvi Od hpe doprangerja, ki bo 1. julija na Rečici. KL -'--i-'--■- jfellk humanitarni liogoilek slovenski likovniki v ŠenUurJu v Šentjmrju, kjer naj bi 'kratkem pridobili Varstveno *lovni center za duševno pri- ^dete osebe, pripravljajo ve-; Jko humanitarno prireditev., '"tri, v petek 12. maja, bo 'domačem Kulturnem domu "^Prtje velike prodajne likov- razstave 38 bolj ali manj ^nih slovenskih akademskih ^'ljubiteljskih slikariev. Z iz- ^Pičkom bi končno dobili Ifostor, kjer bi domači dušev- prizadeti občani, ob red- ''Oj delu, ohranjali med uspo- '*''lianji pridobljene sposob- '^ti. Odprtje razstave, ki je plod ^adevanja šentjurskega So- ■ ■i^. Društva za pomoč du- prizadetim, bo ob 17. ^< ko obljubljajo bogat kul- )^ program. Med drugimi se ^ predstavile tri šentjurske ^biteljske pesnice - Anica i^^lec, Ivana Klepec ter Ivan- ^Podgajski. Likovna dela v Kulturnem domu na oziroma naprodaj še pri- ^ji dan, v soboto 13. maja, 1^'?. in 19. uro. Šentjurskemu Sožitju, ki ga vodi predsednik Peter Jeršič, je uspelo povabiti v domači Kulturni dom kar 38 slikarjev s širšega celjskega območja, iz Ljubljane, z mariborskega konca, s Koroškega, Zasavja ter iz Dolenjske. Med njimi so tudi najbolj priznana imena, na primer akademska slikarja Stane Jagodic in Avgust La- vrenčič, sicer pa se likovniki predstavljajo s kar osemdese- timi različnimi deli. Na jutriš- njo odprtje razstave so vse ustvarjalce tudi povabili. Likovna dela znanih aka- demskih ter ljubiteljskih sli- karjev bo mogoče kupiti po ce- nah od približno 10 pa do 120 tisoč tolarjev. Šentjursko Dm- štvo za pomoč duševno priza- detim računa na izkupiček 1,5 mihjona tolarjev, z njim pa bi končno uspeli dokončati težko pričakovani delovni center. Za center so pridobili lokacijo v poslopju nekdanjega inter- nata v Zgomjem trgu, celotna pridobitev pa naj bi stala 15 milijonov tolarjev. Veliko ve- čino denarja je prispevala re- pubUka, s končnimi deli ter nabavo opreme pa bi zaključili do konca julija. Za vzpostavi- tev centra si veliko prizadeva- jo v šentjurskem Centra za so- cialno delo, kjer vodijo vse po- trebne aktivnosti, zadovoljni pa so z razumevanjem bivšega ter tudi sedanjega občinskega vodstva. Za začetek naj bi bilo v centra 8 varovancev, ugotav- ljajo pa seveda bistveno večje potrebe. BRANE JERANKO Diabetilci na Kozjansico v celjskem diabetičnem dispanzerju zbirajo prijave za strokovno ekskurzijo v Atomske Toplice ter le- karno Olimje z ogledom tu- ristične kmetije Ježovnik. Organizator ekskurzije je Draštvo za boj proti slad- korni bolezni Celje. IS Septet na Gomilsicem Pred petimi leti se je zbralo sedem mož in od takrat skupaj prepevajo. Seveda so imeli že vsi pevske izkušnje, tako da se z začetniškimi težavami, kot mladi zborčki, niso otepali. Prepevajo na raznih proslavah, zboroveinjih, v cerkvi, na pogrebih in ob raznih dragih priložnostih, vodi jih Vlado Juhart. Pojejo lepo, kar je gotovo posledica rednih vaj, dvakrat na teden skozi vse leto. Na sliki: Od leve proti desni, Milan Pinter, Ivan Vasle, Zvonko in Jani Tumšek, Vlado Juhart, Leon Metelan in Jože Rak. T. TAVČAR it.19. - 11. mai ^995 NASI KRAJI IN LJUDJE ~1< Varstvo v domačem kraju Krajani Sedraža želijo imeti v svojem kraju tudi vr- tec in izposojevalnico knjig, vendar bodo, tako kaže, na obe ustanovi morali počaka- ti še nekaj časa. V občinskih službah v La- škem pravijo, da je pobuda za ustanovitev enote vrtca v Sedražu sprejemljiva, ven- dar bi jo lahko uresničili le, če bi bilo v kraju toliko predšolskih otrok, da bi za- dostili postavljenim stan- dardom in normativom. In če bi dobili denar, ki je potre- ben za delovanje nove enote. Po doslej zbranih podatkih bi vrtec obiskovalo 24 otrok. Glede na starost varovancev bi bila skupina mešana, to pa pomeni, da bi morali v oddelku zaposliti vzgojite- ljico in varuško. Za delova- nje oddelka bi morali na leto zagotoviti nekaj več kot 2,7 milijona tolarjev. Tretjino sredstev bi pridobili s pri- spevki staršev, za preostali denar pa bi morala poskrbeti občina. Ker je letošnji prora- čun v glavnem že narejen, bi denar za delovanje vrtca lahko zagotovili le z reba- lansom, za opremo enote, potrebovali bi najmanj mili- jon tolarjev, pa bi morali po- rabiti ves denar, ki je sicer namenjen za nabavo opreme in učne tehnologije za vrtec Laško. Vrtec v Sedražu bi imel svoje prostore v novi os- novni šoli, kar pomeni, da bi ga lahko odprli šele takrat, ko bo zgrajena nova stavba. Veliko manj možnosti kot za vrtec pa imajo v Sedražu za izposojevalnico knjig. V občinski matični knjižnici so namreč zaradi slabih po- gojev dela proti širjenju knjižnične mreže v občini. Zato namesto nove izposoje- valnice predlagajo obogati- tev obstoječe šolske knjižni- ce s knjigami za odrasle. JI Praznično v Trnovljah v celjski krajevni skupnosti Trnovlje pripravljajo v dneh ob koncu tedna vrsto prireditev ob svojem krajevnem prazniku. V petek pripravljajo Tmoveljčani športna tekmova- nja v malem nogometu ter streljanju z zračno puško, v kulturnem domu Zarja pa bo zvečer še predstava domačih gledališčnikov Škrjanček. Osrednja priredi- tev s podelitvijo priznanj in prehodnega pokala kra- jevne skupnosti, z razstavami izdelkov gojencev doma na Grolovcu, kulinarike in čebelarstva ter večerni kul- turni program v izvedbi moškega pevskega zbora Petrol, godbe na pihala in plesne skupine Lučka iz Ljubečne ter domačega kulturno umetniškega društva Zarja pa bo v soboto popoldne. IS Prijetna srečanja Prvo srečanje ostarelih za samopomoč je bilo konec septembra leta 1993. Odtlej se skupij), z imenom Sončnice vsako sredo sestajamo v sobi patronažnih sester v Celju. Glavna organizatorka je Anica Kremžar, članice pa smo zelo aktivne. Program zajema tako poučne kot razvedrilne teme. Razpravljamo o zdravi prehrani, o holesterolu, sladkorni bolezin krvnem pritisku, kajenju, alkoholu, prijateljstvu, ljubezni, knjigah... Lani smo članice skupii^ Sončnice obiskale podobno skupino na Ravnah na Koroškem.Z njimi imamo stalne stike in ^ zavedamo, da je življenje brez prijateljev prazno. Obisk so nam seveda vrnile. Članice skup, praznujemo rojstne (hieve in druge praznike, na srečanja pa povabimo tudi goste. SLAVA MARINČEj Kekčevi dnevi V organizaciji Občinske zveze prijateljev mladine Celje bo prihodnji teden vrsta prire- ditev pod skupnim naslovom Kekčevi dnevi. Med ponedeljkom in petkom bodo otroci s Kekcem sUkali na asfalt v središču mesta, lo- tili se bodo posUkav izložbe- nih oken v otroški knjižnici, kjer bodo zanje vrteli Kekčeve filme, za najmlajše pa dnevno pripravljali tudi ure pravljic. Vsak dan bodo na valovih Ra- dia Celie nagradne Kekčeve uganke, v petek, 19. maja, ob 17. uri pa v osnovni šoli Frana Roša pripravljajo tekmovanje s Kekcem in Mojco, ki ga bodo s svojim nastopom v igri, pe- smi in plesu popestrih nadar- jeni otroci. Za piko na i letošnjih Kek- čevih dnevov pa bo v soboto še celodnevni izlet s Kekčevim avtobusom s prvim postankom v Kekčevih domačih krajih (Kranjski gori), obiskom Mini- mimdusa ter ogledom Vrbske- ga jezera. IS Sneg končno skopnel Smučarski delavci na RogU si bodo šele v teh dneh lahko oddahnili, saj so spričo ugodnih snežnih razmer zaustavili smu- čarske naprave šele prejšnji teden. Letos so zabeležiU rekordnih 134 smučarskih dni, verjetno pa bo že v naslednji sezoni viden tudi rezultat dobrega dela in radodarne narave, ki se tako pričenja prebujati kasneje. Hkrati z napravami so zaprli tudi hotel, ki se do 25. maja pripravlja za letne turiste. Menda je tudi za toplejšo sezono pod Pohorjem večje zanimanje kot v prejšnjih letih, predvsem je veliko najav športnih ekip, med katerimi je tudi japonska nogometna reprezentanca. Ob cesti proti Rogli je ostalo veliko peska, ki je rezultat nenehnega posipavanja in cestni delavci obljubljajo, da bodo nesnago v kratkem odstra- nili. Nekaj nesnage je ostalo tudi na smučiščih in smučarski delavci pripravljajo konec meseca s smučarji veliko očiščevalno akcijo, ki jo bodo zaključili s piknikom. MASNEC V spomin iViiioš nvbaf On sani, ki je bil razumnik široke izobrazbe, veren in o transcendentalnosti biva- nja in minevanja globoko poučen, on sam bi bržčas našel primerne besede za ta trenutek, ko tehtamo izgu- bo, ki smo jo utrpeli z njego- vim nenadejanim in veliko prezgodnjim odhodom. Se- veda je človeški egoizem, kaj vse bi nam še mogel dati, glasnejši od tolažbe, da je našel svoj mir. Zdaj je do- polnjeno. Kar nam je zapu- stil, s čimer nas je zadolžil, kaj nam je bil in kaj pome- nil, bomo zaznali šele zdaj, ko mu ne bomo mogli več prisluhniti, ga prositi za sodbo, za nasvet ali se pre- prosto naslajati ob njegovi iskrivi dovtipnosti in hudo- mušnem spominu. Miloša Rybafa, diplomi- ranega jurista, profesorja zgodovine, univerzitetnega docenta, bibliotekarskega svetnika, enega stebrov celj- ske Mohorjeve družbe, sode- lavca Slovenskega biblio- grafskega leksikona bo po- grešala in s hvaležnostjo pomnila vsaka od strok in ustanov, zlasti njegovi sode- lavci in študentje. V knjižici »Znani Laščani«, kjer so na- vedena le poglavitna dela in objave izpod peresa Miloša Rybafa, se teh podatkov kar gnete in moralo bo preteči nekaj časa, da bo tudi po skrbnem pregledu rokopis- ne zapuščine obseg njegove znanstvene in publicistične ustvarjalnosti popoln. V enaki meri, če ne celo bolj, ga bo pogrešalo njego- vo rodno Laško, ki mu je bil s srcem, dušo in umom vdan ter zvest do zadnjega dne. Ena njegovih zadnjih skrbi je bila, na primer, vsebina in potek slovesnosti na Florja- novo nedeljo, ki je tudi praznik posvetitve Martino- ve nadžupnijske cerkve. Zanj so bile te vrednote po- membne tako z verskega, tradicijskega in zgodovin- skega zornega kota. Njegova tedenska vračanja v Laško so bila oddih job delu, če ni bil doma med knjigami, je bil v prostorih občinske knjižnice, v župnišču, cerkvi ali pa je pokončno in odloč- no stopil naokrog in vedno znova z ljubeznijo in užit- kom opravljal »inventuro« bogate kultumo-zgodovin- ske dediščine častitljivo sta- re laške prafare. Miloš Rybaf je tisti, ki je Laščanom vcepil zavest o pomembnosti kulturno- zgodovinske preteklosti kraja in vrednotah zapušči- ne za današnjo in jutrišnjo rabo. O tem je pisal in govo- ril odločno, pošteno in brez ovinkarstva. Bil je glasen govorec, toda to je bil lahko le zato, ker so za njegovimi trditvami stala strokovno neizpodbitna in dokazljiva dejstva. Občutljiv je bil za vsako površnost pri besedni ali pisni interpretaciji zgo- dovine in bližnjih dogodkov, ki vanjo šele vstopajo. Tu se ni ustavil niti pred avtorite- tami, nič se mu ni zdelo od- več poučiti preprostega, ne- ukega someščana. Če pravi- jo, da je med vsemi družbo- slovnimi znanostmi zgodo- vina najpogosteje dekla po- - litike, pri Rybaru to ni bila. Kot je odstiral ideološke ko- prene takrat nedotakljive NOV, tako je recimo odloč- no odklanjal sodobne poiz- kuse popolnega razvredno- tenja le-te. Pokončen je bil, svojega verskega prepriča- nja ni nikoli prikrival. Z znanjem in delom si je za- gotavljal nezamenljivost. Krivično smo Milošu Ry- bafu očitali, da bi ob svojem ogromnem znanju mogel storiti še več. Toda, ko smo prisluhnili, s kolikšno vne- mo, ljubeznijo in dosled- nostjo je opravljal službo univerzitetnega učitelja, kakšna je bila narava njego- vega znanstvenega dela v slovenskih in zamejskih ustanovah, potem mu mora- mo biti globoko in posebej hvaležni za vse, kar je navr- gel svojemu kraju. Knjižnici v Laškem, torej svojim so- krajanom je namenil drago-1 ceno volilo - svojo knjižicoM Res nas je smrt opeharilam za mnoge obete. Za nmoge^ velike in drobne teme. Zt razlago obredja »križevač- kih statutov« in njih rabo med laškimi študenti, kate- rih brucovski car je pogosto bil. Nikoli ne bi nihče zapi- sal zgodb in likov laških po- sebnežev, ki jih je znal ime- nitno posnemati. Žal. Ti spomini bodo najprej zble- deli. V tem, kar je duhovne- ga ustvaril, mu je trajen spomin zagotovljen. Privoščimo mu mir, v ka- terega je verjel in odšel. JURE KRAŠOVEC^\ Pop umetnost pop teatra Pop teater: simpatična mešanica an- gleškega puba, francoskega bistroja in srednjeevropskega kluba, je v polletnem delovanju postal priljubljeno mestno zbirališče ustvarjalne generacije in upo- števanja vreden prostor mestnega večer- nonočnega družabnega dogajanja. Redni sredini pop art večeri so rezervirani za raznovrstne razstave, revije in predstavi- tve glasbenikov v živo, sobotni pop trend večeri pa so namenjeni koncertom, degu- stacijam in kulinaričnim večerom. In prav vse prireditve so brez vstopnine. Fantje iz skupine Teh Young One's so lokalne glasbene legende, ki občinstvu ponudijo vedno kvalitetno in srčno zai- gran stari dobri ročk. V majskem sobot- nem pop trend kulinaričnem večeru bodo to soboto (13.5.1995) na brezplačno po- kušino školjke na buzaro, v juniju (3.6.1995) pa skriti čari kitajske kuhinje. Družabni dogodek meseca maja bo nedvomno promocijska zabava ob izidu CD albuma Crime Time skupine Šank Ročk. Sicer se je že kar nekaj slovenskih skupin poskusilo v tujini, Sank Ročk pa so eni izmed redkih, če ne edini, ki jim je uspelo podpisati pogodbo in izdati CD pri založniški velikanki The Long Island record, za katero snemajo tudi znameniti U2. Kljub temu, da zaradi uskladitve z založnikom še ni določen točen datum, za prireditev vlada pričakovano veliko zanimanje javnosti, saj bo, zaradi vseslo- venskega pomena in omejenega prostora, vstop omejen le na izbrance z vabilom. Zato bo ta dogodek sprožil vznemirljivo, vendar tudi neprijetno in zamerljivo vprašanje: Kdo je kdo v mestni pop sceni? BOŠTJAN VOLF Revija otroškega petja Kultiu-ni center v Laškem bo nocoj go- stil mlade pevke in pevce iz vrtcev in osnovnih šol laške občine. Občinska revija otroških in mladin- skih pevskih zborov, ki jo je že štirinaj- stič zapored pripravila občinska Zveza kulturnih organizacij, se bo pričela ob 18. uri. Kot prvi bodo na oder stopiU pevci otroškega zbora iz vrtca v Rimskih Toplicah, predstavili pa se bodo tudi nji- hovi vrstniki iz Laškega. Na reviji bodo sodelovali še otroški pevski zbori iz po- družničnih šol Jurklošter in Sedraž ter osnovnih šol iz Rimskih Toplic in iz La- škega, nastopila pa bosta tudi mladinska pevska zbora osnovnih šol Anton Aškerc in Primož Trubar. JI Vojničani na Šentjungertl Planinsko društvo iz Vojnika je minu) nedeljo pripravilo izredno odmeven p« hod po občinskih mejah z vzponom' Šentjungert. Tradicionalnega pohoda se je prejšnj leta udeleževalo do 300 občanov, letos) bUo prijavljenih približno 700, do pl* ninskega doma na Šentjungertl pa sej vzpelo kar tisoč Vojničanov. I Veselošolarji treh obč) v osnovni šoli Frana Roša v Celju pravljajo jutri, v petek, ob 13. uri teku"' vanje v znanju iz Vesele šole. Tekmov* nja se bo udeležilo 229 učencev iz osn^ nih šol vojniške, štorske in celjske obf ne, največ prijavljenih (114) pa je četnj šolcev. Člani dramskega krožka osno^ šole - gostiteljice pa pripravljajo ves«' šolarjem pred začetkom tekmovat uprizoritev Malega princa. Slovaški pevci v CelV Od 17. do 20. maja bo v Celju v okvj mednarodne izmenjave mladinsk^ pevskega zbora III. osnovne šole C«j gostoval žilinski mladinski pevski iz Slovaške. Oba pevska zbora se pod vodstvom dirigentov Sonje Kase^ in Zlatana Babika Celjanom predsta . na koncertu, ki bo 17.imaja. ^ it. 19. - 11. mai 1998 15 NASI KRAJI IN LJUDJE f tednikom do opeke Jožica MIlec gre večkrat tudi na Dunaj v teh dneh, ko se svet spo- jijnja konca druge svetovne yojne, hitijo misli Jožice Mileč jaleč v preteklost. Doma, v Škof ji vasi pri Celju, so med |yojno hudo trpeli. Žagarjevi, l^er je bila najprej doma, so podpirali partizansko gibanje, jato so jih nekega večera od- I peljali v zapore. Starše so po peka j tednih izpustili, trplje- tnje sestre Ivanke pa se je na- daljevalo v taborišču Ausch- tritz. Jožico Mileč, ki se je za- poru po srečnem naključju izognila, je mučila skrb za svo- je najdražje. »Svoboda je, svo- boda je!« so se veselih, ko so iz\'edeli, da je vojna končana. Jožica Mileč se je poročila v začetku druge svetovne voj- ne, mož pa je umrl pred sedmi- mi leti. Kmalu po vojni sta se odločila za prednika današ- njega Novega tednika. Za ča- sopis ju je navdušila sestra Ivanka, ki je bila učiteljica, v tednik pa je tudi pisala. Pri hiši, v Skofji vasi, so imeli vedno veliko časopisov. Novi tednik pa ceni zaradi domačih novic, iz najbližje soseščine. Po vojni, ko so gradili ter je primanjkovalo vsega, so si s časopisom pomagali celo pri izdelovanju opeke. Z možem sta ustvarjala na kmetiji, po njegovi smrti pa je tu večino- ma sama. Ko smo jo obiskali, smo brž opazili lepo urejen vrt, s cveto- imi tulipani ter šmamicami. cvetjem ima vehko veselje, )zimi rada plete, veselje pa na tudi z branjem ter gleda- ijem televizije. Ker ima rada iivah, sta pri hiši pes in mač- |ia, pa še nekaj kokoši za vese- lje. Njen delavnik se začne kmalu po peti uri zjutraj, saj se je kot kmečka gospodinja navadila zgodnje ure. Ob po- slušanju Radia Celje se nato uredi, pripravi pa tudi jutra- njo kavo za Davida, Rada ter Danila, za fante, ki delajo v hišni delavnici. Kljub razli- kam v letih se dobro razumejo, četudi so fantje mladostno na- briti. Čez dan je precej v tele- fonskih stikih s svojimi števil- nimi sorodniki, ko le morejo pa se oglasijo pri njej. V Vele- nju je poročena hči Jožica, ki je z družino pogosto pri mami, hči Mira, ki živi na Dunaju, pa se vrača vsak mesec. Najbližje, v Skofji vasi, sta nečaka Ivi in Jelka, ki se oglasita, kadarkoli zmoreta. Iz Ljubljane pa pri- haja seveda sestra Ivanka. Zvesta naročnica Novega tednika je tudi hči Mira, tista, ki živi na Dunaju, in je redna sodelavka v tednikovi Stranki šaljivcev. Z Dunaja je prišla celo na strankin izlet. V av- strijski metropoli živi med šte- vilnimi Slovenci, ki se povezu- jejo v društvo »Ivan Cankar«, kjer je blagajničarka. Dvmaj- sici Slovenci se radi odpravijo na izlete po stari domovini, dvakrat pa so se že, z avtobu- som, spotoma ustavili tudi pri Milčevih v Skofji vasi. Mama, Jožica Mileč, pa se rada od- pravi na Dunaj, kjer so ji do- mači pokazali ves cesarsko- kraljevi blišč. »I^po je, zani- mivo, tam pa ne bi mogla stal- no živeti,« se vselej prepriča. Najdražji ji ostaja spomin na čas, ko so še bili vsi skupaj ter se tudi lepo razumeh. Lepi spomini pa nikoli ne prevlada- jo bolečine, izgube življenjske- ga sotovariša, v dobrem in hu- dem času. BRANE JERANKO Jožica Mileč iz Ško^e vasi. V prostem času tudi rada plete. Vrtec Laško praznuje Vzgojiteljice si želijo nov zakon o vrtcih, otroci pa bazen na avorlšču In premične stopnice s slavnostno prireditvijo, ki bo jutri zvečer v kulturnem centru, bodo v Laškem zaklju- čili dober teden trajajoče praznovanje ob 50. letnici vrt- ca. Prvi oddelek za varstvo otrok, ki je bil takrat med red- kimi v Sloveniji, so sicer v La- škem ustanovili oktobra leta 1945, vendar so se v vodstvu vrtca raje odločiU za prazno- vanje ob koncu šolskega leta. Na častitljivo obletnico vrt- ca opozarjajo v Laškem že od preteklega tedna otroške risbe in izdelki v izložbah številnih trgovin, posebne razstave so postavljene tudi v zdravilišču, kulturnem centru in v osnovni šoli, v torek pa so v vrtcu pri- pravili še dan odprtih vrat. I*rizadevne vzgojiteljice, ki so v praznovanje vložile veliko časa in še več truda, so poskr- bele tudi za video posnetke o življenju v vrtcu, ki jih že ves teden predvajajo v trgovini Železninar, izšel pa je tudi po- sebni časopis z risbicami in se- stavki najmlajših. Vseh petdeset let vrtca v La- škem je zabeleženih v zajetni kroniki, ki so jo skrbno zapi- sovale dosedanje ravnateljice. Najprej je bil oddelek za var- stvo otrok v stari hiši na Val- vazorjevem trgu. Upravnica Cilka Ramšak je skrbela za 29 otrok, povečini vojnih sirot. Tri leta kasneje so. orav tako na Valvazorjevem trgu, odprli Dom igre in dela, ki ga je sprva obiskovalo le 16 otrok. Zaradi hitrega in vsestranskega raz- voja Laškega pa je njihovo šte- vilo vse bolj naraščalo, tako da so kmalu bili potrebni dodatni prostori. Leta 1951 so zaposlili prve vzgojiteljice z ustrezno izobrazbo in se preimenovali v Otroški vrtec. V naslednjih letih sta se status in ime vrtca spreminjala, pač v skladu z dosedanjo zakonodajo, po- trebe v mestu pa so vse bolj preraščale takratne zmoglji- vosti. Zato so leta 1974 ob Ce- sti na Svetino začeli graditi novo stavbo, ki je bila zgraje- na dve leti kasneje. Pred petindvajsetimi leti so zgradili še vrtec v Radečah in ga leta 1983 dogradili, leta 1977 pa so z novo zgradbo po- skrbeli tudi za predšolske otroke v Rimskih Toplicah. Pred desetimi leti so oddelek za varstvo najmlajših odprli tudi v Zidanem Mostu. Danes sestavlja laški vrtec pet enot z osemnajstimi rednimi oddel- ki, tremi družinskimi varstvi, enajstimi oddelki skrajšanega programa in trinajstimi oddel- ki cicibanovih uric. V organi- zirano vzgojo in varstvo je v tem šolskem letu vključenih nekaj manj kot 550 otrok, tako da so vsi oddelki napolnjeni do zadnjega kotička. Tudi jeseni se število otrok ne bo zmanjša- lo, če bi imeli več prostora, bi se celo povečalo. Zlasti veliko zanimanja je za vpis v oddelke za malčke od enega do dveh let. Sedanja ravnateljica Cveta HudokUn pravi, da v laškem vrtcu veliko nudijo svojim va- rovancem, saj se 61 zaposlenih iz dneva v dan nesebično tru- di, da bi otroški svet še oboga- tili in da bi bilo življenje otrok v vrtcih še bolj prijazno, ustvarjalno in sproščeno. La- ška občina je bila leta 1971 prva v Sloveniji, ki je v vseh svojih krajevnih skupnostih začela izvajati tako imenovane cicibanove urice, otrokom pa že vrsto let nudijo tudi številne dodatne dejavnosti. Tako se lahko v dopoldanskem času vključijo v pevski zbor, fol- klorno skupino ali skupino za sodobni ples, izven rednega programa pa so najmlajšim na voljo še telovadni, lutkovni, pravljični, tehnični in kuhar- ski krožek ter krožek za učenje nemškega jezika. Najmlajši Laščani se lahko vsako leto odločijo tudi za letovanje na morju ali v planinah, skupaj s svojimi starši pa se lahko ve- sehjo na številnih prireditvah, ki potekajo skorajda celo leto. Ena takšnih bo čez slab mesec, ko bodo imeli otroci že peto leto po vrsti svoj mini matu- rantski ples. JANJA INTIHAR Dramellčanke so za petje v malih Dramljah imajo kar tri pevske zbore. Poročali smo o Moškem pevskem zboru, pod vodstvom prof. Edija Goršiča, ki je praznoval letos 20-letni- co, Drameljčanke prepevajo v Ženskem pevskem zboru, v kraju pa imajo tudi mešani cerkveni pevski zbor. Ženski pevski zbor, ki ga vodi že tretjo leto Blanka Pa- sarič, ima za seboj več kot de- setletje dela. v zboru so pevke iz Dramelj, Pletovarij, Sedme, Svetelke ter drugih krajev drameljske okoUce, znanih po bogati pevski tradiciji. Tre- nutno je..v zboru 28 pevk, pri- hajajo pa tudi nove. Med pev- kami so ženske najrazličnejših poklicev, od starejših dijakinj in kmečkih gospodinj do upo- kojenk, vse pa druži predanost slovenskim ljudskim ter vmiet- nim pesmim. Na vaje prihajajo ob nedeljah zjutraj, pri tem pa ne poznajo vremenskih ovir, čeprav imajo nekatere pevke razmeroma dolgo pot. Zboro- vodkinja vodi zbor z velikim veseljem, pri tem pa ji je v vzpodbudo posebna ljubezen do vokalne glasbe ter sloven- ske ljudske pesmi. Sicer živi v Šentjurju, v osnovni šoli Dramlje pa skrbi za pouk glas- bene vzgoje. Drameljske pevke so letos nastopile na dveh letnih kon- certih, v Gorici pri Slivnici ter v domačih Dramljah, redno sodelujejo tudi na letnih revi- jah pevskih zborov šentjvirske občine. Vsako leto se pojavijo tudi na velikem slovenskem zborovskem taboru, v Šentvi- du pri Stični. BRANE JERANKO Foto: SHERPA V Dramljah imajo kar tri pevske zbore. Ženskega vodi Blanka Pasarič. Računalniki za težje prizadete Pomagali si bodo s posebnim projektom V Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kanmik, kjer se šola pribUžno 160 bolj ali manj telesno prizadetih učencev ter dijakov, nujno po- trebujejo računalnike ter opremo za najtežje prizadete otroke. V Zavodu so ugotovili, da pomoči države ne morejo pričakovati, za približno štiri- deset dijakov pa so prenosni osebni računalniki nujni. Brez računalnikov so prizadeti otroci pri usposabljanju ter re- i habilitaciji bolj ali manj ne- ■oočni. i V Zavodu so se zato odločili iA zbiranje sredstev za nakup Potrebnih račimalnikov. Gre za projekt z naslovom Edina prava ljubezen je ljubezen do i drugačnosti, ki ga predstavlja- jo širši slovenski javnosti. I V letu, ki je v znamenju boja ......................................................................... proti nestrpnosti do drugačnih ljudi, so se odločiU tudi za iz- dajo zbornika, ki ga bo uredil pobudnik, dr. Dušan Rutar, svetovalec v Zavodu. K nisne- mu ter likovnemu sodelovanju so povabili znane Slovence, iz- kupiček od prodaje zbornika pa bodo namenili za nakup ra- čimalniške opreme. Hkrati bodo skušali v kam- niškem Zavodu pritegniti k sodelovanju tudi podjetja in • posameznike, ki so pripravlje- ni pomagati najtežje prizade- tim z računalniško opremo oziroma z denarnimi prispev- ki. Zato so odprli posebni žiro račun. BRANE JERANKO Najlepši filmi Na naslovnici Tednikovega TV vodiča je bil v Novem ted- niku, ki je izšel 27. aprila pri- zor iz filma Superman, igralec na sliki pa Christoper Reeve. Minuli teden pa smo na na- slovnici TV vodiča objavili prizor iz fihna Rocky, igralec pa je bil Silvester Stallone. V poštev za žreb je v štirinaj- stih dneh prispelo 121 ku- ponov. Sodček laškega piva bosta dobila Tatjana KRAŠOVEC iz Pohlinove 6 v Celju in Franc NOVAK iz Grčarjeve 9 v Ce- lju, oba pa prosimo, da se čim prej oglasita v našem oglas- nem oddelku, kjer ju čaka na- grada; v oglasni oddelek, kjer bosta prejela torbo NT&RC, pa naj se oglasita Božo KNEZ iz Ul. Bratov Vošnjakov 12, Celje in Tomaž JAZBEC iz Vrtne 36 v Štorah. Nadi MAJ- DIČ iz Češenika 13, Dob m Petru Marinšku iz Slovenske 55 b, Ljubljana pa bomo po pošti poslali majico NT&RC. Kupone z rešitvami tokrat- ne uganke pošljite do 16. maja. Iz kamniškega Zavoda za usposabljanje invalidne nda- dine so nas prosili za objavo številke žiro računa, kamor lahko prispevajo podjetja ter občani prostovoljne prispevke za nakup nujne računalniške opreme. Gre za opremo za nuj- no usposabljanje najtežje te- lesno prizadetih. Številka žiro računa kamniškega Zavoda je 50140-697-53804 (sklic na šte- vilko 297-500 in s pripisom Strpnost). PLANINSKI KOTIČEK Srečanje na Paškem Kozjaku . Planinsko društvo Vitanje organizira v nedeljo, 14. maja, štirinajsto planinsko srečanje na Paškem Kozjaku. Prireditev ^ kulturnim programom in družabnim srečanjem se bo pričela °b 11. uri, na planjavi Ojstrica pod Basališčem. Dostop je možen ^ Vitanja po markirani poti preko Javorja in Basališča (hoje je ^3 približno 3 ure), iz Dobrne mimo planinskega doma in Sv. ■"ošta po markirani poti (hoje za približno 3 ure in pol), iz Pake ^mo planinskega doma po markirani poti (hoje za 3 ure), iz P'J'liča po deloma markirani poti mimo Sv. Jošta (hoje za pri- bližno 3 ure in pol) in iz Socke (prav tako približno 3 ure hoda). , Vsi, ki se boste pohoda udeležili prvič, boste prejeU evidenčni prton in značko, ostalim pa bodo udeležbo potrdili v kar- •^nčke, ki jih že imate. Če bo vreme slabo, bo pohod prestavljen "^^28. maj. M.M Št.19. - 11. mai ^99S ŠPORT '— Polnoč, zunaj pa še svetlo Ponedeljek, 8. maja Evropa je oddaljena štiri dni plovbe, Amerika deset. Mednarodni potniški promet je omejen le na en trajekt, ki redno vozi le v poletnih me- secih. Do škotske prestolnice Glasgow - prvega večjega mesta - je 836 kilometrov ali dve uri in pol leta z avi- onom... Za mnoge pozablje- na dežela. Islandija, prizo- rišče 14. svetovnega prven- stva v rokometu. »Zdaj je že skoraj poletje. Sedem, osem stopinj Celzija je pravo razkošje,« mi je ob prihodu v najbolj severno deželo na svetu skoraj po- smehljivo razlagal taksist v srajci s kratkimi rokavi, ki mu tudi mrzel veter - vsaj zame in druge Slovence, ki smo vsi po vrsti zaviti v pod- ložene zimske plašče in bun- de - ni mogel do živega. »Imate srečo. Lani je bilo v maju nekaj stopinj pod ni- člo, temperatura morja pa je vedno okoli ledišča,« je pri- stavil in skesano priznal, da z držino vsaj trikrat ne leto odide v Španijo in druge juž- ne kraje. Islandija je organizacijo rokometnega prvenstva do- bila že leta 1988 in si kasneje premislila. Z mednarodno zvezo so na koncu le sklenili kompromis, ki se pozna na vsakem koraku. Varčevanje. Novinarska središča odprejo dve uri pred prvo tekmo in zaprejo pol ure po zadnji. Ko ni tekem, je odprt le osrednji press center v Reykjaviku. Pošiljanje tekstov prek mo- demov je podobno loteriji brez glavnega dobitka. Nik- jer pisalnega stroja, kaj šele računalnika. Povratni tele- fonski klici niso možni, mi- nuto pogovora s Slovenijo pa zaračunajo pet mark. Za- stonj je samo - voda. Z le- dom. Vse drugo proti plačilu. Rusija je premagala Kubo z 21:17, Češka veliko lažje Maroko s 25:16, v zadnji tek- mi 1. kroga skupine A dvo- boj Slovenije in Hrvaške. Šafarič, Vugrinec, Denič in Ficko so med gledalci, v 6. minuti prva sedenunetrovka za slovensko reprezentanco na svetovnih prvenstvih in gol (Pvmgartnik), v 12. minu- ti še prvi gol iz igre: Jeršičev z rotiranim strelom s krila. Na koncu poraz s 24:26 (Banfro 6, Šerbec, Pungart- nik, Leve po 4, Plaskan, Tomšič, Jeršič po 2), usoden pa je bil Puc, ki je na »nepra- vi« strani dosegel šest golov. In prva škandala. V 57. minuti so možje za mizo Hrvatom pozabili zapi- sati gol in naši so na igrišču mrzlično iskali priložnost za izenačenje (po tekmi so Hr- vatom vrnili gol), predsedni- ku Mednarodnega olimpij- skega komiteja Samranchu pa je na tiskovni konferenci ušlo, da bo na igrah v Sydne- yu 2000 prvič na sporedu tu- di ženski rokomet. Premiera je bil že pred dvema deset- letjema. Toreic, 9. maja Polnoč je minila, mrak pa je šele začel padati. »Zdani se že pred četrto, sredi jimija pa je svetlo ves teden,« so nas poučili rojaki, ki imajo v Reykjaviku in okolici ne- kaj restavracij. Celo račun so nam izpisali v slovenskem jeziku in vsaj za nekaj časa smo pozabili na nenormalno visoke cene: pivo po deset mark, pizza po dvajset, la- sagna po trideset, zrezki šti- rideset ... Debele zavese so trdno za- drgnjene in noč je vsaj malo daljša. Pravijo, da je sonce na obzorju že kmalu po četr- ti in skozi premalo zastrta okna prekine spanec. Voda iz pipe ima vonj in okus po žveplu, kar je zaradi števil- nih gejzirjev in zemlje vul- kanskega izvora povsem normalen pojav. Orientacija je v mestu nizkih hiš skoraj nemogoča, okoliške vzpetine so še pod debelo plastjo sne- ga, v campingih pa so že šo- tori s prvimi gosti. Rokometna žoga v vulkan- skem žrelu, na vrhu gejzirja, na ledeniku in med dvema svetovoma. V znamenju na- ravnih značilnosti Islandije so tudi poštne znamke, v na- šem taborupa rahlo razoča- ranje zaradi poraza. Šerbec ima spet težave z žulji, orga- nizatorji pa s praznimi tri- bimami. Najcenejša vstopni- ca je za tekmo naše skupine B 22 mark, za vse ostale sku- pine 75, za finale celo 170 mark. Na tekmi Brazlija - Šved- ska je bilo samo 50 gledal- cev, zadrego pa rešujejo šo- larji. V dvorani jih razdelijo na dve skupini, vsaka navija za eno reprezentanco in do- gajanja ob igrišču vsaj malo spominjajo na tekmo za toč- ke. Zdomci so... sone in... dottirje (islandski priimki so vsi po vrsti očetovo ime, ki mu dodajo končnico za sina ali hčer) hitro seznanili z igralci, ki imajo v naši re- prezentanci najbolj vidne vloge in mladi Islandci so s tribim kar po imenih klica- li Pušnika, Levca in druge. Drugi nasprotnik je Rusi- ja, naši pa še nikoli niso igrali s svetovnimi prvaki. Strašek, Plaskan, Novak in Vugrinec so na tribunah, na igrišču pa ni bilo strahu. Uvodnih deset minut celo vodstvo z golom razlike, ki se je večala šele v drugem polčasu. Na koncu je bilo 22:27 (Pungartnik 8, Banfro 5, Leve 4, Serbec in Jeršič po 2, Stojkovič 1.) »Nismo bili v podrejenem položaju, zaostanek za sve- tovnimi velesilami pa vztraj- no manjšamo,« je bil zadovo- ljen Pungartnik, ki je v zad- njih desetih minutah dosegel kar pet golov. Čas za obču- tek je bil spet izgubljen. Kmalu bo polnoč, zunaj pa je še svetlo. A ni pravega živ- ljenja. »Med tednom delamo, veselimo pa se ob petkih in sobotah. Po tem se razlikuje- mo od vas, ki ste vsak dan sposobni popiti pivo ali ko- zarec vina,« je slovenske no- vinarje z enim stavkom od- slovil neki domačin, a tudi zamolčal pomemben poda- tek. Islandci letno popijejo 130 litrov žganja na prebi- valca, njihova edina pivo- varna pa ne more zadostiti potrebam domačega trga... Pod vodo za SP Šmartinsko jezero bo od 24. do 26. junija po trilet- nem premoru spet prizoriš-' če tekme za svetovni pokal v podvodni orientaciji. Iz- vedbo je prevzel ljubljan- ski klub Sub Norik, ki pri- čakuje zastopstva iz naj- manj desetih držav. IVIladi Celjani triicrat v finalu Rokometna prvenstva mlaj- ših kategorij se šele nagibajo v zaključni del, moštva Celja Pivovarne Laško pa so si že zagotovila nastop v finalu med mlajšimi (letnik 1982) in sta- rejšimi dečki (1980) ter kadeti (1978). Nekdanji kapetan prvega moštva Igor Razgor v zadnjih dveh sezonah skrbi za mladi rod, ki tako kot večina prejš- njih veliko obeta. »Cilji bodo nenehno visoki. Ne samo pri prvem moštvu v pokalu prva- kov, marveč tudi pri vseh niž- jih pogonih. Stremimo k na- slovom državnih prvakov, ka- deti pa imajo še dodaten mo- tiv. EHF napoveduje, da bo pokal Partille evropsko klub- sko prvenstvo, v Goteborgu pa smo zmagali že lani,« pravi Razgor, ki je tudi trener ka- detske državne reprezentance. Kadeti so v ligi izgubili sa- mo z Gorenjem, za vstop v fi- nale (27. maja) pa bodo igrali z Rudarjem. Starejši dečki so v ligaškem delu prvenstva za- nesljivo dobili vse tekme, ena- kovredni nasprotniki pa jih po Razgorjevih besedah čakajo šele v finalu, ki bo 20. maja. »Otroci radi igrajo rokomet, tako da vseh ne morem uvrstiti v ekipo. Selekcija je že nujna, osnovno načelo pa zagotoviti kvaliteten trening, in zato so mnogi vključeni v kadetsko moštvo,« pravi Razgor. Finalni turnir prvenstva mlajših dečkov bo v soboto, naslov pa branijo prav Celjani. »Lanski rod je bil telesno ne- koliko močnejši, letošnji pa je tehnično bolj p)odkovan. Ekipe so zelo izenačene, za naš klub pa je dragoceno zaledje Šport- na šola, ki jo vodi Tone CJoršič. V specializirani program ro- kometa je vključenih okoli 70 fantov četrtih in petih razre- dov, kar je zelo ugodno izho- dišče,« ocenjuje trener Vlado Muiko. Ž.Z. Slovenska rokometna šola bo konec avgusta na Rogli, izpo. polnjevalni seminar pa bo po- goj za pridobitev hcenc za no- vo sezono. Slovenski Tour skozi Celje Po naših cestah že od nede- lje poteka 3. kolesarska dirka Po Slovenije, na kateri prvič nastopa tudi ekipa Celja, za katero vozijo Melanšek, Baloh, Šmerc, Odrinski, Autko in La- uk. Karavana dobre stotinje kolesarjev iz 13. držav bo do sobote v sedmih etapah prevo- zila rekordnih 988 kilometrov, v ponedeljek pa jo je bilo mo- goče videti tudi v Celju in oko- Uci (na sliki). Prva etapa od Otočca do Kamnika je vodila tudi preko Radeč, Laškega (leteči cilj), Celja, Šempetra (leteči cilj), Letuša, Nazarij (leteči cilj) in Gornjega Grada, v ospredju pa so bUi dolgo tudi kolesarji celjskega moštva. »V ekipnem delu želimo izpodriniti vsaj enega, če ne kar dva velikana našega kolesarstva: Savo, Rog ali Krko. Posamični načrti so raznoliki. Autkova forma se strmo vzpenja in med amaterji bi moral biti visoko, prav tako v točkovanju gorskih ciljev. Trasa ustreza tudi Melanšku, ki bo zelo težko ponovil pred- lansko 7. mesto, saj vozi tudi 24 poklicnih kolesarjev. Odrinski po hudem padcu v Bolgariji in poškodbi desne stegnenice še ni povsem okre- val, Baloh se bo osredotočil na leteče cilje, za Lavika so vzponi nekoliko prestrmi, Šmerc pa še ni dovolj dobro pripravljen in dirka Po Sloveniji bo zanj zelo naporna,« je načrte pred- stavil vodja moštva Edo Kranj c. Foto: EDI MASNEC ŠI^TNI KOLEDAR Sobota. 13, 5. Hogomet Šentjur: Šentjur-Bistrica (23. krog m. lige); Zreče: Uni- or-Kovinar, Vransko: Kiv Vransko-Krško, Laško: Tim Laško-Usnjar (19. krog MNZ Celje, vse 17). Rokomet Maribor: Branik-Žalec (5. krog končnice ženske lige), Velenje: Vegrad-Bakovci (5. krog končnice ženske lige za obstanek, obe 19). Nedelja, 14. 5, Nogomet Velenje: Rudar-Gorica, Aj- dovščina: Primorje-Publikimi (27. krog I. lige); Šmartno ob Paki: Era Šmartno-Rudar, Ra- deče: Radeče-Zelezničar, Ver- žej: Beltrans-Dravinja, Hrast- nik: Zagorje-Steklar (26. krog n. lige, vse 16. 30). Sreda. 17. 5. Rokomet Žalec: Žalec-Piran (6. krog končnice ženske lige, 18), Izo- la: Izola-Vegrad (6. krog konč- nice ženske lige za obstanek, 19). RA^RAMA Nogomet i. liga 26. krog: Publikum-Kočevje 4:0 (3:0); Romih (13, 85), Gor- šek (29, 35) za najvišjo spo- mladansko zmago; Naklo-Ru- dar 0:3 (0:0); Ekmečič (60, 65, 89), Vevče-Jadran 2:0, Beltin- ci-Izola 6:1, Gorica-Maribor 1:0, Železničar-Olimpija 1:1, Koper-Primorje 1:1, Korotan- Mvu"a 1:0. Vrstni red: Olimpija 41, Maribor 36, Gorica 35, Pu- blikimi, Mura 33, Beltinci 32, Rudar 31, Železničar (Lj) 28, Korotan 27, Primorje 26, Ko- per 23, Vevče, Izola 18, Kočev- je 16, Naklo 15, Jadran 3. II. liga 25. krog: Železničar-Era Šmartno 2:0, Dravinja-Piran 0:0, Steklar-Nafta 0:2, Tumiš- če-Radeče 3:1, Elan-Beltrans 1:1, Slovan-Drava 0:4, Dom- žale-Zagorje 0:0, Rudar-Men- geš 1:1. Vrstni red: Era Šmart- no 37, Zagorje, Nafta 35, Ru- dar (T) 30, Drava, Mengeš 26, Domžale, Radeče 25, Piran, Železničar (Mb), Tumišče 24, Dravinja 22, Slovan 19, Bel- trans 16, Steklar 15, Elan 14. m. liga 22. krog: Šentjur-Starše 1:2, Pohorje-Kovinar 3:0, Pobrež- je-Aluminij 1:1, Bistrica-Ren- kovci 3:2, Bakovci-Dravograd 0:1, Kungota in SI. Gradec prosta. Vrstni red: Šentjur (+) 30, Dravograd (+) 28, Aluminij 27, Bakovci 25, Pohorje 24, Kimgota, Bistrica 19, Renkov- ci(+)18,Kovinar(+),Starše(+) 17, SI. Gradec, Pobrežje (+) 7. MNZ Celje 18. kr<^: Kovinar-Usnjar 0:0, Krško-Tim Laško 6:0, Unior-Kiv Vransko 1:1. Vrstni red: Unior 32, Tim Laško 23, Kovinar 18, Krško 16, Usnjji 10, Kiv Vransko 9. Rokomet i. liga ženske - od 5. do8. mesta -! krog: Žalec-Branik 19:1- (13:9); Hudej 8, Brekalo 5, Derčar 3, Randl, V. Dolar, Kline 1; Kočevje-Piran 26:22; 3. krog: Piran-Žalec 26:23, Branik-Kočevie 38:14. Vrstni red: Branik, Žalec 5, Kočevje 4, Piran 2, Za obstanek - 2. krog: Kranj-Vegrad 16:23 (8:11); Vujovič 9, Medar 7, Stevano- vič 5, Brelih, Topič 1; Izola- Bakovci 26:23; 3. krog: Ve- grad-Izola 35:15, Bakovci- Kranj 22:15. Vrstni red: Ve- grad 9, Izola 6, Bakovci 3, Kranj 0. NA kratko] Ženeva: na svetovnem ICT venstvu v športnem plezanfl 35. Matej Mejovšek (Velenje).« Celje: prihodnji teden se bfl začelo ligaško prvenstvo v te- nisu. V prvi ligi je tudi Velenje, v drugi-vzhod Celje, Konjic« in Žalec, v tretji-vzhod Mla' dost Rečica in Marija Gradec Laško, v enotni drugi Ugi z* ženski pa sta ekipi Celja in V lenja. Polzela: končana je ligaS končnica košarkarskega DP i mladince. Vrstni red: Trigl 18, Jezica 17, Litostroj 1 Olimpija 15, Polzela, Satex 1 Celje: na 10. teku ob brei Savinje je v mlajši kategor zmagal Skobeme pred Mu^ jem in Lahom (vsi Spir), v rejši Brečko (UNZ) pred Sna* detom (Kov) in Klemn<* (Gimn), pri ženskah Hrib« škova (UNZ) pred Dolovsko i Felicijanovo (obe Vel). I i*. 19. - 11. Mai ^995 ŠPORT iCmalu na svetovni pokal ^moU uspešno sezono ceUskega smučanja ocenjuje glavni trener ¥lnko Jovan "Koštomajeva v reprezentanco B-2, ¥ajaič najboljši pionir na svetu g srebrao kolajno Vajdiča v Whistlerju j^oada) se je smučarska sezona 1994/95 ^čala tudi za Unior Celje in hkrati ggotedenskim treningom v Franciji za- M nova. Barbara Koštomaj je napredo- ^ v B-2 reprezentanco, Bernard Vaj- rj2, Uroš Zupan, Jan Ratej in Judita Ko- jtopiaj pa so se dokončno ustalili v mlaj- Ijl, selekcijah. »Sezona je bila doslej najbolj usp)ešna. f seštevku vseh rezultatov smo peti klub ,(iržavi, Vajdič in Ratej sta v obeh pi- Ijiirskih konkurencah suvereno zmago- vala, Koštomajeva je na slalomski lestvi- jjFIS na 241. mestu in v svojem letniku [977 med najboljšo petnajsterico na sve- m« je našteval glavni trener celjskega ijluba Vinko Jovan, ki je vključen tudi (reprezentanco. Vajdič je v svoji zadnji sezoni med pionirji nabiral kolajne, jeseni pa bo že Itartal med člani. Kako ublažiti hud prehod? »Beri« je v slalomu zmagal na Sorici in ja Pinokiu, tretji je bil na Topohnu in »veleslalomu drugi v Whistlerju. Edini jena vseh največjih pionirskih tekmah (svojil kolajno, torej je neke vrte neurad- ni pionirski svetovni prvak. Po drugi strani svetovno smučanje ne pozna mla- dinskih tekem in v novi sezoni bo na startu skupaj z deset ali več let starejšimi smučarji. Z drugimi besedami: štartati bo moral lobesedno z nule? Na lestvicah FIS je v vsaki disciplini po več kot tisoč smučarjev s točkami, fajdič nima še nobene, kar za začetek pomeni visoko štartno številko, na manj pomembnih tekmah slabe proge in v pri- iieru večjega števila prijav celo žreb med iekmovalci, ki nimajo točk. Pot navzgor b mukotrpna, pionirski zmagovalci se jenadoma uvrščajo okrog 100. mesta in [otrebno je ogromno potrpljenja. V Evropi je konkurenca huda, na južni polobli ne toliko. Za poletje je menda v načrtu odhod na Novo Zelandijo? Pred leti je Mateja Svet na jesenskih tekmah Nor-Am osvojila toliko točk FIS, da je imela v evropskem delu sezone bi- stveno boljše štartne številke. Zato avgu- sta želimo odpotovati na Novo Zelandijo, kjer bi trenirali hitre discipline in štarta- li na najmanj šestih tekmah. Solidni na- stopi bi prinesli toliko točk, da bi na decembrskih tekmah že štartal s številko 60. Koštomajeva je na lestvicah FIS na- predovala, laike pa bolj zanimajo rezul- tati. Kakšni so? Dobri, čeprav je zanjo ogromen uspeh že uvrstitev v finale evropskega pokala. Nikoli ni bila v špici, na domačih pionir- skih tekmah niti med najboljšo deseteri- co, kaj šele v reprezentanci. Njen vzpon je povsem normalen, iz C se je prebila v B-2 ekipo, na lestvicah FIS pa je njena najslabša uvrstitev 412. mesto v smuku. Po manjši krizi je v celjskem klubu zelo nadarjen smučarski rod. Tudi za tekme svetovnega pokala? Zakaj ne? Koštomajeva bi v svetovnem pokalu lahko štartala čez tri leta. Vajdič realno čez štiri, glede na velike potenci- ale morda še prej. Zupan in druga Košto- majeva imata pet, Ratej šest let časa. Konkurenca je veliko hujša pri moških, vedeti pa je treba, da so v zadnjih sezo- nah zaradi nove tehnike prodori mlajših smučarjev zelo redki. Kdaj prvič na sneg? Najbrž že kar junija. Na plaz v Logar- sko dohno. Na vrhovih je še več kot me- ter snega, zato po štirih sezonah spet računamo s treningom pod Savinjskimi Alpami. Žičnice prinesemo s sabo, proga je dolga 200 metrov, kar ie ravno dovolj za kvaliteten trening. Evropski pokal na RogU se z Jase men- da seli na Jurgovo? Januarja je bilo toliko snega, da je enostavno zametel prelomnice na Jasi. Koordinatorka evropskega pokala tega seveda ni upoštevala in ocenila, da proga ni več dovolj zahtevna za tekme EP. Zato se bomo selili na Jurgovo, kjer naj bi naredili sistem za umetno zasneževanje. Naša termina sta 14. in 15. januar, sla- lom in veleslalom. Še prej, konec decem- bra pa slalomski tekmi za točke FIS in državno prvenstvo za ženske. ŽELJKO ZULE Moška reprezentanca A: Košir, Kune, Miklavc, Grilc; A-1: Vrhovnik, Koblar, Rauter; B: Jovan, Mlekuž, Kontrec, De Costa, Grubelnik, Brezavšček; ženske A: Pretnar, Hrovat, Koren, Suhadolc, Dov- žan; A-1: Bokal, Bračun. GARTNER iNTERNATIONAL TOYS d.o.o. UUBUANA uvoz - izvoz - trgovina 61234 Mengeš Obrtna cona Trzin, Na gmajni 15-17 razpisuje delovni mesti: dveh prodajalk za Prodajni center Lena v LevcH Pogoj; - ustrezna izobrazba Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Gartner d.o.o., Obrtna cona Trzin, Na gmajni 15-17, 61234 Mengeš, tel.: 061/724-159._ Linde plin d.o.o. Krekov trg 4, 63000 Celje objavlja prosto delovno nnesto serviserja za servisiranje in vzdrževanje viličarjev Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - mehanik - pasivno znanje nemškega jezika Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za delovno mesto je predvideno trimesečno poskusno delo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom (v nemškem jeziku) naj kandidati pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov: Linde plin d.o.o., Krekov trg 4, 63000 Celje. Naše podjetje je specializirano za razivoj programske opreme. V sedmem letu našega obstoja širimo dejavnost in razpisujemo naslednja delovna mesta: 1. KOMERCIALIST Od kandidata pričakujemo: - vsebinsko obvladanje vsaj enega izmed naslednjih področij: finančno poslovanje, materialno poslovanje, spremljanje proizvodnje - visoko izobrazbo ekonomske smeri 2. ORGANIZATOR II - SERVISER Od kandidata pričakujemo: - višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri - izkušnje v knjigovodstvu pri uporabi različnih računal- niških programov 3. PROGRAMER Zaželena je srednja ali višja izobrazba računalniške smeri. 4. VEČ PRIPRAVNIKOV za razvoj in trženje programske opreme. Zaželena je visoka izobrazba ekonomske, računalniške ali tehnične opreme. Sprejemamo tudi ambictozne in prepričljive kandidate brez for- malno ustrezne izobrazbe, ki so pripravljeni z intenzivnim izpo- polnjevanjem osvojiti manjkajoča znanja. Vsa dela so načeloma razpisana za določen čas 6 oziroma 12 mesecev z možnostjo kasnejše sklenitve dela za nedoločen čas. Prijave z dokazili pričakujemo do 16. 5.1995 na naslov: Stari trg 15, 63210 SLOVENSKE KONJICE. Rokometno pričakovanje Svetovno prvenstvo v rokometu in prva finalna tekma nogometnega pokala sta 33. krog športne stavnice nekoliko razvlekla, zato bomo o rezultatih poročali šele prihod- nji teden. Za sodelovanje v naslednjem krogu bomo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 13. maja, ali če bodo najkasneje do 12. ure istega dne oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešer- nova 19, 63000 Celje, s pripisom Golding loto. luhllej šaleških kegljev 9štanJ Je že tri tlesetletja nosilec kegljanja v Šaleški Uollnl - Moška In ženska mlpa uspešna tretjeligaša v šaleški dolini ima keglja- ije najdaljšo tradicijo v Šošta- iju, kjer bosta pojutrišnjem Krednji prireditvi ob 30-Ietni- d kluba: turnir v narodnem ilogu (borbene igre) in zvečer iegljaški ples. Ob ekipah Šo- ttanja, Fužinarja in Ljubnega bodo nastopili še domači vete- rani, za katere bo kot gost zai- pal nekdanji svetovni prvak Miro Steržaj. Začetki kegljsuija segajo »leto 1950, ko je Gradiš začel 2 gradnjo kompleksa šoštanj- skUi termoelektrarn in v bara- ^kem naselju za potrebe *ojih delavcev zgradil igrišči odbojko m leta 1953 keg- ljišče. Bilo je eno najlepših ' Sloveniji, dve stezi sta biU prekriti z asfaltom, keglje pa * postavljali ročno. Po odbo- ju Gradisovih delavcev je bilo ikgljišče nekaj časa zaprio, nato pa je zaradi vehkega za- nimanja skrb prevzela TEŠ. V okviru društva Partizan je bila 27. oktobra 1965 ustanov- ljena kegljaška sekcija, za pr- vega predsednika pa je bil iz- bran Mišo Ivančič. Objekt je v upravljanje prevzel Partizan, ki ga je poz- neje oddal v najem zasebnemu gostincu, leta 1971 pa je bilo v velenjskem hotelu Paka zgrajeno štristezno avtomat- sko kegljišče. Šoštanjčani so velik del svojih aktivnosti pre- selili v Velenje, zaradi pre- kratkih stez pa so bUi prisilje- ni na nenehna gostovanja po Celju, Žalcu in Štorah. Razmere so se izboljšale že leta 1976, ko je bilo v okviru REK Velenje zgrajeno sodob- no štiristezno kegljišče s pla- stično podlago. Kegljači so bili tedaj eden redkih klubov, ki je pod skupno streho združeval športnike iz Velenja in Šošta- nja, ki so leta 1979 končno do- ' čakah dograditev objekta ob TEŠ. Za start v novo obdobje so organizirali izbirno tekmo dvanajstih najboljših sloven- skih ekip za uvrstitev na dr- žavno prvenstvo. Z novim kegljiščem se je za- čelo najbolj uspešno obdobje Šoštanj skega kluba: mladin- ska ekipa je nastopila v finalu republiškega prvenstva, nato še dvojica Križovnik-Rajšer, prvo moštvo pa je večkrat po- stalo regijski prvak, nastopalo med drugoligaši in na pokal- nem tekmovanju celo osvojilo 3. mesto. Pred tremi leti so bih po novem naslovu regijskih prvakov uspešni tudi v kvalifi- kacijah za popolnitev medre- gijske Uge, v kateri so v prav- kar končani sezoni s 4. mestom posegh po najboljši ekipni uvrstitvi v dolgi zgodovini kluba. FRANC TAMŠE Prvi rekorder šoštanjskega kegljišča je bil Miro Steržaj z 988 keglji, nato je naj- boljši rezultat izboljšal njegov sin Harry (1990), po posodobi- tvi je bil rekorder domačin Stane Fidej z 906 keglji, pred- lani pa je spet Miro Steržaj podrl 912 kegljev. V Šoštanju so si dolgo prizade- vali, da bi imeli tudi žensko ekipo. Predlani je bila končno ustanovljena, zaradi težav z denariem pa deluje kot sa- mostojen klub. ^tanjčani so za Celjani druga najmočnejša ekipa v regiji. it.19. - 11. mai ^995 NO^^NIK ŠPORT Klinika za sodnike ¥ Rogaški Slatini seminar mednarotlne košarkarske zveze — Žreb za evropske pokale lunlla, Celle brez drugega kroga MEP? Košarkarska klinika, kot pri mednarodni zvezi FIBA ime- nujejo seminar za nove med- narodne sodnike, je v minulem tednu celotni slovenski košar- ki in še posebej Rogaški Slati- ni prinesla ogromno pohval, ki sta jih izrekla tudi zelo ugled- na gosta: predsednik tehnične komisije FIBA dr. Radomir Šaper ter pomočnika general- nega sekretarja Ludomir Kot- leba in Nar Zanolin. FIBA klinike lani ni organi- zirala, letos pa so kar tri. V Rogaški Slatini z zaporedno številko 60, naša zveza pa se je za kandidaturo potegovala polni dve leti. Štiri dni je ime- lo 27 kandidatov za medna- rodne sodnike in 24 za tehnič- ne komisarje polne roke dela. Dopoldne so bili na predava- njih, popoldne na treningih in preverjanjih telesne priprave, zvečer pa so sodiU tekme dr- žavnega prvenstva za igralce do 22 let. Največ del organizacijskih nalog je vodil generalni sekre- tar KZS Iztok Rems, prilož- nost za poglobitev odnosov s FIBA pa je izkoristilo tudi vodstvo zveze. Naši sodniški kandidati Jeršan (Ljubljana), Pukl (Maribor) in Vidič (Tol- min) so po praktičnem znanju sodiU v zgornjo polovico ude- ležencev klinike in imajo lepe možnosti za pozitivno končno oceno. Le-to vodstvo medna- rodne zveze brez kakršnihkoli obrazložitev sporoči deset dni po izpitih, doslej pa ima naša košarka pet mednarodnih sod- nikov.............., »Čestitke domačinom za vr- hvmsko organizacijo naše kli- nike, ki je bila ena boljših. Vse je bilo na vrhunski ravni: teh- nična organizacija, bivanje, turnir,« je zadovoljno našteval Kotleba. Glede na izkvišnje naj bi stroge kriterije zadovoljila približno polovica kandida- tov, kar je potrdil dr. Šaper. »Sojenje je bilo pKjvprečno in nihče ni posebej izstopal. Slo- venska zveza je z brezhibno organizacijo potrdila vzpon zadnjih dveh let, ob številnih tekmovanjih v vaši državi pa so vedno bolj odmevni tudi re- zultati klubov v evropskih po- kalih.« JANEZ TERBOVC Žreb kvalifikacij in parov 1. kroga evropskih pokalov bo junija, o kandidaturi Celja za organizacijo drugega kroga kvalifikacij za EP mladink pa dr. Šaper ni seznanjen. Celjani na KZS menda še niso sporo- čili uradne kandidature, rok pa se že izteka... Postolna prva, Comet peti Od 4. do 8. maja je bilo v Rogaški Slatini prvo državno prvenstvo v košarki za igralce do 22 let. Nastopilo je nmogo odličnih mladih slovenskih košar- karjev in reprezentantov različnih selekcij, zmagova- lec turnirja je postala ekipa Postojne, ki je v zadnjem krogu premagala ekipo Smelt Olimpije. Turnir se je pričel proti pričakovanju, saj so košar- karji Olimpije in Postojne izgubili proti Cometu ozi- roma ekipi BWC. V nadaljevanju turnirja sta obe favo- rizirani ekipi zmagali po trikrat in se v zadnjem krogu pomerili za prvo mesto. Tretji je bil Satex, ki je v zad- nji tekmi visoko premagal košarkarje Cometa. Končni vrstni red: 1. Postojna (9), 2. Smelt Olimpija (8), 3. Satex (8), 4. BWC (8), 5. Comet (7), 6. ŽKK Maribor (5). Comet iz Slovenskih Konjic je premagal ekipi Smelt Olimpija in ŽKK Maribor z 89:82 in 61:59, izgubil pa proti ekipam BWC, Postojna in Satex s 85:82, 78:73 in 84:60. Baiinanje v iahirintu »Balinarska zveza Slovenije je z novo sezono zelo zaostrila tekmovalne kriterije, ki se bo- do v naslednjih letih še stop- njevali. V šaleški dolini in šir- še smo se nenadoma znašU v hudih težavah in ob neneh- nem podcenjevanju našega športa je vedno bolj vprašljiv celo obstoj balinanja,« svarita vodilna funcionarja velenjske- ga balinanja Roman Repnik in Boris Knavs. Leta 1979 je bil v Velenju ustanovljen prvi klub, ki se je moral vključiti v mariborsko zvezo in zaradi visokih stro- škov se je kmalu našla kom- promisna rešitev. Iz enega so nastali trije klubi (RLV, Vele- nje, Vegrad), kar je zadostova- lo za vistanovitev samostojne območne zveze in za razmah tekmovalnega balinanja. Nova kluba sta nastala v Žalcu in Rogaški Slatini, igrišča še marsikje drugod, to- da pravega odziva ni bilo. Ba- linanje je bilo vedno neke vr- ste mejni šport in regija dan- danes še vedno ne premore niti enega pokritega balinišča. »Na Golovcu so pred leti zgradili dvostezno pokrito igrišče, a s prenizko streho. Kmalu so ga zasedli gostinci in balinišča danes skoraj ni več mogoče prepoznati,« je z grenkobo pri- povedoval Knavs. V primeru slabega vremena se mora prvenstveni dvoboj igrati pod streho, za obe dru- goligaški ekipi iz Velenja pa so najbližja pokrita balinišča v Trbovljah (70 km) aU Ljub- ljani (90 km). Že v naslednji sezoni naj bi se prav vsi dvo- boji igrali v dvoranah, kar morda celo pomeni izstop Tre- beliškega in RLV, ki je lani postal drugoligaški podprvak. Obenem je v sedanjih razme- rah sezona omejena samo na obdobje med aprilom in okto- brom, v zimskih mesecih pa ni možna niti najbolj preprosta vadba. V Velenju si na centralnem balinišču ob letnem kopališču že ves čas prizadevajo za grad- njo strehe, a urbanisti neneh- no zavračajo njihove prošnje. Objekt naj bi po njihovem ka- zil videz strogega centra me- sta, po drugi strani pa na drugi strani sprehajalne poti niko- gar ne moti balon nad teniški- mi igrišči. »Nimamo garderob, nima- mo sanitarij, pri odgovornih nimamo niti trohice razvune- vanja. Športna zveza Velenja nas je uvrstila v skupino re- kreacijskih športov, čeprav smo balinarji pridruženi člani olimpijskega komiteja,« na ne- logičnosti opozarjata RephS in Knavs, predsednik in p3j predsednk ŠBZ, pri kateii^ registriranih 300 igralcev. Zaradi premajhnega števil klubov je zveza razširjena j Dolenjsko in Štajersko, sa^ stojnost pa bo spet dobj v primeru delovanja najm^ ducata klubov. »Zdaj jih jej dem, zato znova apeliramo j okolja z balinišči. Samo v o lju in Štorah je najmanj I5, gistriranih sodnikov, tri ^ štiri igrišča, kluba pa niti en ga,« sta oba sogovornika skoraj obupana nad stanja v rpffii.skpm centru. 1 Z razširitvijo Ug so se izdj ki najmanj podvojih, velej ska drugoligaša pa sta že la za tekoče stroške potrebova najmanj milijon tolarj« Komplet krogel stane štirij mark (v ekipi je najmanj os( igralcev), dober tolkač pa m ra imeti vsako sezono nov Dodaten problem je pomai kanje strokovnega kadra, j so najboljši že presegli znan dveh inštruktorjev in zato n bi se eden letos udeležil ti nerskega seminarja. Če bo( v zvezi zbrali 700.000 tolarj« ŽELJKO ZUI Aleš Krogot (RLV) je bil lani osmi na državnem prvenstvu, mladinec Mitja Verbič (Ve- grad) četrti v hitrostnem izbi- janju, pionir Miran Križanič (Velenje) drugi, ekipa RLV pa je v drugi ligi zasedla 2. mesto, kar so daleč najboljši rezultati v zgodovini šaleškega bali- nanja. Najbolj atraktivna, a tudi in porna disciplina je hitrosti izbijanje. V petih minutah bi linar s kilogram težko krogj skoraj petdesetkrat pretej razdaljo 27 metrov in vsafc poskuša izbiti kroglo na dr^ strani igrišča. GimnaziJIce na svetovnili igrati Prihodnji teden bo v Sopronu športno tek- movanje šolskih ekip, ki ga od leta 1972 dalje pri- reja Mednarodna šolska zveza za šport (ISF). Slovenija se tovrstnih srečanj v preteklosti ni udeležila, na Madžar- skem pa bo v košarki na- stopila tudi ženska ekipa Gimnazije Celje (letnik 1977 in mlajše). Ekipo sestavljajo ko- šarkarice Celja in Cometa na čelu s kapetanko mla- dinske reprezentance Temnikovo, nastopile pa bodo še Slatenškova, Grajžlova (vse Comet), Ramšakova, Pertinačeva, Potočnikova, Mihevčeva in Čurkovičeva (vse Ce- lje). V predtelanovalni skupini C so celjske gim- nazijke v konkurenci v vrstnicami iz Danske, Francije, Luksemburga, Slovaške in Turčije, v fi- nalni del pa se bo uvrstila samo zmagovalna ekipa. LJUBL^SKA ZAVAROVALNICA »LJUBLJANSKA ZAVAROVALNICA«, d-d. Ljubljana 1 Filiala CELJE savinovas I 1 63000 CEUE 1 Cenjene stranke obvešča- mo, da smo se preselili ¥ nove poslovne prostore v SavinovI 3, Celje (poleg RImljanke na tržnici). Za vsa nova zavarovanja (razen avtoodgovornosti), sklenjena do konca maja, priznavamo strankam 5% promocijski popust. Sa^Ai 7 ~ TRGOVSKO PODJETJE I SCr-\/^00 ^^90. NA DEBELO IN DROBNO j V IZ S P. ŠKOFIJ ZDAJ TUDI V CELJU NA MARIBORSKI 44 (bivši šipad) I Tel./fax: 063/481 460 ? Obiščite nas in si ogiejte našo ponudbo: ) * KERAMIČNIH IN GRANITOGRES PLOŠČIC. \ * SANITARNE KERAMIKE, ) * VODOVODNIH PIP, ( * KOPALNIŠKIH DODATKOV IN ( KOPALNIŠKEGA POHIŠTVA. ) Delovni čas: od 9.-12. ure, od 15.-19. ure ) ob sobotah: od 9.-12 ure. ¥SE IZ mZA, mOKE KAKOVOSTI, PO UBOONIH CENAH! Z BiH v Konjicah Reprezentančne priprave za EP v košarki znova na našem koncu — Comet odslovil Tumška, v ponedeljek začetek prestopnega roka V ponedeljek se bo začel prestopni rok za košarkarje, ki bo trajal do 31. maja, prosti pa so takorekoč vsi najboljši igralci. Manjša je ponudba na trgu trenerjev, za zamenjavo pa so se že odločili pri Pivo- varni Laško in Cometu. Konjičani so po samo eni se- zoni odslovili Mitjo Tumška, čeprav je bil prvoten dogovor dolgoročne narave. Neuspeh v prvenstvu je pač terjal žrtev, po drugi strani pa v bodo v klubu ostali prav vsi igralci. Tudi Plevnik in Benič, ki je že podaljšal pogodbo in okreva po operaciji kolena, v Rogaški Slatini pa je bil celo trener mlade ekipe na finalu držav- nega prvenstva. Laščani so prav tako podalj- šali pogodbo z edinim tujcem Vujovičem, svoje pogoje za prestop pa so posredovali mnogi znani košarkarji, med katerimi je tudi nekaj repre- zentantov. Elektra po neuspe- hu v končnici za obstanek v A- 2 ligi napoveduje pomladitev ekipe, trener Bukovič ima ne- kaj konkretnih ponudb drugih ekip, Rizman pa bo ostal samo v primeru pridobitve držav- ljanstva. Reprezentanca bo s pripra- vami za evropsko prvenstvo (od 21. junija do 2. julija v Gr- čiji) začela konec tedna v Ljubljani, od 18. do 27. maja pa bo v Zrečah in Slovenskih Konjicah, kjer bo tudi odigra- la prijateljsko tekmo z BiH. Selektor Sagadin je seznam kandidatov že skrčil na 18 imen, na njem pa so tudi Ja- godnik (Kovinotehna), Zdovc, Tovornik in Jvirkovič (Roga- ška), ki še vedno čaka na ugodno rešitev prošnje za pri- dobitev državljanstva. ŽELJKO ZULE V tekmovanjih MKZ Maribor je Celje plačalo 39.200 tolarjev kazni, Comet 28.800, Elektra 4.000, Pivovarna Laško 6.400, Podčetrtek 21.600, Polzela 66.400 in Rogla 44.000 to- larjev. Tretja finalna tekma končnice DP: Olimpija-Kovinotehna 77:62 (36:31); Cizej 16, Jagod- nik 15, Petranovič 12, Stavrov 8, TiUer 5, Zaletel 4, Rovšnik 2. Naslov je osvojila Olimpija s 3:0 v zmagah. MNZ Celje: v 14. krogu Juventus-Allo Allo 3:2, Aranžerj i-Sportklub 8:3, Štraus-D. želja 2:2, Gold- hom-Galero 0:3, Rebus prost. Vrstni red: Juventus 25, Sportklub 21, Aranžerji (+)15,D.željal4,AlloAllo(+) 13, Galero 12, Štraus (+) 11, Rebus, Gk)ldhom 7. Celje: v 5. krogu Č. baron- Šmartno 3:6, Umetniki-Co- smos 2:4, Pelikani-Stalin 2:1, Ščurek-Skavti 7:4, So- koli-Kewin 3:2, Marinero- Klateži 2:5. Vrstni red: Kla- teži 15, Sokoli 13, Ščurek 12, Marinero, Kewin 9, Stalin, Pelikani 7, Č. baron, Cosmos 4, Umetniki, Šmartno 3, Skavti 1. Laško: v 4. krogu Gren- Zimšek 4:2, Goldhom-Breze 9:3, Strmca-Zlatorog 1:9, Koln pobi-Aranžerji 1:3, Komunala-Cosmos 4:8. Vrstni red: Zlatorog 8, Gold- hom, Cosmos, Aranžerji 6, Koln pobi. Strmca 4, Gren, Komimala, Breze 2, Zimšek 0. Slovenske Konjice: v 16. krogu Nirvana-Oplotnica 3:1, Dobrava-Mineral 1:1, Zlakova-D. vas 1:2, Strani- ce-Blato 0:6, Ecotip-Vitanje 8:3, Loče-Bazar 6:0; zaostala tekma: Loče-Blato 1:1. Vrst- ni red: Ecotip, Oplotnica, D. vas 22, Blato 21, Vitanje, Nirvana 19, Loče, Mineral 16, Dobrava 14, Bazar 8, Zlakova, Stranice 6. Šentjur: v 14. krogu Črič- ki-Gremlini 4:7, Loka-Sliv- nica 5:3, M. Dob je-Juventus 2:5, Dramlje-Maratonik 2:1, Jakob-Tratna 1:6. Vrstni red: Loka 25, Juventus 23, Dramlje 21, Črički 19, Jakob 14, Maratonik 11, Slivnica, Tratna 8, Gremlini 6, M. Dobje 4. Šmarje: v 4. krogu v 4. krogu Rodne-Zibika 2:2, Kostrivnica-Janina 2:3, Štraus-Dobovec 1:3, Rebus- Kristan vrh 3:7. Vrstni red: Dobovec 12, Janina 10, Štra- us 7... Velenje: v 1. krogu Mister X cik-cak-Zlatorog Skale 5:3, Saloon Pascal-Madl tris 2:0, Bambino-Kamnoseštvo Kozjak 3:3, KMN Fori Ška- le-Vigo Vinska Gora 2:0, RBM Commerce-Mušketirji 1:0. Vrstni red: Mister X cik- -cak, Saloon Pascal, KMN Fori Skale, RBM Commerce 2, Bambino, Kamnoseštvo Kozjak 1, Mušketirji, Madl tris, Vigo Vinska Gora, Zla- torog Skale 0. Št. 19. - 11. Mai 1998 RADIO jadio Celje na Islandiji |f nedeljo se je v Islandiji u\o 14. svetovno prven- rokometu. Našo repre- ^tanco smo v deželo fjor- pospremili s precejšnji- I pričakovanji, čeravno (veliko tudi ne gre zahte- vi od fantov, ki so velik Lb dosegli že s samo uvr- Mjo na to veliko tekmo- ^je. Slovenska rokometna ^rezentanca je nasploh pr- I ekipa, ki se bo v igrah jogo pomerila na tako veli- ^ tekmovanju. Ker jedro iprezentance sestavljajo ro- ^etaši Celja Pivovarne ^ko in njihov trener (Miro ^n), »Celjani« pa so tudi I nekateri drugi (pomočnik ^vko Ivezič, igralec Nenad jojakovič, direktor repre- iptance Andrej Šušteršič), p to pravzaprav nastop Ce- malem v daljni Islan- Radio Celje je izčrpno (z neposrednimi prenosi) spremljal nastope celjskih rokometašev v državnem pr- venstvu, pokalnem tekmova- nju in pokalu evropskih pr- vakov, prav tako pa bo redno spremljal dogajanje na sve- tovnem prvenstvu z javljanji našega posebnega poroče- valca neposredno s prizoriš- ča v Hafnarfjordurju in upajmo, da kasneje tudi v fi- nalnih bojih v Rejkjaviku. Dogajanja na prvenstvu, vzdušje v slovenski repre- zentanci in druge zanimivo- sti v Islandiji bo spremljal Dean Šuster, sicer stalni re- porter rokometnih srečanj Celja Pivovarne Laške in ko- mentator rokometnih doga- janj. Dean Šuster se je za Ra- dio Celje neposredno oglašal tudi z lanskega evropskega prvenstva na Portugalskem. Naš poročevalec s svetovnega prvenstva Dean Šuster v pogo- voru z Iztokom Pucem, rokometašem Celja Pivovarne Laško, kil bo tokrat v nasprotnem taboru, Šoštanjčan bo namreč nastopali za reprezentanco Hrvaške. \ Evropska radijska družina Priložnost: 9 itni počitnic zastonj ¥ poletni akcill Vala 202 ORF, kot iniciator multina- cionalne akcije Evropska ra- dijska družina, je tudi letos povabil k sodelovanju sloven- sko RTV, natančneje Val 202, da se pridruži skupini držav, ki bodo od 15. do 23. julija, letos že devetič zapored, oi^a- nizirale brezplačne počitnice osmim posameznikom v drža- vah udeleženkah. Namen akcije, v kateri so doslej sodelovale že Avstrija, Francija, Češka, Belgija, Nem- čija, Madžarska in Nizozem- ska, je turistična promocija države gostiteljice v tujih me- dijih. Povabljene goste namreč spremljata radijski oziroma televizijski reporter, ki skrbno beležita početje in počutje po- vabljenih gostov. Gostom se- veda povsod pripravijo vzoren počitniški program, o katerem poročajo reporterji desetmih- jonski publiki v evropskih dr- žavah. Reportaže o bivanju povabljencev, o njihovih vti- sih, razpoloženju, vsak dan sproti objavlja medij države gostiteljice in medij države, od koder prihajajo povabljeni gostje. Ob koncu enotedenskih po- čitnic se počitnikarji, vsi re- porterji in drugi povabljeni gostje zberejo na sklepni pri- reditvi, ki jo neposredno pre- našata radijski in televizijski program. Zaključna prireditev bo letos v Belgiji. Na priredi- tvi, kamor so povabljene tudi najbolj popularne glasbene skupine posameznih držav, udeleženci akcije še enkrat predstavijo življenje in kraje države gostiteljice, kot so jo uspeh spoznati v dnevih od- diha. Sobota, 15. juhja bo dinami- čen dan. Takrat bo šlo na pot osem mladeničev in mladenk iz Slovenije, ki jih bomo izbra- U za sodelovanje v poletni ak- ciji Vala 202 in na ta dan bodo tudi k nam prišh letovat gostje iz tujine. Podoben živ žav na železniških postajah bo v Av- striji, Belgiji in na Češkem. Od doma bodo odhajali poslušal- ci, ki so si znali izboriti mesto med povabljenimi in v goste bodo prihajali izbranci radij- skih postaj iz tujine. In kdo gre lahko na te raz- burljive, povsem brezplačne radijske počitnice? Lahko tudi ti, če si star(a) od 17 do 19 let, če dobro znaš kakšen tuj jezik (ker bo zaključna prireditev v nemško govorečem delu Bel- gije, imajo prednost nemško govoreče mladenke in mlade- niči), če si družaben, družab- na, če znaš igrati na kcikšen inštrument, če znaš peti, ple- sati in se sproščeno zabavati in seveda, če ti starši dovohjo, da odideš z nami na pot. Mile jere naj se ne oglašajo na razpis Vala 202, tudi tisti ne, ki niso dobri pripovedoval- ci in razlagalci, kajti udele- ženci bodo morah vse počitni- ške dni prav pridno poročati o svojem početju Valu 202 in tudi tujim radijskim postajam. Na razpis naj se torej oglašajo dinamični, odprti, zgovorni mladi ljudje, ki so vešči pogo- vora v tujem jeziku brez slo- varja v roki, in ki bodo znali glas o Sloveniji lepo ponesti v evropski radijski prostor. Ker smo prepričani, da je med našimi bralci vehko, veh- ko mladih bralcev, ki znajo in zmorejo vsaj toliko, če ne še več, kot od njih pričakuje raz- pisna komisija Vala 202, jim priporočamo, da pošljejo na Tavčarjevo 17 v Ljubljani pis- no prijavo s fotografijo, tele- fonsko številko in vsemi po- datki, ki bi člane komisije pre- pričali, da so ravno oni pravš- nji za sodelovanje v tej pri- kupni poletni radijski akciji. Prijave s pripisom Evropska radijska družina bodo na Valu 202 zbirah do konca maja. loicla euroiiit parade Kaša radijska postaja se je it slovenski predstavnUc ejšnjo sredo s prvo izmed rije oddaj vključila v mre- postaj sirom po Evropi, ki februarja letos naprej edvajajo glasbeno lestvico )kia Eurohit parade EHP). Gre za široko zastavljen projekt vodilnih radijskih postaj in mrež po Evropi, ki ga je pod pokroviteljstvo vzel finski proizvajalec mo- bilnih telefonov in ostale tehnične opreme, firma Nokia. NEHP predstavlja največ- je uspešnice osemnajstih evropskih držav, ki so se od začetka leta pridružile ome- njeni mreži. Glasbo izbirajo člani moštva, distributer pa je firma Discopress Ltd. s Finske, ki poskrbi, da se singli oziroma albumi z ome- njenimi glasbenimi izdelki vsakih 14 dni znajdejo na le- stvicah od Finske do Grčije, firma pa poskrbi tudi za jin- gle, glasbeno podlago in sve- že podatke o izvajalcih. Na- loga radia pa je, da vsakih 14 dni sporoči najbolj poslušan domač komad in izvajalca, material pri glasbenih založ- bah nato naroči Discopress. To je tudi eden izmed na- činov, da se preizkusi nov material za evropsko in predstavijo potencialni izva- jalci za mednarodno tržišče. Vključitev v NEHP pa ob spretnem izkoriščanju mož- nosti, ki jih sodelujočim po- nuja omenjeni projekt, po- meni enkratno možnost naše države za mednarodno pro- mocijo v evropskem merilu. Oddaje bomo popestrili s pogovori v živo s tujimi ustvarj alci,D J—i,predsta vni- ki glasbenih založb, novica- mi iz sveta glasbe, pregledi lestvic in nagradnimi igrami ob avtentični glasbi nam včasih manj znanih, a izva- jalcev, ki v svojih državah sodijo v sam vrh glasbenega ustvarjanja. Vodilna misel pokrovitelja je Nokia - združevanje ljudi. V tem pa se je temu glasbe- nemu spektaklu z ekskluziv- nimi pravicami predvajanja v Sloveniji pridružil Radio Celje. Vabim vas, da se našemu glasbenemu potovanju v od- daji Nokia Eiu-ohit parade pridružite vsako sredo ob 21. uri. MAJA ŠUMEJ hsvidenje v Golovcu leden, v katerem smo, je za- tležen z veUkimi dogodki, ivezanimi z našo oddajo lasba je življenje. 10. maj je datimi, ko je pred itindvajsetimi leti v Nedelj- em dnevniku izšel prvi To- vBoutique. To je tista legen- ima stran, ki jo večina bral- v omenjenega časopisa naj- ej odpre in se nasmeji, muza, i pa razjezi ob vsebini. Če bo e po sreči, bo Tof s svojo ibriko prišel v Guinnesovo ijigo rekordov, saj je v 25 lih rubrika manjkala le dva- ■at - in še to ne po Tofovi ivdi. Čestitamo! Druga velika zadeva pa je parada slovenskih uspeš- c petdesetletja, ki se bo zgo- la v petek ob 20. uri v celjski ^orani Golovec. Nastopih No: Marjana Deržaj s Polet- Pnočjo, Alfi Nipič s Silvestr- wn poljubom. Pepel in kri svojo pesmijo Dan ljubezni, 'a vrhu nebotičnika, Joži Ka- ^iiik in Miha Dovžan s pe- ^io Tam, kjer mvu-ke cveto, Jane Mancini z Mandolino, ■"'ki s Krokodilčki, ansambel *izeta Slaka s pesmijo V do- ""i tihi, celjski plesni orkester Žabe, Boutique Moped show. Rado Časi in še kdo. Temperatura bo zagotovo dvignjena pri žrebanju vseh sodelujočih (dopisnic) v naši nagradni akciji, saj je trgovsko podjetje Emona Merkur pri- pravilo resnično bogat na- gradni sklad: 3. prava kava - za 1.500 skode- hc kave 2. pralni prašek Omo - za 1850 kilogramov perila in 1. potovanje in počitnice v sanjski, španski Lloret de Mar - za dve osebi SIMONA H2O Stili in trendi: Vino 95 še zadnji kupon za obisk vinskega selma y UubllanI Prihodnji četrtek bomo zak- ljučili akcijo Radia Celje in Novega tedinika v okviru od- daje Stili in trendi in izžrebah potnike, ki jih bomo pod po- kroviteljstvom Poslovne skup- nosti za vinogradništvo in vi- narstvo Slovenije popeljah na ogled mednarodnega vino- gradniško-vinarskega sejma Vino 95 v Ljubljani. Potnike bomo izžrebali na pomladanskem obrtnem sejmu v Celju na prizorišču Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, žrebanje pa boste lahko neposredno spremljali tudi v posebni od- daji Stih in trendi 18. maja od 10.30 naprej na Radiu Celje. Poleg tega bomo med izžre- bance razdehh še nekaj lepih nagrad. V današnji številki ob- javljamo še zadnji kupon. Od- govore pošljite do 16. maja na naslov: NT&RC, Prešernova 19, Celje, za oddajo Stili in trendi. it.19. - 11. mai 1995 REPORTAŽA V znamenju čokolade OllmskI Izziv Celjana Ruaila VlUetlča - Slovenska čokolada Je redkost »v Sloveniji takšne vasi še nisem videl,« pravi o Olimju pri Podčetrtku Rudi Videtič. V malem kraju je veliko podjetnih vaščanov, ki se ukvarjajo s turističnimi kmetijami, pridela- vo in stekleničenjem vina, rejo jelenov, balo- narstvom, s teniškimi igrišči, z jahanjem, s šampinjoni, s polaganjem kablov in še s čim, pri tem pa so ustvariU precej delovnih mest. V kratkem bodo odprli še penzion, živahno je v graščini s starodavno lekarno, pa tudi drugi vaščani imajo velike načrte. Med posebnostmi Olimja je seveda izdelovanje čokolade v dru- žinskem podjetju Celjana Rudija Videtiča. Mo- ža s koreninami na Kozjanskem, ki je živel na različnih koncih sveta. Olimje je bilo dolga leta pust kraj, od koder so ljudje odhajali. Z razvojem Atomskih TopUc ter turističnim odkritjem ene najstarejših evropskih lekarn, je postalo ena najuspešnej- ših vasi v državi. Črna točka je bilo precej časa razpadajoče šolsko poslopje, ki je po kozjan- skem potresu ostalo brez šolarjev. Za Celjana Videtiča je postalo družinski podjetniški izziv, saj se je lotU izdelovanja čokolade, zgradba pa je zdaj lepo urejena. Na slovenskih trgovskih poUcah so se pojavili Videtičeva olimska, 100 in 250 gramska čokolada ter praline s tremi razhčnimi okusi. Ko sem pred dnevi vstopil v lepo prenovljeno zgradbo, sem brž zavonjal čokolado. V notranjosti je komaj mogoče spoznati, da gre za bivšo šolo, kjer dandanašnji izdelujejo »Sladkosti iz Olimja«, kot se imenuje Videtičeva blagovna znamka. Gre za nekakšno to- vamico, vendar se lastniki takšnega »inudstrijskega« izraza izogibajo. Rudi Videtič, mi je omenil, da so veliko raz- mišljali, kako bi jo poimeno- vali, pa kaže, da v slovenskem jeziku pravega izraza ni. Lah- ko bi se zgledovali po Franco- zih ter imeh »čokoladamo«, a se čudno sliši. Beseda tovar- na ima pri nas, ko gre za pre- hrano, neprijetni prizvok. Videtičevi so se sprva nav- dušili za opuščeno šolo v Dob- jem pri Planini, pokrajinsko morda še lepšo, vendar v kra- ju, ki nima olimskega slovesa. Pri izdelovanju čokolade jim je veliko pomenilo ime Olimja, saj so pri trženju lahko pre- skočili pomembno fazo. Pred- nost so tudi številni izletniški avtobusi, ki se jih zvrsti celo po dvajset na dan. Zato se bo- do z graščino, kjer je slovita lekarna, povezah z bližnjico, z mostom čez vaški potok, pred zgradbo pa urejajo parki- rišče. V pritličju se je v teh dneh pojavil čokoladni butik, za izletnike pa bo na razpola- go še bistro. Zakonca Videtič ter štirje otroci račimajo, da bodo naložbo zaključili sep- tembra, ko bo še uradna otvo- ritev. Z urejanjem so začeli de- cembra predlani, nato pa so v zgradbi zamenjali betonsko ploščo, ojačali električno na- peljavo, posodobili vodovodno napeljavo, uredili tri telefon- ske linije in asfaltirah cesto, notranjost poslopja so uredili z izbranim okvisom. Britanec v Ollrnju Zanimalo me je, kako se je porodila zamisel o izdelovanju čokolade. Zato sva z Rudijem Videtičem najprej govorila o tradiciji. Spominja se strica s Kozjan- skega, ki je v prejšnjem stolet- ju odšel na Dvmaj, kjer se je lotil slaščičarstva. Ko je pred leti, v Altenburgu v vzhodni Nemčiji umrl, je dobil njegove recepte, v olimski tovamici pa je zdaj obesil njegovo sliko. Videtič se iz rojstne pokrajine, med Sotlo m Savo, spominja tudi slovite rajhenbiu^ke čo- kolade, ki so jo izdelovah tra- pisti iz brestaniškega gradu. Starejša generacija jo ima še vedno v čishh. Takrat je bila čokolada nekaj izjemnega, za posebne priložnosti. Po slovenskem prehodu v tržno gospodarstvo je Rudi Videtič spoznal domačo praz- nino na področju čokolade. V Sloveniji je le en veliki pro- izvajalec, Gkirenjka iz Lesc, v zadnjem času pa se pojavlja pri nas čokolada iz več kot dvajsetih držav. Kot je znano, je vmes celo tajvanska, turška ter južnoafriška. Danes ima olimski Syncerus, Videtičevo podjetje, na pohcah trgovin iz- jemno konkurenco. Zato je prepričan, da je uvoz pretira- no sproščen, slovenski proiz- vajalec pa v podrejenem polo- žaju. Posebna težava je slo- venska mentahteta, katere del je prepričanje, da je vse kar prihaja iz tujine, boljše. Tuji izdelki ogrožajo seveda doma- ča delovna mesta, ki jih v Go- renjki ni malo. Rudi Videtič pa je povedal, da je v ohmski pro- izvodnji čokolade pet redno ter še pet pogodbeno zaposle- nih delavcev. Recept za čokolado? Več ka- kavovca vsebuje, boljša je, po- enostavljeno rečeno. Kakavo- vec je seveda najdražja sesta- vina, v nekaterih državah Evropske unije pa zadostuje, da ga je le 20 odstotkov. Na slovenski, ohmski čokoladi pi- še, da ga je najmanj 30 odstot- kov. V Olimju seveda upošte- vajo srednjeevropski okus. Iz let, ko je Videtič živel v Tokiu, se, na primer, spominja japon- ske čokolade, ki je za naš okus preveč drugačna. V Evropi so se proizvajalci specializirah tako, da izdelujejo tudi posa- mezne surovine za čokolado, Podjetje Syncerus se je pove- zalo z Danci, ki upoštevajo re- cept iz Olimja. Delavci v Olim- ju nato čokoladno maso ogre- jejo do določene temperature, ohladijo ter oblikujejo, nato pa še zapakirajo. Njihova čo- kolada se pojavlja v trgovinah mariborskega, celjskega, ljub- ljanskega ter pomurskega ob- močja, začenjajo pa tudi na Koroškem in Primorskem. V kratkem bodo prisotni po vsej državi, saj so sklenili po- godbi s Petrolom ter Namo. V prihodnjih dneh pričaku- jejo v olimski tovamici ugled- nega gosta, Britanca Roberta Whitefielda. Gre za nekdanje- ga direktorja Cadburyja, ene- ga vodilnih britanskih podjetij za proizvodnjo čokolade, ki prihaja v okviru novega slo- vensko-britanskega sodelova- nja. Tehnični svetovalec bo v olimskem podjetju tola-at že drugič, prvič pa je delal tam kar dva tedna. Podjetje Syncenis posluj« brez izgube, dobiček je simbo- Učen, je povedal Rudi Videtič. V Kozjanskem parku Videtič v gospodarskih kro- gih seveda ni novinec. Štiri le- ta je vodil Ljubljansko mesno industrijo, nazadnje pa je bil podpredsednik celjskega iz- vršnega sveta, za področje go- spodarstva. Dolga leta je bil v diplomatski službi, na vseh koncih sveta, v Tokiu, Nairo- biju, Parizu, Caracasu... V Venezueli ga je presenečal hiter gospodarski razvoj, po- sledica naftnega obilja. Leta na Japonskem so bila v zna- menju čisto drugačne kulture, v Tokiu pa je imel občutek, da živi v prihodnjem stoletju. Spoznal je agonijo Afrike, po- sledice rušenja starih domačih vrednot, za kar krivi belce. Strahotno revščino je opažal na ulicah velemestne Indije. Posebej si je zapomnil dogo- dek, ko so bile v bombayskem pristanišču zasidrane ladje s tujo človekoljubno pomočjo, ki je ubogi niso mogli dobiti - pristaniški delavci so stavka- li. Iz pariških let so mu v naj- lepšem spominu čudoviti fran- coski parki, ki pa svojevrstne lepote Kozjanskega parka ne premorejo. »Tu je dames največje boga- stvo kakovost življenja,« je spoznal Celjan Ruvse je ro^ je tudi odločila za obrt; raZ^ predvsem dobre volje, na^n na nikakršna druga sredst^l^, se je odločila za takšno ^, nikoli dovolj. »Gre za kreativno delo. PomembU« il. 19. - 11. mai 199S REPORTAŽA 20,21 ae, dražje od hiš ^ r SlovenlH resiavrita perzllske preproge — Čistilo se same, sezuvanje nepotrebno si zadovoljen, ko vidiš končni izdelek,« r^*- zlaga in kaže katalog, v katerem so fotogra- fije perzijskih preprog. Na začetku vsakega lista je fotografirana poškodovana prepro- ga, in kot je razvidno iz slik, je največkrat potrebno obnoviti resice. Ena preproga ima v sredini ogromno luknjo, in ko Gogo vpra- šam od kod, razloži, da so lastniki preproge sredi te imeli rožo, katere posoda je puščala vodo. »Redno so jo zalivali, pod posodo pa je v preprogi nastajala vedno večja luknja, do- kler niso tega ugotovili.« Ampak na drugi fotografiji, na fotografiji popravljene pre- proge, ni mogoče opaziti ničesar. Vzorec je kot prej, in nihče ne bi pomislil, da se je tako lepe preproge kadar koli lotila kakšna \mičujoča vlaga... »PerziJanarJI« In kako se ve, katera perzijska preproga je pravi »perzijanar«, kot perzijske prepro- ge ljubkovalno imenuje (Joga, in katera le imitacija? Goga pravi, da so prave perzijske preproge izdelane iz volne, nabrane iz ovč- jega podbradka (ta volna naj bi bila najbolj kvalitetna). Preproga je vozlana, ne tkana, vozli so vodoravni, vzorec na narobni strani pa je enak vzorcu na pravi. Preproge je mogoče ločiti po vzorcu, med seboj se ločijo tudi po barvi, ime pa te preproge dobivajo po pokrajinah, v katerih so narejene. Cene perzijskih preprog (od dva tisoč tristo pa do tristo tisoč mark) so odvisne predvsem od števila vozlov na kvadratni meter. Goga pravi, da ima prava perzijska preproga od tridesettisoč pa do milijona vozlov. Tudi cena in čas restavriranja perzijske preproge sta odvisna od števila vozlov. Manj kot jih je, manj je dela, temu pa se prilagaja tudi cena restavriranja. Goga pra- vi, da se le-ta vrti od deset tisoč pa do tristo tisoč tolarjev. Za to delo je potrebno pred- vsem nešteto ur sedenja, pri delu moraš biti zelo natančen. »Sicer pa je ljudem, ki imajo perzijanarje, to ponavadi jasno,« pravi Go- ga, ki mimogrede navrže tudi nekaj anekdo- tic, ki so se v zvezi s perzijanar j i zgodile v trgovini Helm v Ljubljani, kjer je perzij- ske preproge mogoče kupiti. »Danes sva bi- la v tej trgovini in prodajalka je povedala, da je malo pred nama v trgovino vstopil nek fant in jo vprašal, koliko takšnih preprog bi potreboval, da bi si iz njih lahko naredil brezrokavnik. >Uh, takšen brezrokavnik bi pa bogato preplačal!< mu je odgovorila.« Ali pa gospa, ki je vstopila v trgovino, si ogle- dala preproge, pokazala na eno in dejala, da jo bo kupila. Prodajalka je bila malo v za- dregi, potem pa je gospe le razložila, da stane preproga toliko, kot enosobno stano- vanje. Gospe to ni motilo. »Pripravite mi jo, jutri pridem ponjo.« Ko je prišla, je prosila le, naj ji na račun napišejo pol manjšo ceno. »Ni potrebno, da bi mož izvedel, koliko sem dala zanjo,« je razložila in jo odpeljala... Takšnih in podobnih zgodbic se za števil- nimi vozli prelepih preprog, v katere je vlo- ženo mesece dela, volje in znanja, skriva še veliko. Pa tudi v Gogi (pravi, da je zanjo najbolj zoprna stvar v življenju zašiti odtr- gan gumb) je mnogo znanja, občutka in predvsem ljubezni do tega, za ljudi, ki takš- nih stvari niso vajeni, nenavadnega dela. Koliko perzijskih preprog je Goga v treh letih že popravila, je skrivnost. Pravi pa, da veliko. To je namreč umetnost. Je delo, ki ga moraš imeti rad. In ravno zato se na vprašanje, po čem hodita s Frenkom v lastnem domu, oba le nasmehneta. »Glede na to, da ni denarja za preprogo, kakršno bi si želela, hodiva kar po parketu.« »A boš, če bom hodil obut po najinem perzijanarju še tako vpila name kot vpiješ sedaj, če hodim obut po parketu?« jo z nasmehom vpraša Frenk. »Ne,« pravi. qPo najinem perzijanarju se boš laWco, če ga bova kdaj imela, brez skrbi sprehajal tudi v čevljih.« NINA M. SEDLAR iordana-Goga Tomšič v svoji delavnici. Delo, vloženo v izdelavo ali restavriranje takšnih fieprog, je nemogoče oceniti. Ona v »kimpet« - on botro prosit Ko železna pride cesta, Varuj, da ne boš ušel! Po nji peljal te ženico Bom na Dunaj, v Gradec, v Trst Zvesto kazat jim Kranjico, , Ak' ne bo na poti - krst. (France Prešeren: O železni cesti) Na zadnji ohcetni večer je imel starešina pred razhodom ivatov še imeniten, poslovilni govor, kjer je zaželel mladima reče, zastopnosti in - otrok, kolikor jih bo bog dal. Pohorska 'oščilnica in zdravička ob darovanju za nevestin krancelj nami- luje: Na zdravje neveste. Se ji krancelj na glavi blešči. Naj bo vesela, dokler bo živela. Najbolj pa tedaj, ko bo v zibelki kaj. Na poglavitno plat sklenitve zakonske zveze so opozarjah Idi takile, sproti skovani verzi: Bog živi ženina in nevesto, da 'b še dolgo živela, se rada imela. Nevesta bo mogla mai' potrpet', da bo 'mela trebušček napet. Otroci, so včasih rekli, so tarostno zavarovanje staršev, * nadaljevanje rodu in lastni- ce nad posestvom. Rojevanje nasledstva je bilo zlasti na Wtih najbolj pričakovan na- vedek poroke. O pomembnosti *beta govorijo izbrani izrazi, je ta, da je ženska v blago- slovljenem stanju, v pričako- vanju veselega dogodka, ko je ^ila tik pred tem, da naj bi se 'trok rodil, je laila na poti ' Rim. Vso nosečnost in pri- ^^ve na porod so spremljale šege, verovanja in tudi ""aže za obrambo še nerojene- in tudi matere. V Zadrečki Wlini, natančneje v Florjan- *Qh hribih^ je Jože Lekše *>ral mnogo verovanj. Tako se, ^ noseča ženska morala izogi-' ^ti nekaterih del in opravil.^ J[i smela kropit mrliča, ker bi ^ otrok potem bledoličen. Pri' ^nju živali ni smela streči ^i. ker bi bil otrok kričav. Mi ni smela dvigovati škafov J* vtikati palcev v ušesa škafa, *r bi se otrok prirasel poste- ''ci. Med nosečnostjo je mora-^ la jemati v usta ščepec soli in požirek mrzle vode, da bo lažje rodila, da bo otrok bolj lahkih kosti. Pri maši, ki jo je noseč- nica naročila pred porodom in je bila seveda navzoča, se je moral duhovnik podvizati: Hi- treje, ko je bral mašo, hitreje bo minil porod. In o novorojenčku. Ce ima deček ovito popkovi- no okoli trebuha, bo vojak. Če takoj zajoče, bo lepo pel, če miga z rok'cami, bo godec. Da bi imel lepe kodraste lase, mo- ra voda, v kateri ga skopajo, prej zavreti. Fantka so najprej zavih v moško srajco, punčko v žensko krilo, da ne bosta dir- kala za nasprotnim spolom. So bile hiše, kjer so otroka položi- li na prag. Če se je zvalil navz- noter, bo ostal doma, če navz- ven, bo moral kdaj od hiše. Po- rodnica se ne sme precej umiti, če se, naj se z lastnim mlekom, da ne bo marogasta kot med nosečnostjo. Ko so otroka nesli h krstu, so zavili med povoje tudi de- nar, da bi mu ga v življenju ne manjkalo. V povoj so vtaknili kos starega platna, da se mu bo vsaka obleka »všikala«. Bo- ter je na poti h krstu kupil liter vina, botra hlebec belega kru- ha. H krstu so morah nesti otroka hitro, da bi bil spešen. Babica, ki je dete nesla h kr- stu, med potjo ni smela na po- trebo, da bo otrok zadržal vo- do. V vodi, v kateri so po krstu okopali otroka, so se vunili vsi otroci pri hiši, da bi ne dobili srbečice. Čez teden so v Zadrečki do- lini prinesli botri »nazbot«: škaf pšenice, kokoš, velik pe- har jajc in maslo. Pred leti, ko so v Novem tedniku dve leti izhajale zgod- be o matercih, ki so rodile deset in več otrok, sem naletel na gruntarsko mater, ki je rodila kar 18 otrok, med njimi dva- krat dvojčke. Zvedel sem, da so za vsakega otroka pri hiši zaklaU telička in kupili sodček vina. Porodnicam so navadno stregU z močno juho, pekli so jim »šnite«, pripravljali »triet« in za krepitev vinski šato. Seveda se niso vse porodni- ce imele tako imenitno. Neka- tere so rodile z lahkoto. Ojstr- škova mama iz Zagaja pri La- škem je obrezovala repo, med- tem, ko so šli po nov voz na njivo, je sama opravila in so ji šele potem poklicali babco. Danes, ko so vsi otroci roje- ni v Celju oziroma v kakšnem drugem mestu s porodnišnico, se zdi skoraj neverjetno, da so še pred pol stoletja večinoma vse otročnice rodile doma, s pomočjo izprašanih ali pri- učenih babic. Velikokrat je babica, kadar so jo klicali na več strani, zamujcila. Pomagati so znale domače ženske, pred- vsem starejše matere, tete, bo- tre. Težki porodi so se radi končali žalostno, če ni bilo pri roki zdravnika in zelo izkuše- ne babice. Krst in botrija sta bila v na- ših krajih vsaj okvirno enaka dogodka. Za krst so navadno prosili botro, botra redkeje. Majhnemu otroku in tja do birme je bila morebitni siroti bolj v pomoč botra, zlasti če je umrla mati. Temeljna dolžnost botre je bila, da so v primeru potrebe skrbele za telesni in duševni blagor krščenca ali krščenke. Odkloniti botrstvo ob krstu je bilo zelo neobičaj- no. Tuai nezakonskemu otro- ku ni bilo težko najti botre. H krstu so otroka nesli ne- kaj dni, tudi tednov po rojstvu. Če je bil slaboten, pa precej. Otroka so povili, ga navadno položili na leseno »nečko« ali ovalen krušni pehar, pokriU so ga navadno z materino poroč- no pečo. Bogatejši so imeli za to posebno pregrinjalo. Na po- vratku iz cerkve so se oglasili v krčmi, kjer je prigrizek pla- čala botra. Če je bil zraven bo- ter, je zapitek poravnal on. Otroka je pogosto nosila bab- 'ca, ki mu je pomogla na svet. Otrokov oče je pred cerkvijo vabljenim in naključnim gle- dalcem točil domače vino, otrokova mati, če je bila zra- ven, pa je rezala kruh. Da bi otrok nikoU ne trpel lakote, da bi bil usmiljen in dobrega srca. Vse je simbolično potekalo tako, da bi vplivali na srečo, zdravje in življenjsko pot no- vorojenega. Tudi kasneje do- ma na botriji, ko so prihajali sorodniki in sosedje, so poleg raznih drugih daril prinašcdi: molitvenik, da bi bil otrok pa- meten, molek, da bi bil boga- boječ, srebrn in zlat denar, da bi bil premožen, kruh in poga-, čo, da bi nikoli ne trpel lakote. Vse polno tega je bilo. Otroka pa niso radi kazali, da bi mu kdo ne prinesel urokov. Seve- da so na botriji dobro jedli in pili, plesali manj. Tam proti Poljčanam in pod Pohorjem so ob botriji plesale ženske pose- ben ples »kurji tajč«. Čepe so oponašale gibe kokoši, najbolj značilnih in vztrajnih »rodnic- nesnic«, kar naj bi pričaralo rodnost plesalcem in v hiši go- stiteljice. Le zlobe in hudobe bi ta značilen ples povezovale s kakšno drugo kokošjo last- nostjo. it.19. - 11. mai 1995 PISMA BRALCEV ODMEVI Petdeseta obletnica zmage nad fašizmom Gospod L.M. iz Laškega, v 14. številld Novega tednika sem prebral vaš dopis o pro- slavi 50. obletnice zmage nad fašizmom. Ugotovil sem, da vam ta proslava prav nič ne pomeni. Zato se sprašujem, ali ste vi sploh Slovenec? Se vi zavedate, kaj pišete po časopisu? Vi sploh pojma ni- mate, kaj je prestalo slovensko ljudstvo med štiriletno nem- ško okupacijo, trpeli in umira- li so po taboriščih, umirali so po domačih gozdovih za našo prelepo domovino Slovenijo. Vi tega ne priznavate, ne priz- navate resnice in pišete 50 let ravbarije, sramota za vas. Ravbarija je res bila štiri le- ta med vojno, ko so okupatorji oropali našo domovino, prav zato je bilo nekaj let po vojni res hudo imeli smo pa mir in svobodo. Vi pa nehajte pisati po časo- pisu, ker niste sposobni za po- litiko, saj ste sami izjavili, da ste zelo malo hodili v šolo, zato vzemite v roke rožni venec pa molite za boljšo pamet, da bo- ste nadoknadili zamujeno, kar ste morali v osnovni šoli preki- nili. Da ni bilo v socializmu treba v šolo hoditi, to ni res, če je morda bilo za vas, za druge ne. V tej ravbarski Jugoslaviji ste dobili zaposlitev in pokoj- nino, da dostojno živite. Kar pomisUte, kaj bo sedaj, ko ni zaposhtve in koliko pošteno sedaj delijo plače in kako je bilo v kraljevski Jugoslaviji, bi ne pisali takih laži kot ste si jih sedaj izmisUli. MIRKO FAJS, Laško Ob prvi obletnici DPMŽ Trbovlje II. Prijetno smo bili preseneče- ni, kako zdravju in počutju Irene Volgemut bolj kot kak- šen cianid škodujejo tuji uspehi. Zanimivo je tudi to, da se čuti ogroženo in sprovocirano od nas le ona s »svojim« dru- štvom in nihče drug od ostalih šestih. Ob tem pa gospa po- zablja, da ni naša krivda, če je celjsko društvo v razsvdu in če nje ne jemljejo resno niti v lastnih vrstah, kaj šele drug- je. Da ne omenjam, da so prav zaradi njej podobnih bih dolgo celo tudi brez predsednika. V mojem podlem in sebičnem srčku, kot to imenuje, se je prelomilo le to, da ne dovolim odločanja drugih v njišem ime- nu in nabiranja osebnih ter političnih točk po samovolj- nem konceptu »pozitivno bo celjska zasluga, za negativno pa naj odgovarjajo Trbovelj- čani« in skrivanja drugih za našimi hrbti.Nikoli mi ne bo odpuščeno, da smo odločno re- kli dovolj in odšli... Ce doda- mo še to, da se na nas ljudje obračajo po pomoč tudi za re- ševanje problemov s celjskega območja, je slika več kot jasna. Kar se tiče groznih milijo- nov, ki smo jim jih menda ukradli, pa so bili že nekajkrat javno pozvani za predložitev dokazov v medijih. Sprašuje me, kaj sem dobrega storil za živah, pri tem pa (svoji učeno- sti in razgledanosti navkljub) pozablja, da so v širnem svetu še druge, ne le z njihove tehar- ske farme. Vse je bilo že pre- večkrat dokazano in poveda- no, res pa je, da za razliko do Močivnikove in DPMŽ Celje marsikaj ne delamo, ker nam enostavno zmanjkuje pameti. Ne gojimo redkih, zakonsko prepovedanih eksotičnih rast- lin, z denarjem prostovoljcev ne pleskamo zavetišč in ne plačujemo delavcev, ne troši- mo ojfcoii bolnih ieL.3^ueiuh psov,... Od septembra 94 do sedaj smo oddaU čez 100 psov (dobivamo jih iz skoraj vse Slovenije), je pa naše oddaja- nje dosti manj zanimivo od te- harskega, kjer ob prisotnosti novinarjev pse oddajo (tudi ki- nologom), zjutraj drugi dan pa jih vzamejo nazaj. Eventuelne interesente pa po potrebi tudi kar fizično napadajo, celo z noži (priče!). Sicer bi bilo pa zanimivo vedeti, koliko psov je oddala sama univerzalna Vol- gemutova? Tačas, ko rešuje svojo kožo, bi jih lahko vsaj 150. Pol leta je bilo časa. Vsled vsega tega torej naj- prej globinsko posesajte svi- njarijo pred lastnim pragom in po celem stanovanju, gospa Volgemut! Verjetno bo moral res kdo (ponovno) za rešetke in čisto mogoče bodo koga spet odvlekli v škafu, zagotovo pa to ne bo nihče iz trboveljskega društva. O tem, s kom vse bo sodelo- valo in s kom ne naše društvo ter koga bomo sovražili in ko- ga ne, pa boste žal morali od- ločitev prepustiti pač nam sa- mim. Težko bo, a življenje pač ni lahko, na koncu moraš pa še, smola, umreti! ROMAN TURNSEK, predsednik DPMŽ Trbovlje Resnična sramota 20. april 1944 11. Tovarišu Stanetu Kokalju je za njegov sestavek večino bi- stvenega že odgovoril g. Gra- dič iz Celja. Opravičevati po- vojne in izvensodne poboje na vse mogoče načine, mi celo na- kazuje, da ste jih še premalo. Na Štajerskem res nismo imeli ta-belih, so pa imeU gestapov- ci kar preveč dela, z aretacija- mi od komunistov »zašpeca- nih« zavednih Slovencev in protikomunistov. Naslednjega pa ne vzemite kot moj očitek, ampak kot vašo večkratno pri- poved: »Krščen ste bil, pri ob- hajilu tudi, zakrament svete birme ste sprejeli od škofa Rozmana, gospodu ministru in teologu dr. Korošcu ste ob ju- trih nosih sveže žemljice in za vašo dobroto in izrečen HVA- LJEN JEZUS sprejeU po dva dinarja, pa tudi »žegen«, kot pravite, vaim ni nikdar škodil.« Torej veste, da je prava res- nica le nekoUko drugačna. MARJAN MANČEK, Celje Vojne vdove protestirajo Dne, 28. 4. 1995 je v vašem cenjenem časopisu tov. Vipot- nikova iz Žalca v imenu vojnih vdov (verjetno partizanskih) napisala pismo obupa o dom- nevni zapostavljenosti teh in njihovih otrok. Če je moja ugotovitev pravilna, potem bi morala tov. po odgovor k že osivelim revolucionarjem, ki uživajo ob izrednih pokojni- nah, zakaj so vam (njim) tako zelo malo odmerili. Sicer pa ne vem, kaj neki se je dogajalo v okolici Žalca, kajti v mojem kraju je bilo za partizanske mamice in otroke vzorno po- skrbljeno, prav vse so dobivale podporo, kasneje pokojnine, kljub imetju (posestvom). Nji- hovim otrokom (partizanskim sirotam kot tudi ukradenim otrokom) pa so dali vso mož- nost študija in bi tudi vi lahko imela večkratni dr. pred pri- imkom. In tako je bilo tudi prav. Ne morem pa pozabiti takratnega sortiranja v osnov- ni šoli ob koncu šolskega leta: Ti greš v Selce, drugi v Crikve- nico. Debeli rtič itd. Po počit- nicah so nam potem pripove- dovali o morju, sam sem ga videl in prvič okusil pri tride- setih. Na vse to so partizanske mamice pozabile, ko so vam pripovedovale zgodbice. Za druge je ostalo bore malo. Redki smo prišli do skromnih poklicev, predvsem pa je med nami veliko zdomcev, raz- kropljenih po vsem svetu, od Kanade, Avstralije, Nemčije, itd. Od partizanskih sirot mi ni znan niti en sam primer zdomstva. Pred desetletji sem bil priča dialogu med »zapostavljen- cem« vašega opisa in visokim fimkcionarjem iz kluba posve- čenih. Omenjeni politik je ja- dikovanje fanta zavrnil, češ, vi ste svoje dobili, vsi ste doštu- diraU in tega ne bi dosegli, tu- di če bi imeli očete. Torej je imela takratna oblast vaše probleme za dokončno rešene. Seveda so bili ti otroci, parti- zanske sirote, vseskozi ciljna skupina partije, predvidena za naslednike, partijske politike. Nekaj se jih je tudi izneverilo. Vse partizanske mamice pa vendar niso tako nezadovolj- ne, kot tiste, v čigar imenih pišete. Sploh pa, ste kdaj po- misUli na večno zaznamovane žene in otroke ta-belih in ti- stih mučenikov, ki so bili po- biti po vojni na Teharjah, v Rogu, Golemu otoku ... Sam ne spadam v nobeno omenjeno skupino. Bolezen nam je vzela očeta prehitro, ogenj (nesreča) med vojno domačijo. Mama je ostala sama s šestimi otroci. Ko je nekoč na občini nekaj zaprosUa, jo je revolucionarni uslužbenec nahrulil, da ima na skrbi vojne sirote, da ga njene težave ne zanimajo in da jih ni on napravil (otrok namreč). In za zaključek, najmlajši partizanski otrok se srečuje že z Abrahamom in jim (vam) naj res Bog pomaga, če še do sedaj niste (niso) shodili. MARJAN MANČEK Celje PREJELI SMO Dežurni zagovomllc Jože Mencinger v sredo, 26. aprila smo v TV Žarišču spet poslušali veleum- na razmišljanja o gospodar- skem stanju v naši državi in o vključevanju v Evropsko unijo. Gospod Mencinger je v sebi znanem slogu veliko go- voril in malo povedal. Najbolj me je prizadel, ko je dejal, da imamo previsoke plače in, da zaradi tega nismo v Evropi konktirenčni. Ni pa povedal, zakaj so lahko konkurenčne ostale države, v katerih imajo delavci tudi do šestkrat v pov- prečju večjo plačo za razliko od nas. Dodal je še, da so drug- je pripravljeni delati še za ve- liko manj denarja, če je pri tem misUl na Albanijo ali Ro- mimijo, pa naj še njim to ra- zloži. Za vzgled pa naj g. Men- cinger sebi zniža plačo, da bo videl, kako to zgleda v praksi. Mogoče bo tako naslednjič malo bolj razmislil, kaj bo go- voril. Je pa to lahko govoriti, če imaš sam vsega dovolj in si na partijskem plačilnem spisku. Gospod Mencinger je rekel, da imamo samo 16 odstotkov podjetij iz industrije in da z njo ni problema pri vključe- vanju v Evropsko imijo. Lahko pa bi nastaU problemi v kme- tijstvu, kot da ne vemo, da vsaka država svoje kmetijstvo ščiti. Problem je v resnici drugje. Znano je, da imamo izredno drage prehrambene izdelke glede na razvito Evro- po in to zaradi obdavčenja. Ti davki pa gredo za zgrešene in kriminalne partijske naložbe v preteklosti. Tako je partijo strcih, da nam ne bo mogla več krasti iz ust, ker bo morala cene hrane spustiti na evrop- sko raven. Pri tem Mencinger noče videti mogočega napred- ka v turizmu in prometu. Slišal sem tudi, da se deviz- ne rezerve naše države večajo in da znašajo okrog tri milijar- de ameriških dolarjev. Kako čudovito je to slišati, kaj pa imamo od tega državljani, ta- ko ni pomembno. Raje naj ta denar pametno obrnejo, če so Kučan, Drnovšek in Mencin- ger tako sposobni, kot se dela- jo, da so. Dokler pa bom na TV stalno gledal dr. Jožeta Mencingerja in gospoda Danila SUvnika in poslušal njihova pametovanja bom vedel, da se nam slabo piše. MIRAN ŠNEBERGER, Celje Kamlkaze po slovenskih cestah Avto lahko upravlja samo človek, ki ima kulturo, pozna obzirnost in poštenje, pa da je tudi umirjen in uravnovešen. To vedo vsi, ki ocenjujejo spo- sobnost upravljalcev motornih vozil in podeljujejo vozniška dovoljenja. Slovenske ceste so pa ene od redkih v Evropi, ki so piste za kamikaze ah samo- morilce, ki seveda morijo tudi nedolžne udeležence prometa. Kadar se peljem po cesti med Celjem in Ljubljano srečam najmanj deset kamikaz, ki ogrožajo na žalost predvsem tuja življenja. Med temi sem srečal tudi policijska in voja- ška vozila, ki so nepravilno prehitevali. Vse to ima opravi- ti z zgrešeno vzgojo v času dik- tature ki se na žalost delno še nadaljuje. Polovico sloven- skim voznikom bi v Evropi odvzeli vozniško dovoljenje, nekaterim doživljenjsko! Gospod minister Jelko Ka- cin pokažite toUko politične odgovornosti in odstopite, da boste lahko stopili kot nava- den državljan k nevtralnemu sodniku, ne pa kot minister, pred katerim se bodo morali vsi tresti! SUšal sem, da ni to vaša pr\'a nesreča iz objest- nosti. Velikokrat se ujemajo aro- gantne izjave z objestnostjo in nesF>oštovanjem prometnih pravil pri vožnji. V demokra- tični državi Evrope bi moral vsak minister ah sekretar, ki je na političnem položaju in bi napravil enako nesrečo, takoj odstopiti. Pokažite Slovencem in predvsem vojnim obvezni- kom, da imate korajžo in čut do poštenja ter za enako odgo- vornost pred zakonom. JANKO RUČIGAJ, Švica 27. april je praznik protlimpe- rlallstlčne fronte! Vehka večina novinarjev in cela TVS že dalj časa ponav- ljajo od prejšnjih oblastnikov uveljavljeno trditev o tem da- tumu kot začetku narodnoo- svobodilnega boja, kar pa je očitno prirejanje in izkrivlja- nje zgodovinskih dogodkov. Upal sem, da bo vlada na to proslavljanje povabila pred- stavnike teh imperiaUstičnih sil: ZDA, Anglije in Francije in se jim opravičila za tako ime, ki je bilo sprejeto po na- vodilu Kominteme, kateri so pripadah vodilni iz te fronte. Bog ne daj, da bi ob tem ime- novali nacistično Nemčijo, ki je v tem času imela prijateljski sporazum Molotov-Ribentrop s SSSR. Šele po napadu naci- stične Nemčije na SSSR v me- secu juniju 1941 je Kominter- na poslala na pomoč in pozva- la na upor proti okupatorjem. Temu klicu se je odzvala tudi KPS in prej imenovano fronto preimenovala v OF in pozvala v boj proti nacistom za koristi Kominteme in SSSR. To se je zgodilo šele v juliju 1941. V tem času so se vrnili španski borci iz ujetništva — internacije preko nacističnega ozemlja, verjetno tudi z njihovo pomoč- jo. Zanimivo je, kako so lahko španske borce, ki so vojno zgubili, enačili z Maj sirovimi borci in nosilci visokih odliko- vanj kot je Beli orel. Takozvani imperialisti so pozneje zasnovali protifaši- stično in protinacistično zvezo proti silam osi Rim-Berlin-To- kio in pri tem pozabile na množične genocidne in razred- ne zločine enega udeleženca koalicije, SSSR. Ne morem si misUti, da CIA in druge obveš- čevalne službe niso vedele za pokol preko 20.000 poljskih oficirjev v Katinskem gozdu. Angleži so svojo nenačelnost pokazali tudi pri spoštovanju pravic vojnih ujetnikov, ko so po vojni pod izgovorom, da manjka hrane, ujetnike poši- Ijah v gotovo smrt. Ko se že govori o pričetku borbe proti okupatorjem, mi- slim, da je potrebno poudariti, da so to bili naši Primorci, združeni v organizaciji TIGR. Člani te organizacije pod vod- stvom Danila Zelena so se že 13. maja spopadh z Itahjansko patruljo in enega Italijana ubili. Tudi Zelena je padel. CIRIL KNEZ, Laško Oporečniii Djilas +1995 Ob smrti znanega Titovega oporečnika se je spomnila nanj bavarska TV dne 24.4.1995 po- noči z leto dni starim intervju- jem. Naši komimisti pa nič, verjetno zaradi kosmate vesti. Djilas, človek lastnih misli, ta tako redka danost kakega komunista v tistih časih. On je pravzaprav ovrgel tezo čred- nega (tropnega) ponašanja, ki naj bi bil nacifašizmu in ko- mtmizmu tako svojstven. In- tervju je bil voden na zavidlji- vi ravni. Bil je komvmist, revo- lucionar, okusil oblast in se v njej fK)vzpel do samega vrha. Oporečništva ni obžalovcd, kljub trinajstletni robiji. Sve- žina misU tega takrat triinse- demdesetletnega starca pa prekaša marsikaterega našega mlajšega reformiranega ko- munista. Nekaj njegovih misli: »Komunizem je zaprt sistem, katerega se ne da obnoviti (re- formirati) aU ostane kakršen je, represiven ali pa se ga uki- ne (prepove).« Dokaz za to je neuspeh perostrojke Gtorbačo- va. »Komunizma ni nihče ogrožal, ampak je segnil sam od znotraj navzven, pa tudi ker je oblastnikom zmanjkalo rabljev.« Poskus prenove ko- mimizma z istimi ljudmi je za- to nemogoč (iluzija), ker to v nedogled povzroča nove spo- re, reforme pa so zgolj lepotne (nova ustava, stari zakoni). Zato pride pod vprašaj tudi pravilnost odločitve tov. Ku- čana in co. o njihovem politič- nem udejstvovanju. Deponira- nje partijske knjižice, pa je na- ravnost smešno. Če zlezemo v kožo slavnega oporečnika, imamo dokaz več, da je revolucija žrla lastne otroke, da je bil komimizem najbolj krut do lastnega ljud- stva (prakticiranje kanibaliz- ma). Predsednik vseh Sloven- cev pa nič. Ne najde moči, da bi povedal, da je bil storjen zločin nepotreben in končno da obelodani od Udbe in Ozne vestno vodene spiske pobitih, da bi tako mrtvi dobili imena in priimke (s fašisti takšnih te- žav ni bilo). Za komunista je| izgleda prevelik korak v civil zacijo. Sprenevedanje nikogj ne opravičuje, tudi predseduj ka ne. Čeprav na gostilniške čve^ ne dam dosti, bo verjetno k« držalo, da tov. Kučana zar« njegovih nekaterih napačni odločitev in afer drži v šah stara garda ultrakomunist« in tega ne sme in ne upa stori ti, ker bi se sicer zgodoviliJ drugače pisala. 1 ^lARJAN MANČEK Celiel Zakaj, kdaj In kako praznovati zmago nad nacizmom? Poziv DZ in v vladi RS, ki g| je 91 razunrmikov poslalo {y nadaljevanju poziv) ob praz- novanju obletnice »zmage nad fašizmom in nacizmom«, je bil objavljen v časopisu Slovenec 15.4. t.l. in razen nekaterih od- mevov v drugih dnevnikih, v glavnem odklanjajočih, sem edino v Družini 18.-30. aprila zasledil obvestilo o Poziva s primernim komentarjem. Pn tem me samo čudi, zakaj še vedno enačijo zmago nad na- cizmom z zmago nad fašiz- mom. Italijanski fašizem je formalno propadel že eno in pol leta prej. Zakaj želijo nekateri Slo- venci proslavljanje premakniti na poznejši datum 15.5.? Po- novno sem proučil knjigo Francija Steleta »Veliki fin^e na Koroškem« in priložene zemljevide in sem ugotovil, da je večina Slovenskega ozemlja bila osvobojena do 9. maja. Poznejše borbe pa je izvajala JA, v katero je prve dni marca 1945 Tito vključil vse enote in jih podredil Glavnemu štabu JA za Slovenijo. Borbe po 9. maju so se v glavnem odvijale na ozemlju tuje države Avstri- je, kar dokazuje Deklaracija, ki so jo sprejeU veliki zavezni- ki 19. in 30. oktobra na sestan- ku v Moskvi. Zato je koman- dant 8. angleške armade, mar- šal Aleksander, prodiranje JA na Koroško smatral za neza- konito in zahteval in dosegel umik J A na staro jugoslovan- sko mejo. JA je potemtakem odgovor- na za vsa dogajanja po marcu 1945 med drugim tuodobne- ga. Lepo je videti ustvarjanje naših otrok na takšen način, kot so nam to pripravile tova- rišice vzgojiteljice v Petrov- čah. In če si niste ogledali niti ene predstave iz tega res boga- tega programa, vam je lahko le pošteno žal. ALENKA TURNŠEK, Petrovče Starši prizadetih iz Žalca na izletu Dmštvo Sožitje za pomoč duševno prizadetim v občini Žalec si je v svojem pestrem progrcunu aktivnosti skrbi za- dalo nalogo organizirati izlet, ki je bil združen z ekskurzijo. To je društvo uresničilo 7.aprila za starše duševno pri- zadetih oseb, ko so obiskali nekatere varstvene delovne centre na področju Dolenjske. Pot nas je vodila najprej do kraja Mirna, kjer je pod teda- njo šolo s prilagojenim progra- mom organiziran tudi VDC z delavnico pod p>osebnimi po- goji. Navdušeni in preseneče- ni, kako nastajajo številni ter lepi izdelki izpod rok njenih varovancev, nas je prepričalo o njeni pravi usmeritvi. Skoraj ni bilo starša, ki tam ne bi ku- pil kakšno izdelano priljublje- no igračo iz tekstila. Poslovih smo se od prijazne gospe Trude Medved, vodje teh delavnic ter po obilni ma- lici v tem kraju pot nadaljevali proti Novemu mestu! Tam smo obiskali tudi nov VDC, ki je organizacijsko priključen k Domu starejših občanov, strokovno pa samostojen. Gre za novo zgrajen objekt, v kate- rem so delavnice pod posebni- mi pogoji ter bivalne enote za osebe ki v takšni skupnosti lahko živijo samostojno ah skupaj z partnerjem. Mnenje nas staršev je pri tem bilo, da bi na takšen način morali po- skrbeti tudi za naše otroke v naši občini. Menimo, da so navedene bivalne enote za du- ševno prizadeto populacijo in to v bl^ini doma, predvsem pa za starejše, najsprejemljivejša oblika rešitve. Lep sončen dan je dodatno pripomogel slikovi- tem potovanju po dolini reke Krke preko Žuženberka do kraja Muljava. Ogledah smo si rojstno hišo pisatelja Josipa Jurčiča. Za marsikaterega od nas, posebno pa poznavalca slovenske zgodovine in besede, pa je bil zanimiv predvsem še ogled gradu Bogenšperg. Da je bilo vzdušje vseh udeležencev resnično enkratno, so zato po- skrbeli udeleženci sami pred- vsem gospod Goropevšek z ubrano harmoniko, humor- jem ter petjem vseh nas. z,aiu]uceK dneva smo v ve- černih ureih pripravili v Medij- skih tophcah v Izlakah. Ob okusni prehrani smo izmenjali mnenja o vseh aktualnih vpra- šanjih invahdov, predvsem pa o bližajočem organiziranem letovanju. Vsem, ki so se tokrat udele- žili izleta z eskurzijo, bo to ostal resnično nepozaben tre- nutek, ko so pozabili na vse tisto, s čemer se starši teh oseb nenehno srečujejo. Na svide- nje v naslednjem srečanju! RIHARD KOPUŠAR Št.19. - 11. mai ^995 KRONIKA 3^ • v sredo 3. maja popold- ne, je Milan G. zaprosil za intervencijo, ker mu je šla hudo na živce soseda Nada. Ta naj bi s svojim našpiče- nim jezikom kršila javni red in mir. Pohcisti so po- tem ugotovili, da gre za stare spore med Nado in Milanom in da sta za ta zadnji špetir kriva kar oba, zato so jima svetovah, naj zadeve pogladita na so- dišču. • V sredo ponoči so šli po- licisti posredovat na Mari- borsko cesto. Olga je na- mreč prijavila, da jo je v stanovanju napadel in pretepel brat Rudi. Pa je bila tudi Olga precej aktiv- na, zato so možje postave presodili, da sta kar oba godna za sodnika za pre- krške. • V gostišču Marko v Za- dobrovi je 4. maja zvečer zgago delal Celjan Roman R., ki se bo srečal s sodni- kom za prekrške. • Prejšnji četrtek zvečer je bila potrebna intervencija tudi v nekem stanovanju v Novi vasi. Gospod Silvo L. je tepel svojo ženo. Šel bo k sochiiku za prekrške in potem s svojim početjem nadaljeval. • Podobno se je godilo Boštjanu Z., ki ga je prete- pal striček Venčeslav. Tudi striček je zagrešil prekršek, sodnik za prekrške pa mu bo najbrž povedal, da le- skovo mazilo le ni najbolj učinkovito vzgojno sred- stvo. • Damjana iz Štor je pri- javila, da jo je strah, ker ji grozi mož, ki bo kmalu do- bil status bivšega. Policisti so na kraju dogajanja ugo- tovih, da je šlo za klasičen prepir med dvema, ki sta zakonca le še na papirju. • Na travnati jasi na Grič- ku naj bi 5. maja ponoči skupina najstnikov ob živ- ce spravljala skupino odra- slikov. Fantje in dekleta so proslavljali rojstni dan in se ob prihodu policistov že odpravljali proti domu. Le kje naj naša mladina še proslavlja, če pa so že od- daljeni travniki zunaj bi- valnih naseUj za odrasle preveč občutljiva mesta! • V nedeljo je bila prestra- šena in nesrečna Simona, saj jo je v domači hiši pre- tepal brat Martin, ki pa se je spravil tudi nad Simoni- nega očeta. Tudi Martin B. bo stopil pred obličje sod- nika za prekrške. • V prejšnjih nočnih cvet- kah je nastopil tudi Dušan S., pa nas je zaradi tega v uredništvu obiskal Dušan Selšek iz Teharij pri Celju in povedal, da on ni tisti Dušan, ki se je v gostilni v Verpetah prejšnji teden norčeval iz javnega reda in miru. Mi mu verjamemo, pa naj mu še obrekljivi so- rodniki. M.A. Zasilno pristal na njivi Mitja R. iz Velenja je 5. maja okoli 18.15 ure letel nad Vele- njem s svojim ultra lahkim le- talom, pa ga je na višini okoli 300 metrov nenadoma zapu- stila sreča. Odpovedal je mo- tor letala, zato je moral zasilno pristati na njivi blizu tovarne Gorenje. Pri pristanku se je le- talo prevrnilo, nastala gmotna škoda pa znaša okoli 800 tisoč tolarjev. Pilot se pri zasilnem pristanku ni poškodoval. Slepa ljubezen na ostrini noža Osumljenčeva mati Je iJekle svarila preU nevarnostjo Zgodilo se je v soboto 6. ma- ja popoldne v stanovanju ene izmed hiš na Gosposki ulici v Celju. Tam je Budi C. (23) z nožem zabodel komaj 17 let staro Petro iz Levca. in s tem kruto zaznamoval neko ljube- zensko razmerje, ki je od bilo od resnične ljubezni in zdrave- ga ljubezenskega odnosa tako zelo oddaljeno... Da se v soseščini nekaj ne- varnega dogaja, so postali sta- novalci Gosposke ulice pozor- ni, ko so slišali vpitje in zvoke, tipične za prepir in nasilje. Njihove domneve so bile potr- jene potem, ko so zagledali mladega soseda Rudija, ki je v svoje črno vozilo zastava ju- go naložil poškodovano dekle in jo odpeljal neznano kam. O tem, kar so slišali in videh, so nemudoma obvestih celjsko policijsko postajo in akcija iskanja opisanega vozila je ta- koj stekla. Voznika so našli v celjski bolnišnici, kamor je pripeljal ranjeno Petro. Pohci- sti so v vozniku takoj prepoz- nah njihovega starega znanca, pogostega kSitelja javnega re- da in miru ter nasilneža. Opozorila niso zaiegia Policisti in kriminalisti so se odpravih v stanovanje v Go- sposki ulici in se tam najprej pogovarjali z materjo Rudija C, sedeminpetdesetletno Ve- roniko C, id je bila vsa pre- strašena in zbegana. Povedala je svojo inačico dogajanja v stanovanju, kjer živi sama s sinom Rudijem. Po njenem pripovedovanju je Petra prišla na obisk kmalu po 15. uri, ko je končala delo natakarice v nekem lokalu. Veronika C. naj bi ji sveto- vala, naj gre domov in sina ra- je ne čaka, vendar je dekle ni poslušalo. Čakalo je vse do 16.30 ure, ko se je njen fant Rudi vendarle vrnil domov, to- da spet močno vinjen in v družbi s prijateljema Miho in Davorinom. Ko je mati zagle- dala vinjeno trojico, naj bi de- kletu še enkrat svetovala, naj se odstrani, toda spet zaman, četudi je dobro poznala nava- de svojega fanta, zlasti takrat, ko je bil pijan. Takrat je bil z njo in s komer koU grob in nasilen, o nasilniškem obnaša- nju pa govorijo tudi sledi noža, ki ga je Rudi v trenutkih besa metal v kvihinjska vrata ter s tem zastraševal mater. Ko je Rudi zagledal Petro, naj bi se močno razjezil in jo spodil iz hiše ter jo pri tem dvakrat udaril. Ker pa Petra še vedno ni ubogala, naj bi jo zgrabil za lase in jo vlekel čez prag. Ko se je dekle spet pojavilo v stano- vanju, naj bi posredoval Miha in deklico zgrabil za bluzo in jo sunil proti stopnišču. Pa menda tudi to ni bilo dovolj, dekle se je spet vrnilo v stano- vanje, to pa je bila samo kaplja čez rob Rudijevega besa. »Zbral« naj bi se le še toliko, da je mater poslal v sobo, ker naj bi, kot je dejal materi, s Petro opravil resen razgovor. Veronika C.naj bi iz sosednje- ga prostora slišala, kako sta se mlada prepirala, potem pa se je Rudi spet pojavil pred njo in jo vprašal, kje ima nož. S pr- stom je pokazala na predalnik, potem pa je sin stekel v sobo in Petro zabodel v predel jeter. Kot je povedal v policijski pre- iskavi, naj bi se za vbod s hrbt- ne strani odločil iz »humanega nagiba«, saj je vbod od spre- daj, torej iz oči v oči, veliko bolj nečloveški! Na srečo se je noževa konica zasadila le v obrobni del jeter, tako da je bilo dekle še istega dne, ko so jo sprejeli v bolrdšnici, zunaj smrtne nevamosti. Na nožu nI bilo IcrvI Veronika C. je bila ob priho- du preiskovalcev močno pre- strašena in sprva ni hotela po- kazati noža, s katerim naj bi sin zabodel Petro. Ko jim ga je vendarle pokazala, na njem ni bilo krvi, ker je nož že oprala, je izjavila. Preiskovalci so opazili tudi dve brisači in ku- hinjsko krpo ter rumeno maji- co, vse to je viselo, pravkar oprano, v kuhinji. Mati je trdi- la, da je to perilo, ki ga je oprala že prejšnji dan. Prei- skovalci so bili pozorni tudi na kuhinjska tla, ki so bila sveže pomita, četudi je celotno sta- novanje dajalo videz zanemar- jenosti. Mati, ki se je sina očit- no na smrt bala in se zato tru- dila, da policistom ne bi kaj preveč povedala, je ves čas p)o- navljala, da je Rudi hudoben in nasilen. Da je res takšen, so se poli- cisti ob prijetju ponovno pre- pričali, saj se jim je v bolnišni- ci silovito upiral, jih žalil in potrebno je bilo uporabiti celo prisilna sredstva, da so ga spravih v prostor za pridrža- nje. Te dni ga je zaslišal tudi preiskovalni sodnik celjskega Okrožnega sodišča. Rudolf C. je osumljen kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. Petra je bila po operacij- skem posegu v bolnišnici še preslabotna, da bi preiskoval- cem dajala izčrpnejše izjave. V bolniški postelji je potrdila, da je šla iz službe v stanovanje Rudija in Veronike C. Rudi je tudi po njenih besedah prišel domov malo kasneje, sledil je prepir, v katerem jo je nekaj- krat udaril, po njenih besedah zgolj zato, ker je bil ljubosu- men. I*repir naj bi se stopnje- val do te meje, ko je Rudi vzel nož iz predalnika in jo za- bodel. MARJELA AGREŽ Motor le nagalal Ko je Bojan S. iz Podkraj v nedeljo okoli štirih zjut,! zapuščal diskoteko S v l^^j nah, je na parkirišču se^j, v svoj jugo in ga poskuj. spraviti v pogon, da bi se peljal proti domu. Pa mu j motor nagajal in ni hotj vžgati, zato se je Bojan sp,, stil po strmini navzdol, j približno 100 metrih je tor še vedno molčal, se je p vžgal, tako da so požar n vozilu morali pogasiti gasi], iz Šoštanja. Prednji del vo^ la je zgorel, škoda pa znaj okoli 150 tisoč tolarjev, j Gorela le hiša V nedeljo 7. maja oko 18.30 ure je začelo goreti j podstrešju stanovanjske hiš v kraju Savina pri Ljubnei ob Savinji. V požaru, ki sej razširil po celotnem ostrešji in ki so ga uspeli pogasil domači gasilci, je nastalo i okoli mih j on tolarjev gmoi ne škode, vzrok požara pa j bil v dotrajanem dinuiilj v predelu podstrešne sobe. Iskra zanetila požar v ponedeljek 8. maja oko 9. ure je prišlo do požar v stavbi podjetja Elastomei na Ipavčevi ulici v Celju. D požara je prišlo na odseso valni napravi stružnice, n kateri je Branko R. obdelo val gumirane valje. Iskre, k so povzročile požar, so na stale zaradi kovinskega del ca, ki je bil v gumi. Ogenj s pogasili celjski poklicni ga silci, gmotna škoda na stroj pa znaša okoli 400 tisoč tc larjev. Kako sodi dr. Bele Marijan Po aretaciji kaplana Laz- baher Franca, so se vršili v Žalcu nmožični sestanki, na katerih je ljudstvo spre- govorilo o vseh protiljudskih dejanjih tega protUjudskega diihovnika. Na masovnem sestanku je bila sestavljena tudi resolucija, s katero je prebivalstvo v Žalcu obsodi- lo njegovo izdajalsko delo- vanje in rovarjenje proti ljudski oblasti ter je zahte- valo strogo, toda pravično kazen. Isto zahtevo je prebi- valstvo ponovilo potom izvo- ljenih delegatov na plenimiu OF okraja Celje okohca. Dne 9. febmarja pa se je vršila pred okrožnim sodiš- čem v Celju pod predsed- stvom sodnika dr. Bele Mari- jana glavna obravnava zoper Lazbaher Franca, ki je bil obtožen, da je v januarju 1948. leta sodeloval z Milač Simonom, že obsojenim pro- fesorjem iz Žalca, na ta na- čin, da je Milač prišel k obto- ženemu Lazbaherju in mu povedal, da se že obsojeni špijon in vojni zločinec, bivši profesor Bitenc Mirko skriva v Ljubljani ter namerava ile- galno priti v območje Celja, da bi tudi tu uspostavil svojo špijonsko organizacijo. Pre- udarila sta vse možnosti in končno, tako Milač Simon ,kakor Lazbaher Franc skle- nila, da ni mogoče dobiti v Žalcu ali okolici kakega primernega skrivališča za Bitenc Mirka, ker je to pre- nevarno, ker ga ljudje preveč poznajo. Milač je tudi Laz- baherju povedal, ob isti pri- liki, da bo ta sklep javil Bi- tenc Mirku potom njegove žene Bitenc Jožice, s katero se bo v par dnevih sestal v Celju. Na Glavni obravnavi je obtoženec sicer skušal svojo krivdo zmanjševati s tem, da je dajal le nekonkretne in meglene odgovore, vendar pa je v bistvu priznal svoje dejanje, kar je potrdila tudi v končnem govoru obramba. Na obravnavi se je razen te- ga še pokazalo, da je Lazba- her špijoniral za raznimi SKOJ-evskimi sestanki, da je velikokrat pridigal proti udarniškemu delu, civilni poroki in da je v celoti proti- Ijudski duhovnik. Kljub vsemu jasnemu do- kaznemu materialu in tudi priznanju obtoženca, pa je predsednik senata dr. Bele Marijan razglasil sodbo, s katero je bil Lazbaher Franc obsojen le na dve leti poboljševalnega dela, kar bi kazalo na malo dmžbeno ne- varnost storilčevega dejanja, dočim je v obrazložitvi po- polnoma jasno in točno ter pravilno poudaril veliko družbeno nevarnost obto- ženca-duhovnika, ki je na eni strani izrabljal verska čustva vernikov, na dmgi strani pa se je udinjal tuji špijonažni službi in rovaril proti ljudski oblasti. Ni nam jasno, zakaj je sod- nik dr. Bele Marijan izrekel tako kazen, ki je v popolnem nasprotju z njegovo obrazlo- žitvijo, smatramo pa, da se temu še bolj čudi vse ljud- stvo Žalca in okoHce in da bo terjalo tudi odgovor za to. Celjski tednik, glasilo Osvobo- dilne fronte Celja, 12. februarja 1949 m, 19. - 11. mai 1995 KRONIKA Ifijeta izsillevalska bratovščina ^nalisti urada krimina- ^ službe pri UNZ Celje 'delovanju s slovenjegra- ^ol^gi 2^- aprila zaklju- ' jskavo in k preiskoval- jodniku Okrožnega so- (lelje privedli kriminal- l^žbo, ki je delovala na ^pi območiu. jjeli so štiri osebe, ki so jjene kaznivega dejanja jfvanja, pri čemer pa jjenci niso izbirali nači- pf sredstev za dosego pod- lljev. Ena njihovih žrtev je i4i Jože F. iz Kokarij, si- cer pa naj bi bili osumljenci povezano tudi s slovenjegra- ško kriminalno mrežo. Kriminalisti so na osnovi si- stematičnega zbiranja obvestil prijeU in za kaznivo dejanje izsiljevanja ovadili Aleksan- dra K. (28) iz Slovenj Gradca, Miloša A. (21) iz Paneč, Toma- ža S. (20) iz Podgorja pri Slo- venj Gradcu ter Ivana K. (32) iz Legna. Osimiljenci so že lani jeseni večkrat obiskaU Jožeta F. v Kokarjah in od njega zahte- vali, naj jim izroči 2 tisoč nem- ških mark, ki naj bi jih bil dol- žan. Ker se je Jože F. plačilu izogibal, so mu pričeU groziti s pretepom, požigom gospo- darskega poslopja ipd. Pri enem od izsiljevanj sta ga dva od četverice obiskala na polju in ga na silo potegnila s trak- torja in ga zvlekla v osebni av- tomobil ter se z njim peljala proti Nazarjam in dalje proti Šoštanju. Med vratolomno vožnjo sta Jožeta F. izzivala in ga ustrahovala, češ da za nji- ma stoji zloglasni Kun, ki je vladar Slovenj Gradca. V Ga- berkah je Aleksander K. svojo žrtev potegnil iz vozila, jo pri- čel pretepati ter brcati v glavo in trup. Takrat sta Aleksander K. in Miloš A. še zagrozila z likvidacijo v bližnjem gozdu, če jim denarja ne bo izročil. Z zbirsuijem obvestil so kri- minalisti osvethU ozadje te krute zgodbe. Ugotovili so, da je oškodovani Jože F. poleti le- ta 1993 posredoval pri prodaji osebnega avtomobila bmw, do prodaje pa zaradi spleta oko- liščin ni prišlo. Glede na to, da so kupci avtomobila (domnev- no V.K., S.G., M.H. in nek še neidentificiran nemški držav- ljan) dogovorjenega dne na le- tahšču v Slovenj Gradcu za- man čakaU na dostavo vozila, naj bi s tem nastali materialni stroški v višini 2 tisoč nemških mark. Osumljena četverica je dobila nalogo, da ta denar, ki naj bi bil le nadomestilo za zapravljeni čas, neusmiljeno izterja od Jožeta F. M.A. ktaviieni ponarejevalci mark , w-— ' ijski kriminalisti so zabe- < je en pomemben uspeh ipitiranju organiziranega >ioala. ko so 25. aprila na (pah zaustavili in prijeli 1 ioo osumljencev, ki naj bi : [\ariali z razpečevanjem i rejenih nemških mark. cija, ki je potekala v so- i fanju z nemškimi organi i )na in kriminalistično 10 slovenskega ministr- za notranje zadeve, se je ala 25. aprila pred gostiš- sa klancu pod Trojanami. I at so se v večernem času , pojavih Brinhardt R.(42), jki državljan, Orlando 1), državljan R Hrvaške 'jovenska državljana Si- ; J.(27) in Rajko F.(24). ' ilicisti oziroma kriminali- sti so jih presenetili v času, ko so imeU pri sebi precej »težek« in obremenjujoč tovor in ko so poskušali spraviti v promet 400 ponarejenih bankovcev po 200 mark. Marke, bilo jih je torej kar za 80 tisoč mark zdi za 6 milijonov naših tolarjev, so bile za laičnega kupca kar dovolj prepričljivega izgleda, zato bi bila kupčija precej do- nosna, če... Pri prijetju so pri Simonu J. našU tudi pištolo, že priprav- ljeno za streljanje, vendar je bila policijska akcija tako bli- skovita, da orožja ni bilo časa uporabiti. Četverico so s kazenskimi ovadbami izročili preiskoval- nemu sodniku v Ljubljani. Tri osumljence je soolicisti pri Petru V. v Ravnah pri Šoštanju našh osebni avto- mobil znamke zastava 101, last Nermija Š. iz Velenja, ki mu je bilo to vozilo ukradeno v Velenju v noči na 29. april. Pohcisti so ugotoviU, da mu je (Petru V.) precej oskubljeno vozilo pripeljal 23-letni Vlado J. iz Zgornjega DoUča, ki ga še iščejo. V Ločah pri Celju so pohci- sti PP Celje kontroUrali 39- letnega voznika osebnega av- tomobila in pri postopku ugo- tovili, da je Janez Š. vozil sto- enko, ki je bila 17. marca letos ukradena v Zagorju ob Savi, oškodovana lastnica pa je Ne- venka J. Nad ziatoroga v noči na 5. maj je nezncuii storilec vlomil v samopostrež- no trgovino Metro na Karde- ljevem trgu v Velenju. Odpe- ljal je pet zabojev piva zlato- rog in lastnika prodajalne, To- maža S., oškodoval za približ- no 13 tisoč tolarjev. Premalo pazljiva v času sobotnih dopoldan- skih nakupov se je po celjski tržnici sprehajala in nakupo- vala tudi Antonija P. Bila je dobre volje vse do takrat, ko je opazila, da ji je nekdo segel v torbico, ki jo je nosila čez ramo, iz nje pa potegnil denar- nico. V denarnici je bilo 700 nemških mark, obveznice v vrednosti 220 nemških mark in osebni dokumenti. Gospo- dinja Tončka je oškodovana za okoU 90 tisoč tolarjev. Okradeni kiosk v noči na 6. maj je neznani storilec vlomil v kiosk Dela na Vodnikovi ulici v Celju. Ukra- del je 63 zavitkov cigaret ra- zličnih vrst, 50 dopisnic in 5 tisoč tolarjev menjalnega de- narja. Podjetje Delo iz Ljub- ljane je s tem oškodovano za okoli 200 tisoč tolarjev. Segel v kapelico... v času od 4. do 6. maja je nekdo segel v odprto kapeUco, ki stoji ob lokalrd cesti Laško- Jagoče. Grdoba je s križa snela razpelo velikosti okoh 70 cm in staro približno 100 let. S tem dejanjem je nadžupnij- ski urad v Laškem oškodovan za okoli 30 tisoč tolarjev. Sorodstveni pretep šestega maja popoldne je prišlo do pretepa na lokalni cesti v Laški vasi, ko je zavrela kri četverici: bratoma Draga- nu in Branku P. iz Lahovega Grabna ter Janku in Jožetu J., očetu in sinu iz Laške vasi. Sprh in stepli so se zato, ker naj bi brata Drago in Branko s traktorjem vozila po Jožetovi oziroma Jankovi parceli. Naj- krajšo je v tem nepotrebnem prepiru in nesmiselnem prete- pu potegnil Janko J., ki je za- radi ran iskal pomoč v zdrav- stvenem domu v Laškem, od tam pa so ga prepeljali v celj- sko bolnišnico, kjer so ugoto- vili, da je utrpel hude telesne poškodbe. Nakradei si je sladkarij v noči na 7. maj je neznani storilec vlomil v kiosk sadja na avtobusni jx)staji v Celju. Ukradel je goro keksov, ter kupček žvečilk in čokolad, pa na sokove in pivo ni pozabil. Trgovsko podjetje Fer promet iz Celja je oškodoval za 85 ti- soč tolarjev. Drzna tatvina Elza Č. je v nedeljo pjopold- ne hodila po pločniku na Kers- nikovi uhci v Celju, ko jo je nenadoma presenetila groba poteza neznanca, ki se je mimo nje, tik ob pločniku, pripeljal na kolesu in ji v hipu z desne roke iztrgal usnjeno torbico, v kateri je imela spravljeno denarnico s 3.800 tolarji goto- vine ter osebne dokvunente in ključe. Napad in vlom Minulo soboto ponoči so neznane osebe, pred lokalom Baza 404 v kraju Plat pri Ro- gaški Slatini, napadle Tita P. in Igorja O., oba iz Rogaške Slatine ter jima povzročili laž- je telesne poškodbe. To pa očitno še ni bilo dovolj. V na- daljevanju so Titu poškodovah osebno vozilo ter kasneje vanj še vlomih in mu ukradli avto- radio znamke samsung. Gmot- na škoda znaša okoU 80 tisoč tolarjev. Hlače dol! Miha A.(17) iz Celja, pobegli gojenec Prevzgojnega doma Radeče, si je v ponedeljek 8. maja okoh 20. ure poiskal svo- jo žrtev v temačni uhci Zagata v središču mesta Celja. Tam je ogovoril 16-letnega Romana P. iz Zagrada pri Celju in ga po- tem z grožnjami prisilil, da je slekel hlače, sezvd športne co- pate ter mu oboje izročil, zra- ven pa še 240 tolarjev, ki jih je imel nesrečni Roman pri sebi. Pa Miha le ni bil čisto brez srca; v zameno mu je dal svoj ponosen spodnji del trenirke in steire copate. Avtoviomi v noči na 6. maj je neznani storilec vlomil v osebni avto- mobil VW golf, ki je bil parki- ran na Kajuhovi cesti v Šošta- nju. Demontiral je avtoradio kasetofon in Jusufa M. oško- doval za okoli 20 tisoč to- larjev. V isti noči je neznanec vlo- mil v osebni avtomobil zastava jugo, parkiran v Šaleku. Tudi iz tega vozila je storilec de- montiral avtoradio kasetofon in Tanjo Š. oškodoval za 25 tisočakov. V noči na ponedeljek 8. ma- ja, je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil R-4, ki je bil parkiran na Čopovi tdici v Celju. Storilec je ukradel zadnjo pohco z dvema zvočni- koma, ki sta bila nameščena na polici, dva loparja za tenis, ukradel pa je tudi avtoradio kasetofon znamke blaupimkt. Lastnico Matejo F. iz Celja je oškodoval za približno 100 ti- soč tolarjev. M.A. Št.19. - 11. ma| 1995 GLASBA Glasbeno srečanje, ki obeta Ob otvoritvi bencinske čr- palke v Šentrupertu nad La- škim je organizator Vlado Kocman pripravil 1. srečanje ljudskih godcev in pevcev, ki je proti vsem pričakovanjem imenitno uspelo. Tako je na prireditvenem prostoru,ki je bil kar na ploščadi pred go- stiščem, trgovino in bencin- sko črpalko Kocman pred okoli tisoč ljudmi, program trajal dobre štiri ure, v njem pa so se predstavili mnogi glasbeniki iz Šentruperta ter bližnje in daljne okolice. Posebej zanimivo je bilo proti koncu prireditve, ko so nastopile skupine, ki so se za nastop kar sproti dogovorile in tako smo lahko videh in poslušali ansambel, ki je bil sestavljen iz ljudi, ki igrajo v petih različnih ansamblih. Na 1. srečanju v Šentru- pertu, ki naj bi postalo tradi- cionalno in bi ga prirejali vsako leto maja, je nastopila tudi godba s Svetine, ki ob- stoja že več kot sto let, od tega jo je dobrih 65 let vodil pokojni Vrhovski Anzek, zdaj pa jo vodi njegov sin Ivan Ulaga. Lepo je bilo pri- sluhniti pravim domačim ljubiteljskim pevcem Cur- novčanom, ki med drugim ohranjajo tudi prijetno pe- sem Gor na tem hribčku ena cerkev stoji. Zvonka Ojster- šek iz Šentlenarta je ob kita- ri zapela, Franci Kolar in Matjaž Koželj iz Šentvida pri Planini pa sta s harmoni- ko in trobento navdušila z dvema Avsenikovima uspešnicama. Iz Laškega je prišlo Veselih 5, ki so skupaj tri mesece, vendar bi z vest- nim delom lahko veliko do- segli. Domačinki Zajčevi de- kleti s harmoniko in klarine- tom nista navdušili samo na prireditvenem prostoru, am- pak sta spravili na noge tudi tiste, ki so sedeli v novi sobi gostišča Kocman. Iz Celja je prišel trio Draga Sivke, Ve- sele Šentrupertčane so pred- stavljali Marjan Knez, Jože Belej in Tonči Mlakar, zra- ven pa so bili tudi domači muzikanti Jaka Marot, Korl Kumer, Zdravko Vrbovšek in Zvonko Skorja, ki skupaj štejejo 197 let. Prva dva Jaka in Korl sta s 65 in 63 leti trenutno najstarejša aktivna ljudska godca v okolici Šen- truperta. Med tistimi, ki so doživeli največji aplavz gre omeniti vedno boljše Vesele Štajerke (Marjana Hercog iz Tevč, Mojca Črešnar iz Oplotnice in Loti Žlaus iz Globoč). Po- sebno doživetje je pripravil eden izmed veteranov doma- če glasbe na Celjskem Oto Rom, ki je prišel v Šentru- pert z dvema mladima pev- kama Natašo Krajnc in Ma- rijo Lesar, v kvintetu Dori pa so ob Marku Jelencu in Gregorju Podkoritniku na- stopih kar trije bratje Boris, Primož in Marko Razboršek. Da ni bilo vse obarvano z domačo, ampak tudi z za- bavno glasbo, je poskrbel Matjaž Ograjenšek, član skupine Chateau ob sprem- ljavi dua Banana (Bojan in Damjan Bahč). V program so se vključili še Janez Gradišnik-Slemen- šek, ki je 25 let igral z Vrhov- skim Anzekom, v Šentruper- tu pa ga je spremljal Dušan Starki, Milan Škorjanc pa je igral ob spremljavi Dušana Starkla in Dolfija Volaska. Med gosti so bili tudi člani Vitezov in polk Radia Celje Vili Ograjenšek, Boris Ter- glav, Tone Videč, Oto Rom, Viki Ašič in Franci Zeme, ki se je s sinom Andrejem Ze- metom in članom šaleških fantov Srečkom Fegušem tu- di pojavil na odru. Če k temu dodamo še oktet Petrol pa vokalno skupino Veseli prijatelji z Reke in Ša- leške fante, potem vidimo, da je bilo glasbe res veliko in da so bili vsi, ki so jo poslu- šali, lahko resnično zado- voljni. Dobra volja in veselje sta poskrbela za prijetno po- poldne in upajmo da bo tako tudi prihodnje leto, ko bo pr- va ponovitev. TONE VRABL Kranjska založba Pan se bo 12. maja preimenovala v PANIKA Records. Poleg spremembe imena ta založba pri- pravlja tudi precej organizacijskih in programskih novosti. Slednje bodo predstavili jutri, v petek, na veliki prireditvi na terasi hotela Bellevue na Šmarjetni pri Kranju, kjer se bodo predstavili vsi njihovi varovanci Califomia, Panda, Ego Mul- function, Interceptor, Pomaranča, Spin (na sliki), Peter Pan, Riko in še nekaj na slovenski sceni manj uveljavljenih skupin in posameznikov. I»rejšnji teden je končno le izšel dolgo pričakovani album škotskih pop zvezdnikov WET WET WET . LP »Picture This« se je takoj po izidu povzpel na drugo mesto angleške lestrice velikih plošč, h čemur je seveda precej pripomogla tudi sklad- bica »Julia Says«, ki se že dober mesec dni zadržuje pri vThu večine evropskih lestvic malih plošč. Pri Croatia Records (!?) je prejšnji teden izšel drugi CD velenjskih RES NULLIUS, ene izmed redkih slovenskih skupin, ki igrajo pravi, elementarni rock&roU. Ploščo z naslovom »Dead Town Dog« je produciral Janez Križaj, širnemu sloven- stvu pa so se pevec Zoran Benčič, basist David Zagajšek, kita- rist Boštjan Senegačnik in bobnar Davorin Štorgelj predstavili z najboljšim letošnjim videospotom za skladbo »Strait To The Hell*. Ob prvi obletnici smrti Kurta Cobaina, se je na komemoraci]i ob njegovem grobu zbralo le kakšnih 100 ljudi. Precej »bolje« pa se je godilo 7. aprila vunrlemu raperju, EASY E-ju. Na njegovem pogrebu (na shki) se je zbralo več kot 3000 ljudi. Ameriški rocke^i SOUL ASY- LUM so skupaj že več kot de- set let, šele predlani pa so s skladbo »Runaway Train«, albumom »Grave Dancer's Union«, in izdatno pomočjo MTV-jevih urednikov, zaslo- veli po celem svetu. Single s skladbo »Runaway Train« je bil eden izmed najbolje proda- janih v letu 1993, tega uspeha pa fantje ne nameravajo pono- viti, saj se z novo ploščo, ki bo izšla v začetku prihodnjega meseca, spet vračajo k tršemu rocku, namenjenemu ožjemu krogu poslušalcev. Na plošči »Let ¥our Dim Light Shine« se bo znašlo 13 skladb, komad »Promises Broken« pa naj bi izšel že ta mesec na single for- matu. Naslednji mesec bo pf. ložbi One Little Indian tudi novi single ene izme<}' boljših in najuspešnejši}^' pin z britanske plesne J THE SHAMEN. Komad , stination Eschaton« pa j^' že najava za drugi ^ »Axis Mundi«, ki naj bi bji javljen šele septembra, povedih založbe pa naj bj presegel uspeh leta 1992 J nega prvenca »Boss Druj^, Po ameriških trgovin,^ v zadnjih treh mesecih uU kar 60 tisoč izvodov zad^: albuma dark-metalcev [). ZING. Četrti album te skJ se prodaja v nadstanda, embalaži, ki se ne da v|, v varovane prodajne polit, Po razpadu Nirvane Pg^^ JAM ostajajo edini pravi perzvezdniki s seatU^ grunge scene. Poleg milij skih naklad njihovih ploj^ za ta status zaslužni tudi si člani benda, ki s svojim | styleom pridno polnijo čj pisne članke. Ta teden je v j nost pricurljala precej varj na skrivnost o novem b« pevca Eddiea Vedderja. o njeni se je pridružil sku] Hovecraft kot bobnar, v ta skupini pa igra klaviature j gova žena Beth. Hovecral trenutno pripravljajo za sfc ne nastope s skupino ] Fighters, katere šef je b bobnar Nirvane Dave Gr Sicer pa se po dolgotraj sporih z največjim amerišl prodajalcem vstopnic Ticl master, Pearl Jam spet vrač na vehka ameriška koncei prizorišča. Konec prihodnj meseca bodo nastopili v ! Franciscu, v parku Gol Gate, ki sprejme več kot 000 liudi. ^ Poleg legendarnega Jan Browna je GEORGE CL TON najbolj zaslužen, da funk, s svojimi podžanri. skoraj tri desetletja ena in najpopularnejših glasb« zvrsti. S svojo glasbeno b ero je Clinton začel že v sn ni petdesetih v skupini Pi ament, jo nato nadaljevali paj z bendom Funkadelid nje čase pa nastopa in sne kot solist. Pred kratkim je dal odličen album »Hey JI SmeU My Finger«, na kata je cel kup poskočnih funkyl madov, začinjenih z rapoo soulom, za odlično produki pa je tudi tokrat posb Clinton kar sam. 25. maja se izteče nateč^ 3. festival ročk glasbe Slovi je »SLOVENIJA ROČK ! Natečaja se lahko udeleži]" ustvarjalci ročk glasbe iz' venije in zamejstva, s sklad mi, ki še niso bile izdan« nosilcih zvoka. Skladbe s ] loženimi besedili v dveh i2 dih pošljite na naslov: N PE Maribor, Gregorčičeva Tri leta prepozno, pa ' darle, so tehno pop glasbo krili tudi nekateri naj popu nejši predstavniki slovensfe podalpskega popa. Naroote. Lju- di, ki so pri snemanju sodelo- vali, je sicer zelo težko dobiti, zato je delo vrhunsko oprav- ljeno. Vsi spoti so trenutno v fazi montaže, a jih bomo v kratkem že lahko videli na vseh slovenskih TV. Kljub te- mu srečnemu naključju pa je bil projekt »Moj očka ima ko- njička dva« zelo drag, saj je nastajal v Zagrebu, pod pro- ducenlstvom Rista Ibriča (Pla- va trava) s katerim Pidži sode- luje že dlje časa. Tako tudi to- krat ni šlo brez sponzorjev. Na pomoč so priskočiU TEPS, Vi- leda, Nova oprema in pizzerija Črni baron. Bliža se poletna sezona, za katero Pidži s svoji- mi prijatelji, Branko Šeško (bas), Marjan Šeško (kitara), Janko Zorko (bobni), Vojko Oplotnik (violina), pripravlja nov program, ki bo ob sloven- skih narodnih v country preo- bleki še kako poskočen. SLAVC L. KOVAČIČ R^OT/^RNICA Dobro Jutro mrčes šele kadar se spustim v dolino, v kakšen industrij- ski kraj kot je Krško, sjkjz- nam, da moj nos še ni čisto zanič. Prav dobro lahko na- nu-eč ločim zatohli alkalni smrad tamkajšnje celulozne industrije od cinkamiškega recimo, ki je kisel in dražeč, pljuča pa ti načne še preden ti zrastejo, ko se ata in mama sploh še ne poznata, a vsaj eden živi v Gaberjah in diha, ker se pač drugače živeti ne da. Pa bi bilo še kar površno ali pa vsaj polovično rečeno, da je tako samo zaradi neka- terih predobro situiranih vu- cibatin, ki stojijo za tem, da brez zastrupljevalne indu- strije pač ne gre. Že če samo pogledam, kako se ljudje prerivajo po mestu vsak s svojo pločevinasto kiblo, ki jo poganja stroj z notranjim izgorevanjem, se mi zdi to blago rečeno sranje v lasten taler, kar je itak značilno za narod brez zdrave vizije. Zdaj že tudi ni več smešno, kako lokalni politiki fafljajo in ponavljajo za državnimi pitanci o tem, da je treba gnila jajca samo še spraviti pod streho evropske imije, pa bodo postala zlata, evrop- ska kultura nas bo sprejela kot odkritje stoletja, edino kar se bo treba še naučiti bo- sta angleščina in nemščina. Grozljivo je kako se sloven- stvo zgolj iz sebičnosti ali pač in očitno iz precejšnje zatelebanjenosti klanja in udinja brezčutni koloniali- zaciji multinacionahiih kor- poracij, ki jih trenutno bolj kot mir na Balkanu, zanima vojna v Evropi. Združena Evropa namreč kot ekspan- zij ska nevarnost ogroža inte- rese velesil v gospodarstvu in nič enostavnejšega ni, kot podpihovanje mednacional- ne nestrpnosti, ki jih mrgoli znotraj njenega teritorija. In dokler se kontrolirano kolje- jo ta mali, se ta veliki učijo in pripravljajo. No pa smo spet šli predaleč! Onkraj smo začeli čisto od začetka. Zorali in zbranali smo pet njiv, posadili murke, krompir in koruzo, čakata še fižol in solata. Na travniku se pase samo Lukova Liska, medtem ko so kožice še pre- majhne, da bi zapustile ma- mo. Buča se zaenkrat druži s Polo, ki pa je kot hrček bolj navajena nočnega življenja. Liske pa se še boji. Vsak dan vsaj enkrat primem v roke tudi plimko, da prsti ne za- krnijo. Sokolji par, ki kroži nad nami, nas ima cel čas pod kontrolo in zaenkrat ni- ma pripomb. Sovi prihajata na obisk ponoči, ko v stali miši rajajo, ker še ne vejo, da jim ta teden pripeljem dve muci za družbo. Glasbene informacije za- enkrat do sem prikapljajo le po etru in tu se začne prava posranijada radijskih pro- gramov, z enolično in stereo stereotipno ponudbo popev- čic, viž, lestvic in griž. Poro- čila pravijo v glavnem isto, le radio Sao Krajine trdi vedno obratno, toda pri vre- menskih napovedih ni kakš- nih večjih nacionalnih neso- glasij. Morda bi se tu veljalo zamisliti. S podzemljem smo zaenkrat le še v meditativni navezi. Pravzaprav je v teh krajih precej mimo. Zaen- krat! Smrt fašizmu! 1. RANJENO SRCE - ŠTAJERSKIH 7 (4) 2. PA BREZ ZAMERE - PTUJSKIH 5 (6) 3. NAŠ STARI DOM - SLAPOVI (6) 4. PREVANDRAL SEM TUJE DEŽELE - SLOVENIJA (7) 5. MOJE DVORIŠČE - ZASAVCI (4) 6. PESEM UUBUANI - ANDRE BLUMAUER (1) 7. MOJA DOTA - FANTJE IZPOD VURBEKA (2) 8. SVATOVSKA - DORE KOGOVŠEK (2) 9. BREZ KUPICE Ž!VUENJA NI - GAJ (1) 10. ZA TVOJ NAJLEPŠI DAN - D. BRVAR& R. PAVLIN (3) KO CITRE ZAZVENE - VITA JEZERSKO. BISER MED GORAMI - NAGEU Nagrajenca: Iztok Lampret, Keršova 3, Vojnik Sebastjan Zidanšek, D. Kvedra 24, Šentjur Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Ceiie_______________________^_ . ______. 1. EVERVTIME YOU TOUCH ME - MOBY (7) 2. SCATMAN - JOHN SCATMAN 4) 3. BACK FOR GOOD - TAKE THAT 2) 4. CLOSE TO YOU - BRAND NEW HAWIES (6; 5. BABY BABY - CORONA (1 6. THIS COVVBOV SONG - STING & PATO BANTON 8) 7. PERFECT DAV - DURAN DURAN 2) 8. LOVE & DEVOTION - MC SAR & THE REAL McCOV 3) 9. BELIVE - ELTON JOHN (1) 10. LOVE CAN BUILD A BRIDGE - CHER-HYDNE-CHERRY (3) 1. ODŠJ.A BOM ŠE TO NOČ • ANJA RUPEL (5) 2. TAKSNEGA DNEVA PA ŠE NE - ALI-EN (4) 3. SPET SI TU - DOMINIK KOZARIČ (10) 4. KO TE NI - PANDA (6) 5. PRISLUHNI Ml - DARJA ŠVAJGER 1) 6. ZDEJ EN DAN - ZMELKOOW (4) 7. LUNA - BE RADIO 2) 8. PENA-DIG (1) 9. VEDNO - DADI (3) 10. UN BEL DI VERDAMO - DEMOLITION GROUP (6) TURN ON, TUNE IN OOP OUT - FREAK POWER HOLDING ON TO YOU - TERENCE D' ARBY NE ME GLEDAT - STROGO ZAUPNO POTEPUH - DELIRIUM Nagrajenca: Žiga Gričar, Razlogova 19, Celje _Nejc Knez, Ul. bratov Vošnjak 12, Celje Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija v Cankarjevi uirci v Celju 'OP loto Pravilen vrstni red skladb je napovedala Branka Gorjup, sta v Teharje 6, Škofja vas in si s tem prislužila nagrado, !dno 3 tisoč SIT. Za skladbe, ki jih je izbrala naša nagra- ika, lahko glasujete v sredo, 17. maja ob 18. uri. Nagrada pravilno napoved, ki jo podarja sponzor oddaje Pop loto, ;ovina ORIS-MASH, je vredna 3 tisoč SIT. Kupone na pisnicah pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Ije. Št.19. - 11. mai 1995 ZA AVTOMOBILISTE Avto VAZ: kako do denarja? ■'"""i"' Ruski avtomobilski tovarni Auto VAZ, ki jo pri nas pozna- mo predvsem po imenu Lada, se ne kažejo nič posebej pri- jazni časi. Vse kaže, da je na- mreč propadla napovedana povezava z ameriškim General Motorsom in kasneje južnoko- rejskim Daewoojem, pa tudi nekateri projekti, ki naj bi jih financirali s pomočjo tako imenovane Ruske avtomobil- ske alianse (AVVA), so padli v vodo. V okviru projekta AVVA so namreč nameravali zbrati ne- kako 300 milijonov dolarjev, ki naj bi jih porabili za grad- nje nove tovarne v Togliattiju in za konstrukcijo novega av- tomobila z oznako 1116. Zbra- h so namreč samo kakšnih 10 odstotkov denarja, tujih part- nerjev, ki bi bili pripravljeni vlagati denar v projekt, pa očitno ni bilo. Vse večje težave so tudi z začetkom serijske iz- delave lade 2110, avtomobila, ki je bil v nekaterih karoserij- skih izvedenkah na ogled tudi na lanskem pariškem avtomo- bilskem salonu. Za ta projekt je tovarna doslej že porabila skoraj milijardo dolarjev, ven- dar bo letos prišlo na trg samo kakšnih 250 avtomobilov te serije, ne pa dva tisoč, kot so sprva računali. Hkrati naj bi zamenjali oziroma obnovili se- danjo lado samaro, kar naj bi znova stalo vsaj 130 milijonov dolarjev; če pa bi kaj ostalo, naj bi se lotili še terenske nive. Načrtov je torej veliko, težav še več, kar se med drugim kaže tudi v dejstvu, da so lani v To- gliattiju naredili 534 tisoč av- tomobilov ali za 20 odstotkov manj kot leta 1993. Letos pa naj bi iz tovarne vendarle pri- peljalo kakšnih 600 tisoč lad. Na sliki: lada samara. V letu 1994 je v Sloveniji med vsemi japonskimi avto- mobili najboljši prodajni re- zultat dosegel model Suzuki swift. Ta rezultat je presenetljiv glede na to, da gre za vozilo, ki se v praktično nespremenjeni zunanji podobi pojavlja na evropskem trgu že preko 12 let. Ker avto ni niti med najce- nejšimi na Slovenskem, se po- stavlja vprašanje o vzrokih za velik prodajni uspeh. Nesporno je prodajni uspeh swifta posledica varčnosti Slovencev. Vozilo swift na- mreč sodi tako glede porabe goriva, kot stroškov registra- cije, zavarovanja in vzdrževa- nja med varčna vozila. Prav zaradi izjemne varčnosti, go- spodarnosti, varnosti in ekolo- škosti je bilo vozilo Suzuki swift v letu 1993 in 94 v Av- striji in Švici proglašeno za najbolj varčno in zeleno. Volvo razprodal 850 T5 R Lani je švedski Volvo ponu- dil trgu najmočnejšo izveden- ko sicer zelo uspešnega volva 850 z oznako T5 R. Doslej so izdelali 5000 vozil, tovarna pa se je odločila, da bo to tudi končna številka, čeprav je ku- pcev še veliko. Najbolj je šel cestni športnik v promet v Nemčiji, kjer so prodali 962 avtomobilov. Zelo dobro je bil volvo 850 T5 R sprejet tudi v ZDA, ki je za švedsko avtomobilsko hišo tu- di izjemno pomemben trg; tam so se za avtomobil navdušili 904 kupci. Volvo je s tem avto- mobilom prodrl tudi na Ja- ponsko (616 avtomobilov), pa seveda v Italijo (425) ipd. z,a- nimivo in morda nekoliko pre- senetljivo je navdušenje slo- venske avtomobilske publike nad volvom 850 T5 R. Novo- meški Revoz, uradni predstav- nik švedske avtomobilske hiše, je naročil in zvečinoma že pro- dal 25 volvojev T5 R, kar po- meni, da se je Slovenija na tej lestvici uvrstila na dvajseto mesto skupaj s Singapurom, pa pred večino evropskih dr- žav. Volvo T5 R je bil naprodaj samo v rumeni in črni barvi, pri tovarni pa ugotavljajo, da bo bili kupci bolj navdušeni nad črno zimanjo podobo (po- membna izjema je Japonska, pa tudi Švedska), medtem ko je slovenskim kupcem bolj pri- rasel k srcu avtomobil v rume- ni barvi. Še bolj kot to pa so razveseljivi podatki o lanskem poslovanju te avtomobilske tovarne z evropskega severa. Skupni promet industrijske grupacije Volvo (ta vključuje še proizvodnjo avtobusov in tovornjakov, pa plovU, letal- skih motorjev ipd.) je dosegel številko 155 milijard švedskih kron, čistega dobička pa je bi- lo za 13,2 milijarde kron. Evropa: bojazen pred ponovno Icrizo Evropske avtomobilske to- varne letos ne pričakujejo iz- jemnih prodajnih rezultatov, kar pa med drugim potrjujejo tudi podatki o prodaji v prvih treh mesecih. Tako je bilo ku- pcev le za 1,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani, med- tem ko je bil posel z avtomobi- li marca za 2,3 odstotka skromnejši kot marca lani. Statistika, ki upošteva do- gajanje na 17 evropskih avto- mobilskih trgih, dokazuje, da je bil marec nasploh zelo skro- men, kajti prodaja je bila manjša kar vil evropskih dr- žavah od 17. Pomembno je, da je bilo kupcev manj na vseh velikih trgih, torej v Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji in Italiji. Vrstni red avtomobil- skih tovarn pa se seveda ni spremenil. Skupina Volkswa- gen ima v svojih rokah še na- prej 16 odstotkov evropskega trga, vendar je rezultat za 0,4 odstotka skromnejši od lan- skega. Opel oziroma GM Europe se lahko pohvali s 13- odstotnim deležem, skupina PSA, ki jo sestavljata Citroen in Peugeot, pa z 12,6 odstotka evropskega avtomobilskega trga. Zanimivo je tudi razmer- je med velikima nemškima in evropskima tekmecema, torej BMW in Mercedes Benzom. IBMW je lani kupil Roverja in se je tako po obsegu izdelave uvrstil v skupino sedmih naj- večjih evropskih avtomobil- skih hiš. Nien letošnji trime- sečni delež je 6,3 odstotka, medtem ko ima Mercedes Benz v rokah 3,2 odstotka evropske avtomobilske prodaje. Pri tem je zanimivo, da sta tako BMW serije 3 kot tudi mercedes ra- zreda C zelo uspešna tako v Nemčiji kot tudi na drugih evropskih trgih in sta najpo- membnejša tržna aduta ene in druge tovarne. Na sliki: BMW serije 3. Sharan/galaxy iz portugalske Palmele v portugalski Palmeli je pred nedavnim začela obra- tovati tovarna, v kateri bo nastajal limuzinski kombi sharan/galaxy. Gre za skup- ni projekt Volkswagna in Forda, pri čemer sta obe to- varni udeleženi z enakim lastniškim in kapitalskim deležem (po 50 odstotkov), v Palmeli naj bi torej nasta- jal limuzinski kombi, pri če- mer so zmogljivosti tovarne 180 tisoč vozil letno, vendar vsaj za sedaj še ne računajo s tolikšno produkcijo. Po sedanjih napovedih naj bi ford galaxy/VW sharan začeli prodajati avgusta ali v prvih dneh septembra, kar velja tudi za slovenski avto- mobilski trg. Skupni projekt sharan/galaxy je bil vse do- slej deležen precejšnje po- zornosti, kajti partnerja pri predstavljanju tega avtomo- bila nista bila povsem »us- klajena.« Sicer pa se obe to- varni s tem vozilom pridru- žujeta vsem tistim avtomo- bilskim hišam, ki računajo da se bo povpraševanje pi limuzinskih kombi jih v m slednjih letih povečalo m 350 do 400 tisoč letno. Zeli optimistično. Na sliki: VH sharan. Opel kliče omege na pregled Nemški oziroma rtissels- heimski Opel ne more iz te- žav. Po tistem, ko je postalo jasno, da bo treba pregledati približno 2,3 milijona aster, ki imajo serijsko napako (ne- varno iskrenje pri dovodni bencinski cevi proti rezervo- arju), se sedaj zapleta tudi z omego v izvedenki 2,0i 16V. Tako je tovarna poklicala na pregled kakšnih 80 tisoč avtomobilov, pri katerih bo- do pregledali dovod goriva. V tovarni ob tem pravijo, da doslej ni bilo nobenih pri- tožb lastnikov teh izvedenk omeg, vendar so se kljub te- mu odločili za preventivni pregled in morebitno odpra- vo napake. Nekaj podobnih težav ima tudi Ford v ZDA, kjer naj bi pregledali 112 ti- soč letošnjih modelov ford crown victoria, mercury grand marquis in lincoln town car, pri katerih lahko prav tako pride do vžiga go- riva. Koliko bo eno ali drugo tovarno stalo popravilo ozi- roma odprava napak, seveda še ni znano, čeprav je jasno, da utegne najbolj trpeti imidž. Na sliki: opel ornega. Renault cllo uspešen na francoskem trgu ^ Renault clio, ki ga izdelujejo tudi v novomeškem Revo- zu, je bil v letošnjih prvih dveh mesecih najuspešnejši avtomobil v Franciji, kajti njegov skupni delež je bil skoraj 10-odstoten. Precej za njim je bil peugeot 306, na tretjem mestu pa peugeot 106. Renault twingo je šel približno tako v pro- dajo kot peugeot 106, s približno podobnimi prodajnimi številkami pa se lahko pohvali še citroen ZX. Zelo uspešna sta še naprej renault laguna in R 19, citroen xantia, ford fiesta in VW golf pa zaključujejo deseterico najbolje prodajanih avtomobilov v Franciji v januarju in februarju. BORZA CEN RABUENIH AVTOMOBILOV Sobotni sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano q^ v Celju je bilo na prodaj 630 vozil. Na koncu se jih je prodain^ organizatorji pa so izdali še 110 kompletov kupoprodajnih pogo^' Št. 19. - 11. mai 1995 NASVETI V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASmCAH - ŽEROVNIK 2 gostjo v sobotni kontaktni .ijji o modi na Radiu Celje, Ltko Dragan, modno novi- \o Slovenskih novic, smo ''tokrat dotaknili še zakulisja ' jje Najbolje in najslabše {ječeni znani Slovenci, 'j^a anketno nagradno vpra- i^je meseca aprila je največ ^cev Novega tednika, pa poslušalcev Radia Celje, j^ovorilo, da ni pomembno Jj^se oblačimo modno, nujno da nam oblačilo pristoji. j2Žrebah pa smo tudi nagra- gjce meseca aprila: Ročno l|gteno modno jopico prejme Lmana Sluga, Griže 52 b, ^no poslikan svilen šal prej- ^ Kristina Simler, Šmartno , Rožni dolini, darilni bon v vrednosti 5 tisoč tolarjev za nakup blaga v prodajalni Pa- gillon v Celju pa prejme Albin nidar iz Celja. Za pravilen odgovor na vprašanje iz vsebine najnovej- še številke revije Moda in, ki jo je v studiu Radia Celje pred- stavila glavna in odgovorna urednica revije Bojana Krevl, pa si je brezplačen izvod pri- služila Hermina Petrej iz Voj- nika. Danes pa že prvi odgovor iz šopka vaših vprašanj na temo modnega oblačenja. VLASTA la mamice v pričakovaniu k pisma naše bralke Petre, ibo konec julija postala ma- lica, veje poleg spomladan- skega optimizma pogojenega ie z veselim pričakovanjem, tudi neprikrito razočaranje nad letošnjo pomladno-polet- Bo modo. »Vse je mini in opri- jeto, kar je sicer privlačno, to- da predstavljajte si moj trebuh m kilograme (ki se kopičijo z bliskovito naghco) v takšnih cunjicah!« No, pa naj bo današnji utri- nek posvečen nosečniški modi. fetra je na srečo ena tistih »Iravo razmišljujočih mladih *nsk, ki imajo neobremenjen "dnos do mode in se zavedajo, ^ je oblačenje zrcalo notra- ■ijega razpoloženja. Ker je nje- no in razpoloženje vseh bodo- ^i^' mamic nekaj čisto poseb- "sga, mora vzporedno s spre- ■"^ijanjem svoje vizuelne po- spremeniti tudi stil obla- "^ija. Morda bodo že tri ideje "5 skici dovolj za simpatično rešitev trenutne »problematič- ne« garderobe. Enobarvna ah drobno vzor- časta viskoza in zračno platno sta najprimernejša materiala. Obleke naj bodo dolge skoraj do členkov, kroji naj upošte- vajo namig o večnamenski uporabi oziroma kombinaci- jah, da ne bo zadoščeno le estetskim, temveč tudi fimkci- onalnim zahtevam. Osnovni kroj sledi empirski liniji, ki je zaslovela v času Napoleonove Josephine. Prerezana tik pod prsmi, nato pa nežno padajoča vse tja do gležnjev, se lahko odlično dopolnjuje z mikro bluzo in še krajšim, komaj čez prsa segajočim telovnikom. Za tiste, ki se tudi v mesecih pri- čakovanja ne morejo odreči hlačam, pa romantičen kom- plet timike v znova aktualnem stilu »flower-power« iz se- demdesetih let in širokih ma- hedračastih hlač. VLASTA ^^gradno anketno vprašanje meseca maja: •^E OBIČAJNO KUPUJETE SVOJO GARDEROBO? ' kupujem konfekcijo v naših trgovinah; 'po lastnih idejah mi jih šiva šivilja; '^l kupujem v tujini in domačih butikih; KMETIJSKI NASVET stroški setve koruze V času setve koruze marsikoga zanima, koliko bi ga stala setev. V tej kalkulaciji smo upoštevali le spremenljive stroške setve. Kadar kmet razmišlja o stroških setve namreč sešteva le nekatere stroške, kot na primer: Kohko me stane seme, mine- ralna gnojila, sredstva za varstvo rastlin in gorivo? Ti stroški so spremenljivi stroški; višina teh stroškov pa je odvisna od obsega dela. Pri spremenljivih stroških strojev smo upoštevali strošek goriva, maziva in vzdrževanje. Pri gnojenju z gnojevko smo upoštevah le spremenljive stroške razvoza gnojevke (gorivo, mazivo). Predpostavljamo, da je na kmetijah dovolj gnojevke. Pri izračvmu stroškov po tej metodi ne upoštevamo stroška vloženega dela in amortizacije. Stroški strojev so p>ovzeti po Katalogu stroškov kmetijske mehanizacije. SPREMEMJIVI STROŠKI SETVE KORUZE: Primerjava stroškov setve (sejalnica) med setvijo z lastno sejal- nico in storitvijo preko strojnega krožka Uspešnost setve koruze je odvisna tudi od kvalitetne pnev- matske sejalnice. Takšne sejalnice so drage, zato je bolje, da se opravi setev v okviru strojnega krožka. Naredih smo primerjavo stroška setve na kmetijah z razhčnimi površinami koruze ter med stroškom za opravljeno storitev preko strojnega krožka. Izbrali smo 4 vrstno pnevmatsko sejalnico. Pri tem izračunu upoštevamo vse stroške za sejalnico in za traktor (stalne in spremenljive stroške). Nabavna vrednost sejalnice je 456.000 SIT. Pri predvideni življenjski dobi 12 let znašajo stalni stroški 65.360 srr/leto. Zmogljivost sejalnice je 1,1 ure/ha. Za oprav- ljanje storitev preko strojnega krožka je predvidena raba sejal- nice 50 ur na leto. Že bežen pogled na primerjavo nam pove, da je za kmeta najbolj gospodama setev koruze v obliki storitve preko strojnega krožka. Čeprav je domača sejalnica vedno pri roki in priprav- ljena za setev, je cena setve preko strojnega krožka precej cenejša. Pri dobrem planiranju setve, se da tudi na ta način posejati koruzo v terminu, ki smo ga predvideh. dipl. inž. kmet., DARKO SIMONČIČ ZDRAVILNE RASTLINE Gabez Boris Jagodic, Gabez (Symphytum offici- nale L.) spada v družino srh- koUstnic, ki je obsežna druži- na s 100 rodovi in 1000 vrsta- mi. Večinoma so to enoletnice ali zeljnate trajnice, pa tudi grmički, grmi in tudi drevesa. Njihova skupna značilnost so listi, ki so porasli s togimi dla- kami. Gabez ima v zemlji vretena- sto, vej nato razraslo, do 2 cm debelo, čmorjavo korenino, ki je v prerezu bela. Iz nje požene do 80 cm visoko, pokončno, votlo in razvejano steblo. To nosi do 20 cm dolge, jajčasto suličaste liste, ki se iztezajo daleč po steblu. Cvetovi imajo vijoličasto rožnat venec in so združeni v dvojnem vijačku. Po oprašitvi se razvije plod, ki razpade na štiri plodiče. Na njih je rumenkast oljnat izra- stek, ki dobro tekne mravljam in tako razširjajo rastlino. Gabez cveti od maja do av- gusta in raste po travnikih, gozdovih, ob jarkih, po na- brežjih, logih in ob poteh. Nabiramo korenino zgodaj spomladi ali pozno v jeseni. Korenino izkopljemo, odreže- mo ostanke nadzemnih delov, jo očistimo, operemo, razreže- mo p>o dolgem in posušimo v sušilniku ali na topli peči. Korenine vsebujejo alanto- in, v sledovih pirohzidinske alkaloide, čreslovine, sluzi, škrob, triterpene, sitosterol auksin, aspargin, amino kish- ne itd. Gabezove korenine uporab- ljamo zimanje za zdravljenje kostnih zlomov, zvinov, vnetja pokostnice, krčnih žil, pri ote- klih sklepih zaradi putike, revme, posledice udarcev. Iz njih kuhamo prevretke, s kate- rimi izpiramo ustno votlino in masiramo vnete dlesni pri ma- javosti zob, po požirkih pa lahko pijemo pri vnetju že- lodčne in črevesne sluznice. Ljudsko zdravilstvo uporablja pripravke iz gabezovih kore- nin pri revmi, bronhitisu, pljučnici in vnetju rebeme mrene, pa tudi pri driskah. Iz korenin pripravljamo ma- zilo tako, da sveže očiščene korenine drobno razrežemo in jih prepražimo na ohvnem olju ali na svinjski masti. F*riprav- Ijeno uporabljamo za mazanje krčnih žil, ran, ki se težko celi- jo. Podobno si pripravimo ga- bezovo tinkturo tako, da vza- memo en del drobno narezanih korenin in jih namočimo v dveh delih 60 odstotnega al- kohola. V dobro zaprtem ko- zarcu pustimo stati 14 dni. Nato precedimo in uporablja- mo razredčeno tinkturo (1:4) za obkladke pri udarninah, vrezlinah, praskah, zmečkani- nah, oteklinah, krčnih žilah itd. Za notranjo uporabo pri- pravljamo prehv tako, da eno veliko žlico drobno zrez£Uiih korenin prelijemo s pol litra vrele vode, ohladimo in prece- dimo. Čaj pijemo po požirkih pri raznih težavah v prebavi- lih, bronhialnemu katarju itd. Ker pa so v gabezu prisotni pirolizidinski alkaloidi, z upo- rabo gabezovih pripravkov ne smemo pretiravati in jih lahko uporabljamo le kratek čas. Pi- rolizidinski alkaloidi so na- mreč škodljivi jetrom in rako- tvorni. ZDRAVNIŠKI NASVET Diabetiki, prosim, preberite... Diabetes - sladkorna bole- zen, naj bi bila za boljše razu- mevanje prikazana v dveh tipih. Tip n - starostni tip sladkor- ne bolezni. Vzrok naj bi bil premalo gibanja ter presladka in premastna hrana, ki s ča- som oslabi trebušno slinavko, da ne izdeluje več dovolj inzu- lina, hormona, ki je nujno po- treben za razgradnjo sladkor- jev. Ta oblika navadno nastopi šele po 40. letu starosti. Mladostni tip I - že v mlado- sti izdeluje trebušna slinavka premalo inzulina. Skoraj vsak diabetik tip I potrebuje injek- cije inzulina. Pri pravočasno ugotovljeni bolezni je danes diabetes uspešno voden. Po- sledičnim boleznim, okvaram živcev, ledvic, srčnemu infark- tu, kapi, slepoti, se je lahko izogniti. Zdravnik vam preišče krvni sladkor, sladkor v seču in opravi ostale preiskave, če opazite enega ali več znakov kot pogosto prekomerno pote- nje brez telesnih naporov, stalna utrujenost, oslabljena sposobnost koncentracije in pazljivosti, žeja brez osnove, pogosto izločanje seča, izreden apetit, neugodno počutje po jedi, pogosta vnetja ustne sluznice, krči v mišicah, trese- nje prstov, srbenje kože, slabo, počasno celjenje ran, tudi manjših prask, pogosta vnetja živcev, pogosta prehladna in virusna obolenja. Za dnevno kontrolo krvnega sladkorja, če si sami kontroli- rate, se uporablja vbod v prst - v konico prsta ah v uhelj, kar marsikateri diabetik občuti boleče, ker so to mesta, kjer je precej živčnih končičev. Ja- ponci predlagajo idealno me- sto odvzema za kontrolo krv- nega sladkorja kožo na trebu- hu. Prikaže enake vrednosti krvnega sladkorja in pri 88 dostotkih diabetikov ne pov- zroča bolečine. Diabetes 11 se navadno uravnovesi z dietno prehrano in s tabletami, toda za diabe- tes I je potreben Inzulin. Inzu- lin v brizgalki Novolet-Phva Pen ni potrebno več nasesati iz stekleničke, potrebna količina inzulina, ki je v peresniku se sprosti s premikom zaklopke, vbrizga pa se s pritiskom na gumb. Kasna.-posledica diabetesa je polihevropatija. Podplati pečejo, pojavijo se boleči krči v mečah. Nekaj časa še poma- gajo vitammi BI, B6, OHB 12, nato ne več. Sedaj poskušajo te težave omihti s Calcitoni- nom, hormonom žleze obščit- nice, v obhki sprava v nos. Calcitonin se je do sedaj upo- rabljalo za zdravljenje motenj presnove kalcija. Zdravljenje naj bi trajalo dva tedna, če po dveh tednih ni učinka, ga tudi kasneje ne bo. Na Univerzi v Alboquerque (USA) so izdelali aparat, ki avtomatično izmeri krvni sladkor. Bolnik vstavi prst v infrardeči žarek, ki ni viden in že pokaže »display« vred- nost krvnega sladkorja. Sedaj še skušajo dodati aparatu majhno avtomatično inzulin- sko pumpo, ki bo določila ter odmerila količino inzulina za vnos in za zdravljenje. BLANKA RATAJ dr.med. it.19. - 11. mai 1995 VRTILJAK "3^ RIN60SPIL ^ SPOROČA... ^ Dober dan! Ker je, tako kot večina drugih v mojem življenju, spremenjen tudi račimalniški sistem in so črke, Id jih ustvarjam danes, za odtenek večje kot so bile prej, imam nekaj težav pri pisanju. Ampak, ker ima vsaka stvar dve strani, dobro in slabo, mi je tudi to všeč. Še dolgo namreč ne bom potreboval očal, razen tega pa imam takole občutek, da naredim veUko več kot nare- dim v resnici. Ja, videz dostikrat tudi vara. Sicer je mene stalo kar nekaj, preden sem to ugotovil, ampak, vse je za nekaj dobro. Vsekakor ne bom nikoli več kupoval crossovca v žaklju! Je lahko preveč boleče!!! Peace, v pričakovanju počitnic! ^ Zakaj? Ko sem bila še čisto majhna deklica, sem spoznala tebe. Ker sem bila brez staršev, sem se hitro navezala nate. Čeprav si bil petnajst let sta- rejši od mene, sva se dobro razumela. Pomagal si mi v šoli, me pobiral s tal, ko sem bila na tleh, mi stal ob strani, ko so mi umrli še zad- nji sorodniki, me spravljal v dobro voljo, ko sem vstaja- la z levo nogo... Jaz pa sem se ti v zameno predajala z vso dušo. Vse je bUo lepo, dokler ni prišla ona. Ne vem, kaj ima takšnega, česar jaz nimam! Nikoli ne bom pozabila trenutka, ko si mi rekel, da bi bilo bolje, če se razideva. Nisem mogla verjeti, da si to rekel ti; ti, ki si bil vedno z mano. V dobrem in v sla- bem, ti, ki te niso motili moji mozolji na hrbtu, ti, ki si ra- zumel vse moje intinme teža- ve, ti, ki si bil tako... po- poln. Edini si bil, ki si mi povedal, da me bo bolelo, edini, ki se je zmanjšal na mojo velikost, ko sem bila željna igre, in se razširjal v neskončnost, ko sem potre- bovala zatočišče in zaščito. Kdo mi bo sedaj, iz slabih časov delal dobre? Kdo bo pri večerji goljufal pri svojih porcijah, da bom jaz dobila več? Kdo bo stal ob meni, ko bom potrebovala varnost? Kdo me bo ljubil, kot si me včasih ljubil ti? Sedaj sem ostala sama. Sama s svojimi velikimi spo- mini. A kaj naj jaz z njimi? Povzročajo mi velike boleči- ne. Ne vem, ali naj se poslo- vim iz tega sveta, ali naj še naprej upam in iščem srečo. Ne vem, ali se mi splača ži- veti in trpeti, če pa nimam živeti in trpeti za nikogar. Za koga naj sedaj hodim k frizerju, si kupujem nove obleke in skrbim za linijo? Kdo mi bo vrnil čar življe- nja, ki je lahko tako lepo? DARJA DOBRAJC Naj Človek vstane in re- če: »Stojte, to je resni- ca!« in v trenutku opa- zim rdeče-rumeno mač- ko, ki zadaj izmakne košček ribe. »Glejte, po- zabili ste mačko,« pravim. (Wirginia Woolf) Maske Nosimo maske današnje dobe, za katerimi se skrivamo, kot preplašeni otroci srednjega veka, ker nas je strah ognja. Strah nas je ognja, v katerega stopamo. Strah nas je hitrosti, s katero drvimo. Strah nas je, da prehitro pridemo do konca. Če konec sploh kdaj pride?! In tako se v strahu pred koncem skrivamo za masko in obračamo svet sebi v prid, vse bolj spoznavamo, da ga vrtimo le proti nam! Nosimo masko... Z roko si zakrivamo oči, ker se bojimo, bojimo se pogledov naših bližnjih. Bojimo se stopiti prednje, jim seči v roko... Bojimo se jim povedati resnico, ki nas boli!!! In tako je iz dneva v dan... Vse bolj se pogrezamo v propad, težka je pot do rešitve in strah nas je... Edina rešitev za nas so... .. .MASKE! ALENKA Kakor za koga, Alenka! Mogoče tudi zate; čeprav ti včasih tega ni bilo vi- deti... RINGO ŠPIL VVInnetou (Alka Vuica) Kad sam bila sasvim mala voljela sam Winnetoua molila sam Mannitoua da ga štiti da ga čuva Sanjala sam jedne noči da je došo da me vodi da letimo preko Atlantika do njegovog sela kod Pecosa Uzeo me u naručje uzletio sa mnom sa žemljice i zakleo mi se da nije san da on to može svaki dan Rekao je da nas čekaju da u selu svatove spremaju da ču ja biti indijanska sqwo jer je tako pisano Željela sam sanjala sam ali nišam mogla nista san je jedno život drugo a sudbina im je ista Njegov otac Inču Čuna čekao nas je kod žbunja a tisuče slavnih ratnika jahali su ispod planina Do naše svadbe nije došlo jer je sve prebrzo prošlo probudila sam se u danu na brdovitom Balkanu Žalila sam plakala sam ali nišam mogla nista san je jedno život drugo a sudbina im je ista Kad sam bila sasvim mala voljela sam Winnetoua a sad znam da nigdje nema takvog tipa i gurua it. 19. - 11. Mai 1995 FELJTON - ROMAN rrd prijem za roico pečino podrobnosti sem se- opazil šele kasneje, ker J bil spočetka preveč raz- jjen. Nisem se več mogel fladati, ko so se iz spodnje- jela neznanega predmeta metrov nad zemljo po- jile tri kovinske noge - kot Itrinožniku. Traktor je ves • stal z bmečim motorjem. jtisnil sem na plin, rahlo za- |jn poskušal zbežati. Po ne- j metrih je motor utihnil, ,ja žarometa sta ugasnila. ,vem, kako to, kajti ključek bil na svojem mestu, žaro- ,ta pa vključena. Poskusil p, pa nič. Skočil sem s trak- ta in stekel. Bilo je prepoz- I zakaj po nekaj korakih me nekdo zgrabil za roko: ijhno, čudno oblečeno bitje, mi je segalo do ramen, obupu sem se obrnil in ga (il, da je padel po tleh. Spet m hotel steči, takrat pa so (trije zgrabili od zadaj in od [ani. Otepal sem se, a so me jno držali. Glasno sem vpil I pomoč, preklinjal sem jih in iteval, naj me izpustijo. Mo- je vpitje jih je presenetilo ali pa je zbudilo njihovo radoved- nost, kajti na poti proti tiste- mu stroju so obstali vsakokrat, kadar sem odprl usta in mi str- meli v obraz, njihovi trdi pri- jemi pa niso popustih. Vlekli so me k tistemu stro- ju, ki je stal na že opisanih, kakih deset metrov dolgih ko- vinskih nogcih. V zadnjem delu letalne naprave so bila vrata, ki so se odpirala od zgoraj navzdol in so se tako spreme- nila v nekakšno rampo. Na koncu vrat je bila kovinska le- stev, ki je segala do tal in je bila kot vse drugo iz enakega srebmkastega materiala. Tujci so me težko spravili po lestvi, na kateri sta lahko stala kvečjemu po dva drug ob dru- gem. Razen tega pa lestev ni bila trda, temveč prožna in je nihala ob mojih sunkih, s ka- terimi sem se jih hotel otresti. Na vsaki strani je bila ograja, tolikšna kot držaj za metlo. Te sem se oklepal. Nenehno so se morali ustavljati, da so mi ro- ke odtrgali od ograje. Spravili so me v majhen kvadratast prostor. Svetlika- joča se luč kovinskega stropa se je zrcalila v zglajenih ko- vinskih stenah. Postavili so me na noge, kovinska vrata so se zaprla iil se zlila v steno. Le po kovinski lestvi sem lahko ugo- tovil, kje so. Eno izmed petih bitij mi je z roko pokazalo proti odprtim vratom in mi dalo vedeti, naj mu sledim v sosednji prostor. Ubogal sem, sicer pa mi ni preostalo nič drugega. Vrtljivi sedeži pri čudni mizi Prostor je bil nekoliko večji od prejšnjega in polkrožne oblike. Stene so se svetlikale. Mislim, da je bilo tam središče letalne naprave, kajti v sredini je stal steber, v srednjem delu tanjši kot na obeh straneh. Grotovo ni bil samo za okras. V prostoru je stala miza čud- nih oblik, okrog nje pa več vrt- ljivih sedežev, podobnih našim barskim stolčkom. Vse je bilo iz enake kovine. Miza je imela eno samo nogo, vsajeno v tla, vrtljivi stoli pa so se lahko su- kali v katerokoli smer. Se vedno so me držali, očit- no so se pogovarjali o meni. Če rečem, da so govorili, moram povedati, da tisto, kar sem sli- šal, ni bilo nič podobno člove- škim glasovom. Tega ne znam ponoviti. Očitno so se nenadoma od- ločili. Vsi skupaj - pet jih je bilo - so me začeli slačiti. Ote- pal sem se in vpil. Odnehali so in me pogledali, ko da mi ho- čejo dopovedati, da so vljudni ljudje. Kljub temu so me po- tem slekli do golega. Ni me bolelo, tudi oblačil mi niso str- gali. Na smrt prestrašen sem gol stal pred njimi. Eden se mi je približal z nečim v roki. Bila ie nekakšna goba, s katero mi je z neko tekočino odrgnil vse te- lo. Goba je bila mehka, tekoči- na čista kot voda, le bolj gosta. Olje ni bilo, ker ni ostala mast- na sled. Ko so mi s tisto tekoči- no natrli telo, sem se tresel od mraza. Tekočina se je naglo sušila, kmalu nisem opazil niti sledu o njej... Trije so me peljali k vratom nasproti tistih, skozi katera sem vstopil. Eden se je dota- knil nečesa v sredini vrat, ki so se potem odprla na dve strani in nad katerimi je bil napis v rdečih, svetlikajočih se zna- kih. Znaki niso bili niti od da- leč podobni črkam, ki jih poznam. Z dvema sem stopil v maj- hen četverokoten prostor, ki je bil enako osvetljen kot prejš- nji. Vrata pa so se spet odprla, vstopila sta nadaljnja dva mo- ška. V rokah sta imela dve pre- cej debeli, rdeči gumijasti cevi, katerih vsaka je bila daljša kot meter. Na enem koncu ene iz- med cevi je bil kozarec, na drugem pa ustnik oziroma ne- kakšna šoba. To sta mi pritis- nila na kožo pod brado, kjer lahko še zdaj vidite marogo. Še poprej je neznanec z roko stisnil cev, kot da hoče iz nje stisniti zrak. Spočetka nisem zaznal niti bolečine niti ščege- ta, čutil sem le, da mi nekaj sesa kožo. Kasneje me je tam peklo in srbelo. Odkril sem, da je koža spraskana in odrgnje- na. Videl sem, da se je kozarec do polovice napolnil z mojo krvjo. Nato so vzeli drugo cev. Spet so mi vzeli kri, zdaj z druge strani brade. Tam imam še zdaj terano liso. To- krat je bil kozarec poln. Potem so odšli. Vrata so se zaprla za njimi, spet sem bil sam. Po pregledu Icrvi Vsaj pol ure se ni nihče zme- nil zame. V prostoru je bilo veliko ležišče, nekakšna poste- lja, vendar brez zglavnika in brez stranic. Ker je bilo v sre- dini izbočeno, ni bilo posebno udobno, zato pa mehko kot pe- nasta guma, pokrita z debelo sivo tkanino. Sedel sem. Tisti trenutek sem zaznal svojevrsten vonj, od katerega mi je postalo sla- bo. Imel sem občutek, da vdi- havam gost, pekoč dim, ki me duši. V steni nad ležiščem sem opazil luknjice, skozi katere je pihal dim. Bilo mi je slabo, planil sem v kot in bruhal. Po- tem sem lahko spet dihal, od dima pa mi je bilo še vedno slabo. Ves pobit sem razmišljal, kaj me čaka. Dotlej se mi niti sanjalo ni, kakšna so pravzaprav ta bitja. Potem sem obnovil spomin: vseh pet je nosilo tesno prile- gajoča se oblačila iz gostega sivega blaga, ki je imelo pone- kod črne proge. Na vratu se je začela čelada enake barve. Iz česa je Jsila, ne vem, videl sem le, da je zadaj okrepljena s tankimi kovinskimi trakovi. Ta čelada je skrivala vse razen oči, ki jih je bilo opaziti skozi okrogli linici. S temi svetlimi, po mojem mnenju sinjimi oč- mi, so možje skozi očala str- meli vame. Nad očmi je bila čelada dvakrat višja, kot je normalna človeška glava. Mo- goče je bilo v njej še kaj, kar se od zunaj ni videlo. Tri okrogle, srebmkastecevi - morda iz gu- mija, mogoče iz kovine - so bile speljane od sredine glave po hrbtu in so v višini reber izgi- njale v vesoljski obleki. Sred- nja cev je šla vzdolž hrbtenice, drugi dve pa desno in levo ka- kih deset centimetrov pod pazduhama. Rokavi pajaca so bili dolgi in ozki. Na zapestjih so preha- jali v debele, petprstne rokavi- ce enake barve, ki pa so prav gotovo ovirale gibe rok. Opazil sem, da so se možje s konci prstov težko dotaknili dlani, kljub temu pa so me prej krep- ko zgrabili in tudi z gumijasti- mi cevmi so znali spretno rav- nati, ko so mi jemali kri. Očitno so nosili uniforme, ker so vsi imeli značke v veli- kosti kolobarja ananasa. Hla- če so bile tesne in so neopazno prehajale v nekakšne teniške čevlje, ki pa so imeli štiri do sedem centimetrov debele podplate... Wti ne vem, saj sva potem, ko me je udaril, hodila vsak po "oje, kolikor sva sploh šla po nakupih.« »Vidite, vse je ^edil načrtno, da je imel proste roke, ko se je sestajal svojimi zvezami v tujini.« »Torej ne bo smel več preko fje?« je radovedno vprašal Fery, upajoč, da se bo takole itro znebil zanj neprijetnega sovoznika. »Ko bi bilo to tako dostavno, vas sploh ne bi vabil na razgovor. Toda senca ^oma iz visokega nadrejenega mesta, kamor so bili iz ^jine obveščeni o Janezovi dejavnosti proti naši družbeno- ^Utični ureditvi, je padla tudi na naju. Vam predvsem "nerijo, da niste takoj prijavili sumljivega Janezovega Vnašanja vodstvu podjetja. Mene pa gledajo postrani zato, ^^sem se osebno zavzemal, da dobi Janez to delo.« ^pod čela je pogledoval Valentin, kakšen vtis so naredile 'Jpg^ove zvito izmišljene besede na Feryja. Vso noč ni Valen- ^zatisnil očesa, tako podrobno je pripravljal vsak košček Mojega peklenskega načrta proti Janezu. *^eumno se mi zdi, da bi kdo zaradi grehov koga drugega ^^i^ nama!« je prvi po premolku spregovoril Fery. »Morda ^te prav, sicer pa veste, kako je v naši družbi - saj poznate ^^menito geslo: >Kdor ni z nami, je proti nam!< ki ga je ^''oško izgovoril naš voditelj.« Ob tem je Valentin prav *'^'^ožno pokazal na sliko mrko gledajočega maršala na fetii. i*Dobro, kaj pravzaprav želijo od naju, če sva zares namo- ^''a v to godljo?!« seje zdaj Feryju končno posvetilo, zakaj ^clanes na tem razgovoru. Valentin je vstal in se molče ^atrat ali trikrat sprehodil od okna do mize, ob spozna- da prihaja trenutek odločitve. .-"^eJc/e globoko se mu je še hotela oglašati že davno potla- vest, da ne dela prav. Vse telo mu je prav podrhtavalo ^ usodno odločitvijo. Ob pogledu nanj je Fery hitro ^^^ai, da mora biti zadeva presneto resna, če lahko tako ^j^^ri sicer umirjenega človeka, kot se je vedno kazal y^^sj torej hočejo od naju?!« je še enkrat, tokrat trše ^^^sal Fery. »Huda stvar, moj prijatelj!« je Valentin Oobro zamišljeno igro pripeljal Feryjevo radovednost do ^^^Unca. »Kaj torej?!« je vprašal, zdaj že skoraj kriče. »Tiše tfif^^^J' nmogo tiše se morava pogovarjati o takšnih stva- je dal prst na usta Valentin, f^^redil je še korak do stola in sedel, saj ni hotel, da bi 'y opazil, kako se mu tresejo kolena. "^0. jfaj- yQjjj bom zdaj povedal, tovariš Ferdinand, je stvar najbolj zaupnega pomena in zdi se mi potrebno, da vas opozorim, kako ste z lastno glavo odgovorni, ako bi komurkoli pripovedovali o najinem razgovoru!« je Valentin spretno zapiral obroč okoli naivnega Feryja. »Zakaj me mešate v takšne stvari, tovariš šef? Veste, jaz veliko raje živim manj skrivnostno in bolj radoživo življe- nje,« se je pričel Fery izmikati Valentinovi zanki. »Zdaj je prepozno za korake nazaj, dragi tovariš! Eno je, da morava sprati s sebe vsako sled suma, drugo, še bolj važno je to, da vi sedaj veste že veliko preveč podrobnosti in se tudi za vas ne bo končalo dobro, če boste odpovedali sodelovanje z nami!« Fery je bil ravno dovolj naiven, a tudi čas je bil takrat takšen, da je marsikdo izginil brez sledu, takole čez noč, kot pravimo. Prav zato so pri njem Valentinove laži padale na rodovitna tla. »Zdaj mi že enkrat povejte, kaj bom moral storiti?!« je znova vprašal z razburjeno radovednostjo. »Ko bi bila vaša naloga lahka in enostavna, bi vam lažje povedal,« se je Valentin znova izmaknil usodni besedi, ki mu ni in ni hotela z jezika. »Seveda vam bo dobro oprav- ljena naloga prinesla tudi materialne koristi in v podjetju tudi rabimo na vodilnih mestih vedno znova mlade in sposobne ljudi, kot ste vi, Ferdinand!« je kar obljubljal prazne obljube Valentin. »Saj še ne vem, kaj hočete od mene, govorite pa, kot bi zadano nalogo že opravil!« se je razburil Fery. »Prav tako se na to tudi gleda z višjih položajev, spoštovani tovariš. Oni gledajo, kot da je zadeva že urejena, na naju je le tehnična izvedba, zato naju ne sme skrbeti moralna plat zadeve, zanjo so odgovorni ljudje z višjih položajev,« se je Valentin znova izognil usodni besedi. Feryju so se v tem trenutku široko odprle oči in v hipu je spoznal pravi pomen zadnjih Valentinovih besed. Prepa- deno je gledal, bled kot stena, Valentina in zamolklo vpra- šal: »Morda ne mislijo, da bi morala midva izvršiti kazen nad Janezom?!« »Da, prav to so nama naložili! Seveda ne moreva reči ne, ker bi bila potem midva preveč sumljiva!« je Valentin pripeljal svojo igro s Feryjem h koncu. Tedaj sta oba obmolknila, kajti v tem trenutku je zaškr- tala kljuka na vratih in vrnila se je tajnica Suzana, s svež- njem papirjev pod roko. »Ravno prav si prišla, da nama skuhaš kavo!« jo je hitro zaposUl Valentin. »Še enkrat naročam, nikomur niti črke o najinem današnjem razgovoru!« je siknil Feryju, ko je šla Suzana po vodo za kavo. »Vsa nadaljnja navodila boste dobili pred odhodom na drugo vožnjo!« Fery bi rad še nekaj vprašal, vendar se je Suzana že vrnila z vodo, zato sta se pričela pogovarjati z Valentinom čisto običajne stvari. Spili so še kavo, potem se je Fery poslovil. Ko je že držal za kljuko, mu je še naročil Valentin: »Če vam bom moral karkoli sporočiti, vas bo obvestila Suzana!« »Dobro,« je odgovoril že med vrati, »saj ve, kje me lahko najde.« XXVI. Feryju se je vse vrtelo po glavi, ko je stopil na dvorišče podjetja po opravljenem razgovoru z Valentinom. Jeza in maščevalnost do Janeza se je kar nekam potuhnila in prav grozno se mu je zdelo, v kakšnem položaju se je znašel. Res bi se rad otresel Janeza, kot sovoznika, tudi za tisto klofuto bi mu povrnil, čeprav je pri sebi vse bolj spoznaval, da je imel Janez takrat najbrž prav. Vse bolj seje zavedal, da je postal Janez prav gotovo žrtev nekih nevidnih spletk, toliko je že poznal ljudi, da je znal pri sebi ločiti poštene od nepoštenih. Le Valentina še ni dovolj poznal, da bi spregledal, kako ga hoče uporabiti za orodje pri svojem umazanem delu. Tudi grožnja, da je z glavo odgovoren, če komu kaj pove o razgovoru, je v tistih časih pomenila sila resno stvar, saj resnično nisi prej vedel, kdo je skriti »špicelj,« ko te je že omrežil, kot pajek nebog- ljeno muho. Molčal je zato kot grob in s svojo temno skrivnostjo taval po mestu iz gostilne v gostilno, saj ni imel nikjer več pravega obstanka. Srečanj s Suzano se ni več veselil, saj je vedel, da mu bo prav ona prinesla usodno sporočilo. Minilo je takole v negotovosti nekaj dni in že je Feryja obhajala odrešilna misel, da je bil vse skupaj samo velik nesporazum, saj je sam dobro vedel, da se Janez v tujini ni srečal z nikomer, ki bi bil lahko kakor koli sumljiv. »Le zakaj je prav mene doletelo, da sem popolnoma po nepotrebnem v tej godlji?« je skoraj naglas razmišljal. »Malo sem si tudi sam kriv, ker sem hotel na vsak način oblatiti dobro ime poštenega človeka,« seje Fery kesal zdaj, ko je že bilo prepozno. V teh dneh je postajal vse bolj živčen in razdražljiv. Doma ga skoraj niso več videli in tudi svoje stare druščine, s katero je prejšnje čase rad popival in razgrajal po gostil- nah, se je ogibal v velikem loku. Nekega večera so se vseeno srečali v eni od gostiln, kjer so včasih redno popivali. »Zdravo Fery!« ga je pozdravil Robert, znani razgrajač in kolovodja druščine, kateri je prej pripadal tudi Fery. »Nič kaj te ni videti zadnje čase! Odkar imaš službo in denar, se nas, starih prijateljev, bolj izogibaš! Se najbrž bojiš dati za pijačo?!« »Daj, pusti me pri miru, imam dosti svojih skrbi!« se je hotel Fery otresti tečnih, že malo okajenih tovarišev. it.19. - 11. mai 1995 INFORMACIJE it. 19. - 11. Mof 199S g: ZA RAZVEDRILO - II. hhH IM5 INFORMACIJE ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so ro- dile: 21.4.: Stanimirka DJAKO- VIČ iz Ponikve - deklico, Lidi- ja ROMIH iz Boštanja - deklico in Gordana PODHRAŠKI iz Huma na Sotli - deklico; 22.4.: Mojca ROJC iz Nove Cerkve - dečka- 23.4.: Milena SKORJANC iz Slovenskih Konjic - deklico, Alenka DIMEC iz Šempetra - deklico, Nataša BREZOV- ŠEK iz Stranic - dečka, Fran- čiška JORJEVEC iz Ljubnega ob Savinji - deklico in Ivana LAPOŠI iz Loč - dečka; 24.4.: Zdenka POTOČNIK iz Prevorij — dečka, Mira VASI- LlC iz Celja - deklico, Andrej- ka GLOJNARIČ iz Celja - deč- ka, Zvonka GLAVNIK iz Pol- zele - deklico, Antonija MEN- ČAK iz Tabora - dečka in Branka PUŠNIK iz Štor 25.4.: Mirjam KOVAČ iz La- škega - dečka, Marija KOTNIK iz Loč - deklico, Marija BEVC iz Šentniperta - dečka in Hele- na SELIC iz Šempetra - dečka; 26.4.: Marija HOSTNIK iz Šmarij pri Jelšah - dečka; 27.4.: Valentina ŠTANCAR iz Podplata - dečka in Angela TAJNSEK iz Šmartnega ob 28.4.: Viktorija KLANČNIK iz Slovenskih Konjic — dečka; 30.4.: Damjana SUHOLEŽ- NIKizFrankolovega - deklico, Luiza Barbara EBENJAK iz Celja - deklico, Anica JAGER iz Žalca - dečka, Helena PICEJ iz Laškega - dečka in Marjeta PAJK iz Celja - deklico; 1.5.: Marica KRAJNC iz Šentjurja - deklico, Natalija BUKOSEK iz Stranic - dečka, Mateja KOSEC iz Šempetra - deklico, Andreja KANGLER iz Slovenskih Komic — dečka in Mirsada HADŽIC iz Vranske- ga - deklico; 2.5.: Jelka ZORIN-BELCER iz Rogaške Slatine — deklico, Romana SUHOLEŽNIK iz Vojnika - dečka, Ivanka ČA- DEJ iz Petrovč - deklico, Du- nja ČURKOVIČ- PEPERKO iz Škofie vasi - dečka in Katja TERSEK iz Celja - deklico; 3.5.: Fani PUNGARŠEK iz Gorice pri Slivnici - dečka, Ve- ronika CVETKO iz Lesičnega - dečka, Anita TERGLAV iz Žalca - deklico in Vida KOKO- LE iz Tabora - dečka; 4.5.: Olga GRAČNER iz La- škega - dečka, Monika POD- PECAN iz Celja - dečka, Ida STANKO-BINCL iz Mozirja - dečka, Bojana ŽABERL iz Podplata - dečka, Janja BRE- ZO VNIK iz Frankolovega - de- klico in Milenka KRIVEC iz Škofje vasi - deklico. POROKE Celje PoročUo se je 9 parov, od teh: Srečko KOLAR in Ivica ANCLIN oba iz Doblatine, Urban PRELOG in Irena RANDL oba iz Ljubljane, Sto- jan ŠPEGEL in Janja KOŠU- TA oba iz Šoštanja ter Iztok SIMONČIČ in Blanka ZAJC oba iz Celja. Laško Poročilo se je 17 parov, od teh: Sebastjan UZMAH iz Hrastja pri Šentjurju in Jerica JERNEJSEK iz Sedraža, Zaim NUHANOVIČ in Ladislava ŽELEZNIK oba iz Trbovelj, Vinko BORŠIČ in Vesna PLOHL, oba iz Šmarja pri Jel- šah, Peter MLINAR in Lilijana TOPLER oba iz Velenja, Jožef HRIBERSEK iz Radobelj in Dragica KLINAR iz Plazovja pri Laškem, Andrej MATKO in Andreja KUŠAR oba iz Stu- denc pri Sevnici, Leopold ŠI- BANC iz Vojnika in Klavdija BELAK iz Zadobrove ter To- maž VORINA iz Strmce pri Laškem in Lilijana HRAST- NIK z Vrha nad Laškim. Šentjur pri Celju Poročili so se: Franc UR- BAJS in Brigita HAJNŠEK oba iz Šentjurja, Alojz FI- JAVŽ iz Šmarja pri Jelšah in Katarina GOBEC iz Šentjurja ter Cvetko NOVAK in Marin- ka TRATNIK oba iz Vodic pri Kalobju. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Rado PO- LUTNIK iz Ješovca pri Koz- jem in Jožica ZORENČ iz Trebč, Klaudio KUNSTEK iz Rogatca in Lidija MURKO iz Rogaške Slatine, Ervin NEŽ- MAH iz Loga in Brigita KO- RAŽIJA iz Rogaške Slatine, Željko ČUČEK iz Rogatca in Jožica BELE iz Žahenberca, Silvo KORITNCK iz Pustik in Marija KOČAR iz Strtenice, Jože ČERNENŠEK iz Rogaške Slatine in Sanja ŠMIT iz Ro- gatca, Ivan ZIDAR iz Šerove- ga in Marta DOŠLER iz Sp. Gabemika, Anton PODGOR- ŠEK in Leonida STRAH oba iz Šentvida pri Grobelnem, Aleš ŠKORC iz Loke pri Žusmu in Mojca AMON iz Verač, Franc KUNEJ iz Kunšperka in Alen- ka VOUK iz Pilštanja, Uroš LORENČAK iz Lemberga pri Šmarju in Slavica ČOLAK iz Prelog pri Šmarju, Branko JA- VERSEK iz Babnega brda in Silvestra MUŽERLIN iz Bab- ne reke, Jožef MLAKAR iz Gorice pri Slivnici in Zdenka BOVHA iz Zibike, Drago CENTRIH in Klara NARAT oba iz Topol ter Aleš KO- STANJŠEK in Dragica JECL oba iz Lemberga pri Šmarju. Velenje Poročila sta se dva para in sicer: Gregor DOLAR in Dani- ca UPLAZNIK oba iz Velenja ter Darjo PUNGARTNIK m Judita MEŽA oba iz Vinske gore. Žalec Poročili so se: Dušan ŽUŽA iz Migojnic in Majda URBAS iz Ivanjega sela, Darko KAJ- BA in Irena MARINC oba iz Prebolda, Janez BEDEK in Milojka BAŠ oba iz Podvina pri Polzeli, Roman RAMŠAK iz Brega pri Polzeli in Ankica ŠOLAJA iz Miške Glave ter Matjaž POVŠE iz Braslovč in Brigita FEDRAN iz Ojstriške vasi. SMRTI Celje Umrli so: Ivan PILKO, 66 let iz Svetega Lovrenca, Anton STRNAD, 88 let iz Tabora, Vojko SATLER, 33 let iz Brega pri Polzeli, Alojz MASTNAK, 68 let iz Celja, Alojz ARNŠEK, 62 let iz Pristave, Dagmar FURLAN, 74 let iz Laškega, Janez KOBULA, 58 let iz Ro- gaške Slatine, Ivana TOMŠIČ, 57 let iz Brega, Ivan PUN- GARTNIK, 83 let iz Arje vasi, Jože ŽOVLE, 81 let iz Polzele, Bogomira CESAR, 85 let iz Rogatca, Jožefa HRIBERSEK, 88 let iz Celja, Boris VAJDiC, 42 let iz Lopace, Martin ZIM- ŠEK, 93 let iz Brezovca pri Polju, Marija BERČNIK, 81 let iz Križevca, Anton SLEMEN- ŠEK, 87 let iz Brdc, Milan BO- ŽIČ, 72 let iz Celja, Ivan SRE- BOT, 68 let iz Verpet, Ana GREGL, 72 let iz Začreta, Franc KAČIČ, 58 let iz Strm- ce, Marija MLINAR, 55 let iz Celja, Jožica PAJK, 76 let iz Vitanja, Tajiba AMIDŽIČ, 67 let iz Celja, Milan PAJK, 38 let iz Zabukovja, Jožef ŠPEGLIČ, 76 let iz Celja, Jožefa PAJK, 76 let iz Vitanja, Jožef ŠPEGLIČ, 76 let iz Celja, Milan PAJK, 38 let iz Zabukovja nad Sevnico, Ivan GOTAR, 42 let iz Dobla- tine, Vincenc LASIČ, 69 let iz Ljubljane, Franc CEROVŠEK, 87 let iz Završ pri Grobelnem, Ivan VRHNJAK, 51 let iz Pa- meč, Neža VIDMAR, 78 let iz Petrovč, Pavla TROJOK, 61 let iz Celja, Jožefa JAMNIKAR, 70 let iz Vinske Gorice, Marija KAMPLET, 76 let iz Stranja, Matilda RAHTEN, 73 let iz Celja in Virgilij POGOREVC, 70 let iz Novak. Laško Umrli so: Marko VIDOVIČ, 19 let iz Zagorja, Ferdinand ŠAFRAN, 63 let iz Šentruper- ta nad Laškim, Ana TRATEN- ŠEK, 84 let iz Debra pri La- škem, Jožefa PUŠNIK, 73 let iz Radobelj in Frančiška HU- DINA, 72 let iz Laškega. Šentjur pri Celju Umrli so: Anton FENDRE, 81 let iz Žegarja, Janez BE- LAK, 77 let iz Planinske vasi in Franc PUNGERŠEK, 60 let iz Žegarja. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Jožefa KRAMER, 95 let iz Žagaj a, Feliks DROZG, 80 let iz Sp. Sečova, Franc DEBELAK, 90 let iz Črešnjevca ob Bistrici, Alojzij GROBIN, 63 let iz Korpul, Ljudmila REBERŠAK, 82 let iz Babnega Brda in Muha - Rem REMIČ, 43 let iz Bihača. Velenje Umrli so: Terezija PUSTI- NEK, 87 let iz Silove, Justina URANIČ, 85 let iz Šoštanja, Milan MRAVLJAK, 33 let iz Plešivca, Ljudmila MARON- DINI, 70 let iz Sevnice, Mari- jana KRIŽAJ, 80 let iz Šmarce, Dragotin RECEK, 62 let iz Ce- lja, Ignac ROPAŠ, 77 let iz Vranskega, Marija STROŽIČ, 88 let iz Lokovice, Darinka MEH, 43 let iz Raven, Maksi- miljan VRABIČ, 66 let iz Vele- nja, Martin ZAKRAJŠEK, 61 let iz Celja, Alojz POZNIČ, 84 let iz Topolšice, Alojzija KLE- MENČIC, 77 let iz Velenja in Marija MOČNIK KAJTNA, 74 let iz Celja. Žalec Umrli so: Jožef BRUNET, 85 let iz Ljubnega ob Savinji, Vida PRISLAN, 51 let iz Bra- slovč, Avguštin RAMŠAK, 74 let iz Zabukovice, Ana KU- GLER, 60 let iz Zavrha, Ru- dolf PLANINŠEK, 63 let iz Li- boj, Amalija HRIBERSEK, 92 let iz Prebolda, Frančišek DIVJAK, 60 let iz Levca in Frančiška POLAK, 84 let iz Hramš. BORZA DELA_ hiformacije o prostih delovnih mestih, objavljenih na RepubiiSIcem zavodu za zaposlovanje, na obmo&ii enoti Celje, dne 08.05.95. Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo lundidati pri organizacijah ali delodajalcih Delovna ofganlzaciia PoWl« (telovnsmssto IV. osnovna Sob Cele, De£kova cesta 60 pral. razrednega pouka učiteli razrednega pouka _učitelj razrednega pouka_vOPB_ AKCIJA d.o.o. Celje, Krekov trg 4 ekonomski, komercial., finančni knjigovodja administr. ali upravni tehnik glavne knjige ekonomski, komercial., administrator _administr. ali upravni tehnik_ SAFIRA d.0.0., 6rot)elno, Tratna 4_ekonomski tehnik_ekonomski tehnik_ Prevozništvo Miroslav GerSak, voznik tovornega vozila voz. tovornega vozila - Gofjane 9, Podsreda_mednarodna Spedicga Rudolf Kodrič. Razlagova 2 Celje_pleskar_pleskar_ il. 19. - 11. nai 1995 INFORMACIJE il.19. - II. MiH IMS MALI OGLASI - INFORMACIJE 3 Št. 19. - 11. Mof 1995 MALI OGLASI - INFORMACIJE tt.J*.- II. nai 1995 MALI OGLASI - INFORMACIJE 5 _ _ ____ ■■ . - , I-T-—-;-1 POVIŠANO avtoprikolico s cerado V CEUU naiamem rtanov««. {^^^■^■^■■■■[^■■■■■■■■H GARAŽNA VRATA IN MOTORNI POGONI NormStahI m trojnim vzmetenjem prodam. lefon 452-652, zvečer. 1 ^^^^^^^^^^^T^P^^^j^^^H 10 let garancije Telefon 794-312. V CEUU na Hudinji ■jiJLi|U^^^ NOTRANJA ZGIBNA (HARMONIKA) VRATA Marley "':'ane.t;;':J":^i';6k.l^r^oT^^e^T'^ t I^B I^H ^Pi ^V^^H od 11.990,00 sit naprej dekliške čevlje, bele, 990 sit, MLADEMU paru oddam g«, mSSilW!lillllkX!^^ OKNA KLI Logatec, GLIN Nazarje S:^*'.^*'^,^'?:^™*^^ tAv?"^" mmmmkmmmMmsmm | sezamv, tei. 063/4ii-042_| rr^^rir':^::;"!« ,_, natikačev In sobnih copat. Plači- ' #PURANE, bele, težke sorte, pro- wiiSON oprema za tenis »o na več čekov. Telefon 773- NAJAMEM stanovanje v Ce|j^. dam za nadaljnjo rejo. Telefon - celotniproaram. 041, Aleksander Majcen, Vojnik. c"' Preboldu. Nudim ^^-^23. ^ jENIS LOPARJI - posebni nOV daljinski telefon za 150 DEM, "^4-574:^ KOZE srnaste pasme za mleko pro- popusti! digitalna koda, interfon Itd. in STANOVANJE v centru Ce||,L dam. Telefon 27-587. BELFE - BELFE program športne panasonIc prodam za 200 DEM. Ponudbe pod Sifrt> JARKICE, rjave in bele, prodajamo konfekcije Telefon (063) 452-538. ■CT^^^^^n^ vsak dan na domu, v sredo URKO USNJENE JAKNE ^^mTTTr^TT^^m ^/i^ M1^ v Šentjurju na živilski rampi na- najnovejši modeli ^^^m [4\\*j\Ji ^^^m ^^^^^^fc^***^ NF M n P n ^ P ^^^^^ IF M n n n ^ FI »P^« klavnice Jurij, v petek pri JEANS, BIG STAR, CASUCCI, I^HUUJUU^Hl DEKLETA! Težko je nafti dob,, t IVI U U U L t ^^^^ Jt mUbUbt! Kmetijski zadrugi na Vranskem, AMERICAN LEGEND, CASUCCI ODKUiHjJEM starinske stvari: po- čano delo. Pokličite In dogDA kosilnico za deutz, enobrazdnl Ijivo enoinpolsobno stanovanje OlSponenia UGODNA PONUDBA: plug batuje, 12 col, nov in nem- v prvem ali drugem nadstropju. za mednarodne prevoze in ^ llA\/AOikli MAkinV U/ACU - - Plinske peči za centralno kur- mlatiinico prodam. Telefon s centralno kurjavo In telefo- jo, s srednjo izobrazbo, aktiv rAVAnllll riAriL/l VVMOn llll^j^^^ž,^*^« lavo in ogrevanje sanitarne 778-250. nom. Telefon (063) 21-325. čez znanjem nemškega jezika in, Aft^V\AC|T ^^.^^^^ vode 2 atesti: BENCINSKI mešalec za beton, dan ali 715-296, po 20.uri. osnovnim znanjem dela z raču S^tS^SJi*^- ^ ^^^^ ^ !(^ll^.^;ir't7«.^^c^^^^^ ^^I!^^*'."^ KUPIM starinske razglednice dole- vas na razgovor z ustr, ..^^sS^^r^-mtSSlMIUADDV DAV <0A ^^ll-l^^T24KWELEKTRON. prodam. Telefon 31-418. ta 1945, nabožne podobice, sta- mictokazili oizobr^i. Nastorj rMVHnlni nUDOl DUA I4ai ,iiM./cDco..i^vuDi aucJ TELICO. brejo 8 mesecev, mlatimi- re bankovce, slike, kipce, ure Itd. vozi Čater d.o.o, Stopče 33, G '^^^^-i ^fiOAfiW 132 000 SIT co na popolno čiščenje in jamski Telefon 25-234. od 9. do 13. in od | belno, pri direktorju Milanu Čairu ^ - o,..^., ^ ^^^^-^^^^^^^ff^^^^ junkers 24 KW elektron; les za ograde prodam. Telefon 16.do18. Mllmamo odlične prodajne ai| *.»./.r*.i« t.m^iV^^u;;^!^*^^^-^ ,69700511 728-312. KUPIM hišo. lahko vrstno, v Celju vi pa voljo do dSa. oilo^ iRftVARNtWEEKENO 150 KUMATOSHIBA^SKVV ISS^OOOSIT gradbeno uto, velikost 5x2.5 m. ali okolici do 12 km. Telefon mj^^ ponujamo tudilj enriAftfMT ^ Serv,s m rezervn. del. 2agotovl,en. poceni prodam. Telefon 411-302. (063)707-082. zaslužek. Telefon 32-577 §5.3W Oll , ^-^^ ^ Možnost nakupa na kredit. od 14.do 18. KUPIM stanovanje v Celju. Žalcu, KVALIFICIRANE kuharje za, 4 Opravljamo tudi vsa instala- predprostor (baldahin) za pri- Šentjurju. Plačilo 2 gotovino. Te- ^arte« zaposlimo. Stan« klCDA^DCČl ^I^AD IC 7A TIUA MP in Di.n I Cijskadela._| kollco za kampiranje adrla, nov. lefon (0609) 624-574. v hiši. NI pogoj Slovenec,n hurUVanCoLJIVL DivAnJC LMLIVV/MuJU DOlU .,ocr.A ei, še nerabljen, prodam. Telefon KUPIM ali najamem poslovni pro- mo delovno vizo. Telefon- CAMn 11 OOft CIT AIREDALSKIterier. Prodamo obe- 732-012, po 18. stor v Celju, od 30 do 150 m^ 713-222. SAM0 13.990 SIT r^So^^^dru^srdet^^^ --DIŽNIK^ papriko, zel^ in T.efon (063) 442-734. od 9.do - i-.r>T T/^XTT m A njj xtt nr\nr\Ti p*'- ^ i« fe^er sio ^^2-742. 16. PRODAJALCA ODLIČNI PLAČILNI POGOJI- vemje za leto 1994. Mati ima isp- KORUZO v zrnju In pšenico pro- KUPIMO enodružinsko hišo v bliz- 1. Hribaršek telefon 851-985 dam. Telefon (063) 821-576, nji okolici Celja dol 50.000 DEM. , inctalarlickim OB SOBOTAH POSLUJEMO B.Kce^1Z^:T. t^^^^. tj«o„ ,0««, e,««,, ^ -^^j^a"""' DO 15. URE! I^^^^P-—, I „ ^. I T"S^7K*: S ^p^'""" ^ OSiaiO » I^MMUCIVI (0609) 619-468. od 9.do 16. Nastop dela takoj. TRAKTOR staver. star^šl tip. 28 ^DDAM^ ^^^^riSJi^S^Sf^S Pisne ponudbe na IKA| KaVlMi iTEHMA km. šrotarzakoruzom«« POSLOVNE (06^9) 619-468. od 9.do 16. TRGOVSKO H l%WVIIl\/IBnil/% ~3m:;e^r;^73^^ prostore odkupujemo ranjena v^a: j. JSSeŽIRiI --—-- -—SYNTHESIZERyamahana4oktave TlI^m^tSJan^^fei^T^" ^.0.0. MVOJNE rezilke za cevne navoje I jm ,,LIPA« P«*"^ t.-. x h o ^ . O I* '^a™'"'-"™-- telefon 481- ^IRI ugodno prodam. Telefon 451- IIK»LIKM« roterm. 25 KW, nerabljeno, pro- TEL.! 412-112 _____________■---■- SentiUr dam. cena po dogovoru. Teleton l^^I^^SiT/i^Trril IŠČEMO vestno In pošteno JETONSKE stebre za ograje ali te- ' (063) 701-744. I-' ^J^^Jj^^J^^ll^^^^^^^ za varstvo 20-mesečne (H i^o"^*^"** prodam. Telefon obveŠČa potrošnike, da ZA passat 1.6, letnik 1978. prodam umetniško sliko, olje, pokrajina, ODDAM sobo. možnost kuhanja. "ašem domu (Petrovi bo samODOStreŽna zelo dobro ohranjen motor r me- avtor neznan, druga polovica 19. Predplačilo. Telefon 24-113. Sta- Iec). Telefon 708-203. COMPLETNA nova vhodna vrata, .-„«„1«« »UPA« njalnikom In ostale rezervne de- stoletja, prodam. Telefon 732- netova 7. V ŽALCU zaposlimo dekle zal les hrast Prodam. v zameno 'JS^^iu'"'!^^^^ ^^dl ODDAM neopremljeno dvoinpol- bo v bistroju. Telefon 715 ll^rr/i"?! Latni ??n5 SUH češnjev žagan les In industrij- FANTOVSKI obleki, kompletni, šte- sobno stanovanje 4 km iz centra od11.do14. (063) 411-749, zvečer. 'mocooi, nri R P'^'"^'«" " ^ v'"« 8 in 13. za prvo obhajilo In Celja, centralno ogrevano, tele- IŠČEM natakarice za strežll *ODUL opeko. 58 SIT in cement neoeijO V mesecu oa o. petnike. prodam. Telefon (063) birmo, nov, prodam po polovični fon. mestni avtobus, možen na- spomladanskem sejmu ni prodam. Hojnik, Cesta na Lju- dO 461-063. ceni. Telefon 732-773. jem garaže. Ponudbe z vašimi lovcu. Telefon 741-965. bečno 43. telefon 461-165. 11. ure. jabolčni kis prodam. Telefon PEČ za centralno kurjavo stadler. željami pod šifro DAMIS. ZAPOSLIMO dekle za delo v W -, Telefon: 741-355, 741- 472-591. novo. 35.000 kalorij, s plačilom opremljeno sobo Išče usluž- ju. Telefon (063) 28-548. alcilCtirni anarati 123. i ha obdelovalne zemlje, traktor in na čeke In motorno žago tomos benka študentka. Ponudbe pod aVTOLIČARJA zaposlim. T• ^efon 451-017. popoldan. kn 800 prodam. Cena po dogo- kRAVO, jalovo, prodam. Telefon rano. prodam. Cena po dogovo- ^"r^.^kw Jf^Sto in^kH^S ODDAM stanovante v štorah Tele- ^ voru. Aleš Hribernik, Polzela 772.732 m Telefon f063) 857-225 ^ ^ žensko m dekliško ODDAM stanovanje v Storah. Tele- 222, telefon (063) 720-582. ČE^EUEdružIne, AŽ rabljeni pa- . tsl irnik^7 Zo ohra- »l^l!:; ^ KUHARJA ali KLAVIRSKO harmoniko, 32-basno. nji in prašičke prodam. Gojzni- '"Sen fn vino Lka ISami^ nova 2, Šentjur, ogled po 15. uri. NA l^i oddam dekletu opreml^no KUHARICO, dobro ohranjeno, prodam. Cena kar, Tabor, telefon (063) 726-028. ^^^^ p^J^am T Jon "S ".T ^^o^f^^^' ""^k"''*': T^^^ ' NATAKARJA ali po dogovoru. Telefon (063) 39- SPREJEMAM naročila za piščance. 235. ®^ ^'^ ^°^^' 1 , . NATAKARICO 497 1 ka in »iščance 3 tedne veliki ^ monitor, miška, programi za v ŽALCU ali okolici na amem eno- ' Mr\Mniv^vy r—--_, L,?jr,,»'^ToSon^S'7 ZLATARJI! Ugodno prodam zlatar- 85.000 SIT, tiskalnik star LC 10 sobno stanovanje all garsonje- z dvoletno delovno prakS« -77—^ I bel. bojierji. Telefon 27-587. sko orodje in Izdelke, lahko tudi 12.000 SIT In strojček za ob- ro. Šifra POLETJE. „ . . ..^,.,«.-1 ZlVall TELICO, brejo all simentalko. težko na obroke. Telefon (063) 461- navijanje tiskalniških trakov pr«> pJosOBNO stanovanle 43 m^ za- ^Ti"^*^'"^* n^L?.« ^ELICOsImentalko brejo 8 me J 350 kg, prodam. Telefon 854- 337, dopoldan all po 20. uri. dam'za'4.000 SIT. Telefon (063) ™n'«?^rt:o z^^d^pia^ ^0 tud. pr,pravn.k(ca • ce^prciZ^elifonI^^^S M^So kozo mlekarico, s kozlič- TRAKTORSKO prik<.lco. 2.5 t in 858-723. Celju In okolici. Telefon Inf. na telefon 063/442-6( MLADO kravo za zakol prodam. J- »1' Prodam. Tetefon '^^Zl^T^ln^o, plSJaJ;^ "^skoSnovT^MTkorz^^stero^ <°^> ^^^^^_I ^ Alojz žlaus, ivenca 20. Vojnik. ^31-466. „3 ^ ^^^^ .^elefon 798- f^^^^ nCnt^eslSr tevirSi? |- prašičke, od 20 do 30 kg, pr<^ 7 ugodno prodam. Telefon 461- Srednja zdravstvGna šola Cclje dam. Pavel Krajnc, Kratka pot leron 7J9-i5i. SOD, 2201, ugodno prodam. Tele- 056. 10, Vojnik, telefon 772-546. TELIČKO 150 kg, prodam. Telefon fon 743-166, po 16.uri. ^^LO ugodno prodamo: skoraj no- razpisuje prosto delovno mesto [ KRAVO za zakol, težko 700 kg in (°®3) 731-788. TELEFONSKI priključek v Rimskih vo dvojno kuhinjsko pomivalno '. dva pujska, 20 kg, prodam. Emil JAGENJČKE prodam. Telefon Toplicah prodam. Telefon 736- korito, kompletno, kavč, moški OrOfeSOrja matematike Zdovc, Lažiše 34. Dobje. (063)741-776. 102, zvečer. plašč, bundo, usnjen suknjič. / h . ^ PURANE, težke od 7 do 8 kg. pro- PRAŠIČE za nadaljnjo rejo ali za- ŠPORTNO kolo na tabulaije ugod- tekstil suknjiča, vse številka 54, iTSdoten časToolnim delovnim časom dam po 2.300 SIT/kos. Telefon kol, težke 100 kg, prodam. Tele- no prodam. Telefon 772-478. ženski plašč, jakno, številka 42 nedoločen Cas s polnim delovnim Casom. (0601)42-297. fon 741-501. hHALO rabljeno moško dirkalno In fantovsko temno modro oble- Prijave Z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15. dn^^ MOLZNICO simentalko, s teletom TELICO, težko 650 kg, prodam all uvoženo kolo na 12 prestav pro- ^° številka 92. Vse cene po do- po objavi razpisa na naslov šole. . ali brez, prodam, možnost izbire. menjam za mlado brejo kravo. dam za 120 DEM. Ogled pri trgo- ?f T®'®!?" *" O izbiri vas bomo obvestili v zakonitem roku. v Telefon 774-701. Pesiak. Landek 7. Nova Cerkev. »ini uomon nohrna Mariborska 40. I----- ii. 19. - 11. mud 1995 iT MALI OGLASI • INFORMACIJE Št.19. - 11. mai 1995 RUMENA STRAN Iščem arhitekta, ki bi mi zgradil atletsko telo. Samo pilot lahko živi s svojim znanjem visoko nad oblaki. Počitnice so dostopne vsakemu žepu. Pogoj je le, da ostanemo doma. Demokracije je že obrodila sadove. Le ugriz- niti jih ne znamo na pravem koncu. Borijo se kot levi. Ko ne uspejo, se prelevijo. Parlament je oder s slabo dramatiko, a z boga- timi igralskimi izkušnjami. Časopisi toliko časa brskajo po stvareh, da se dokopljejo do dna. Zakaj namesto novinarjev ne zaposlimo fizičnih delavcev? Imamo dve vrsti državljanov: drugorazredne državljane in tiste z dvojnim državljanstvom. V šole spet prihaja verouk. Ob tako črni pri- hodnosti nam res ne preostane drugega, kot da otrokom ponudimo boga. Kar lahko zapraviš danes, ne odlašaj na jutri. Humoristi urejeni svet preobražajo v kaos, politiki pa neurejeni svet spravljajo v smeh. V postopku privatizacije reveži kupujejo bo- gate. Bog daj investicijskim družbam certifikate, nam pa denar. Kdor je dober, ni nikomur podoben. FRANCI ČEČ y prvih vrstah Nekateri so vedno v prvih vrstah (pa ne bojnih). Tako sta se poslanca Polonca Do- brajc in Zmago Jelinčič že na izboru miss v Vinski Gori prerinila v prvo vrsto, še večji manever pa sta izvedla v Topolšici na proslavi ob 50. letnici nemške kapitulacije, kjer sta zasedla kar mesto generala Bolničarja. Sodob- ni kruhoborci so bili tako v prvih vrstah, nekdanji bor- ci pa v ozadju. Upor Slovencev po celjsko Uredništvo Tračnic načr- tuje v prihodnjih dneh krajši izobraževalni tečaj iz pol- pretekle slovenske zgodovi- ne. Za predavatelje bomo za- prosili odgovorne iz uprav- nih organov Mestne občine Celje, saj so nam prav oni poslali vabilo, ki ga nikakor ne znamo razvozlati. Vabili so nas namreč na prireditev »v spomin upora Slovencev 1918-1945-1991«. Nam, očit- no nevednežem, ki smo se učili čisto drugačnih zgodo- vinskih letnic, pa je znan slovenski upor le izpred šti- rih let. Komu ali čemu so se Slovenci upirali leta 1918 in 1945 pa bomo, upajmo, izJ deli na tečaju. Trnova pot šentjurska pot v Evropo zares trnova. Najprej so ki, iznakazili s takšno Afoše (gre namreč za poslof mestne tržnice), ki bi je h sicer veseli v vsaki araln državi. No, po dobrem J( pa je zaradi »odlične« gn nje del Mošeje že podpolc ^ »Mejduš, kako seje temperatura dvignila. Prej sem mei >gonu,< zdaj mi še mu muz'ka dviguje vročino...« »A ne bi bilo kar >fajn,< če bi zdajle še kakšen meter sne^ zapadlo.« t »Si nor?! Da bi pri tej vročini še sneg odmetaval...« i V Brodnicah pri Rimskih Toplicah so do- ma trije bratje 17 letni Boris, 15 letni Pri- mož in 10 letni Marko. Njihova posebnost je v tem, da so vsi trije navdušeni in dobri glasbeniki, to pa jih ne ovira, da ne bi bili dobri tudi v šoli. Najstarejši Boris igra har- moniko in obiskuje elektro šolo v Zagorju, Primož in Marko (klarinet in trobenta) pa obiskujeta osnovno šolo v Rimskih Topli- cah. Vsi trije tudi obiskujejo glasbeno šolo ter si tako nabirajo potrebno strokovno znanje. Fantje največ igrajo železni repertoar Av- senika, Alpskega in nekaj tudi Slaka, po- skrbijo pa tudi za humor za katerega je zadolžen Primož. Res je, da trenutno še ne hodijo po ohcetih, pač pa veliko igrajo po drugih priložnostnih prireditvah, ki jih v njihovi okolici ne manjka. Povsod, kjer se pojavijo, navdušijo z igranjem in »pravi« glasbeniki jim napovedujejo še lepo prihod- nost. Prav bi bilo, da bi niladi fantje dobili tudi kakšno ustrezno pomoč, saj bi bila veli- ka škoda, če bi ostali samo pri talentu in ljubiteljskem igranju po prireditvah, kjer se šibijo mize od dobrot. Vsi trije fantje si želijo novih instrumentov in morda se bo kdo odločil, da jim bo kot sponzor tudi pomagal, saj se mu bo to bogato obrestova- lo. V glasbeni svet jim pomaga župnik Izi- dor Pečovnik iz Šentruperta, zato tudi ime ansambla Kvintet Dori, saj velikokrat trem bratom pomagata še Marko Jazbec in Gre- gor Podkoritnik. ... ..... TONE VRABL Ena Iz Primoževega rokava v nabito polnem avtobusu sedi na ^ njem sedežu mož, ki ima stekleno oko- vzame v roko in meče v zrak, pa ga vp^' sosed: »Zakaj se tako igrate z vašim očesotti-^ Mož hitro odgovori: »Gledam naprej, ^ kaj prostora.« STRAN(KA) šalo tedna je tokrat spisala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici 3, med kuponi pa smo izžrebali še Mileno Beloševič iz Pucove 5, Celje. Ze v naslednji Petici pa boste lahko zasle- dili prvih pet srečnežev, sodelavcev, ki nam pošiljajo šale in ki se bodo veselili našega tradicionalnega izleta prihodnje leto. Bral- ce in sodelavce pa že sedaj vabimo na naš tradicionalni kongres, ki bo tokrat v Mat- kah pri Preboldu, zadnjo nedeljo v jimiju. Sala tetina Nergač Dežje prenehal in posijalo je sonce. Mož gre po slabi cesti, polni luž. »Le kdaj bo- do popravili te razrite ceste, strele občinske?!« Nato po- gleda v daljavo in opazi ma- vrico. Tedaj vzklikne: »Vi- diš, za to neunmost pa imajo denar.« Misli na starše Policaj v veliki trgovski hiši zaloti malega Jožeka pri kraji. »Fant moj, tako pa ne gre! Kaj nisi nič pomislil na svoje starše?« »Sem gospod, pa nisem zanju našel nič primernega.« Uuhezen Mož se pritožuje prijatelju: »Ne vem za- kaj je moja žena jezna name, saj ji vsako jutro prinesem kavo v posteljo. Le še zmleti jo mora...« Dva ribiča ob reki »Kaj si danes ujel?« vpraša prvi. »Dva desna čevlja!« odgovori drugi. »Kaj to pomeni?« reče prvi. »Levi danes ne prijemljejo!« odgovori na hitro drugi. Dleta Tonček, tvoja žena je pa precej shujšala. »Seveda, ko pa ima kitajsko dieto. Že en mesec je samo kurjo obaro.« »S širokimi rezanci?« »Ne! Z ozkimi palčkami...« NI mogoče »Zamenjal sem vam svečke, so bile že popolnoma zanič,« je pojasnil mehanik voz- nici, ki je prišla po avto. Zmajala je z glavo: »Kako je to mogoče? Saj sem vendar vozila samo podnevi!« Resnica štirje Gorenjci so prišli v Celje, se oglasili v gostilni in si naročili vsak po 2 del vina. To so izpili. Pride natakar in jih vpraša, če bodo še pili. Eden izmed njih odgovori: »Plačali bi!« Natakar čaka, ter jih gleda, kako se buta- jo in govorijo: »Ti plačaj!« Ko natakar opazi, da noče nihče plačati, jih je vprašal, če lahko on določi kdo bo plačal. Eden izmed njih je rekel, da bo tako najbolje. Natakar prinese velik »škaf« vode in reče: »Vsi glave pod vodo! Kdor bo prvi dvignil glavo iz vode bo plačal!« Vsi štirje so utonih. Na hitro Fant sreča seksi dekle, jo ogovori in se sporazumeta. Vprašala ga je, če ima kon- dom. Imel ga je v žepu in ga je pokazal. Kondom seje natrgal, vendar tega dekle- tu ni povedal. Ko Je odhajal po končanem seksu ji je dejal: »Čez 9 mesecev mi sporoči- te ali bo sin ali hčerka.« Ona pa mu je odgovorila: »Vi pa meni, če ste dobili aids?« Na avtobusu starejši možakar se je naslanjal na avto- busu na svojo palico. Ker ni imel sedeža mu je palica kar naprej spodrsavala. Mlajši pot- nik, ki je udobno sedel, mu reče: »Oča, če bi imeli na koncu palice gumico, vam ne bi drsela sem in tja.« Možakar mu zabrusi nazaj: »Če bi tvoj oče imel gumico, ko te je ustvarjal, bi jaz sedaj imel sedež!« Šale so prispevali: Ivan GOSTEČNIK iz Bra- slovč, Anica ŠIBANC iz Vojnika, Mladen LU- KIČ iz Celja, Meri BOMBEK iz Štor, Zofija TURNŠEK iz Gomilskega, Jože BORŠTNER iz Škofje vasi, Štefka SIMONIČ iz Šmarja pri Jelšah in Ana POLŠAK iz Loke pri Žusmu. it. 19. - 11. ma\ 199S