Mariborsiti Cena 1 Din Leto IV. (XI.), itev. 66 Maribor, petek 21. marca 1930 » JUTRA €€ Izhaja račun nedelje in praznikov ve a k dan ob 16. uri Refcrn pri poitiiem Ml «•». * Ljubljani *L 11.409 Vil}« m*M«no, prejanin v upravi ali po peM 10 Din, dostavlja« ni dom pa 12 Din Telefon: Uradn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta at. 13 Oglati po larifu Ogla«« aprajama tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 Umik ali taktika? Dogodki v Rusiji, zlasti p rogom verstev in pa uničevanje kmetskega stanu s strani sovjetskih mogotcev, nam dajejo povod, da se zopet enkrat bavimo z razmerami v Rusiji, tej veliki slovanski državi. Proti tlačenju svobode prepričanja in mišljenja v verskem pogledu, ki je nevredno boljševiških socijalnih revolucionarjev, dviga baš te dni celi civilizirani svet oster protest. Zdi se, da so sovjeti sami prišli v zadrego in moskovska »Izvjestija« od 12. tm. so objavila izjavo Centralnega komiteta vseruske komunistične partije, ki pomeni umik v dosedanji sovjetski politiki glede verstev. Ta izjava obsega prepoved, zadati cerkve »brez soglasja večine kmet skega prebivalstva vsake vasi« in brez Predhodnega odobrenja osrednjega izvršnega odbora. V Rusiji pa nismo videli samo neza-slišnih progonov cerkvi in verstev, am-Pak tudi široko zasnovano ofenzivo proti ostankom individualne lastnine na deželi in med malim meščanstvom: vrši se velika borba med načelom zasebne lastnine, ki je zgodovinska podlaga za razvoj materijalne in duhovne kulture človeštva, in med načelom kolektivizacije. — Namesto gospodarstva, v katerem je kmet lastnik zemlje, živine in hiše, sku-sajo uvajati boljševiki skupna gospodar-^ ’j'y,*cat®rih je zajednica lastnik proizvodni* sredstev in proizvodov, kmet pa Plačan delavec, tlačan, morda hujši i ^ boiarii iti drugimi plemenitaši. Toda tudi ruski kmet je — kakor kmet po cplem svetu — zrasel s svojo g?d0' Ulbi ,kakor zenico svojega očesa. V hipu, ko izgine kmetska lastnina, izgine tudi motiv, ki mu daje moč za delo, za borbo za obstanek, izgine njegov mteres na tem da mu 2emlja da čim večji dohodek. Megleni pojem zajednl« mu ne more nadomestil realne krenke On Postane delavec, kakor hitro prejema plačo brez ozira na kvantitet« kov. Naravna posledica je paSlnu it dukcije. Teoriji stoji naproti stvarno« Kaj je vodilo sovjetske mogotce da so vkljub vsem svarilom vendarle'končno prijeli za to skrajno sredstvo kolektivizacije ruske vasi? Enostavno: ruski kmet po svoji veliki večini in bil naklonjen boljševiškim idejam. Sovjeti na ru-*ki vasi, izvzemši ljudi brez lastnega i-n*etJa, niso mogli pridobiti tal. Ruska vas stala ob strani, apatično in celo nepri, J.ateljski razpoložena napram novotari-3am’ ki jih je skušal izvajati mestni in to-varniški proletarijat. Ruska vas je izvajala pasivno resistenco glede oddaje žita za prehrano prebivalstva. Neprestano so se vršile borbe med vasjo in mestnimi sovjeti, in ponekod je prišlo tudi do krvi, ker so mestni sovjeti vršili celo »kazenske« ekspedicije na vas. če je v mestih primanjkovalo hrane. Da napravijo konec tej latentni borbi vasi proti mestnemu boljševizmu, se je pričela akcija sovjetska vlade za kolektivizacijo vasi. Akcija se je spremenila v surovo borbo, vojne delavske brigade so s surovo silo prisilile kmete na takozvano »kol-hoz« Nova Macdonaldova zmaga PREMOGOVNI ZAKON POD STREHO. - POLOŽAJ DELAVSKE VLADE REŠILI ZOPET LIBERALCI. — RAZOČARANI KONSERVATIVCI. LONDON, 21. marca. Pozno snoči je spodnja zbornica z glasovi delavske stranke in liberalcev sprejela premogovni zakon, ki so ga konservatici tako pobijali. Položaj vlade so rešili zopet liberalci. Njihov voditelj, Lloyd George, je pred glasovanjem čisto jasno izjavil, da liberalna stranka nikakor noče otež-kočiti položaja angleškega kabineta na brodovni konferenci in bo zato glasovala za zakon. Nastop liberalcev za vlado je konservativne kroge silno vznemiril. Še v zadnjem trenutku so konservativci z vso gotovostjo računali, da bo delavska vla da padla. Konservativni strankarski aparat se je iz tega razloga že pričel pripravljati na bodoče volitve. Razvijal pa je pri tem v interesu angleške veleindustrije zlasti boj za visoko zaščitno carino, kar je zadela pri širokih slojih naroda na odločen odpor. Nastop ir.as za svobodno trgovino in proti protekci-joniztnu je bil tudi glavni vzrok, da so liberalci izpremenili svojo taktiko napram delavski vladi in glasovali za premogovni zakon. Kljub temu pa je položaj še vedno zelo zamotan. Delavska vlada v parlamentu nima večine, na meščansko koalicijo liberalcev in konservativcev pod sedanjimi razmerami pa ni niti misliti. Splošno prevladuje naziranje, da bo sedanja vlada lahko rešila še celo vrsto nujnih vprašanj in zaključila tudi bro-dovno konferenco, nakar bi bil parlament razpuščen in razpisane nove volitve. Tudi ni izključeno, da bo poprej izvedena še volilna reforma, ki bo jamčila za pravičnejšo razdelitev ljudskega zastopstva. Sobranje sprejelo sofijsko pogodbo SOFIJA, 21. marca. Na včerajšnji seji sobranja je bila jugoslovensko-bolgarskt pogodba sprejeta z veliko večino. Za pogodbo so glasovali so-cijalisti, demokrati in radikali, r>™ti pa agrarci, liberalci in Macedo«'’i. Pred glasovanjem je imel zunanji minister Burov triurni govor, v katerem je med drugim izvajal, da zbllžanje Jugoslavije in Bolgarske odgovarja in teresom obeh narodov. Zato je potrebno, da živi Bolgarska z Jugoslavijo v najboljšem prijateljstvu. Federacija obeh držav pa je nedosegljiva iluzija. Bolgarska in Jugoslavija morata ostati neodvisni druga od druge in se med sebojno podpirati. V političnem življenju Evrope je želja po miru danes odločilni faktor. Zato si bo Bolgarska z miroljubno politiko pridobila mnogoštevilne prijatelje v Evropi in s tem povečala varnost države. SOFIJA, 21. marca. Jugoslovanski poslanik Ljuba Nešič je izročil včeraj bolgarskemu zunanjemu ministru Burovu seznam onih oseb, ki so obdolžene sokrivde na bombnem atentatu v Pirotu. Burov je obljubil jugoslovanskemu poslaniku imenom 'vni« vlade strogo preiskavo in takojšnjo aretacijo dotičnih oseb. o čeir'- bo obveščena tudi jugoslovanska vlada. Pred aretacijo 6andhija BOMBAY, 21. marca. Indijska vlada še vedno ni izdala nobenih odredb proti Gandhiju in njegovemu revolucionarnemu rovarjenju. Vendar pa se pričakuje, da bo Gandhi. ki se bliža vasi Ras ob morski obali, vsak trenutek aretiran. Indijska vlada je zaplenila 3 filme, ki ponazorujejo nenavadni sprevod Gandhija in njegovih spremljevalcev po sol k morju. Diujaški napad na domači zabaui Tetin god s krvavim! posledicami. — Obtoženec obsojen na 14 mesecev težke ječe In Izgubo častnih pravic. Včeraj dopoldne se je vršila pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča, katerega so tvorili gg. sodniki Posega, Lešnik in Kolšek, kazenska razprava proti dne 22. januarja 1897. v Borovcih rojenemu in v Smolincih pri Sv. Andražu v Slov. gor. živečemu posestniku Janezu Zagoršku, katerega je dr- žavno pravdništvo po zastopniku g. dr. Hojniku tožilo zločina 7-oper življenje in telo. Glasom obtožnice se je vršila dne 24. novembra o priliki godu obtoženčeve tete Alojzije Zagorškove, na njenem domu v Smolincih domača zabava z godbo in plesom, h kateri so se zbrali razni sorodniki, sosedje in znanci. Med njimi je bil tudi 19-letni posestniški sin Ferdinand Kuri, ki je prišel k Zagorškovi v spremstvu Franca Satlerja in Antona Šijanca. Ze kmalu po prihodu je obdolženec Janez Zagoršek napadel mladega Kurija, češ, da ni plačal godcem določenega dinarja. Fant je izjavil, da denarja nima pri sebi in da je zanj plačal Anton Šila-nec, toda Zagorška to ni pomirilo, prijel je Kurija in ga rinil iz sobe v vežo ter na to zapodil iz hiše tudi Satlerja. Pri tem je nastalo splošno prerekanje in prerivanje in za Kurijem in Satlerjem je nekdo tudi dvakrat ustrelil. Med tem časom pa je Janez Zagoršek poiskal motiko in odšel za odhajajočima, katera je dohitel pred hišo, planil na Ferdinauda Kurija in ga udaril z ostro motiko tako silovito po glavi, da mu je počila lobanjska kost. Poškodba sama na sebi sicer ni bila smrtnonevarna, zapustila pa je Kuriju trajne posledice, ki se izražajo v stalnem glavobolu, vrtoglavosti, razdraženosti osrednjega živčevja in se je tudi bati, da jim bo sledila epilepsija. Po dejanju se je Zagoršek vrnil v hišo, zagnal preč motiko in dejal: »Za njo bom dobil 6 mesecev aresta.« Pri včerajšnji razpravi je obtoženec, ki je zelo krepke konstitucije, gladko tajil vsako krivdo in trdil, da je Kurija sicer res vrgel iz hiše, da pa mu ni znano, kdo ga je zunaj napadel. Skliceval se ie Pri tem tu^i na priče, svojo teto, ženo, brata in snaho, ki pa zaprisežene niso mogle dokazati, da bi sc ne bil v kritičnem trenutku odstranil iz hiše. Popolnoma pa so njegovo krivdo potrdile ostale priče, pred vsem Ferdinand Kuri sam, ki je slaboten fant in je že na videz izključeno, da bi bil koga izzival in mu grozil, kot je trdil Zagoršek. Po odvetnikovem zagovoru, se je senat umaknil k posvetovanju in je po vrnitvi razglasil sledečo kazen: Janez Zagoršek je kriv osumljenega dejanja in se zaradi tega obsodi na 14 mesecev težke ječe (robije), na izgubo častnih pravic za dobo treh let ter na povračilo taks in stroškov ter odškodnin Ferdinandu Kuril« v skupnem iznosu 314(1 Din. Obsojeni kazni ni hotel sprejeti in je izjavil, da se bo pritožil. (kolektivno gospodarstvo), kmetje so se morali odreči hiši, zemlji in živini. Danes sovjetski mogotci sami vidjo, da so šli predaleč. Obupani kmetje so začeli vse prodajati, so zaklali svojo živino in so se priglasili v »kol-hoz«, ki mora skrbeti za njihovo prehrano. Gospodarstvo v kolektivnih gospodarstvih je začelo ogrožati — vkljub vsem optimističnim poročilom sovjetskih statistikov — skupno vrednost produkcije, hujše nego kadarkoli poprej grozi nevarnost lakote, treba skrbeti za nove tisoče in tisoče, ki so ostali bre& hiše in hrane. Kmetje beže v kraje, kjer teror ni tako hud, ali pa — izven Rusije, Beg kmetov iz države je postal tesan problem ne le za Rusijo, ampak celo za sosedne države. Boijševiška vlada skuša preprečevati beg, vendar ga ne more u-staviti. Najprej so zbežali nemški kolonisti, nato Turki iz južne Rusije, sedaj beže še Rusi v Letonsko, Poljsko in Ru-munijo. Emigracija ruskih kmetov je vse kakor simptomatična za poskus agrarne kolektivizacije. Zato je Staljin sam začutil potrebo, da zaustavi boljševiško akcijo proti zasebni lastnini na ruski vasi. V govoru, ki ga je imel na visokošolce, nato pa še v posebnem članku v moskovski »Pravdi«, je nedavno nastopi! proti »gorečnosti« svojih pristašev. Osmešil je to gorečnost in zaukazal, da se naj ko-lektivizirajo samo ona kmečka posestva, kjer kmetje sami na to pristanejo prostovoljno. A tudi ti »dobrovoljci« naj bi v »kolhozu« obdržali gotovo število ži-viae, kravo in hišo. V inozemstvu so Staljinov nastop smatrali za. umik, za preokret v mišljenju boljševiškega mogotca. Vendar pa poznavalci razmer sodijo, da je to samo taktična poteza, ki so jo diktirale potrebe. Stalin je po !)jiho-vem mnenju izdal svoj ukaz. samo :ato, da bi se kmetje umirili, da ne bi opustili setve, ker je od letošnje žetve odvisen uspeh celega Staljinovega gospodarskega načrta. Mnogi so celo mišljenja, da je od letošnje žetve odvisen tudi obstoj današ- njega ruskega režima. Zakaj v slučaju lakote bogve, kaj bi postalo iz obubožanih ruskih kmetov. To nevarnost je spoznal Staljin, zato je zatrobil na umik, da vzdrži svoje pozicije. Nedvomno pa ie, da boljševiški sistem preživlja eno najtežjih kriz svojega življenja. Saj je značilno, da moskovska »Pravda« sama neusmiljeno obračunava s »trmoglavimi tepci«, ki »radi praznih številk in papirnatih zmag* izzivajo na kmetih versko ogorčenje in ki so »uničili vse načrte za kolektivizacijo«. Ista »Pravda« zahteva,’ naj se kulakom takoj povrne vsa zaplenjena živina, orodje in hiše. Bodoči tedni in meseci bodo pokazali, ali pomeni vse to res tudi dejanski umik in priznanje zloma kolektivizacije in tlačenja verske svobode, ali pa ie to samo trenutni taktični umik, kakoršnih zaznamujemo v zgodovini boljševizmn že vec, da se trenutno potolažijo ruske krnets ce mase, in ali ne pripravljajo sovjeti za pozneje novih eksperimentov. Ob desetletnici razmejitve na Kozjaku OKUPACIJA: OBČINE. - AVSTRIJSKI protesti. - KOMUNALNE tež-KOCE. - NEMŠKA APROVIZACUA. - PROTIUKREPI. - LJUDSKA NE- ZADOVOLJNOST. UL Občina je bila Se pol leta po prevratu podrejena avstrijskemu okrajnem glavarstvu v Lipnici. Tam so jo smatrali vedno kot »deutschgesinnt« ali 'deutsch freundlich«. Kot takratna avstrijska obmejna občina je uživala poseben privilegij v vsakem oziru. Sistirano je bilo ob-dačenje, posebno važnost so pa polagali na občinsko aprovizacijo, ki je še prva leta po vojni bila težaven problem, posebno v Avstriji. Po nizkih cenah je o-krajno glavarstvo pošiljalo v obmejni pas moko, koruzo in slanino. Razumljivo, da je taka naklonjenost izdatno učvr- • stila nemško orijentacijo slovenske občine in prav nihče ni mislil na priključitev k Jugoslaviji. Zato je jugoslovanska okupacija meseca junija 1919 prišla docela nepričakovano in ne brez odpora. Avstrija je o-stro protestirala proti priklopljenju občine, ki spada k nemškemu lipniškemu okraju in graški škofiji. K sreči je jugo-slovenska posadka vztrajala in se za , proteste še zmenila ni. Ta odločnost takratnega mariborskega obmejnega poveljstva je v dobi, ko je razmejitev bila še negotova, zapečatila usodo vasi, ki je po večini itak gravitirala v Jugoslavijo. Na žalost domače ljudstvo — nahujskano iz Avstrije — ni hotelo uvideti, da narodni in državni interesi narekujejo priklopitev vsega slovenskega, ozemlja kraljevini Jugoslaviji. Med 1500 občani se ni našel takrat niti eden narodno zavedni človek, ki bi odobraval osvoboje-nje! Tu se pač jasno vidi, da je predpre-vratno narodnoobrambno delo v tem delu obmejnega Kozjaka bilo nezadostno. Po okupaciji so to veliko občino priklopili k marenberškemu okraju in k o-krajnemu glavarstvu v S. Težkoče so se pokazale že pri nominiranju gerentstva in so bili izbrani možakarji, ki so bili vsaj navidez indiferentni. Kot zaupnik oblasti je bil član sosveta tudi — učitelj, ki bi naj tudi kot občinski tajnik pazil na — pravo pot. V Vse bi se bilo naglo in dobro razvijalo, če bi zaledje bilo takrat bolj pozorno in bi nudilo več podpore. Pogodba1 v St. Germainu je 20. sept. 1919 sicer definitivno določila mejo na -Štajerskem, vendar Nemci na Kozjaku Mariborski in dneoni drobiš razvodnice med Dravo in Muro niso hoteli priznati in so očividnoi špekulirali na revizijo meje vsaj ob — Dravi. Zato so leta 1920 pričeli z veliko propagando, posebno pa v Upniškem okraju, kjer leže šovinistično usmerjena in ponemčena gnezda Lučane, Arvež in Ivnik (Kibis-wald). Demarkacijska črta (»meja« še ni bila fiksirana), čeprav dobro zastražena, ni mogla preprečiti nemških nakan. Na vsak način so si hoteli pridobiti našo občino in to na način, ki je za priprosto ljudstvo najbolj zapeljiv. Aprovizacija okrajnega glavarstva v Lipnici se je postavila na stališče, da spadajo tudi njene »okupirane občine« v njen delokrog in zato jih hoče zalagati z nemškim živežem. Tako je nakazala Arvežu, ki leži eno uro onstran demarkacijske črte, za jugoslovensko občino 1 vagon bele moke po 7 kron, 1000 kg sladkorja po 16 kron in večje množine soli po 4 krone. Pravzaprav je bilo smešno, da hoče sestradana Avstrija podpirati našo bogato državo, vendar si ljudstvo ni belilo glave z vprašanjem, kako je mogoče vse te dragocene predmete prodajati v Avstriji tri- do štirikrat ceneje kakor pri nas, kjer je bila prodaja »vsled bližine meje« omejena. Te nemške vabe pol leta po St. Ger-mainski pogodbi niso ostale brez uspeha. Ljudje so skrivaj hodili po »nemško moko« in nestrpno čakali na nemško odrešenje. Istočasno so podpisovali tudi pole, ne da bi vedeli zakaj. Še le na opozorilo in pritisk je naše o-krajno glavarstvo 2 meseca pozneje poizkusilo izjaloviti vse nemške načrte. — Osebni obisk okr. glavarja, polnoštevilno zbran gerentski sosvet in sosvetova slovesna izjava, da ne reflektira na avstrijske dobrote, ker se dobro počuti v naši državi, je vplivala nekoliko pomirjevalno. Osnovala se je krajevna aprovizacija, ki jo je okr. glavarstvo zalagalo z moko, koruzo in sladkorjem po znižanih cenah, ki pa so žal bile še vedno mnogo višje, kot cene v Avstriji. Strožje zastražena obmejna črta je sicer preprečila nadaljnje nakupovanje v Avstriji, a nezavedno ljudstvo je v tej zabrani uvidelo nasprotstvo »srbskih orožnikov, fi-nancarjev in — učiteljev«. (Nadaljev. sledi.) Olepševalno društvo za fDaribor, ki pod vodstvom podžupana g. dr. Li-polda razvija živahno delovanje, je sinoči na občnem zboru v Narodnem domu polagalo račune o svojem delovanji! v lanskem letu in izdelalo program za tekoče leto. Iz tajniškega poročila je raz vidno, da je štelo društvo lani 902 člana in je svoje delo na široko razpredlo nele z izvrševanjem del za olepšavo mesta in njegovih vrtnih nasadov, ampak tudi v smeri vzgajanja najprimernejših rastlin za nove nasade. Od mestne občine je prevzelo zemljišče pri vodovodu, ga o-gradilo in uredilo kot društveni rastlinjak. Na zemljišču si vzgaja drevesa, ki pridejo v poštev za drevoredne nasade po ulicah, vzgaja pa tudi drugo drevje, ki bo prišlo v poštev za prodajo. V tekočem letu bo zgradilo nov cvetličnjak, ki bo služil obenem tudi za prezimovanje zimskih rastlin. Stroški so proraču-nani na 40.000 Din. Društvo bo letos pre vzelo tudi paviljon pri treh ribnikih in ga tako uredilo, da bo ta lepa stavba služila športnim namenom, katerim je namenjena. — Blagajniško poročilo je pokazalo, da je društvo materijalno iako fundirano, da bo kos velikim nalogam, ki ga čakajo v tekočem letu. — Pri slučajnostih se je razvila obširna debata o otvoritvi kopališča na Felberjevem otoku. Sklenjeno je bilo, da bo Olepševalno društvo skupno z mariborskimi društvi, ki gojijo telesni šport, priredilo ob priliki otvoritve kopališča veliko slavnost, združeno z najrazličnejšimi športnimi tekmami. Slavnostna otvoritev bo ob binkoštih in se bodo vršile slavnosti 2 dni, dne 8. in 9. junija. Za lepak, s katerim se bo vabilo na slavnost, bo .''izpisalo društvo natečaj. — Tajnik gosp. Kolar in blagajnik g. svetnik Knop sta dobila absolutorij s pohvalo in zahvalo. mariborsko gledališče REPERTOAR. Petek, 21. marca. Zaprto. Sobota, 22. marca ob 20. uri »Takrat v starih časih«. Ljudska predstava. Globoko znižane cene. Kuponi. Nedelja, 23. marca ob 15. uri »Naš gospod župnik«. Kuponi. — Ob 20. uri »Orlov«. Kuponi. Gostovanje ge Marte Repovš-Radmanovič. Pondeljek, 24. marca. Zaprto. Torek, 25. marca ob 15. uri »Lepa pustolovščina«. Znižane cene. Kuponi. Zadnjič. — Ob 20. uri »Netopir«. Kuponi. Gostovanje gdč. Šušterjeve. »Takrat v starih časih« kot ljudska predstava. Priljubljena Stolzova opereta, »Takrat v starih časih«, ki ugaja zlasti radi svoje melodijozne muzike in zelo veselega dejanja, se vprizori v soboto, 22. t. m. kot ljudska predstava pri globoko znižanih cenah. Nedelja hi Marijin praznik v marib. gledališču. V nedeljo, 23. t. m. se vprizori ob 15. uri satirična francoska veseloigra »Naš gospod župnik« pri kuponih, • ob 20. uri pa Granichstaedtenova opereta« »Orlov«, ki v njej gostuje kot Kitty ga. Marta Repovš-Radmanovlčeva, članica zagrebškega gledališča. — Na Marijin prznik 25. t. m. se vprizori ob 15. uri n« željo mnogih zunanjih gledaliških pos ''V »kov še enkrat izvrstna francoska komedija »Lepa pustolovščina« pri znižanih cenah. — Zvečer gostuje bivša članica marib. gledališča gdč. Tončka Šuštarjeva kot sobarica Adela v klasični Straussovi opereti »Netopir«. Enotno merilo. Za presojo kvalitete posameznih umetnikov in zborov je važna sodba velikih evropskih listov. Zato navajamo v naslednjem par odlomkov: »Berliner Zel-tung« piše: Ako ne bi ničesar omenili, od izrednih kvalitet »The Utica Jubilee Sin-gers«, moramo podčrtati njihovo kolo-salno muzikalnost, prav posebno ubran pianissimo in njihov ritem, ki je nekaj izrednega. Berlin je doživel čisto svojevrsten in zelo uspel koncert in umetniki so bili burno aklamirani in morali vedno ponavljati in dodajati. »Pariš Herald« pravi: »Skoro ni verjetno, da zamore teh par — sicer odličnih — glasov proizvajati tako polne in krasne akorde. — »Kentucky Babe« (se izvaja^ tudi v Mariboru) je prekrasen brenčeč zbor, v katerem so črnci pokazali vso svojo mojstrovino.« »Freie Presse« piše: »Način njihovega prednašanja je svež in naraven, kot je naraven njihov talent za glasbo. Ustvarili so silen učinek na občinstvo in bili gromovito aplavdirani. V ritmu so dovršeni umetniki in njihova intonacija je perfektna.« Ljudska univerza v Mariboru. Drevi ob 8. uri, prebava gospa Alma Karlin iz Celja o veri in prav eri vzhodne Azije. Skioptične slike! Pisateljica je prepotovala z največjo požrtvovalnostjo tekom mnogih let skoraj ves svet. Posebno globoka poznavalka je azijskih narodov, v katerih dušo se je posebno poglobila. — V pondeljek: Alma Karlin o umetnosti vzhodne Azije. Skioptične slike. Predprodaja vstopnic je v polnem teku. — Občinski svet mariborski bo imel 27. t. m. ob 18. uri svojo II. redno sejo. Na dnevnem redu je poročilo župana o proračunu ter sklepanju o povišanju trošarine na vino in pivo, predlogi in vprašanja, poročila odsekov in disciplinske zadeve. — Maribor za rodbine ponesrečencev iz »Dakse«. Ni mogoče, da bi Maribor nekoliko ne sodeloval pri nabiranju prispevkov za ponesrečence oz. rodbine posadke potop Ijenega dubrovniškega broda »Dakse«. Naše trgovsko ladjevje je merilo našega gospodarskega in narodnega napredka i.i usoda ponesrečencev naših ladij nam ne sme biti tuja. Prispevke sprejema odvetniška pisarna dr. V. Kukovca na Aleks, cesti 19. — Nastop kadrovskega roka rekrutov. Vojni obvezniki, ki imajo v tekočem letu odslužiti kadrovski rok in pripadajo mariborskemu vojnemu okrugu, se morajo brezpogojno javiti v komandi mariborskega vojnega okruga dne 10. aprila, ne oziraje se na to, ali so poziv sprejeli ali ne. Izvzeti so obvezniki, rekruto-vani za mornarico, vazduhoplovstvo m neboroi, katerim bodo pozivi pravočasno dostavljeni. Prvi roditeljski sestanek. Na dekliški meščanski soli v Cankarjevi ulici sc ie vršil dne 14. t- in. prvi roditeljski sestanek. udeležba staršev je pokazala, da dobi o poirni-jo namen roditeljskih sestankov, zbli žati dom in solo. utrditi medsebojno zaupanje in poglobiti ljubezen do otro ka. Večkratni sestanki bodo utrdili vezi med šolo in domom, starši m bodo spoznali, da so stopili pri takih sestankih v prijateljski kros:, kjer izražajo lahko nemoteno svoja nazira-nja. vprašanja, nasvete in doinn«w». Starši, naj vas pri takih sestankih ničesar ne ovira, izražati odkritosrčno svoje misli! V prihodnje se bo poskrbelo. da bodo otvorjena velika vrata. Sklicani bodo tudi posebni^ roditeljski sestanki za one starše, ki ne obvladajo slovenskega jezika, kajti z vsemi se hočemo enako pogovorit’ Na svidenje, starši, meseca maja pr nrihodniem roditeljskem sestanku! — U^teljski zbor 11. dekliške meščanske šole. Smrtna kosa. V sanatoriju Petrovo Selo je na J&-žefovo zjutraj umrla služkinja Marija Cesarko, stara 29 let, v splošni bolnici pa istega dne zvečer Terezija Žunko, žena posestnika v Radvanju, stara 59 let. — Danes zjutraj je umrl v splošni bolnici 591etni kovač Ivan Heric iz Maribora. Blag jim spomin! Razstava mestne plinarne. Mestna plinarna opozarja, da priredi skupno z družbo Prometheus še jutri pop. ob 3. zadnje veliko predavanje. Opozarja obenem gospodinje na razstavo. — Prvi splavarji. Po dolgem prestanku je Drava končno tako narastla, da je mogoče spravljanje splavov po Dravi. Davi so se pojavili prvi splavarji, pri katerih se je pač opazilo, da so komaj čakali večje vode. Pohvalno je treba omeniti, da opremljajo naši podravski splavarji svoje -barke« — z jugoslovanskimi trobojnicami. — Prve lastavice... Te ljubke znanke in prijateljice slovenskih domov že prihajajo... To so prvi izvidniki, ki pripravljajo pot legijam zaostalih... Lani so v marsikteri liiSi zaznamovali lastavice, predno so zletele na jug, s svileno nitjo na nožicah — radovedni, če se vrnejo v svoja stara gnezda. V kolikor se niso zaletele v nastav-jene laške mreže, se bodo kajpak vrnile in bodo zopet ljubke znanilke domače sreče; kajti v narodni duši je globoko u-sidrana vera, da je nesrečna ona hiša, qer se lastavice ne v gnezdijo. Dobrodošle, prijateljice slovenskih domov! —- Mariborski pokopališču! vampir pred — sodiščem. ; Davi se je vršila proti slikarskemu pomočniku Josipu Kristlu, ki je pred meseci na starem mestnem pokopališču napadel neko gospo, tajna razprava. Senat, kateremu je predsedoval vss. Guzelj, je obsodil Josipa Kristla — na 15 mesecev robije. — Stalna potujoča higijenska razstava za mariborsko okrožje. Higijenski zavod v Ljubljani je uredi! za mariborsko okrožje, t. j. za območje Zdravstvenih domov v Mariboru in Ce-ju, posebno potujočo higijensko razstavo, ki jo ima v oskrbi Zdravstveni dom v Mariboru. Že letos bo romala ta razstava od kraja v kraj in se bodo že v najbližjem času vršile higijenske razstave v Murskem Središču v Medjimurju, v dveh krajih Prekmurja, v Majšperku pri Ptuju itd. Povsod bodo obenem tudi predavanja .in se bodo predvajali zdravstveni filmi. Prva razstava bo v Murskem Središču od 23. do 30. tm. — Zadruga tesarjev za mariborsko okrožje je imela na Jožefovo :;vojo letošnjo skup ščino v Mariborskem dvoru. Skupščina je bila razmeroma slabo obiskana, večino so imeli člani iz ljutomerskega okraja in Prekmurja. Ti so mesto dozdajne-ga predsednika g. Fr. Špesa st. izvodili predsednikom g. Leopolda Pečarja iz Ljutomera, podpredsednikom g. Vekoslava Bratino iz Hrastja-Mote in tudi dve tretjini ostalega odbora ste jz ta-moŠnjega okoliša. Tudi je bilo sklenjeno, da se prenese sedež zadruge iz Maribora v Ljutomer. Kakor čujcino, se bo manjšina proti temu sklepu, ki ga smatra, da je protipravilen, pritožba ha pristojno oblast. — Oddih na policiji. Tudi policijska kronika včerajšnjega popoldneva in nocojšnje noči je zelo skromna: nobene aretacije, pet prijav radi malenkostnih prestopkov. Svinjski sejem. Na zadnji svinjski sejem v Mariboru je bilo pripeljanih 184 svinj in 1 koza, prodanih pa je bilo 129 svinj. Cene: 7—9 tednov stari prašiči 175—250, 3—4 mesece 350—450, 5—7 mesecev 480—550. 8_10 mesecev 650—950, 1 leto 1.000— 17700, 1 kg žive teže 10—13, 1 kg mrtve teže 16—17 Din. Restavracija Emeršič, Aleksandrova cesta 18. Jutri, soboto večerni koncert. V nedeljo predpoldanski in večerni koncert. «- 860 Bol med postom in pustom ANGELJČEK, PIJANČEK IN HUDIČ. Post in pust, pust in post, to sta dva soseda, ki se težko mrzita in si posegata v razmršene lase. Poskočni pust, poln radostnega razpoloženja, neugnani na-gajivec, hoče vse zagibati v vrtinec vedrega uživanja, kličoč nam: »Saj naše življenje je kratek le dan!« Marsikateremu spodrsne čez mero, celo daleč preko meje, da ga tolsti »pustni maček« mračno objema daleč v postni čas in večkrat še preko njega. Posebno strahotno pa je ponekod upostošenje, ki ga povzroča v predpustu »žepna jetika«, da ga post le z največjo težavo deloma zabriše. Pa kaj češ! Ce si ob pustu pre-soliden, pa ti pravijo, da si filister, življenje je res križ, kritiki ne uideš, si tak ali tak. Post pa, neizprosno resni obraz, kile k pokori za v pustu storjene »grehe«. kliče in miče k spreobrnjenju, k po-boljšanju, brez kojega ni vizuma v srečna večnost. In res se jih v postnem času mnogo zdravo vzravna, le pri pijančku je to redka izjema, tukaj se polno uveljavi ljudska prislovica: »Pijanček se spreobrne, ko se v jamo zvrne«. Da je tako res, naj potrdi tudi naslednja dogodbica, ki se je dogodila nekje ob štajerskih goricah ob času, ko je strupena šmarnica najbolj svoje opasne mreže razpredla. Torej! Tisti čas je živel še mlad, pa dobro-voljen kmetič. Ni imel križev ne s sosedi in s »hišnim zakonom« oziroma ženo. Bila pa je to tudi dobra gospodinja, znala je kramljati s svojim domom v dihu blagosti in blaženega miru. — Najjasnejša zarja ob domu je mati, — ki v dihu blagosti zna v domu kramljati. — Ni bila ena izmed tistih, o katerih se reče, da hočejo vedno zadnjo črko izgovarjati pri hišni abecedi. Mož se je veselil Svojega doma, krog njega so skakljali malčki v »blaženih letih nedolžnih otrok«. Ob nedeljah pa si je hodil hladit glavico, srce v domačo farno cerkvico. Bil je tu res kmečki »Sreče dom«. Pa udari strela-šmarnica. Kmetič si Je obsadil brežiček tik svoje zdrave gorice s šmarnico, češ, za domačo rabo }e bo, pa se lahko ves drugi vinski pridelek spravi v denarni prihranek. Šmarnica je hitro in obilo rodila. Kmetič je Pridno srkal opasni sok — saj je le za domačo rabo. in proti svoji prejšnji trezni navadi je prihajal vedno bolj pogosto »natrkan« in nekako podivjan iz gorice. Tudi v bližnjo gostilno je začel zahajati in v pozno noč ostajati. Žena v žalosti opazuje, obupava, gre po medtedenski sv. maši k g■ župniku, mu vse potoži in pove in ga prosi odpo-nioci. Q. župnik, blaga duša, tolaži in svetuje- idi^e ^ stek)arjU }n naročite kupico s sliko angeljčka na dnu. To podarite mozu za god, ki bo v par tednih in recite, naj jo vzame vedno seboj v gorico m gostilno in. pije iz nje. Ob pogledu na angeljčka ga bo sram in poboljšal se bo. Pa mi pridite povedati! Dobra hišna mamica je vse po župnikovem nasvetu ukrenila. Naročila ie kupico z angeljčkom na dnu in jo podarila mozu ob njegovem godu. Začuden jo moz vpraša, kako to, da mu kupi za god kupico ko pa vendar pravi, da preveč pije. »To je ravno« - mu Pojasni so. proga, — »ker imas preveč s kupicami opraviti in piieš iz raznih kupic se ko zgodi, da se še okužiš. Ako’pa imaš vedno svojo kupico, pa te nevarnosti ni Pa tudi je dobro, da imaš vedno podobo angelja varuha pri sebi. Oh, saj je življenje tako nevarno! Le vedno jo deni v žep, greš li v gorico ali v gostilno.« Ob toliki plemeniti brigi svoje blage Ženkice za njega je mož Tone globoko tanjen. Večkrat rad kupico ogleda, posebno še nje dno z miljeno podobo. Pa •'e ne pozabi seboj vzeti ne v gorico, ne v gostilno. Toda »nakljukan« še vedno Pnhaja domu. Da se prepriča, kako učinkuje angelj-ska posodica na moževo žejo, se napoti nekoč žena za njim v gorico, dasi se je težko odtrgala od domačih skrbi. Najr de ga v družbi Urbanovega meiaša-so-seda v živahnem razpoloženju, seve pri šmarnici. Tone ji koj ponudi požirek: Poskusi, kako diši kapljica od angeljčka! rp Srkne par kapljic, odloži, — hvala. to povem, da mi bolj diši. (Pritoči kupico na pohio in izpije do dna.) Angeljček je tako lep, da ga hočem čistega gledati, kapljice ga mračijo, zato izpijem vedno do dna. — Žena zopet v žalosti. Vse upanje na boljše je zabrisano. Molči, gleda trpo v dalje skozi vrata. Lahko noč! — moram iti, otroci me že gotovo kličejo. Pridi, predno bo tema! — Tone pa je privehal šele proti »duhovi uri« domov. Treza jo mahne koj drugo jutro zopet v cerkev in župniku. — Oh, gospod, vse zastonj, nič ni pomagalo, zdaj ga še bolj potegne kot prej! — Pove, kako se Tone hrusti z godovno kupico. — Župnik v zadregi: Veste kaj! Skrijte kupico z angeljčkom, pa kupite drugo z zlodejem da dnu. Pa recite, angeljčka uma več steklar, pa saj ga res nima. Mislim, da se bo vraga le zbal in ne bo več do dna izpival. — Žena uboga, gre m stori tako. Opazuje, vidi, a kaj vidi.J — Da vse nič ne pomaga. — Tone ne le, da se ne boji, ampak še pravi,^da »temu hudiču« niti kapljice ne privošči, pa še bolj redno do dna izpije. Križeva pot uboge matere gospodinje postaja hujša in hujša. Zopet v župnišče po tolažbo in navodilo. Jokaje: Gospod, vse nič ne pomaga, še hujše pije nego prej. G. župnik ogorčen nad takim pojavom nejevoljen zaključi: »Ako pa se ne boji angelja ne hudiča, pa ga le pustite, naj ga žajfa naprej, kazen mu je za petami in pride prej, kakor si znabiti on misli!« Nesrečna ženska ihti iz župnišča in si suši solze z robcem. Pred šolo ob vrtu stoji učitelj in motri učence, ki že prihajajo v šolo. Mimo teče cesta in ravno prihaja mati mučenica. Dobrohotni »Dobro jutro!« — tresoč glas. — »Bog daj! No mamica, kaj ste tako žalostni?« Učitelj je že dolgo let služboval v župniji in poznal je vse ljudi in njih križe in težave. »Kako bi ne bila, saj veste gospod, kako se pri nas godi! In ni in noče biti drugače!« — Ženica vse pove, kako se je skušalo slednje čase moža ozdraviti, pa zaman. Učitelj povzame sočutno: Veste kaj? Poskusite pa še drugače! Kakor vidim, je vaša solza in vaša beseda polna ljubezni do vašega doma. do otrok, do moža. To mora imeti zdravilno moč. Lepo dejanje., lepa beseda najde tudi lepo mesto, dviga k dobremu. Poznam Vašega moža in vem da je sicer res dobrega zrna, pa skušnjava alkohola ga je preveč objela. Tako-le ob pravi priliki, ko bosta čisto sama, pa mu govorite: »Ti dobro veš dragi Tone, da Te imam rada in se bojim za Te, da Te prezgodaj ne izgubim. Kaj naj počnem jaz zapuščena sirota z otro ci in posestvom, ako Tebe več ne bo! Že sedaj me je strah same ponoči, ko Te dolgo ni, otroci pa le še v spanju ldl čeio; kaj šele. če bi Te smrt iztrgala od nas! Glej in ljudje že govorijo in gospod župnik so sami rekli, da škoda za . Toneta, pa mu ni pomoči, ako gre tako naprej... Pij ga. sai l’ n.e oponašam, pa po pameti ga pii, da si sam ne izkoplješ prerano groba. Nesrečno šmarnico pa celo pusti.« — Tako mu govori te in pomagalo bo, posebno še, ko vas bodo solze podpirale v vaši ulogi!^ In res se je tako zgodilo. Skrbna kmetska mamica je že tekom par dni ta program izvršila do pičice. 1 one je bi baje mehko zadet do solz. Postal je zamišljen sam v sebe, v gorioo je zahaja le ob nujnem delu-sam, v gostilno celo ne več. Otroke je sam spravi ia! spat in kramljal z njim srečno uspavanko, ko je klical domači zvon k nočnemu počitku. Danes je kmetič Tone zdrav in čil točno se drži besed: »Po pameti ga pijmo, da pamet ne zgubimo!« Njegov dom Pa je zopet »Sreče dom« in zdravje, veselje in zadovoljnost so gostje v njem. "Pojdi in stori tudi ti tako, ako se je Pustni maček morebiti preveč zagrizel v te!« _ je zaklical Tone nekemu so drugu, ki še ni celo okreval. Povem še naj, da je dobri naš Tone razbil kupico »s tim hudim« na drobne kosce, z angeljčkom pa je prišla gospodinja zopet na dan in je danes kot nekaka svetinja pri hiši. Baje ostane hra njen v hišni kroniki še, ko že tega rodu pot do hišnega iniru in zadovoljnosti Z gromom in strelo pri možu malo opraviš, le še pokvariš. Treska in sikanja se mi moški ne bojimo, odkar smo premagali strah in grozo najbesnejše vojne. Zenska nežnost, nje vseblažilni dih v zarji blagosti pa nas varno vodi in pri- dobro je! — Tone: Res je dobro! Veš več ne bo in prav je tako. Naše gospo-Treza, odkar imam to kupJco, Ti odkri-1 dinje pa lahko iz tega zasledijo pravo klepa na dom. Žena pa, katera grmi, sika in pika, je grobokop zakonskega miru in sreče. Žena premaga trdnjavo z mehkimi rokami in s svitom srca, mož z granato in bombo... Popotnik iz Slov. goric. Dožiuljaj dueh čuojnifcou V Budimpešti se je vršila nedavno izredno zanimiva razprava, ki je temeljila na nenavadni sličnosti dveh moških. Veleposestnik Gregor, ki ima v Budimpešti vilo, v kateri je tudi stanoval, je odpotoval nekega dne na svoje posestvo na deželi. Bilo je to rano zjutraj, a »gospodar« se je na veliko začudenje svojih nameščencev vrnil že čez nekaj ur ter izjavil, da se je premisli! in da bo raje o-stal še nekaj časa v mestu. Štirinajst dni kasneje pa se je pojavil še en Gregor in sicer ravno v trenutku, io je hotel njegov dvojnik stopiti v avto. 'Jovodošli mu je to zabranil, ga ozmerjal s sleparjem in pozval stražnika, da tega človeka aretira. Med obema je prišlo končno do silno ostrega prerekanja in celo do dejanskega spopada. Domači lišnik je bil v silni nepriliki, kaj naj napravi. Končno mu je šinila rešilna misel. Sklical je vse uslužbence, da oni odločijo, kdo je pravi in kdo napačen njihov gospodar. Toda sličnost je bila tako o-gromna, da tudi oni niso mogli tega u-gotoviti. Končno pa se je stvar le razjasnila. Sepravi gospodar se je namreč razkrinkal sam. Priznal je, da je bil v velikih stiskali, iz katerih dolgo ni vedel izhoda. Njegovi prijatelji so ga opozorili na nenavadno njegovo podobnost z veleposestnikom Gregorjem, kar je takoj izkoristil. Preštudiral je geste in navade svojega dvojnika in ko je končno še zvedel, da je ta odpotoval, se je kratkomalo vseiil v njegovo vilo, ne bi ga kdo spoznal kot sleparja. Vsako noč je prirejal zabave z ženskami, kuhar pa je kuhal samo najboljša jedila. Štirinajst dni je tako preživel v največjem razkošju — sedaj pa je zopet vse minilo. A sedaj pride še najbolj zanimivi del tega doživljaja. Med sodno razpravo je dobil obtoženec nepričakovano obvestilo, da je podedoval od nekega svojega sorodnika v Ameriki več stotisoč dolarjev. Ves vesel je takoj obljubil veleposestniku, da mu bo povrnil vso škodo, ki mu jo je napravil v 14 dneh. ter bogato nagradil tudi njegove uslužbence. Veleposestnik mu je nato vse odpustil in odstopil od tožbe. Obenem sta dvojnika od tedaj postala najboljša prijatelja. Šport K poškodbi igralca makM Bacha Pri nedeljski nogometni tekmi Železničar :Svoboda je bil, kakor smo že poročali, član »Svobode«, g. Maks Bach, težko poškodovan. Najbrže pod vtisom tragičnega dogodka je naš poročevalec napisal, da je zakrivila poškodbo igrale* Bacha surova igra »Železničarjev«, kar pa po naših naknadnih informacijah nikakor ne odgovarja dejstvu. Poškodba je nasprotno le posledica nesrečnega slu čaja. To je razvidno tudi iz sledečih izjav saveznega sodnika g. Lada Bizjaka ter športnikov, ki so bili očividci dogodka: »Podpisani, ki sem sodil prvenstveno tekmo SK Svoboda :SK Železničar dne 16. t. m. izjavljam, da je poškodbo igralca Maksa Bacha pripisati zgolj nesrečnemu slučaju. Lado Bizjak, priv. sav. sodnik.« »Podpisani, ki smo bili navzoči tik mesta, kjer se je dogodila poškodba igralca »Svobode«, Maksa Bacha, izjavljamo, da je poškodbo pripisati le nesrečnemu slučaju. Vesnaver Ljubo, Gujo Hreščak, Evg. Bergant, R. Senica (ISSK Maribor), Kurt Lorber, Martin Safran, Karol Janič, (SK Železničar) in F. Kemeny (SK Mura).« Predsedstvo SK Železničarja nas prosi končno še za objavo sledeče ugotovitve : »Kot jasen dokaz, da gre !e za nesrečen slučaj, služi tudi to, da je sodnik ob tej priliki metal žogo v zrak ter ui prisodil nikakega kazenskega strela niti ni oix*minjal igralca. S tem je zadeva za nas končana ter opozarjamo, da bomo proti vsakomur, ki bi hote ali nehote razširjal neresnične in tendencijozne vesti, postopali sodnim potom. Za SK Železničarja: Inž. Bogomir Wolf, t. č. predsednik, Josip Fischer, t. č. tajnik.« O doutipnih zdravnikih iJaz ne potrebujem nobenega zdrav nika«, je rekel nekdo zdravn. Herzu. »Imam namreč medicinsko knjigo, v kateri je vse in kadar zbolim, potem se zdravim kar po tej knjigi.« »Tako, tako,« je menil dr. Herz, »toda pazite dobro, da lepega dne ne umrete za kako tiskovno pogreško. * * Botanik Henrik link je bil do leta 1851 visokošolski profesor v Berlinu in je nadziral zlasti izpite lekarnar-skega naraščaja. Nekoč je vprašal nekega kandidata: »Povejte mi kaj o divjem mrjascu.« Kandidat je pričel jecljati: »Mrja- sec. divji tnrjasec... to je zelo nevarna žival.« »Dobro,« ie menil Link, »to je že res, toda kdor to žival zmerno vživa. mu nič ne škoduje.« t * * Peter Frank, pod Jožefom II. ravnatelj splošne bolnice na Dunaju, pozneje telesni zdravnik ruskega carja Aleksandra I., je bil 1. 1821 na smrtni postelji. Osem zdravnikov je stalo ob njegovi postelji in so se posvetovali. Naenkrat se je Frank nasmehljal m rekel: »Zdim se. kakor oni francoski grenadir, ki sem ga dobil po bitki pri Wagramu v 8 kroglami v telesu! — »Neverjetno,« je rekel francoski gre nadir, »8 krogel je torej bilo treba, da spravijo starega vojaka na drug' svet!« fpominlaite te CMD Sodniška sekcija, službeno. Nedeljske tekme sodijo sledeči gosp.: Rapid:Svoboda g. Fischer, ISSK Maribor rez.=SK Železničar rez. g. Vesnaver, ISSK Maribor: SK Železničar g. dr. Planinšek. Načelnik. Cross-contry za prvenstvo mesta Maribora. V nedeljo dne 23. marca ob 11. dopoldne se bo vrši! cross-contry tek za prvenstvo mesta Maribora na progi 7 km< Start in cilj je na igrišču SK Železničarja. Nastopili bodo naši najboljši tekači, med njimi tudi favorit Podprečau. ki je lansko leto dosegel prav lepe uspehe. —• Ker sta tudi »Maribor« in »Rapid« prijavila svoje lahkoatlete, je računati z interesantnim potekom prireditve. Začetek prvenstvenega tekmovanja h*« žene v Dravski banovini. V nedeljo 23. marca se odigra prvo kolo prvenstvenih tekem hazene in sicer ISSK Maribor :SK Sava v Sevnici, Ate-na:I!irija in Concordija:Celje v Zagrebu. ISSK Maribor, hazena odsek. Postava družine za tekmo proti SK Savi je razvidna na deski v garderobi. Odhod iz Maribora v nedeljo ob 5. zjutraj, povratek ob 16.30. Načelnik. 600.000 frankou za slona Slon >Mary«, ki tehta vkljub svoji mladosti 2500 kg, je last gospoda Rossija v Parizu. >Mary« — ženska — je prepotovala že ves svet z raznimi varije-teji starega in novega sveta, vedno dobre volje. Nedavno pa je na vožnji med La Garenne in Aulmayem trčil vlak, v katerem se je vozila Mary, z drugim vlakom. Pri tem je »Mary« treščila z glavo ob krov vagona s tako silo, da ga j® prebila in pri tem dobila pretres mozga* nov. Od takrat je vsa spremenjena, ne reagira na nič več, ni sposiobna stope in stoji žalostno v hlev-u. Rossi toži železniško družbo za odškod-uino v iznosu 600.000 frankov. Mimm VBCfiffRTtr Ufiffš Mkhel Ztvaco £ukeedla !Botgia bi cene pijače, po katero je bil prišel. In potrpežljivo je počakal, dokler ni starki odleglo. Rosa je premišljala: »Ako ubijem Rodriga, je Rosita morda izgubljena ... Ona je v rokah Cezarja in Lukrecije... To je gotovo. Lukrecija ima satansko dušo. Zakaj sem ji prizanesla? ... Ona vč, da je Rodrigo tu... Uganila bo vse, »Maga,« je povzel, »ali se spominjaš obljube, ki si ako vidi, da ga ni nazaj... Da, če umorim Rodriga, bo ml io dala v Rimu? Ti si dejala, da mi zvariš pijačo, ki umorjena tudi Rosita...« bo storila, da me vzljubi ženska, ki jo bo pila... Zahte- Te misli so se podile v njeni glavi kakor bliski, kri- vala si mesec dni odloga... Toda nemara se ti je žežajoči se med seboj na hudournem nebu. Strašna dvoj-posrečilo?« ba jo je mučila in tiščala možgane z neusmiljenim pri- »Pijača je že gotova!« je odgovorila starka mehan tiskom svojih klešč, ski, samo da bi nekaj rekla in si pridobila časa za pre- če bi pustila papeža živega odtod? Toda s tem ne mislek. bi samo za vse večne čase odbila prilike, da se osveti, In to, kar je premišljala, je bilo strašno. Sklenila in na katero je prežala toliko let, nego bi tudi izročila Ro-zasnovala je bila smrt Rodriga Borgia, svojega ljubimca, sito nečloveškemu Rodrigu. Če bi ga ubila, pa bi skoraj očeta svojih otrok, njega, ki je bil pahnil njeno dušo v še gotoveje obenem z njim umorila siroto Rosito, saj je muke tisočerne smrti.. Kakor hitro bi stopil Borgia bila prepričana, da se Cezar in Lukrecija nahajata v pa-proti vhodu votline, je hotela planiti nadenj ter ga s sun- peževi palači... kom v prsi strmoglaviti v prepad, ki nikdar ni vračal Nenadoma pa se je zasvetil na njenem izmučenem svojih žrtev... obrazu smehljaj. Sedla je, otrla si mrtvaškobledo čelo, Da. Hotela se je vzravnati pred njim, plameneča ki se je curkoma oblivalo z znojem, ter dejala z nena-kakor duh strašnega maščevanja, kakor arhangel smr-vadno mirnim glasom: ti; z glasom mrtvaškega zvona mu je hotela zaklicati »Torej je deklica v Tivoli?... Dobro, dobro... svoje ime — ime Rose Vanozzo, pred katerim bo Rodri- izvrstno... to je kakor nalašč...« go preplašen povesil delo. »Prav govoriš, Maga. Tem bolj, čim je ob svojem To je premišljevala Rosa. Da bi pridobila časa in povratku ne bi bil več našel, ako bi jo bil pustil v Ri-našla tiste mogočne besede, ki jih je iskala v svoji du- mu.. .* ši, je odgovorila papeževemu veselemu vzkliku: »Ah, ah! Vidite!« »Pijača je gotova... Toda, ali se vrnete v Rim?« »2e tako je malo manjkalo, da se mi ni izmuzni- »V Rim? Počemu?« je vprašal papež začuden. ja... Toda nič ne dč... Ti torej praviš, da je pri-»Ali mi niste rekli, da je pijača namenjena mladi pravljena... tista pijača, ki si mi jo obljubila, Maga?« deklici, ki ste jo videli in ki je slikar naslikal njen obraz ... tisti Fomarini...« »Da... Ampak, je dejal papež mimo, »ni mi je treba iskati v Rimu. Fornarina je tu.« »Pripravljena je, gospodar...« »Daj mi jo torej!...« je dejal Borgia željno. Maga je pobrskala po nekaki torbici, ki je visela na nienem pasu. Roke so ji drhtele. Čudno je pogle- Naj si bralec predstavlja osuplost, poraženost, gro- <}aja ma|0 stekleničico, ki jo je bila izvlekla. »Tukaj je!« Borgia je vzkliknil od veselja, ko je prijel za njo. »Kako treba ravnati?« »Mešati z vodo ali vinom.« »Vse?« »Ne. Tri kapljice. Štiri umore.« »Tri. Dobro.« »Tri, pravim.« »Pa učinki« »To boste videli!...« Ta vprašanja in'tl odgovori so si sledili naglo in zo in strah — vse to vtelešeno v enem samem burnem drhtljaju človeka, ki je blisk udaril tik pred njim. Ta drhtljaj, to čuvstvo je izpreletelo Mago. Toda tolika je bila njena oblast nad seboj, tako mogočna njena navada molčati in premisliti, da ni izustila krika, niti ne črhnila besede. Vsa njena misel, vsa njena volja, vse kar je bilo sile v nji, se je mogočno napelo proti eni sami točki: izvedeti, ali bi mogla iztrgati Rosito tej pošasti, in kako naj to stori... Toda vzravnala se je kakor sveča... Krčevito je drgetala od blaznega napora, in zobje so ji šklepetali od sile, s katero se je premagala, da ni pokazala svojih zamolklo. Nato sta obadva utihnila. Borgia se je zavil čustev. Njene oči, pošastno razširjene od groze, so se y svoi plašč in spustil na tla polno mošnjo, ki je Ma-svetile v polmraku kakor oči divje zveri, ki so ji ugra- ga njti ni zagledala. Brez besede se je obrnil in odbili mladiče. Tudi Borgia je bil vstal, roko na ročniku jej > Maga je nekaj časa poslušala glas njegovih ko-svojega bodala. rakov, ki je kmalu utonil v grmenju reke tam doli po »Ohž!« je zarenčal. »•Kaj te je popadlo, nora starkah« globokem dnu soteske... nato pa se je izmučena, A Maga je imela še dovolj moči in poguma, da je j,rez sape onesveščena zvrnila vznak po tleh. pomirila papeža s par besedami: »Ne menite se za to... nič se ne menite... to je XXXII. samo živčna kriza... včasih me prijemlje... a to mi- ______ „„ v _.x„______________________________________________________________________ Mrtvaški zvon. ne... ne bojte se ničesar...« To pojasnilo je bilo pri starki, brez dvoma pokvar- Gospod Bonifacij Bonifazi. glavni vrtnar tivol- ieni od strupov, id jih je varila, tako verjetno, da je ske vile, je bil možak dobre vrste. Aleksander VI. ga Borgia vtaknil svoje bodalo v nožnico ter sedel nazaj, je visoko cenil, in Lukrecija mu je bila skoraj prija- ves pomirjen in s trdno voljo, da ne odide brez drago- teljsko naklonjena. Papež, ki je bil zastrupil ljudi, se je bal, da ne bi nekega dne drugi zastrupili njega. Zato je imel mojster Bonifacij najstrožja povelja v vseh rečeh, ki so se tikale nadzorstva nad vrtom. Sicer pa si je dal Aleksander VI. zaradi večje varnosti ob začetku vsakega obeda prinesti sadje, ki ga je imel jesti na koncu. Papež je izbral na slepo dvoje ali troje sadov, in Bonifacij jih je moral pojesti vpričo njega. Ves čas obeda je mora! biti vrtnar navzoč, in ko je dospel papež po preteku okrogle ure do sadja, ga je jedel dokaj mirno, ker Bonifacij ni bil zastrupljen. Istotako je ravnal stari Borgia s svojim točajem in s kuharjem. Bonifacij Bonifazi torej, cenjen in spoštovan po svojih zaslugah, je imel pod svojim poveljstvom majhno armado vrtnarskih pomočnikov za težja dela, in je prebival v osamljeni majhni hišici, ki je stala v osebnem vrtu njegove Svetosti: samo on je smel stopiti vanj. Pomočniki so spali zunaj. Umevna je torej neizprosna strogost, s katero je Bonifacij vršil prejete ukaze — saj mu je šlo za življenje! Ta vrli starec je gojil do sadja in do cvetja na svojem vrtu isto strastno ljubezen, ki jo čutijo resnični umetniki do svojih del. In ta brezrazsodna strast je imela zapeljati Bonifacija v zločinsko nepokorščino. Upanje, da otme svoje črvive breskve, in še zapeljivejše upanje, da izvč za novo vrsto breskev, ki jo je našel Ragastens, je bilo v njegovem srcu mogočnejše kakor strah pred smrtjo. Vendar pa na večer svojega sestanka z njim ni uvedel viteza na papežev vrt, ne da bi ga dušila nepopisna tesnoba. Zunaj sta Rafael in Machiavelli čakala dogodkov, kakih sto korakov od skritih malih vrat, skrita v gosti senci skupine starih cipres, s trdno odločnostjo, da počakata pod milim nebom čez noč, in 5e bo treba, še prihodnji dan in prihodnjo noč. Spadacappa je imel nalogo romati od gostilne »Pri cvetlični košarici« do cipres in nazaj ter prinašati prijateljema potrebna živila. Konji so stali osedlani in privezani k drevesnim štorom, pripravljeni, da zbežč z jezdeci na hrbtu čez hrib in plan. Ko so bile tako V6e reči prigotovljene in odmenjene ter je nad njimi napočila noč, je šel Ragastens k malim vratom in stopil na vrt. Ko je prišel v hišico, kamor ga je vodil Bonifacij ter je ob luči sveče zagledal njegov bledi in prepadli obraz, mu je postalo jasno, kolika je žrtev, ki si jo vrtnar nalaga. Hitel je tolažiti ubogega »ljubimca Flore«, kakor so govorili v jx>etskem jeziku tistih dni. »Glejte, mojster,« je vzkliknil, »tako srečen sem, da se nahajam tu, sredi teh slavnih vrtov, da sem vam sklenil razodeti vse svoje skrivnosti...« »Celo tisto vrsto breskev, ki jih nihče ne pozna?« »Tudi to!« »Ah, mladi mož,« je vzkliknil Bonifacij ves navdušen. »dolgoval vam bom več kakor svoje življenje.« Vitez se je medtem oziral po vrtu. *Pa sredstvo za rešitev mojih črvivih breskva?« je nenadoma povzel Bonifacij. »O, tisto je pa bolj obširna reč. Jutri vam hočem dati zapisnik rastlin, ki mi jih morate preskrbeti, da napraviva zdravilni prašek. Nobena žuželka in noben črv se mu ne more ustavljati.* »Do jutri torej...« tj ------- j HV w b—««aOp, Dto«w Mali oglasi ^MNvti4opiioviii}i In octeJ •i trgovala** «N nfšumngi IMUM MckfthiMda BftaJ ■H|nnp muk CMi K>w Predtiskanje najmodernejših vzorcev, kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20. 833 Vdova srednjih let z lepim stanovaniem in nekaj gotovine želi resnega znanja s starejšim boljšim gospodom. Cenjene ponudbe na upravo »Večernika« pod: »Blagostanje«. 916 Iščem stanovanje dveh sob po možnosti s kopalnico ob parku, v Tomšičevem drev. alt v kakem drugem lepem delu mesta. Ponudbe na upravo lista pod značko »MJad zakonski par«. 914 Lepo in dobro ohranjeno pohištvo proda Bajt, Tržaška c. 8. 850 Hišo dvodrnžlnsko, 3 orale zemljišča v Krčevini pri Mariboru proda za Din 115.000 posredovalec, Tattenbachova ulica 19 II, pri Petku. 849 Kupim par voz gnoja. Bonč Vladimir, Tezno. 843 Iščem stanovanje dveh do treh sob s kopalnico in pritiklinami z majem. Ponudbe na upravo lista pod: »Solnčna lega«. 912 Dve podstrešni sobici, čedno opremljeni, oddam takoj bolj šemu gospodu. Prešernova ulica 19. 812 Entlanje, predtiskanje in popravila svilenih nogavic po najnižjih cenah, Aleksandrova c. ll-III, levo. 846 Izvrstna privatna kuhinja. Obed in večerja Din 25.— od 1. aprila. Naslov v upravi lista. 847 Išče se dobro stanovanje za takoj za dijaka in dijakinjo iz višjih razredov srednje šole. Ponudbe pod »100« na upravo lista. §45 Popravila damskih klobukov hitro, okusno in ceneno od Din 25*— naprej pri m ANA HOBACHER MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 11 Najboljši in najcenejši nakup nogavic, rokavic, perila ter vseh modnih in šiviljskih potrebščin Modna trgovina ANTON PAŠ Maribor, Slovanska ul. 4 Nosilec za kruh se sprejme. Pekarna Klanjšek, Vojašniška ul. 10. 857 Mirna stranka, odsotna čez dan išče stanovanje dveh sob in kuhinje v bližini parka. Ponudbe na upravo lista pod: »Takoj«. 855 Stole vpletam s prvovrstho trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice. 529 Pralnica In čistilnica, Koroška c. 17 prevzame v likanje vsakovrstno novo in staro perilo, srajce, ovratnike in zavese. Cene nizke, delo prvovrstno. Priporoča se Josipina Osim. 793 Najstarejši zavod za črkostlkarstvo na steklo, les, pločevino in zidovje. Specijalist za svetlobno reklamo na steklo. Ustanovljen 1. 1902. Odlikovan 1. 1922 z zlato medajlo. Gustav Phllipp, Maribor, Vetrinjska ulica 11. Načrti in proračune na zahtevo. 411 Popravila damskih klobukov, hitro, okusno in ceneno od Din 25.— naprej pri Ana Hobacher, Maribor, Aleksandrova cesta 11. 725 Sobo- in CrkosHkanle Izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2. 2281 Vse vrste pletenin po meri. Popravila, spadajoča k tej stroki, izvršuje najbolje, hitro in ceneno mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2.__________________________364 »Ljubljanski Zvon« letnik 1916 kupim. Naslov v upravi. 913 Vsled preselitve sedlarske in torbarske delavnice se prodaja vse blago na Slomškovem trgu ______________ št. 6, kakor komati, različne konjske | Krasno 6scbno vogalno opreme, dokolenice, kovčki za poto-! solnčno stanovanje, z balkonom, stro- vanje, ročne torbice, nahrbtniki itd. | gi center, oddam s 1. aprilom. Ponud- 10—30% cenejše. Ugodna prilika za I bo pod »Med parki« na upravo lista nakup. 743 1 842 Anton Vred, Hrafllo (PEKRE) VINOTOČ f je otvorjen «4 PRISTEN PEKERČAN jjrtDžamon* ms MARIBOR. KOROŠČEVA UL, 14. Pomlad je tu. Predno nabavite vse potrebno za vaš vrt, t. j. semena, cvetje, sadike itd., zahtevajte naš bogato ilustrirati! novi cenik. 834 Vdaja Kopsnrcil »Jutra« v Llnbliant; predstavnika Izdajatelji In prodnik; FRAN &RO ZOVIC v Mariboru. Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna