Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo X l/. t/. — seRcife sa dravsko banovino v Cfubljani
Mesečna priloga »Prosveta
«
Uredniiive in uprava l LJublJanm, Frmn6iikemakm milem 6/1. Kokopleov ne vrmlmmo. Ne/rmnklrmnlh pisem ne iprejemamo. Ithmjm vtmk letrfek. Narolnlnm letno 60 din mm inomomutvo »O din. Členi ,,keije J. V. V. plmimje IUI « ilmnmrino. Oglasi po ceniku In dogovoru, davek poeebe. Poit. ček. rat 1 J.133. Telefon 43-96
Napredovanje v peto skupino
Po določilih § 258. uradniškega zakona more učitelj napredovati v peto položaj no skupino šele tedaj, ko je star 55 let, ima najmanj 30 službenih let in je zadnja tri leta ocenjen z odlično oceno. Ta določila smo od prvega početka njihove veljavnosti smatrali za neupravičena in prav zaradi tega se je učiteljsko udruženje borilo za njihovo ukinitev.
Ugotoviti je predvsem potrebno, da je z uradniškim zakonom zvanje učitelja ljudske šole razporejeno do pete položajne skupine. Povsem logično bi torej bilo, da bi tudi učiteljstvo, ko prebije tri leta v šesti skupini, smelo pričakovati, da se mu brez posebnih zahtev podeli peta skupina. Toda to načelo velja za vse ostale uslužbence s kvalifikacijami popolne srednje ali strokovne šole — le učiteljstvo tvori izjemo. Stalno se sprašujemo zakaj?
Učiteljska izobrazba je vendar ista od-nosno na isti stopnji — v zadnjem času celo na višji, nego je popolna srednješolska izobrazba. Za sprejem na učiteljišče mora kandidat imeti spričevalo o položeni mali maturi na gimnaziji ali na meščanski šoli. Učiteljsko šolo je moral prej obiskovati štiri leta, sedaj celo pet let. Učiteljeva strokovna izobrazba traja torej sedaj 9 let, in srednješolska 8 let, kolikor je preje trajala tudi učiteljska. V tem torej ni mogoče iskati vzroka zapostavljanju, kajti po predizobrazbi bi z ozirom na uvedbo petega letnika učiteljske šole, moralo učiteljstvo imeti celo prednost pred ostalimi državnimi uslužbenci s kvalifikacijami popolne srednje ali strokovne šole.
Toda učiteljev študij ni zaključen s položitvijo usposobljenostnega izpita. Nešteti samoizobraževalni tečaji, ki so nad vse dobro obiskani, strokovna predavanja na naših zborovanjih, vse to je dokaz, da se učiteljstvo v svojem težkem in odgovornem poklicu mora nadalje izobraževati. Toda za to ne zadostujejo samo razni tečaji in predavanja. Potrebna je strokovna literatura. In da obstoja med učiteljstvom potreba in želja po strokovni literaturi je pri nas dokaz v tem, da poleg »Popotnika« obstojata še založbi Slovenska šolska matica v Ljubljani in Pedagoški tiisk v Mariboru. Poleg izdaj teh založb si učiteljstvo nabavlja tudi drugo strokovno literaturo. In ker drugim strokam državnega uradništva to ni potrebno, bi bilo s tega stališča učiteljstvo toliko bolj upravičeno do rednega napredovanja tudi v peto skupino.
Čemu so bile torej vnešene omejitve pri napredovanju učiteljstva? Izgleda kakor, da bi bila peta skupina rezervirana samo za tiste, ki so počasneje študirali — in če upoštevamo zadnja leta tudi za tiste, ki so morali več let čakati na sprejem v državno službo. — Pri rednem napredovanju, pa čeprav upoštevamo razne zakasnitve, mora priti učitelj v šesto položajno skupino vsaj po 20 službenih letih. Vsaka tri leta mu nato pripada periodični povišek. Ti poviški pripadajo avtomatično, zato moremo povsem upravičeno postaviti trditev, da je učitelj z 29 službenimi leti izčrpal že vse možne poviške. In če je tak učitelj nastopil službo z 19 leti, mora čakati še polnih 7 let v VI./3., da si pridobi pravico do pete položajne skupine.
Vsi1 navedeni razlogi povsem jasno kažejo, kako neupravičena, da celo krivična je omejitev, ki jo za učitelje predvideva § 258. uradniškega zakona. Že večkrat je učiteljsko udruženje skušalo doseči ukinitev teh omejitev in s tem redno napredovanje tudi v peto skupino. In skoraj neverjetno se sliši — največja ovira uspeha teh prizadevanj so stalne spremembe v resoru prosvetnega ministrstva. Komaj je uspelo prepričati enega prosvetnega ministra in njegovega pomočnika o upravičenosti naših teženj in zahtev, že je prišlo do spremembe v tem resoru. Začeti je bilo treba zopet znova. In tudi danes smo v istem položaju. Naše udruženje je imelo že zagotovila odločujočih osebnosti, da se bodo omejitve § 258. uradniškega zakona za napredovanje učiteljstva v peto položajno skupino ukinile. Sedaj pa bo treba iti ponovno na delo in upajmo, da bomo končno vendarle uspeli izvojevati zakonsko določilo o ukinitvi vseh omejitev.
Naglasiti moramo ponovno, ako je z zakonom razporejeno zvanje učiteljstva ljudskih šol do pete položajne skupine, naj mu bo tudi omogočeno napredovanje do te skupine brez vsakih ovir. Kajti ne smelo bi se dogajati1, da zaslužni učitelji z dosluženimi 35 leti stopajo v pokoj v šesti položaj ni skupini.
Razmišljanja
ob vstopu v novo leto
ROJSTNI DAN
N j. Vel. KRALJICE MARIJE
Zopet je tu novo leto, polno vročih želj in veselih pričakovanj.
Povsod slišiš voščila, ki vsebujejo želje po zdravju, sreči, veselju in dolgem življenju. Menda ni med nami na zemlji človeka, ki ob vstopu v novo leto ne bi svojemu sočloveku, sotrpinu v tej dolini solz, želel le najboljše, le tisto, kar bi v njegovem življenju imelo le pozitivne posledice, kljub temu, da so take želje, na pragu novega leta, le neka tolažba, nek balzam, na pekočo rano in neko upanje na boljšo bodočnost in srečnejšo dobo.
Letos stopamo na drugo stopnico novega desetletja, ki se nam je predstavilo s krutim razočaranjem. Preteklo desetletje je prineslo človeštvu veliko zlo, krizo, ki se je ovila, kakor kača okrog našega planeta in kruto usekala globoko rano med vse plasti človeštva, med vse sloje.
Z radostjo emo se poslavljali od tega krutega desetletja, v dobri veri, da nam bo novo desetletje prineslo nove, lepše čase, da se bo popravilo vse, kar nam je bilo prizadeto, kar smo žrtvovali, ker smo pač morali žrtvovati radi časa, ki je od nas terjal potrebne in nepotrebne žrtve.
A komaj smo se pričeli poslavljati od zahajajočega desetletja, že so se pojavili na obzorju novi, črni, grozeči oblaki, ki so se razgrinjali in zatemnili mirno nebo. Kruti vojni ples, ki se je začel se je razvijal z vedno večjim zamahom in optimizem v boljšo bodočnost je mahoma splahnel in nadomestil ga je kruti pesimizem.
Nastopilo je novo desetletje in sedaj se poslavljamo od prve ere tega novega dece-nija. A še bolj smo sklonjenih glav, še bolj nas je potlačilo in potrlo, kajti peza časa je postala še krutejša od prejšnje. Nastala je tako občutna draginja, da so bili si tem zrahljani najosnovnejši pogoji vsake sreče, in blagostanje je postalo le daljni sen, ideal, ki ga obožujemo m častimo kot nekega poganskega boga. Nihče se ne more ganiti, kajti krute klešče ga drže, da ne najde izhoda ne tu ne tam, ne tako, ali tako. Materialno vprašanje naše je postalo glavni centralni problem, okoli katerega so nanizani še mnogi, mnogi drugi, ki še čakajo in čakajo rešitve. A kdaj bodo rešeni?
Morda na drugi stopnici desetletja v katerem smo? Ali morda nam ta stopnica prinese še težje udarce? Bog ve!
Ko smo se zopet poslovili od starega leta, gledamo vsi v bodočnost s polno čašo skepti-cizma. Bodočnost nam dela skrbi, z grozo gledamo v prihodnjost, če se bo to stanje tako stopnjevalo, kakor se je stopnjevalo v letu, od katerega smo se poslovili. Z žalostjo in nesigurnim korakom stopamo zaradi tega v novo leto.
Marsikdo pa skrito veruje v odrešenje teh spon, ki nas,stiskajo, a ta vera. je le droben plamen, kajti bog Mars je začel kovati usodo sveta in kdo ve kako dolgo jo še bo? Dokler pa bo koval on, bo ostalo to dušlji-vo ozračje, ki leži nad nami in ki zasenčuje vse one lepe želje in odkrite misli novoletnih čestitk, ki postojajo spričo težkega položaja v katerem se nahajamo, na pragu novega leta, le gola formalnost in navada.
Globoka želja naša pa je, da bi vse te skeptično gledane misli razpršil čas čim hitreje, da bi se ostre sence, ki legajo na naše duše, prav kmalu razblinile in da bi se razburkani valovi, ki se zaganjajo v našo usodo, prav kmalu pomirili. To upanje, ta želja je posebno velika med nami vzgojitelji, kajti v naših rokah leži vzgoja našega naroda, ki trpi z nami in dela z nami. To, da je vse minljivo in da bo tudi boljša bodočnost nastopila za nas, to si želi vsak izmed nas na praznik novega leta 1941.	Kolar Vilko.
V Knjigarni Učiteljske tiskarne v
Ljubljani in njenih podružnicah v Mariboru in Celju dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom; knjige za šolanje svojih otrok; učila za vse šole; knjige znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance; merila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo; papir »J a s n i t« za kopiranje načrtov in skic. — V tiskarni se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela od najnavadnejšega pa vse do najbolj finega večbarvnega tiska. — V knjigoveznici se vežejo knjige, brošure in izdelujejo najfinejša in tudi preprosta knjigoveška dela.
Kako stanujemo?
Anketa
Kakor v vsakem poklicu, tako vplivajo tudi v učiteljskem na kvaliteto dela poleg predanosti in volje do uspeha umske sposobnosti in strokovna pripravljenost poedincev. Pogrešno pa bi sodil, kdor bi iskal pogojev za uspeh zgolj v osebnih lastnostih učiteljevih. V veliki meri, in morda še v večji kot osebne lastnosti, vplivajo na vse učiteljevo delo, tako tisto v šoli, kakor tisto izven nje, številni zunanji činitelji. V prvi vrsti prihaja tu v poštev okolje, v katerem se delo vrši, v katerem učitelj živi. Brez upoštevanja občih razmer kraja in poznanja miselnosti ljudi in njih odnosa do učitelja osebno in do šole kot ustanove, ni mogoča pravična ocena učiteljevega dela. Za dobre uspehe pa ;so potrebni še posebni pogoji. Poklicno delo učitelja se vrši v šoli. Kakšna je ta šola? Ali je zadosti velika, je suha, sončna in zračna, ali ustreza vsaj najosnovnejšim zahtevam higiene? Da-li ima dovolj prostorne učilnice, je li ustreza oprema v njej? Koliko otrok poučuje učitelj hkrati in kakšen je šolski obisk? V kakšnih razmerah živijo otroci, kako daleč imajo od doma do šole in kaj vse lahko doživljajo na tej poti, kako so hranjeni, kako obuti in oblečeni, kako spijo, kako so razviti telesno in duševno, kakšna je njih nadarjenost in s tem možnost duševnega razvoja, ali imajo vse potrebno za šolo: knjige, zvezke itd.? Pa še mnogo drugega bi lahko navedli, če bi hoteli v podrobnejšo analizo. Že našteto samo pa ima na vzgojno in izobrazbeno delo šole vpliv, ki se prav često daleko in gosnodujoče dviga iznad zmogljivosti tudi .najboljših osebnih učiteljevih lastnosti.
Nič manj ne vplivajo na delo in uspehe šole tiste svojevrstne krajevne razmere, ki odločajo o načinu učiteljevega osebnega življenja. Za nepoučene se zdi načenjanje tega vprašanja odveč. Ti se v svoji sodbi zanašajo zgolj na svojo logiko, ki jim pravi, da odločajo razmere o načinu osebnega življenja slehernika. Za nas pa se tu postavljata dve osnovni eksistenčni vprašanji: kako se učitelj hrani in kako stanuje?
Četudi je prehranjevanje odločilen čini-telj za življenje in delo vsakega poedinca in družbo in je v tem pogledu zlasti samsko učiteljstvo v manjših krajih v nad vse težkem in mučnem položaju, vendar je vprašanje prehrane tako odvisno od popolnoma svojstvenih krajevnih prilik, da je zelo tež-
ko, če ne celo nemogoče, tudi ob najboljši volji in prizadevanju odločujočih krogov priti do zadovoljive rešitve.
Popolnoma drugače pa je s stanovanjskim vprašanjem. Tu je pomoč možna, pa tudi neizogibno in nujno potrebna.
Učiteljevo delo ni samo telesno in duševno naporno, marveč ogroža tudi zdravstveno. Svoj službeni čas preživi učitelj v tesni učilnici v slabem okvarjenem zraku, skoraj neprestano govoreč. Po opravljenem delu bi si moral zato privoščiti svežega zraka, delo pa ga tira drugam, v stanovanje. V njem preživi učitelj pretežni del svojega prostega časa. Stanovanje potrebuje za počitek in za pripravo za pouk. Če že ne ustreza šola, bi moralo zato ustrezati vsaj učiteljevo stanovanje higiensko in prostorninsko. Nuditi bi moralo vsaj tisto primitivno udobnost, ki jo potrebuje vsak duševni delavec. Pri nas temu žal nikdar ni bilo tako in tudi danes ni. Temu je pripisovati tudi tako številna obolenja v učiteljskih vrstah in zlasti razmeroma tako pogosta obolenja na jetiki in živcih.
Na deželi je tudi v najslabših razmerah v stanovanjskem oziru preskrbljeno za vse stanove, razen za učiteljstvo. Železničarji, poštarji, duhovniki in orožniki, vsi imajo urejeno svoje stanovanjsko vprašanje, samo za učiteljstvo ni rešeno. V kolikor so na šolah sploh naturalna stanovanja, so to največkrat samo za šolske upravitelje, le redko kje tudi za učitelje. Pa tudi mnogo teh stanovanj ne ustreza. Ravno zaradi tega stanja daje zakon o ljudskih šolah učiteljskemu stanovanju ves poudarek. Vse določbe tega zakona, tudi one glede obvezne stanarine, določno kažejo namero zakonodavčevo, prisiliti krajevne čini-telje, da v čim krajšem času rešijo učiteljsko stanovanjsko vprašanje. Kakšno bodi učiteljevo stanovanje zakon sam, ki je prepustil odločitev tega posebnemu pravilniku, sicer ne pove, določil pa je to v soglasju z zakonitimi določili državni svet, ki je v svoji rešitvi štev. 3665 z dne 9. marca 1940 razsodil, da mora obsegati naturalno stanovanje za učitelja najmanj dve sobi ustrezajoče velikosti s kuhinjo in stranskimi prostori.
Od izdanja zakona o ljudskih šolah poteka enajsto leto, naše stanovanjsko vprašanje pa je še vedno v stanju, ki ga je zakon zatekel. S prenosom vzdrževanja šol na ba-
Danes na rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije, se učiteljstvo pridružuj e osem prisrčnim željam naroda in z najiskrenejšimi čustvi kliče:
Naj živi Nj. Vel. kraljica Marija! Naj živi kraljevski dom Karadorde-vičev!
Živela močna in svobodna Jugoslavija!
novine, s čimer so prevzele banovine tudi obvezo izplačila učiteljskih stanarin, so krajevni činitelji na deželi tudi izgubili interes zidati stanovanje za učitelje. S tem, izgleda, se je rešitev tega za učiteljstvo živega socialno zdravstveno zaščitnega problema zopet odmaknilo. To stanje pa ne more in ne sme obstati.
Javnosti in v prvi vrsti prosvetni upravi moramo prikazati naš stanovanjski problem v pravi luči in ju prepričati, da se z rešitvijo tega vprašanja ne more več odlašati. Zato z današnjo številko odpiramo v našem stanovskem glasilu javno anketo o tem, kako učitelji stanujemo.	,
Pozivamo vse tovariše in tovarišice, ki žive v neurejenih stanovanjskih razmerah, da v tej anketi sodelujejo in pošljejo uredništvu Učiteljskega tovariša v objavo popis svojega stanovanja, navedejo pa naj tudi vse eventualne zdravstvene posledice, ki izvirajo iz tega. Popis naj pred vsem obsega:
1. Ali imate naturalno stanovanje, ali stanujete privatno? 2. Kje stanujete, v podzemlju, pritličju, visokem pritličju, prvem nadstropju? Ali morda v kraju sploh ni stanovanja za vas in ste prisiljeni stanovati izven svojega službenega mesta; koliko km? 3. Koliko prostorov obsega stanovanje in kakšni so ti prostori po izmeri (popisu priložiti načrt v izmeri 1 :100)? 4. Če imate družino, koliko oseb prebiva v teh prostorih in v kateri starosti? 5. Kakovost stanovanja: ali je svetlo in sončno, suho, oziroma temačno in vlažno? 6. Zdravstvene posledice in snloh zdravstveno stanje vaše in vaše družine, eventualno stanovalcev pred vami? 7. V posebno težkih primerih so zaželene fotografije stanovanjskih prostorov.
Naše stanovanjsko vprašanje se da rešiti le z izdatnimi materialnimi javnimi sredstvi. Zlasti v današnji dobi je zato rešitev težka, ker pa je nujno, ne moremo z delom odlašati. Če naj v tem prizadevanju uspemo, je potrebno vzajemno sodelovanje nas vseh.
Vsebina.
Napredovanje v peto skupino.
Razmišljanja ob vstopu v novo leto.
Kako stanujemo?
Rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije.
O »zmotah«.
Strokovne nadaljevalne šole.
Med »zaostalimi« v otrokovem stoletju.
Učitelj Ferdo Kleinmayer — šestdesetletnik.
LISTEK: Novoletni razgovori. — 1914.
Učiteljski pravnik. — Splošne vesti. — Iz listov. — Šolski radio. — Mladinska matica. — Stanovska organizacija JUU. — Učiteljska tiskarna. — Novosti na knjižnem trgu.
O „zmotah44
Predsednik Jugoslovanskega učiteljskega udruženja, tov. Ivan Dimnik, je priobčil v 15. štev. »Učiteljskega tovariša« od 5. decembra 1. 1. članek pod naslovom »Zmote«, v ka terem skuša dokazati, da slovensko učiteljstvo ne gleda objektivno na možnost osnovanju /veze učiteljskih organizacij v Jugoslaviji ter da se to vprašanje ne da rešiti brezkompromisno, kakor se glasi zahteva slovenske banovinske učiteljske delegacije.
Po njegovem mnenju je velika zmota, če se naslavlja danes apel za rešitev stvari na izvršni odbor, ker sta o tem vprašanju zavzela svoje stališče (in sicer odklonilno) oba višja foruma JUU, t. j. upravni in glavni odbor. S tem, da se kratkomalo ne priznajo mišljenje in sklepi ogromne večine glavnega odbora da se ne bo nikdar povoljno rešila ta zadeva.
Tovariš Dimnik se postavlja v tej argumentaciji na povsem formalno stališče in vse kaže, da se ne zaveda dejstva, da zapada s tem v usoden anahronizem. Današnja večina glavnega odbora JUU ne predstavlja od trenutka odcepitve učiteljstva banovine Hrvatske več tistega foruma, kot ga je predstavljal še pred to ločitvijo. Jugoslovansko učiteljsko udruženje je zaradi tega že danes fikcija, zato so vsi zaključki, ki se delajo na osnovi te irealne koncepcije, nujno anahronistični in zato nerealni. Jugoslovansko učiteljstvo je organizirano danes v dveh ločenih združenjih in če želi učiteljstvo dravske banovine zgolj zaradi stanovskih koristi to stanje odpraviti, ne more biti ta želja vse dotlej zmota, dokler nas tov. Dimnik ne prepriča, da je sedanje stanje koristno za jugoslovansko učiteljstvo.
Sicer pa je tudi res, da je sedanje odklonilno stališče glavnega odbora JUU bilo že pred njegovim sklepom dne 14. junija 1. 1. mnenje izvršnega odbora, v čigar imenu je tov. Dimnik podal istega dne svojo progra-matično izjavo, ki si jo je glavni odbor osvojil. Osvojili si je pa niso zastopniki dravske banovine in to njihovo stališče jc naša skupščina v Ljubljani brez pridržka potrdila. Glavni argument izvršnega odbora je obstajal in obstaja še vedno v mnenju — aH če
hočete v prepričanju da v Savezu hrvatskih učiteljskih društev danes še ni one pripravljenosti, ki bi nam jamčila za resnično duhovno zajednico nove zveze vsega jugoslovanskega učiteljstva. V tem »dejstvu« tiči po mnenju tov. Dimnika največja naša zmota. Ce bi bili mi prevzeti od istega prepričanja, bi izpadlo po njegovem mnenju od naše strani vsako forsiranje te nemogoče razvojne linije, kajti »za ureditev tega razmerja je treba iti prirodnim, ne pa prisilnim potom«.
Tu pa stojimo na razvodju in prav zato ne more biti govora o naši zmoti. Mi se ne spuščamo v razmotrivanja, ali je razpoloženje med predstavniki učiteljstva banovine Hrvatske danes že v takem stanju, da bi nam omogočilo uresničenje naše želje in dopuščamo zato tudi možnost, da bi naša pobuda v tej smeri ne zadela na povoljen odziv. S tem bi bil podan pa samo dokaz, da je bilo antici-pirano mnenje izvršnega odbora JUU pravilno, ne pa da bi bili mi v zmoti, ker želimo zo-petne strnjenosti jugoslovanske učiteljske organizacije. Akoravno nismo nikaki nestvarni zanešenjaki in opazujemo stvari na Hrvatskem s potrebno skepso, vztrajamo na tem, da se prepotrebni poskus napravi in sicer od tiste strani, ki je zaradi svoje tradicije in večje sile bolje zavarovana pred morebitnimi napačnimi tolmačenji. Ta stran je pa po našem mnenju JUU. Ali se tovariši pri izvršnem odboru boje, da bi jim razvoj potrdil njihovo prepričanje? Mi se samo vprašujemo, zakaj naj bi ne s konkretnimi ukrepi izsilili razči-ščenje sedanjega stanja! Ako se poskus ponesreči, sledili bomo v svoji stanovski politiki pametno prirodnim potom in sicer s prijetno zavestjo, da smo storili vse, kar smo smatrali za koristno in času primerno. Iz te izkušnje bomo črpali zlate nauke za svoje nadaljnje ukrepe. Če se pa poskus posreči, si bomo zagotovili tako teren, na katerem se edino: lahko doseže ona duhovna zajednica jugoslovanskega učiteljstva, ki lebdi pred očmi nam vsem, zlasti pa argumentirajočemu izvršnemu odboru. Vse naše izkušnje pa nam kažejo, da vodi pot v višino vedno po idealizmu in ne po skepsi.	Al. Hreščak.
Strokovne nadaljevalne šole
nikov iz vrst izprašanega ljudskošolskega učiteljstva se je popravila krivica, napravljena resničnim organizatorjem slovenskega strokovnega nadaljevalnega šolstva. Znano je, da so razni strokovnjaki odklanjali svoj čas vsako sodelovanje na strokovnih nadaljevalnih šolah, ker jim je takrat tako kazalo; učiteljstvo pa je v najtežjih razmerah vztrajalo vkljub nizkim honorarjem, kakršne prejema še danes. Takrat je bilo delo na obrtnih nadaljevalnih šolah težavnejše, ker je bilo v razredu po 40 do 50 vajencev. Strokovnjaki, ki se v »Slovenskem obrtniku« s tako žalostjo pritožujejo zaradi neuspehov na obrtnih nadaljevalnih šolah in blatijo za strokovne nadaljevalne šole zaslužne učitelje, se niso svoj čas prav nič brigali za te šole. Razumljivo, takrat je bila dobra gospodarska konjunktura in tudi več zaslužka v raznih svobodnih poklicih, nego ga je danes. Obrtna nadaljevalna šola je bila včasih tem gospodom deveta briga in španska vas. Nekateri so poučevali po nekaj mescev ter nato zapustili šolo in vajence, ker jim je ugodna gospodarska konjunktura kazala večji zaslužek drugje. Razni postranski dohodki za gospode, ki jih danes obrtno šolstvo toliko zanima, so bili tiste čase naravnost ogromni in kdo se bo potem brigal za zapuščenega vajenca. Danes pa sp minuli dobri časi, pri delu v svobodnih po
Prejeli smo še drugi članek kot odgovor »Slov. obrtniku«. Tudi ta članek v celoti priobčujemo, čeprav so nekatere ugotovitve iznesene že v članku v št. 16. »Slovenski obrtnik«, glasilo slovenskih obrtnikov prinaša pod naslovom »Vajeniške šole« daljši članek, v katerem napada učiteljstvo in opozarja na učne neuspehe na strokovnih nadaljevalnih šolah. Iz vsebine članka je razvidno, da se pisec zanima bolj za osebne interese posameznikov, kakor pa za šolstvo, ki bi mu lahko služilo glasilo slovenskih obrtnikov, ako bi bilo sposobno, objektivno presojati položaj obrtnega nadaljevalnega šolstva.
»Slovenski obrtnik« kot malo čitan in razširjen list itak nima dosti vpliva na stan, iz katerega je izšel, in tudi ne na javno mnenje. Mi dobro vemo, kje nezadovoljneže čevelj žuli in vemo tudi za pravi naslov avtoritet, ki bi hotele imeti strokovno nadaljevalno šolo pod svojim vplivom in zaradi katerih se celo ruši enotnost obrtniškega stanu.
Nikomur se ni zgodila krivica! Na strokovnih nadaljevalnih šolah poučujejo še nadalje samo strokovno izprašane učne moči, razen nekaj žlahtnih izjem, zoper katere pa je bil že večkrat podan protest od inspira-torjev samega članka v »Slovenskem obrtniku«. Nasprotno: z imenovanjem novih uprav-
klicih so pa ostali samo resni in trezni možje, res pravi strokovnjaki.
Škoda je, da imamo za obrtne nadaljevalne šole zlasti po deželi premalo izprašanega učiteljstva. Dolžnost oblasti bo, da priredi zadostno število tečajev za izobrazbo učiteljstva in da s tem možnost otvoritve ponovnega večjega števila novih obrtnih nadaljevalnih šol na deželi. Učiteljstvo je tukaj prepuščeno večinoma samemu sebi, zaradi česar trpi pouk in je potem tudi razumljivo, da se izrabljajo izjave, kakršno je podal vodja strokovne nadaljevalne šole v Št. Vidu nad Ljubljano o strokovnih učnih močeh.
Piscu pamfleta v »Slovenskem obrtniku« je prav dobro znano, da poučujejo na strokovnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani večinoma profesorji srednje tehnične šolei, profesorji srednjih šol in strokovnjaki ter je ljud-skošolskih učiteljev komaj ena petina. Recimo, da je trditev pisca v »Slovenskem obrtniku«, da strokovna nadaljevalna šola nazaduje, resnična, potem vendar ne zadene krivda za neuspehe učiteljstvo, ki je na teh šolah v znatni manjšini v razmerju 1 :4. Krivce neuspehov bo torej treba iskati drugje in ne med ljudskošolskim učiteljstvom.
Vajenci prihajajo večinoma iz ljudske šole. Prav malo jih je z enim ali dvema razredoma srednje oziroma meščanske šole. Za take 141etne učence mora biti pouk usmerjen popolnoma po načelih metodike, sicer taki vajenci učnega predavatelja, ako je še tako sposoben, kakor so oni, ki jih ima na razpolago »Slovenski obrtnik«, ne morejo razumeti, o čemer imamo na razpolago dovolj dokazov. Res je, da vidimo v raznih zvezkih napisane precej učenosti, a učenci je ne razumejo, ker
jim niso znali pedagogi okrog »Slovenskega obrtnika« pravilno raztolmačiti najnavadnej-še osnovne pojme. Zato je sposoben, poučevati večino predmetov na strokovni nadaljevalni šoli le ljudskošolski učitelj, pri čemer pa seveda ne izključujemo potrebo, da poučuje inženjer specialno stroko. To popolnoma zadostuje in, kolikor več bo ljudskošolskega učiteljstva nastavljenega na teh šolah, toliko smotrnejša bosta pouk in vzgoja vajencev.
Koristno bi bilo za vajence same in za dopisnike v »Slovenski obrtnik«, ako bi malo povprašali učence obrtnih šol, kako so kaj zadovoljni s predavanji tega ali onega strokovnjaka na strokovni nadaljevalni šoli. Odgovor bo za marsikaterega strokovnjaka porazen. Vajenci nimajo zaključene srednješolske izobrazbe, ampak so večinoma absolventi ljudske šole na deželi in mora zato biti način pouka drugačen, kakor je na srednjih šolah. Predmetno zadevo je treba najprej nekoliko poznati, se v njo vživeti, nato je šele mogoča stvarna kritika. Vzgojne in učne smotre strokovne nadaljevalne šole premalo poznate, ker ste se začeli za vajensko vprašanje prepozno brigati.
Učiteljstvo ima svojo eksistenco, ne da bi bilo pri tem odvisno od honorarjev na strokovni nadaljevalni šoli, ker mu ni honorar edini vir dohodkov. Take težke skrbi prepuščamo za enkrat onim, ki ne najdejo nikjer drugje zaposlitve. Kdor pa ni sposoben za delo v javnih in zasebnih poklicih, tudi ne spada med učne moči strokovne nadaljevalne šole. Če »Slovenski obrtnik« priporoča take, bo s tem škodil napredku strokovne nadaljevalne šole.
Marija Klofutarjeva:
Med „zaostalimi44 v otrokovem stoletju
(Nadaljevanje)
Vzgojni činitelji v poboljševalni vzgojevalnici.
Vzgojitelj ne more iz otroka napraviti vsega, kar bi rad. Podedovane lastnosti so dostikrat močnejše. Kar je črno, pač zbledi, belo pa ne postane. Zato ne smemo gojen-čeve duše primerjati z glino, ki jo umetnik lahko poljubno oblikuje, temveč prej semenskemu zrnu. Nevidne, v njem dremajoče ali speče sile poženejo iz njega neko določeno rastlino. Vzgoja je torej le močnejši ali rahlejši vpliv odraslih, zrelih, na mlade, razvijajoče se ljudi. S takim vplivanjem se slaba nagnjenja gojenčeva zatirajo, višji goni pa se krepijo. Seveda je treba pri tem budno paziti na gojencev zdrav organski razvoj.
Omenila sem že, kako blagodejno ali pa pogubonosno delujejo na gojencev razvoj podedovane lastnosti. Omenila sem dobre in slabe diktate okolja, med najmočnejše in najvažnejše pa spada vzgojiteljeva osebnost.
»Za šolo niso odločilni zakonski predpisi in njihovi teksti, odločilen je pred vsem duh, ki veje v vsaki šoli in pred vsem v njenem učiteljstvu. Da bi se vzgoja in pouk pravilno vTŠila, je vzgojiteljeva naloga, da napolni z ljubeznijo duše svojih gojencev. Potem gre vse lahko.« Iz knjige: »K. Čapek, Ho-vory s T. G. Masarykem.«
Človek, ki vzgaja mladino, daje mladini samega sebe. Svoje misli, težnje, skrb, delo, trud, žalost in veselje. Vzgojitelj hoče mladino obogateti z vsemi tistimi nazori, ki se jih sam oklepa kot edino pravilnih, stori vse, da omogoči mladini pridobitev vseh vrednot, ki jih pojmuje sam kot smisel in srečo življenja. Vse to pa mora vzgojitelj dajati le s svojo osebnostjo, s svojim vzgledom. Vzgojitelj želi svojemu varovancu dati celo vse
tisto, kar si je sam želel, a ni mogel dobiti, po stihu:
»Naj drugi srečo vživa, če jaz je nisem smel.«
To pedagoško darovanje je eden najne-sebičnejših, najskrivnostnejših, najodkrito-srčnejših, pa tudi najnehvaležnejših procesov. Vzgojitelj daje, gojenec pa včasih sprejme, včasih odkloni. Zakaj? Mnogokrat iz čisto nerazumljivih vzrokov, često iz prepotenci-ranega občutka manjvrednosti. »Saj ne bom nikoli to kar ste vi, čemu bi se ubijal? Mnogokrat, ker morda opazi, da vsa dajatev ne prihaja iz vzgojiteljevega notranjega bistva, da je vse na njem le zunanja dekoracija. — Vzgojitelj da gojencu lahko samo toliko, kolikor je sam vreden. Ne v tem, kar bi vzgojitelj hotel biti ali hotel, da postane njegov gojenec, samo v tem, kar v resnici je, čuti otrok magnetsko privlačno silo, pred katero tudi klone.
Koliko milijonov ljubečih mater, mož, žena, fantov in deklet, sinov in hčera je že živelo, še živi in upajmo bo živelo, ki nikoli z besedo ne dokazujejo svoje ljubezni in obratno, koliko milijonov ljudi živi vedno, ki čutijo dnevno potrebo, da si zatrjujejo ljubezen, ker je v srcu niimajo.
V vsaki pravi vzgoji vzgojitelj gojenca obhaja s samim seboj, z vsem resničnim, lepim in dobrim, kar je sam v dnu srca. Samo to ima čarobno moč, ki otroka dviga ali po-gublja. Duh vzgojiteljeve osebnosti je bacil, ki je v normalnih razmerah kos najmočnejšemu življenju. Seveda je treba tudi tu upoštevati že omenjene ovirajoče faktorje, ki butajo ob vzgojno barčico, kot so hereditarna obremenjenost, vpliv okolja, itd.
Če je bistvo vzgoje v samopodajanju, tedaj naj bo temeljna zahteva vzgoje in vzgoje-
M. Nagajka:
Novoletni razgovori
Šel sem in bral visoke izjave, sam pogum in sama navdušenost. Tudi vreme se je obrnilo na bolje, mraz je tako rekoč kapituliral in bilo je še drugih dobrot nič koliko. In ko sem poln dobrih sklepov tekel po ulici, sem srečal Martina Kačurja.
»Glej no, ravno prav,« sem dejal, »kratek intervju: kako se ti zdi s tem novim letom? Ali imaš kake posebne želje in posebne misli? Tvoja sodba je bila včasih tako rekoč mero-dajna.«
Pogledal je postrani, potem pa pod noge, zdi se mi, da na čevlje, po gladil si je sive brke, nato je pa dejal:
»Kakih posebnih misli pač nimam, kaj bi s posebnimi mislimi. Samo v napoto so človeku pri delu. In delo je tako rekoč prvo. Seveda, toliko je še neobdelanega sveta, ti si niti misliti ne moreš. In narod je tako potreben. In želj tudi nimam. Zmeraj sem bil tega mnenja, da nam je skromnost zelo potrebna in kadar mi manjka kruha, si mislim: Hvala Bogu, nekateri tudi krompirja nimajo. In sem zadovoljen. Drugi ste pa tako nepočakani, samo napredovali bi radi in nič delali. In vsi bi bili radi v Ljubljani in če le mogoče tako, da bi stanovali zraven gledališča in kina in promenade. In da bi imeli prosto vsak teden dvakrat, za krompir posebej, za trgatev posebej, za košnjo tudi in žetev in za mraz in za vsako žegnanje in semenj tri dnii skupaj. Mi smo pa še stare šole, najprej delo, potem plačilo. In želje, seveda, tudi jaz imam želje, kdo bi jih ne imel. Pa nima pomena, da bi jih pravil, precej bi napravili resolucijo. No, tako bo pač, kakor je bilo doslej. Da bi le hujše ne bilo! Za drugo bodo pa že zgoraj poskrbeli, saj bo prišla kaka odredba, zmeraj pride pravočasno, da se veš ravnati.«
»Kaj pa to, naš stan, tako rekoč naš gmotni položaj? Ali te to ne vznemirja? Kaj misliš?«
»Če bodo dali, bodo pač dali, če pa ne, do smrti bomo živdli. Ampak, jaz verujem, da bodo dali, še noben mesec niso ustavili in bodo tudi kaj navrgli. Sploh pa je treba šte-diiti, tudi država ima skrbi in težave, kaj si pa misliš? Marsikaj se mi zdi pa smešno: greš in tuliš v gospodarja: Denar sem! Misliš, da ti ga bodal! Kakopa! Policaje bo poklical. Samo zlepa se kaj opravi, zato pravim, da je treba potrpeti in počakati.«
Se enkrat ali dvakrat je pogledam na vse strani po cesti in potem se je zelo hitro poslovil. Šel je z dolgimi koraki, suknja mu je opletala ob suhem telesu, videl sem, da je dokaj oguljena in tudi črni klobuk se mu je svetil.
Tam od druge strani je pa prihajal drug tovariš. Bil je še mlad in močan, oblečen je bil bolj turistovsko, pa namesto palice ali kakih smučk je nosil težek kovčeg. Oči so mu švigale na vse strani in stopal je še zadosti pogumno in krepko.
»Glej no, Matjaž Popotnik.« sem se razveselil, »prišel si ravno prav. Ustavi se nekoliko, truden moraš že biti, počakaj in povej, kako je s tem novim letom. Ti imaš lep razgled po vsemi svetu, videl in uganil boš pravo. In oblekel si se tudi že kot za kako daljno pot.«
»Tako,« je rekel, »oblekel sem se le zaradi gotovosti. Nič ne vem, kdaj me pokličejo. Enkrat so me vzdignili iz spanja, dvakrat iz vesele družbe. In zdaj sem sklenil napraviti konec vsem takim presenečenjem. Pripravljen sem vsako uro. Kamor grem, nosim s seboj kovčeg, pride dekret, samo vstanem in rečem zbogom in grem svojo pot. Tako je najpri-pravneje, nobenih solza in nič vzdihovanj. Prav po vojaško. Da, preteklo leto sem prehodil precej drage domovine, poslej me pa nekoliko skrbi, čevlji so se nekoliko podražili in čevljarji mi ne zaupajo več. Meni je pa treba močnih čevljev, obiskujem same svetnike in
svetnice in ti niso razumeli človeških navad, naselili so se po takih samotah, da mimogrede zbrusim par čevljev. Vidiš in to je edina moja skrb v prihodnjem letu. Popotovanje, bratje, je naše življenje. Drugo me pa ne zanima, če kdaj rečem svojo besedo, prej ko se zasliši iz tistih samot, se svet dvakrat obrne. Torej samo čevlji in lepo vreme in nič drugega. Mislim. da bi moral dobiti nekako doklado za čevlje, poskusi, mogoče se da to kako spraviti v obstoječe zakone. Morda bi šlo iz zimske pomoči, zakaj pozimi jih res potrebujem.«
»In tvoj odnos do stanu, do organizacije?«
»No, tako, jaz sem bolj pri vrhu, vidim nekoliko drugače kot vi, ki site v tem živžavu. Zaradi čevljev, kakor sem rekel, bi morda napravili kako resolucijo ali kaj podobnega, de-putacijo, sestanek ali kako že pravite tem stvarem. In morda bi za popotnike ustanovili posebno društvo, takole nekako društvo za popotniški okraj, saj se moraš drugače neprestano" prijavljati in odjavljati.«
»In zakaj pač potuješ?«
»Zato pač, ker sem Matjaž Popotnik. Nima pomena, da bi o tem govorila. Potem bi še hitreje potoval.«
In nasmejal se je in odvihral, kakor je bil vajen, saj sem videl, da se mu je že ves čas mudilo nekam naprej in da je prestopal, kakor bi bil na trnju. Tako pride v človeka tista naglica, nekaj amerikanskega je zlezlo vanj in ne briga se več za nepomembne stvari in kar je manj od dekreta, ga sploh ne primora, da bi trenil z očmi.
Nekako razžalostil sem se in zazeblo, me je ob sami misli, da bi bili vsi sami popotniki. Občutil sem strašno praznoto v prsih in želodcu in krenil sem k Zlati majoliki. Odprl sem vrata in tam v zadnji sobici je sedel za mizo v kotu velik človek.
»Hvala Bogu, spet tovariš!« sem vzkliknil in prisede!. Kako se kaj imaš, predragi moj Andrej Hromika, saj si ves povezan!«
»Ne govori tako glasno, tega ne prenesem,« je vztrepetal Andrej Hromika. »Moji
živci so tako zrahljani, da mi škoduje vsaka razburjenost.«
Sočutno sem ga pogledal in dejal s šepeta-jočim glasom:
»Poslušaj, kratek intervju, nič razburljivega, samo nekaj misli, kaj se ti zdi o tem novem letu in kakšne želje imaš in kake so tvoje težave?«
Vzdihnil je in pokimal z zavito glavo:
»Zdravje, ljubo zdravje, kaj pa hočem več. Ti ne veš, koliko je sitnosti s tem ljubim zdravjem! In ko ti nihče ne verjame, da si resnično bolan, niti zdravniki ne, kakor bi človek ne imel pravice, biti bolan! Trkajo ti po glavi in po prsih, tok, tok, nazadnje pa se razjezijo: Nič vam ni, sama domišljija. Toliko trpljenja, ti ne moreš razumeti, kaj sem samo letos prestal. Najprej je hotel upravitelj, naj ležim kar v službenem kraju. Kdo je pa zato bolan, da bo ležal v službenem kraju? Potem mi je rekel, da sem netovariški in me je ožrl ko stara baba, češ kdo bo pa mojih šestdeset otrok učil in je dejal, če sploh čutim kaj odgovornosti do naroda, do poklica in države. Skratka, malo, da me ni proglasil za protidr-žavnega elementa. No, vendar so mi drugod še nekako šli na roko, najprej sem imel dopust zaradi trganja v glavi, potem sem vzel štirinajst dni zaradi krčnih žil, potem sem dobil hripo — ti, to je nevarna bolezen — nato sem si zvil nogo, potem mi okoli srca nekaj ni pri-jalo, neka žila, ki vodi k srcu, ni bila normalna, potem so bile počitnice in zdaj mi v živcih nekaj ni v redu, imam štirinajst dni dopusta. Revež sem, nič kakšen revež.«
»Zakaj si pa tako zavit?«
»To je pa zaradi revmatizma, ampak ta pride šele drugi teden na vrsto, zdaj ga ne čutim tako hudo.«
Požrl sem slino, potem sem pa le vprašal, kako misli o splošnem položaju, dovolj ima časa, da lahko nekaj premisli in ve.
»Prav nič ne vem. največkrat mečemo marjaš ali pa pride na vrsto tarok. Lepe igre so to in tudi ta cviček je čisto naturen. Za
Splošne vesti
LETOŠNJI BOŽIČ NA NAŠIH OBMEJNIH ŠOLAH
Letos je Družba sv. Cirila in Metoda razposlala darila za božičevanje šolam v 158 krajih. Obdarovane šole ležijo na Mežiškem področju, na Kobanskem, na severnem vznožju Pohorja, v Slovenskih goricah, predvsem v njih severnem delu vzdolž Mure, v Halozah, v vsem obmejnem pasu Prekmurja od Cankove do tromeje in nato na vzhod in jugovzhod do vznožja lendavskih goric ter končno še na krševitem Kočevskem.
Navedenim okolišem posveča CMD stalno pozornost, njeno članstvo in sodelavci ter podporniki pa so zlasti srečni, da se tudi pri takih akcijah vedno bolj učvršča in razširja duh medsebojne povezanosti in vzajemnosti naših obmejnih in osamelih okolišev z našimi osrednjimi predeli.
Letošnja družbina božična darila so po količini dosti obilnejša v primeri z onimi iz prejšnjih let. Razposlanega je bilo poleg manjših količin rokavic, nogavic, perila in čepic še 120 žabic, 500 jopic in piiloverjev, nad 2300 metrov hlačevine, nad 10.000 metrov flanele in barhenta ter 550 parov čevljev. V denarju izraženo pa je bila letos dosežena še več kot dvojna lanskoletna vsota, saj se je sedaj povzpela že preko din 380.000,—. Do tega res lepega zaključka je pripomogla predvsem desetonovembrska narodna zbirka, ki je vrgla dim 232.039,—, d oči m je ostale izdatke pokrila Družba iz svojih nadaljnjih dohodkov in sredstev.
Vsem, ki so kjer koli in kakor koli pripomogli do letošnjega lepega božičevanja naših malih graničarjev, se kar najiskrenejše zahvaljujemo za njih pomoč, v globokem prepričanju, da se bodo v novem letu njih vrste še bolj pomnožile z mnogimi novimi sodelavci za dosego nadaljnjih Družbimih namer ter zlasti v korist splošnosti in naše jugoslovanske domovine.
V Ljubljani, dne 23. decembra 1940.
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
OPOZORILO!
Vse šolske občine ljudskih šol (krajevne šolske odbore) v dravski banovini opozarja prosvetni oddelek banske uprave, da morajo v smislu pripombe 12. k tairiifni post. 12. zakona o taksah predložiti do 15. januarja pri jave za dopolnilno prenosno takso. Prijave je treba predložiti pristojni davčni upravi na predpisani tiskovini. V vsaki prijavi je treba izrecno navesti, da je šolsko poslopje oproščeno zgradarine.
— Praktični učiteljski izpiti pred državnim izpitnim odborom v Ljubljani bodo od 13. do 22. februarja 1941. Prijave s predpisanimi prilogami je treba vložiti takoj. Naslednji in zadnji termin v tem šolskem letu bo od 1. do 10. maja. Prijave za majski termin je treba vložiti do konca februarja. — Predsednik: Prijatelj.
Is listov
slovja: »Vzgojimo najprej vzorne vzgojitelje!« Sele vzgojiteljevemu stoletju bi smelo slediti otrokovo stoletje.
Pomen osebnosti se danes vedno bolj poudarja na vseh področjih človeškega udej-stvovanja, ustvarjajo se svetovne bojne fronte, padajo carstva in kraljestva, vse v 'borbi za in proti svobodi in veličini človeške osebnosti.
Pojem osebnosti vključuje nekaj lastnosti, ki jim moramo posvetiti še nekaj vrstic. Pred vsem mora vzgojitelj biti trden v svojih nazorih in prepričanjih. Smešno in nesamostojno je pod raznimi vplivi menjati svoj svetovni nazor, vero, ali celo jezik in narodnost. Kako naj- se mladoletnik vzgaja k zna-čajnosti, če vzgojitelj menjava karakterne cvetke kot rokavice ali obleko, kakor pač diktira moda, politika, kupčija, ter razni ko-ristolovski interesi ali pa celo kaprice?
Resnicoljubnost je harmonija med življenjem in mišljenjem, med teorijo in prakso, med zapovedmi, ki jih skušamo vcepiti gojencu in med lastnim ravnanjem. Zlaganost, dvoumnost in neiskrenost so sodobne socialne bolezni. Ena teh sodobnih odkritosti je tudi ta, da vse preveč tožimo, kakšna je mladina, kako je pokvarjena in kakšna bi morala biti, vse premalo pa, kakšni smo vzgojitelji in kakšni bi morali 'biti. Malo več bi morali pridigovati sebi in malo manj otrokom!
Ce k navedenemu dodam še vzgojiteljevo etično in intelektualno polno vrednost, ki je zmožna gojenca razumeti ravno v tistih letih.
Včitelfshl pravnik
—§ Vprašanje: I. A. iz P. — Rada bi vedela, koliko je znašala polna pokojnina z dravinjskimi dokladami vred in polna pokojnina brez draginjskih doklad leta 1925.
Odgovor! Polna pokojnina s 15% dodatkom je znašala leta 1925. letno din 20.406,— in osebna drag. doklada v III. drag. razredu din 1000,—, v II. drag. razredu pa din 1100,— mesečno.
—§ Vprašanje P. B. B. Ali sme učitelj ob nedeljah in praznikih zapustiti svoj službeni kraj? Ali je še v veljavi norm. odlok III/9 + HI/11 in ali člen 12. norm. odi. XXII/5 ne pre-klicuje norm. odi. III/9 + III/ll, kjer govorita o zapuščanju službenega kraja?
politiko se pa principielno ne zanimam, principielno!«
Poslovil sem se, bolnike obiskovati je dobro delo, sem rekel, ampak v resnici nimam časa, najmanj pa, da bi počakal na marjaš ali tarok. In ko sem stopil iz Zlate majolike, sem zadel ob tujega gospoda.
»Oprostite,« sem rekel.
»Nič hudega,« je dejal oni. Ko sva se pa natančneje pogledala, sem ga spoznal. Bil je dragi tovariš Francelj Presedljaj. Ko me je «poznal, se je nagnil zaupno k meni in dejal šepetaje:
»Ali že veš?«
»Kaj neki?« sem vprašal strahotna.
»Torej res ne veš?«
»Res ne,« sem zatrjeval.
»Pravijo, da bo vlada padla.«
To pot sem se zares začudil.
»Tega pa še nisem slišal,« sem dejal neverno.
»Potem pa morda ni res,« se je oddahnil.
»Kje si pa slišal?«
»Tako, mislil sem si,« je v zadregi dejal.
Molčal sem nekoliko časa, nato sem počasi vprašal:
»Ti Francelj Presedljaj. kako se ti kaj zdi letošnje novo leto. Ali si želiš kaj posebnega?«
Pogledal je po cesti in previdno dejal:
»Ko pa ne vem, če ti smem zaupaiti. Veš, sem strašno previden. Sicer ni nič hudega, le to me skrbi', da bi se nenadoma kaj spremenilo in je potem človek ves zmešan. Ampak zaenkrat je vse v redu. Zadnjič so že zagnali krik in bi kmalu napravil neumnost. Kaj posebnega pa tudi novo leto ne bo prineslo, kaj misliš? Ali so kaki izgledi?«
Na vsak način je hotel izvrtati iz mene nekaj posebnega. Odkimava! sem, nazadnje se je razjezil:
»Ti mi nočeš povedaiti, čakaj, pa bom le zvedel!«
ko je ljubečega in skrbnega razumevanja najbolj potreben, ko dorašča in odrašča, ko stopa vedno samostojneje na življenjsko pot, bi njegov lik ustrezal namenu.
Seveda je najvzomejši vzgojitelj samo človek s človeškimi napakami in slabostmi. Zato je redna samovzgoja zadnja zahteva vzgojiteljeve polnovrednosti, obenem pa najpopolnejše samopodajanje, »da končno bo drevo, ki svoje veje širi čez vse nebo, čez vsa obzorja daljna ... Fr. Albreht.
V vzgojno poboljševalnem zavodu stav-ljam vzgojiteljevo osebnost na najvišje mesto, razsvetljeno z vsemi sonci, okrašeno z vsem cvetjem. Na podlagi sedemletne izkušnje jo priznavam kot edino uspešno vzgojno sredstvo. Dolgo lestvico vzgojnih žarkov, od priznalnega nasmeška do vrednostne nagrade, dolgo vrsto kazni, od opomina med štirimi očmi do samice ali celo 14dnevnega sodnega zapora, ki ga v izrednih primerih dovoljuje kazenski zakonik, pisan niz kazni in nagrad, ki še niso izšle v nobeni pedagoški študiji, temveč so produkt vzgojiteljeve iznajdljivosti, dopuščam kot potrebno zlo slabičem ali kvečjemu kot poživilno garniranje.
Mesija vzgojiteljevi osebnosti naj bo reformator moralnega žit j a, za to ponovno kličem: Dajte nam dobrih vzgojiteljev, postavljajte na važna mesta ljudi tanke vesti, moralne neoporečnosti, resnicoljubne in okrito-srčne, nesebične ter intelektualno izoblikovane, pa lahko vzkliknemo z Mileno Mohori-čevo: »Verujmo v svojo bodočnost in v bodočnost človeštva.«	(Dalje.)
Odgovor: čl. 12. pravilnika o dovoljevanju odsotstva in odobravanju bolovanja učiteljem (Služ. list z dne 29. sept. 1937.) pravi: »Božične in velikonočne počitnice kakor tudi dnevi, ko na šoli ni pouka, veljajo za službene dneve. Med tem časom se smejo učitelji vSeh šol, izvzemši starešine meščanskih, srednjih in srednjih strokovnih šol oddaljevati in biti zunaj službenega kraja; morajo pa dati svoj natančni naslov in se odzvati in priti v službeni kraj če jih prosvetni oddelek banske uprave ali ministrstvo za prosveto pozove.« -Vsa druga določila, ki so v nasprotju s tem členom so postala neveljavna.
—t Peresa, svinčnike, kuverte, črnila, pisarniške in šolske potrebščine si najceneje dobavite v Knjigarni Učiteljske tiskarne ▼ Ljubljani.
Dr. Danilo Viher:
1914.
Učitelj Jakob je vstopil v razred. Otroci so vstali, a eden med njimi je pristopil k Jakobu, krepko zlogoval besede čestitajoč božič in novo leto.
»Hvala, otroci! Želim, da bi vaša mladost bila lepša kot moja.« Nato se je začudeno ozrl po mizi. Na majhni smreki so gorele tri svečke, a spodaj v jaslicah je bil Jezušček obdan z neštevilnimi angelčki, ki so držali trak, na katerem je blestelo »Mir ljudem na zemlji!«
Toda Jakob vsega tega ni videl, niti lučk, ki so brlele na smrečici.. Z nekim tihim in veselim nasmeškom je preletel darove: venec smokev, dva kosa potice, za dve pesti orehov in lešnikov. Učitelj Jakob je bil lačen, doma pa je imel še troje otrok.
»Orehi bodo za Mirka,« je tiho delil, »smokve Bogdani, a potico, — komu je le prišla ta pametna misel v glavo? — potico pa bom dal Maji, saj je itak še ni videla.«
Otroci so gledali in bili presenečeni, kako se je učitelj zagledal v darove in čudno se jim je zdelo, da ne gleda nič lučk, da ne vidi jaslic, ki1 so vse od same sreče ožarjene.
Učitelj Jakob pa vsega tega res ni videl. Bil je to njegov najlepši dan, saj je vedel, da so to darovi za njegove otroke. S počasnim korakom je stopal po razredu in v mislih stokrat pobožal vsako glavico, saj so mu te glavice povedale, da ga ljubijo in razumejo.
»Vstanite, otroci!« Otroci so vstali. »Peli bomo!« Otroci so takoj uglasili svoja mlada grla in razred je čez nekaj trenutkov objela mehka toplina otroških glasov.
»Človek, zdaj si otet, človek, zdaj si otet!«
—1 Državni nameščenec in upokojenec je
naslov članka v »Slovenski besedi« od 2. I., v katerem čitamo tudi to: Dokler ne bodo prejemki in pokojnine v skladu s cenami življenjskih potrebščin, se državni nameščenec ne more preživljati in vzdrževati svoje družine. Na veliki zvon so se obešala prav po nepotrebnem zadnja povišanja prejemkov, ki so znašala približno 10 do 150 dinarjev na mesec, kar ne pomeni pri vsak dan večji draginji ničesar! Javnost je sprejela vest o taki ureditvi prejemkov z obžalovanjem in dobesedno pomiluje državne nameščence in upokojence zbog njihovega obupnega stanja. Ta trditev ni prazna fraza, o tem se prav lahko doprinese dokaz na enostaven način, da se dopusti n. pr. javen občni zbor državnih nameščencev in upokojencev, na katerem naj podajo svoja mnenja zastopniki državnih nameščencev na eni strani, na drugi strani pa zastopniki gospodarskih, trgovskih in obrtniških krogov, ter omogoči vsem, da morejo podati svoje mnenje!
—1 »Jutro« od 23. XII. priobčuje članek Naj ne ve levica..., v katerem obravnava razna obdarovanja otrok in ugotavlja: Po šolah se redno opaža, da začno otroci tjale okrog Miklavža in božiča hoditi v šolo razcapani in raztrgani. Tudi to se primeri, da imajo v začetku leta še prav dobre čevlje, naenkrat pa začno izostajati iz šole z izgovorom, da nimajo čevljev. Zgodi se, da starši naravnost izjavijo: Če ga hočete imeti v šoli, mu kupite čevlje! Tako je nujna posledica teh obdaritev, da tisti, ki se znajo najbolj pretvarjati, največ dobe. A je vprašanje, ali so taki tudi najbolj potrebni. Saj je še vedno res, da je najhujša revščina skrita za dostojnim ponosom in skrbno zakrpano suknjo. Toda te nihče ne vidi, nihče je ne poišče. — Nedvomno zelo kvarno za vzgojo otrok je
V	odmoru je odnesel darove v zbornico. Nikogar ni bilo, ki bi videl in doživljal njegovo srečo.
Čez nekaj trenutkov pa vstopi nadučitelj. Mrko pogleda po sobi in še bolj mrko, ko zagleda darove in Jakoba, ki se je ves blažen zagledal vanje. Niti besedice ni rekel, ko je odšel, gospod nadučitelj.
Jakob je odkrevsal v svoj razred. »Čuden človek, kaj res ni videl moje sreče?« je go-del Jakob. In že je premišljal, če ne bi bilo bolje dati orehe Bogdani, a smokve Mirku. »Kar tako naj ostane, saj si bodo itak izmenjali.«
Otrokom je ves vesel hitel pripovedovati, kako je bil Jezušček dober otrok, kako je pozneje v življenju reših milijone in milijone trpečih in siromašnih ljudi, in da so ga ljudje pribili na križ, samo zato, ker jim je hotel dobro.
Otroci so napeto poslušali in vse živah-neje in jasneje je stopil pred nje mali Jezušček in gledali so ga, kako bi rad vsem, vsem pomagal.
Na vrata je rezko potrkalo. Jakob je vedel, da je to šolski sluga. Sluga stopi k Jakobu, mu da okrožnico in še neki listek. Jakob prebere okrožnico in prične tiho citati priloženi listek. Čim dalje je čital, tem bolj so otroci opažali, kako postaja bolj in bolj bled in da mu je svinčnik, ki ga je držal v roki, celo izpadel. Podpisal se je, vrnil knjigo in priloženi listek.
Ko je sluga odšel, je Jakob nekaj časa stal, nato pa šel k oknu in se zamislil. Ni hotel, da bi učenci videli, kaj se dogaja v njem.
»Učitelji ne smejo sprejemati darov...« je Jakob počasi čital velike črke, ki so se od nekod prikradle na okna, »a oni, ki so jih že dobili, naj to na primeren način uredijo.«
V	razredu je zavladala smrtna tišina —
tudi ustvarjanje beraške miselnosti z obdarovanjem. Čedalje redkejši so tisti, ki jih je sram prosjačiti, četudi imajo ali bi lahko dobili zaslužek. Tako se neredko zgodi, da gredo otroci, katerih starši imajo stalen zaslužek, prosjačit po mestu. Zgodi se celo, da takega otroka pošlje lastni oče, da mu naprosjači denar za vino in tobak.
—1 Draginja — vprašanje cen in plač.
Pod tem naslovom priobčuje Trgovski list članek, v katerem pravi: Pač pa je treba s tem večjim poudarkom naglasiti, da dvig draginje vedno bolj odpira problem uradniških plač in sploh vprašanje naše uprave. Neraz-merje med draginjo in plačami je danes že tako veliko, da se res ne sme omalovaževati To nerazmerje že kriči po odločni rešitvi. Tudi prej je bilo to vprašanje že večkrat postavljeno. Takrat se je govorilo, da je del rešitve tega vprašanja tudi v tem, da.se uprava čim bolj poenostavi' rn s (čfn omogoči znižanje števila uradništva. Geslo te rešitve je na kratko bilo: manj uradništva, zato pa naj bo to tem bolje plačano.
—1 Naraščanje stroškov za prehrano je
naslov članka v »Slovencu« od 21. XII., v katerem je tudi sledeča ugotovitev: Statistični odsek mestnega poglavarstva v Ljubljani je že izdelal indeks o cenah življenjskih potrebščin dne 15. decembra. V primeri s stanjem dne 1. decembra so se cene ponovno dvignile in sicer za 0,7 %. V primeri z lanskim 15. decembrom so cene narasle za 37,2 %. Če pa vzamemo cene dne 15. avgusta, t. j. pred izbruhom vojne, se je raven stroškov za prehrano v Ljubljani povečala za 51,1 %.
—1 V članku »Sprememba zakona o ljudskih šolah« priobčuje Kmetski list od 1. I. med drugim tudi sledečo ugotovitev: Da bo ljudska sola na kmetih odgovarjala potre-
zopet v njej. Pogledal je na mizo in se grenko zasmejal. Toda že čez nekoliko trenutkov ga je ta smeh huje zapekel od vsega drugega. V ušesih so mu doneli zadnji zvoki božične pesmi.
Ko je zazvonilo, ni šel takoj v razred. Počakal je, da bo vse utihnilo. Nato je z neko krčevito kretnjo odprl okno in zmetal vse darove na sosedno dvorišče debelemu Hek-torju. Pes je začuden pritekel, ovohal potico — a ni ugriznil.
»Presit je,« je zamrmral Jakob, »vidi se mu, čegav je.«
V razredu ni govoril. Antonu je ukazal, naj čita »Božične radosti«, sam pa se je vse-del za mizo in molčal.
»Kako naj živim?« ja razmišljal. Spomnil se je svojega desnega podplata, ki ga je za silo pritrdil z risalnimi žebljički, a zunaj sneži. »Žena ima samo še pol kilograma moke« je dodajal.
........zato moramo vsi obljubiti, da
bomo ob spominu na Njegovo rojstvo živeli pošteno in pravično..." je ujel Jakob.
»Kaj pa, če bi si poiskal kak drug poklic? Trgovski pomočnik, delavci v tovarnah so boljše plačani,« je grebel po sebi.
„......da bomo drug drugega ljubili in
da med nami ne bo hinavščine ..." je nadaljeval Anton.
»Dovolj!« je odločno prekinil Jakob. Anton ga je začudeno pogledal in sedel.
Ni se mogel več obvladati. Na dvorišču je namreč zagledal svoje tri otroke, ki so ga prišli čakat. Vsi trije so bulili skozi ograjo in poželjivo gledali na potico in smokve pred Hektorjem. Mirko je privlekel od nekod dolgo palico in hotel doseči raztresene stvari. Bal se je nekoliko Hektorja. Toda pes je imel več usmiljenja kot ljudje.
Jakob je bil čisto bled.
Učitelj Ferdo Kleinmayer — šestdesetletnik
Dne 5. t. m. je praznoval Ferdo Kleinmayer, sedaj upokojeni učitelj v Trstu, svojo šestdesetletnico. Ob tej priliki se nam, zlasti starejšim učiteljem, ki smo sodoživljali z njim težke čase narodne in učiteljske borbe, vzbujajo prijetni 9pomini na njegovo markantno osebnost. Če se oziramo danes na bilanco njegovega življenja, smemo biti v resnici ponosni na tega svojega tovariša.
Leta 1900. je nastopil svoje prvo učiteljsko mesto v Trstu, kjer je služboval do svoje upokojitve.
Ves ta čas in vsa leta po upokojitvi so izpolnjena z nad vse marljivim in požrtvovalnim delom na raznih področjih kulturnega in organizacijskega življenja. Njegove humoreske, satire, anekdote in pesmi srečujemo pod psevdonimom »Ferdo Plemič« v vseh slovenskih humorističnih listih. Nekaj od teh je izdal 1. 1906. v zbirki Tilho in drugi. V »Korošcu« in »Miru« je priobčeval drobne črtice iz koroškega življenja ter povesti iz koroške zgodovine.
L. 1911. je izdal brošuro o slovenskem šolstvu v Trstu. Ko so bili Slovenci v Italiji po prevratu odrezani od kulturne skupnosti
z ostalo Slovenijo, je začel urejevati tržaški kulturni vestnik »Njivo«.
Da bi izpolnil občutne vrzeli v šolski učni literaturi, je sestavil celo vrsto učbenikov za slovenski in italijanski jezik, berilc, računic in slovarjev. Kadar koli je bila potreba, se je s svojim krepkim peresom oglasil tudi v stanovsko političnih in pedagoških časopisih.
Ves čas obstoja Goriške Matice je Klein-mayer njen odličen sotrudnik. Poleg mnogih krajših črtic v zbirki Luč so izšle v tej založbi sledeče njegove knjige: Prvi koraki — abecednik, Iz starih časov, zgodovinske bajke in povesti, Slike iz prirode, Po svetu naokrog. Dedek pripoveduje, Pogled v svetovno zrcalo, Prirodni pojavi in človeški izumi ter Pravljice iz tujih logov.
Že samo ta površen pregled njegovega življenjskega dela nam pove, kaj pomeni Kleinmaver za slovensko kulturo preko naše meje.
Ob šestdesetletnici se s hvaležnostjo spominjamo njegovega prekoristnega dela ter mu želimo, da bi še mnogo, mnogo let stal čil in zdrav sredi svojega požrtvovalnega dela!
bam, si moramo predvsem biti na jasnem, katero in koliko splošnega znanja je potrebno kmečki deci ter koliko strokovnega znanja lahko nudi ljudska šola kmečkemu naraščaju.
—1 »Zahteve kmetijske zbornice.« Pod
tem naslovom prinaša Večernik od 2. I. resolucije z zasedanja Kmetijske zbornice med drugim sledečo: Ljudskošolski zakon je treba temeljito iznremeniti ter prenesti vso upravo ljudskih šol na banovine ter v njihovem okviru decentralizirati.
—1 »Naše šolstvo v letu 1940.« je naslov članka v Slovencu od 3. I. V tem članku piše med drugim tudi: Slovenija potrebuje še 250
učiteljev. Značilno za vse prejšnje režime je bilo to, da je bilo več let izredno mnogo abi-turientov učiteljskih šol brez službe. Na službe je čakalo nad 700 učiteljskih abiturientov in nekateri so morali čakati na zaposlitve že po več let. Pred leti se je stalno pisalo o vprašanju brezposelnih učiteljev in je bilo to eno
izmed najbolj bolečih socialnih vprašanj med nami. Toda v zadnjih letih se je položaj v tem oziru izredno izpremenil. Nastavljenih je bilo zlasti v zadnjih letih toliko učiteljev in učiteljic, da je brezposelnost izginila in ugotovljeno je bilo celo, da primanjkuje v Sloveniji še 250 učiteljev in učiteljic.
Šolski radio
—r. Torek, 14. januarja 1941., ob 15,15: Božične pesmi. Pevski nasitop II. dekliške meščanske šole v Ljubljani; vodi gdč. Marija Laharnar.
—r. Petek, 17. januarja 1941., ob 11. uri:
Kako in kje je Boža dobila kožušček; g. Mirko Demšar.
—r. V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 12. januarja, ob 17. uri predaval g. inž. Jože Erpič: Pomen mlekarske organizacije.
Mladinska matica
—mm Opozarjamo učitelje — pisatelje,
da poteče rok za udeležbo pri natečaju za knjižico realne vsebine 15. januarja t. 1. Rokopisi, ki dospejo po tem roku, ne pridejo več za nagrado v poštev.
—mm Pošle so sledeče knjige: Pipan: Kako smo delali radio; Ribičič: Miklavževa noč; Naš rod, V. letnik 1933./34. in v celo platno vezani izvodi dr. Čermeljeve knjige: Nikola Tesla. Broširani in v polplatno vezani iizvodi te knjige pa so še v zalogi
—mm Peta številka »Našega roda« je izšla s prav bogato in pestro vsebino. Številka je posvečena Cvetku Golarju, ki ga naša mladina pozna po pesmih polja in po ruskih pravljičnih motivih. Ekspedicija se bo vršila 9. in 10. t. m., tako da bo list 13. že na šolah
—mm Opozarjamo učiteljstvo prvih razredov na 6. zvezek Cicibanove knjižnice. Knjižico je uredil Josip Ribičič, ilustriral Milko Bambič. Cena 2 din.
Stanovska organizacija JUU
Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V ORMOŽU bo zborovalo v soboto, 18. januarja, ob 9. uri v Ormožu. Poleg običajnih točk bo podano poročilo o banovinski skupščini in predavanja: 1. Ob tridesetletnici smrti Tolstoja. 2. Jetika, ljudska bolezen. — Pridite! Posebnih vabil ne bo. — Belšak, preds.
—	JUU — SRESKO DRUŠTVO KAMNIK bo imelo svoje prihodnje redno zborovanje v soboto, 18. januarja 1941 ob 9. uri' v šoli v Domžalah. Dnevni red: 1. Poročilo društvenih funkcionarjev. 2. Poročilo o banovinski skupščini. 3. Razgovor o aktualnih šolskih vprašanjih. 4. Predavanje Viljema Kun-sta, ravnatelja meščanske šole na Rakeku: »O elektriki v sodobni šoli«. 5. Slučajnosti.
—	JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR — LEVI BREG bo zborovalo v soboto, dne 18. t. m., ob pol 10. uri dop. v krčevinski šoli. Razen običajnih točk je na dnevnem redu poročilo delegata o banovinski skupščini, kot pedagoško didaktična točka pa »Naša višja ljudska šola« in sicer v obliki razgovor-nih poročil. Tov. člane(-ice) vabimo, da se vsaj z vsake šole javi en(-a) poročevalec(-ka), ki poroča o svojih pogledih. Prosimo, da vsaka šola do 15. t. m. predsedstvu javi poročevalca. Tov. člani odbora naj pridejo isti dan ob 8. uri k seji! Ne zabimo na redno plačevanje članarine, ki si jo v današnjih težkih časih moramo v pravem pomenu besede pritr-gati — od svojih bornih plačic kot stanovsko zavedni člani JUU! — Odbor.
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LAŠKO
je zborovalo — ob udeležbi 65 članov dne 14. decembra 1940 ob 8. uri v prostorih ljudske šole v Laškem. Zbora se je udeležil tudi
tov. nadzornik Vrane ter novi sreski načelnik Bizjak Andrej, ki ga tov. predsednik pozdravi s približno sledečimi besedami: »Gospod načelnik! Komaj šest tednov je minilo, odkar ste prišli v naš srez in že site — brez tako običajnih opravičil: nimam časa; uživ-ljam se v službo! itd. pokazali izredno zanimanje za našo stvar ter ste se podali na .teren', v mislih mi je otvoritev nove šole v Tur-ju pred mescem dni. Tudi danes ste se odzvali našemu vabilu, da se s svojim učitelj-stvom spoznate. In kje? V šoli; pri njegovem organizacijskem delu in ne — kot se tako mnogokrat dogaja — v uradni predsobi, pred postrojeno vrsto podanikov, z rokavico na levi roki, na desni pa ne. Hvala vam! Vsi, vam uradno podrejeni učitelji niso le uradniki, temveč so narodni učitelji — vzgojitelji, ki so s svojim delom v srezu zajeli narodovo sredino in se ljudstvu približali tako, da je naše šolstvo vam lahko v ponos — narodu m domovini pa v korist!« Ko ga je tov. predsednik prosil še pravične zaslombe, se je g,, načelnik, vidno zadoVol jen, zahvalil učitelj-stvu za njegov pozdrav in delo ter navzočim želel, poleg srečnega novega leta, zvišanje službenih prejemkov. (Odobravanje!)
Nato se je spominjal tov. predsednik bivšega sreskega podnačelnika g, Orožima, ki je bil postavljen za podnačelnika v Rogatec. Ob slovesu mu je društvena uprava po-
dala tudi poslovilno pismo. Gospod načelnik Orožim je poslal tov. predsedniku simpatično pismo, ki se — ob velikem zadovoljstvu navzočih — prečita na zborovanju. Nato je zbor komemoriral tov. J. Rakovo, tov. predsednik je čistital k odlikovanju Trboveljskemu slavčku ter tov. blagajniku Grozniku. Pristopili sta k društvu dve koleginji, ki ju pozdravljamo, izstopil pa je upokojeni tov. Vrdovec.
Po uvodnih formalnostih je poročal:, v posebnem referatu, tov. Vrane — o temeljih šolstva v obče, s posebnim ozirom na razvoj in napredek vzgoje in pouka v laškem okraju. Na znanih paralelah iz njegovih »Osnov« je pokazal dinamiko časa in pedagogike ter sozvočje s prizadevanji in hotenjem pri nas. Sodobnost zahteva od šolskega dela mnogo več in to docela upravičeno, celostno šolsko delo je utemeljeno in izvedljivo. Poslušalci so vzeli njegovo strokovno in prepričevalno izvajanje z odobravanjem k znanju.
Nato je poročal nadvse objektivno o poteku banovinske skupščine tovariš Rihar. O vsem, kar se je skuhalo okrog nje in po njej pa sta članstvo stvarno obvestila tov. predsednik in podpredsednik Kimovec. Vnela se je živahna debata, v katero so posegli tov. Kimovec, Pavčič, Lunder, Pahor, Tori, Be-zeljakova, Hofbauer ter s pritrjevanjem mnogokrat celotno članstvo.
Sklepi: 1. Zbor ugotavlja, da so naši delegati na X. ban. skupščini dne 19. okt. 1940 pravilno tolmačili naše predloge in dosledno zastopali v njih iznešene misli, zato jim je izglasovana soglasno — zaupnica.
2.	Zbor soglasno zahteva, da se objavi v celoti poslan društveni popravek »Po skupščini«, ki je bil uredniku »Učit. tovariša« dostavljen dne 6. nov. 1940 ter s tem zavrača in ne jemlje k znanju dopisa Sekcije JUU št. 590/40141, od 7. dec. 1940.
3.	Zbor se strinja z »Odgovorom« naših delegatov v 14. št. »Učit. tov.«, ki se nanaša na uvodnika v 9. in 10. št. »Učit. tov.«, ker smatra napad nanje za napad na članstvo, ki so ga zastopali.
4.	Zbor se soglasno pridružuje resoluciji Učit. društva Maribor desni breg (objavljeni v 16. št. »Učit. tov.«) pod točkami: 1., 2., 3. a, b, c, č, d, e, f, g, h, i in 4.
5.	Soglasno izjavljamo, da je neutemeljeno in neupravičeno sumničenje, da so delavci »Učiteljskega pokreta« iniciatorji akcije o znižanju proračuna. Vsak pokretaš je — upamo — istočasno polnopravni član svojega društva in sme imeti svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki zadevajo organizacijo. Prav delavci »Učiteljskega pokreta« dokazujejo s svojim delom, da so med najbolj konstruktivnimi člani organizacije.
6.	Naše društvo je vedno točno plačevalo Sekciji svoj društveni davek, a vodi borbo po zvišanju članarine že več let.
Končni sklep: V primeru, da Sekcija naši želji ne zadosti v polni meri, naj uprava takoj skliče zborovanje v Zidani most, na katerega se povabi tudi odposlanca sekcije.
Tov. Torelli poroča, da imamo v srezu 105 članov SŠM. Predlog tov. predsednika, da postanemo obvezni člani SŠM, bo podrobno obravnavan na prihodnjem zborovanju,
ter na to že danes opozarjamo vse članstvo.
Zimski plašči,
kostumi, kompleji, obleke in bluze samo zadnje novosti v največji izbiri pri
Prešernova ulica 7—9 Ljubljana
Tov. Rihar poziva končno članstvo, da se udeleži smučarskega tečaja za učitelje laškega sreza, ki bo med božičnimi počitnicami na Mrzlici (od 2. do 7. jan. 1941).
Tov. predsednik zaključi, želeč vsem srečo v novem letu, uspel in številen, tri ure trajajoč zbor z željo, da na prihodnje zborovanje v Zidani most vsi!
Mahkota Milan,	Urbajs Alojzija,
predsednik.	tajnica.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA — MESTO je zborovalo v četrtek, 12. decembra 1940 dopoldne v telovadnici II. deške ljudske šole na Cojzovi cesti. Izredno velika udeležba jc najboljši dokaz, kako so nam zborovanja, ki so bila z odredbo kraljevske banske uprave Pov. II./2 štev. 5743/1 od 6. junija 1940 zabranjena, prav v teh časih nujno potrebna.
Ob otvoritvi zborovanja je predstavil predsednik zastopnika policijske uprave g. Brezana, pozdravil navzoče, imenoma mest. šol. nadzornika g. Fr. Ločniškarja, nato pa preeital odredbo kraljevske banske uprave Pov. II./2 štev. 5743/11 z dne 20. IX. 1940. s katero so zopet dovoljena zborovanja, sestanki in posveti pod pogojem, da se na teh razpravlja samo stanovske in strokovne zadeve. Temu je dodal še pojasnilo, da spadajo k stanovskim zadevam vprašanja namestitev, premestitev, postavitev šol. upraviteljev, napredovanja, naš gmotni položaj in drugo. Pod strokovne zadeve spadajo vsa vprašanja iz šolskega in organizacijskega področja.
Poročilo o banovinski skupščini je podal tov. Zor, ki je pojasnil delo posameznih odsekov in podrobno delo glavne razprave na skupščini, ki je trajala pozno v noč. Poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem.
Sledilo je predavanje g. prof. dr. R. Ko-lariča o pouku materinščine v ljudski šoli. Uvodoma je omenil predavatelj nedostatke ljudskošolskih čitank, premalo učnih ur za jezikovni pouk in preveč šolskih nalog. Na osnovi predpisanega učnega načrta je podal pregledna navodila za pouk materinščine v posameznih razredih, kolikor potrebuje otrok za nadaljnji študij in poznejše življenje. Z ozirom na nedostatke, ki se opažajo pri otrocih v govoru, čitanju in pisavi, je dodal še strokovno pojasnilo o načinu poučevanja (globalna, analitična in sintetična metoda), ki se sedaj uporablja pri jezikovnem pouku.
Predavanju je sledila daljša debata, tekom katere je pojasnil predavatelj še marsi-kako zanimivo vprašanje. Ob sklepu se mu je predsednik zahvalil za podana navodila, ki so bila z odobravanjem sprejeta.
Po kratkem odmoru je podal predsednik pregledno situacijsko poročilo. Poročilu je sledila splošna razprava. Med drugim je bilo odobreno stališče vodstva sekcije v pogledu razmerja med centralnim odborom JUU in Zvezo hrvatskih učiteljskih društev. Vek. Mlekuž, preds.	Josip Mihelič, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — ZAH. DEL je imelo 14. decembra 1940 izredni občni zbor v Ljubljani.
Tov. predsednik se je uvodoma spomnil smrti našega prosvetnega ministra, g. dr. Antona Korošca, katerega spomin je članstvo počastilo z enominutnim molkom.
V svojem poročilu tov. predsednik omenja, da je bila iz našega sreza premeščena tov. Vončina Elizabeta, ki nam je od lanske izvolitve v upravni odbor nad vse vestno in marljivo vodila društveno blagajno. Za njeno delo se ji pošlje zahvalno pismo. Odpadlo je še nekaj drugih članov, od katerih so odšli trije na pedagoško šolo v Zagreb, ena tova-rišica je bila premeščena drugam, ena pa je izstopila iz neznanega vzroka. — Novovsto-pivših članov ta mesec nimamo. Naše društvo šteje sedaj 95 članov.
Tajnica prečita poročilo o zadnjem Občnem zboru. Nato še došli dopis, v katerem sekcija sporoča, da so zopet dovoljena naša zborovanja in pod kakšnimi pogoji se smejo vršiti.
Novi blagajnik, tov. Fatur Josip, poroča o stanju ročne blagajne in o stanju denarja v poštni hranilnici. Članarina se plačuje redno. Vendar pa želi, da bi imele vse šole stalne poverjenike za pobiranje in odpošiljanje članarine. Članarina naj se plačuje po možnosti za mesec naprej, ker mora tudi društvo svoje obveznosti sekciji in centrali nakazati že v začetku mesca.
Tov. Fatur poda nato še poročilo o poteku sekcijske skupščine, na kateri je zastopal naše društvo kot delegat. Poročilo je bilo jako izčrpno, v njem je podal tudi rezultate naših predlogov in opisal natančneje delo v odsekih kamor sta bila dodeljena tov. predsednik in on.
Temu je sledilo predavanje tov. Mleku-ža: Preizkušnja zmogljivosti otrok v 11. razredu osnovne šole. Predavanje je bilo vzeto iz njegove lastne prakse. Rezultate, ki nam jih je orisal, je dosegel in ugotovil sam z lastno preizkušnjo otrok. Ta način določevanja umskih sposobnosti otrok je dostopen vsakemu učitelju. S seboj je imel tudi zvezek, kamor si je zapisoval rezultate posameznih preizkušenj. Zvezek je krožil med članstvom, ki si ga je z zanimanjem ogledovalo.
Ker je v upravi, zaradi premeščene tova-rišice blagajničarke nastala vrzel, je blagajni-štvo prevzel tov. Fatur Josip, v upravo pa je prišel prvi od namestnikov Remškar Franc. Od namestnikov je odšla na pedagoško šolo v Zagreb tov. Gabrova, tako, da sta v namest-ništvu manjkala dva člana. Tov. predsednik predlaga tov. Antona Uršiča iz Horjula in tov. Česnik Marijo iz Polhovega Gradca. Članstvo je predlog sprejelo. Tako so sedaj namestniki za upravni odbor: Weber Franja, Uršič Anton in Česnik Marija.
Popoldne je bil prijateljski sestanek pri Košaku. Od 95 članov jih je prisostvovalo zborovanju 69.
S. Vrhovec, preds. N. Župančičeva, taj.
Učiteljska tiskarna
—t V Knjigarni Učiteljske tiskarne v
Ljubljani in v njenih podružnicah v Celju in Mariboru si boste lahko nabavili banovinske zvezke za šolske naloge, ki so vpeljani namesto državnih. — Risanke niso predpisane, zato uporabljajte one, ki jih izdeluje in prodajajo naše knjigarne.
—t Za pouk zgodovine in zemljepisja si
nabavite zgodovinske in zemljepisne sličice. Serija 30 zgodovinskih ali 30 zemljepisnih slik stane 4 din.
Novosti na Knjižnem trgu
—k Ana Wambrechtsamer: »Danes grofje celjski in nikdar več«. Zgodovinski roman. — Založba »Naša knjiga« v Ljubljani 1940. Cena v platno vezani, okusno opremljeni knjigi din 120,—. Celjski grofje in z njimi povezana usoda Veronike Deseniške je brez dvoma privlačno gradivo za literarno obdelavo. Obdelali so ga že Jurčič, Župančič, Novačan, Kreft, toda še vedno je mnogo zanimivega, neugo-tovljenega in umetniško neoblikovanega v tem zgodovinskem gradivu. In morda tudi ta novi roman Ane Wambrechtsamerjeve, ki je sedaj izšel v slovenskem prevodu, ni zadnje delo, ki ima za osnovo zgodovino celjskih grofov. — Pisateljica, ki je bila po rodu iz Planine pri Brežicah, je napisala ta roman v nemščini. Prevedel ga je prof. Niko Kuret. — V obliki kronike pisano 492 strani obsegajoče delo je zanimiv doprinos literarne obdelave dobe grofov Urha in Friderika ter Veronike Deseniške. Kod zgodovinsko delo predstavlja novo verzijo, a kot roman zanimivo čtivo.
TELEFUNKEN
Modeli za 1941
Popularni Telefunken-ov super 054 GWK
To je popoln super z novimi jeklenimi elektronkami. Nove »U«- elektronke prihranijo mnogo toka, ne da bi zmanjšale učinek kakovosti.
Din 3700-
Telefunken-ov velesuper 076 WK/GWK
Velesuper z ogromno rezervo energije. Opremljen je s 6 jeklenimi elektronkami. Ima 8 vglasilnih krogov, dvojno. prestavo za iskanje postaj, magično oko in NAWI-membrano.
054 GWK
Din 5700'—
076 WK/GWK
Telefunken-ov specialni super 065 WK/GWK Telefunken-ov največji super D 707 WKK
065 WK/GWK
Koncertni super s 5 jeklenimi elektronkami, 6 vglašenimi krogi in z magičnim očesom. Aparat ima veliko rezervo energije ter izborno izravnavo fadingov. Elegantna kaseta iz orehovine.
Din 4800'—
„RADIO",
Razkošni super s 7 jeklenimi elektronkami in 7 vglašenimi krogi. Pred-stopnja s posebnim vhodnim krogom. Ima napravo za avtomatično nastavitev postaj s 10 tipkami ter dvojne kratke valove od 13,7 m dalje. Opremljen je z vsemi tehničnimi odlikami. Izhodna energija 8 watov.
Nedosegljiv zvočnik premera 25 cm.


D 707 WKK Din 8650'—
družba z o. z. V LJUBLJANI