PožtHfna ptaCana v gotovi___________________^ Cglffek 3. flVgUsfa 1033 Štev. 174 Leto VII. (XIV.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In upravni Maribor, Gosposka al. 11 / Telefon uredntitvn 3440, uprave 24M Uhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. url / Velja mesečno preje man v upravi aM po poiti 10 Din, dostavljen na dom IS Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra* v Ljubljani « PoStnl čekovni račun it. 11.400 JUTRA” Dograjevanje nemške diktature Ministrski svet edino zakonodajno telo Razvoj narodnosocialistične revolucije v Nemčiji je dosegel novo pomembno topnjo. Zadnjega julija zvečer je namreč rzavna vlada izdala zasilno uredbo, 1 temeljito spreminja zakonodajno pro-eduro ter s tem tudi ustavo samo, ki je ‘tak samo še nepomemben’papir. V smi- u te uredbe ne bo poslej več odobra-zakonov državni zbor, kot normalno Vj onodajno telo, marveč bo to delala a(*a sama, zato se bo tudi uvodni sta-,el{ zakonov temu primerno spremenil ,r se bo poslej glasil: »Državna vlada _,s*lenila sledeči zakon.« Tako sprejeti lje v0* velja^ ze oc* tistega dne da-. > ko bodo uradno izdani, ne pa šele po g. dneh, kakor doslej. To velja tudi glede iih efan’a P°8odb z drugimi državami, ki poslej ratificiral enostavno mini-rski Sve^ sani_ v zvezi s tem je pa po-embno tudi še to, da bo o finančnih za-v yah odločal sam finančni minister kot 1j h o v n a kontrola, odobritev bo pa zopet ministrski svet. tako v političnem kakor tudi v juridič-].,ni Oziru je ta uredba za Nemčijo najda-j6 Nežnejšega pomena in možnosti. Ž njo postal Adolf Hitler s svojimi mini-f tudi diktator v zakonodaji. Sedaj mo-“ svobodno kadarkoli in kakorkoli hoče MiaGrrieniti ne samo weimarsko ustavo, j PVeč tudi ves ostali notranji ustroj dr-. ve. To bo očividno tudi storil, seveda L^POma, ker ve, da naglica ne bi bila uJstna ali bi pa utegnila postati celo s ko tudi nevarna. Da je njegov namen * od vsega začetka položiti W e i m a r krob preteklosti, ve pač vsa Nemčija, tudi Evropa. Kar se je doslej storilo v ^ smeri, je pa bilo vse več ali manj brez podlage, akt revolucije. Z pav° Uredbo je rešena tudi pravna stran, vije ■ ent pr” danes po razveljavi11^ mandatov opozicije le še družba ®rjevcev in hospitantov, je dovršil J.® poslanstvo. Sedaj, po izdaji nove ®e je izgubil tudi še formalno zako-5J. Pravice in je postal ipso facto parlamenta je dobil hud udarec fj j državni predsednik maršal Paul von D,,.” d e n b u r g, ki je postal samo še Detr f"1- rePrezentant države, nekakšna Drtrf rana re'>kvija preteklosti. Na ^Nedniškem naslanjaču lahko sedi še naprej, dokler ga božja previdnost ne pokliče v drugo življenje, sicer pa ni Hitlerju ne koristen ne škodljiv. Koristen ne zato, ker ni več odvisen od njegove naklonjenosti ali nenaklonjenosti, škodljiv pa ne zato, ker mu kancelar lahko vsak trenutek z novo uredbo vzame vsako uradno funkcijo. Tako je Hitler naposled dosegel kar je hotel: postal je neomejeni diktator Nemčije. Novi zakoni bodo sedaj sledili drug za drugim. Kateri bodo prišli prej in kateri poznej na vrsto, se ne da prerokovati, zlasti pa je negotovo kdaj se bo pričelo dokončno preoblikovanje Nemčije v korporacijsko državo in v kakšni obliki. Se bo Hitler odločil za čisto kopijo Mussolinijevega korporacijskega sistema, bo sledil morda Rooseveltu, ki kani nekaj sličnega, ali bo ustvaril čisto nove podlage? To bo pokazala bodočnost. Vsekakor morarpo že danes računati s tem, da bo prejšnjo državo strank zamenjala država uradno organiziranih stanov. Bodoči državni zbor Nemčije bo skupščina jx)slancev stanov, odnosno točneje povedano korporacij, in bo le nekako posvetovalno telo, brez vsake večje ingerence. Korporacije bodo pod vodstvom funkcionarjev ali zaupnikov Narodne socialistične delavske stranke Nem čije, zato bodo njeni pristaši tudi poslanci. Kdor ne bo narodni socialist, ne bo imel pristopa v parlament, odnosno ne bo mogel niti kandidirati. Stranka se istoveti z vlado in z državo, navidezni dualizem se spreminja naznotraj v en sam aparat. Vrhovno vodstvo stranke tvorijo Hitler in njegovi sodelavci, isti ljudje so voditelji vse državne politike in bodo tudi diktatorji nad korporacijami. Torej popolni fašizem! Razlike med italijanskim fašizmom in nemškim narodnim socializmom so tako le malenkostne, tolikšne kolikoršne zahtevajo spe c i f ič n o nemške razmere. Diktatura Adolfa Hitlerja se zgo-ščuje, dobiva polagoma konkretne oblike in vidne smernice. S tem v zvezi je tudi vedno večje poostrevanje režima. Svoboda izginja od nižin do vrhov, saj je odrejena tudi že cenzura za izjave ministrov. Samo Adolf Hitler govori v Nem čili lahko še kar hoče, kakor Mussolini v Italiji. ^Oster francoski protest v Berlinu *kADl AVSTRIJE IN POSAARJA JE FRANCOSKI POSLANIK PROTESTI p RAL PRI NEMŠKEM ZUNANJEM MINISTRU. °i>iavu ’ 3‘ avsusta. »Agencija Ha vas« je j v*» komunike, ki pravi, da zasledu-ancosko zunanje ministrstvo že več % ,v napetost, ki je nastala med Nem-^ Avstrijo, z vso pozornostjo. Ko-AvstrtL omenJa P<>,ete nemških letal nad "arort ’ nr* žen,Ur so bili metan! Iz letal Doj-|v n°SOcialIsti5ni letaki, s katerimi se korgA? .avstrijsko prebivalstvo k nepopito 111 naprani Dollfussovi vladi, prav Se Podčrtava v komunikeju tudi Za Driui.n?.rodnosocia,istična propaganda kau »tev k Nemčiji v Possarju, čl-l°ČUa > ,a naj bi se, kakor je znano, od-aieu, p teta 1935. z ljudskim glasova-1(0 *'J.anc?ska vteda je že stopila v sti-^tK>razumre|Siranilni vladami in se z njimi ,nterven iT3’ **a se zavaruje s primerno brliuer, p 23 vedno pred podobnimi ,a o n«Ji neoski *tek pravkar razpravna °znosti take Intervencije v Berli- Bgn.. hik laneni3'av8usta. Francoski postajnih Dnl„fs °ncet je vložil zaradi po-^ » nemških letal nad avstrlj- Lcm, kakor tudi glede narodno socialistične akcije v Saarskem ozemlju v državnem zunanjem ministrstvu na VVllhelmstrasse energičen protest. MINISTRI NA BLEDU. BLED, 3. avgusta. Včeraj je prispel na Bled z brzovlakom prosvetni minister dr. Stankovič, s katerim je prišel tudi bivši minister Svetislav Popovič. Popoldne se je sestal minister Stankovič z ministrom dr. Kramerjem, ki se mudi na Bledu že od nedelje in je bil včeraj sprejet v daljši av-dijenci pri kralju. OTON SE POROČI Z ITALIJANSKO PRINCESO. PARIZ, 3. avgusta. »Figaro« poro-ča iz Rima o bližnji zaroki Otona Habsburškega z eno italijanskih princes. Te dni bosta prispela v Rim bivša cesarica Cita in Oton Habsburški. Uradno se to potovanje razlaga kot romanje o priliki svetega leta. Nova silna oboroževanja AMERIKA SE NE ZANIMA VEČ ZA RAZOROŽITVENO KONFERENCO, IN BO ZGRADILA 21 NOVIH BOJNIH LADIJ. OGROMNI JAPONSKI POMORSKI MANEVRI IN NOVO OBOROŽEVANJE. WASHINGTON, 3. avgusta. Vedno bolj in bolj se kaže, da nima Roosevelt nobenega interesa več za bodoča pogajanja ženevske .razorožitvene konference. To izvira iz dejstva, da je predsednik pravkar podpisal program o izpopolnitvi ameriške vojne mornarice. Združene države bodo takoj pričele graditi 21 novih velikih bojnih ladij. Neposredni vzrok za ameriško oboroževanje na morju so predvsem japonski pomorski manevri, ki jih vodi japonski cesar Hi-rohito pred nosom ameriškega atlantskega visokomorskega vojnega brodov-ja, ki je trenutno koncentrirano v Tihem oceanu. Prav tako pa je odredila povečanje vojnega brodovja tudi japonska vlada. Zaradi omenjenega najnovejšega ukrepa vlade Združenih držav je novo tekmovanje v oboroževanju med obema velesilama neizbežno. TOKIO, 3. avgusta. V ponedeljek so se pričeli v zahodnem delu Pacifika največji pomorski manevri, kar jih je Ja- ponska kdajkoli v svoji zgodovini doživela. Pri manevrih, ki bodo trajali do 25. t. m. in ki jih vodi sam cesar osebno, sodeluje 150 bojnih ladij In brez števila hidroplanov japonske vojne mornarice. Politični krogi smatrajo te manevre kot nekak odgovor Japonske Ameriki, ki je s koncentracijo svojega vojnega brodovja v Tihem oceanu izzvala silno ne-razpoloženje na Japonskem. V zvezi s tem je zanimivo, da se poluradno sporoča, da je sklenila Japonska izpojiolnltl svoje bojno brodovje do najvišje stopnje, ki jo dovoljuje londonski pomorski sporazum. Program za prihodnje teto predvideva med drugim tudi zgraditev 110 hidroplanov, moderniziranje 4 križark, zgraditev novih letališč in pomorskih postaj in arsenalov. Za dovršitev in izpopolnitev japonskega vojnega brodovja je predvidenih skupno 760 milijonov jenov, za izpopolnitev japonske vojske na suhem pa 550 milijonov jenov. Vojaška zveza Francije in Španije FRANCOSKA VOJSKA BO SMELA V PRIMERU VOJNE POTOVATI PREKO OZEMLJA REPUBLIKE ŠPANIJE. PARIZ, 3. avgusta. »Ordre« objavlja senzacionalno vest, da so se zopet pričela pogajanja o francosko-španski vojaški zvezi za primer vojne. Še v času kralja Alfonza in diktatorja Prinio de Rivere, se je trudil francoski vojni minister Maginot dobiti od Španske dovoljenje, da sme v primeru vojne srancoska vojska iz severne Afrike priti preko španskega ozemlja v Francijo. Lansko potovanje Herriota v Madrid je imelo isti cilj, do zbližanja v tem vprašanju je pa prišlo šele sedaj. K letošnjim jesenskim manevrom francoske vojske, ki bodo v bližini Bordeaura, so bili povabljeni tudi naslednji španski čast nlki: polkovnik Morena iz glavnega generalnega štaba, polkovnik Nova-ra, inšpektor pehote in polkovnik Bal-ba, inšpektor španskega topništva. Priznanje sovjetske Rusije je po mnenju tega lista odvisno le od franco-sko-španske vojaške zveze. Francija je prevzela v tej zadevi vlogo posredovalca. Pred spremembami v nemški diplomaciji ZUNANJI MINISTER VON NEURATH BO ODSTOPIL. NAMESTO POKLICNIH DIPLOMATOV, PRIDEJO HITLERJEVCI. PARIZ, 3. avgusta. Z ozirom na vesti iz Berlina, da se nemški zunanji minister von Neurath ne strinja z napovedanimi premeščanji v nemški diplomaciji, piše Rosenfeld v »Popu-laireu« naslednje: »Ta vest nas ne sme iznenaditi. Smatramo, da se zdi z ozirom na sedanjo politično situacijo v Nemčiji in po padcu Hugenber-ga tudi padec von Neuratha neizogiben, vsaj v primeru, če von Neurath ne bo hotel pristati na zahtevo, da postane slep izvrševalec Rosenber-govih odredb. S stališča mednarodnega diplomatskega položaja sami lahko razumemo, zakaj bosta sedaj nemška veleposlanika v Parizu In Londonu odpoklicana. Najskrajnejši čas je že, da zastopajo Hitlerja izven države njegovi ljudje, to se pravi avtentični nacionalisti In ne poklicni diplomati, ki so pred Hitlerjem bojazljivo upognili svoje vratove«. Vprašanje vojnih dolgov LONDON, 3- avgusta. Konservativni listi so objavili včeraj zjutraj informacijo, da namerava poslati predsednik Združenih držav Roosevelt državam zadolžnicam poslanico, v kateri bo zahteval popolno plačilo de-cemberskega obroka, ih sicer v zlatu. Angleški uradni krogi pravijo, da je očitno še prezgodaj govoriti o takih namerah Roosevelta, ker je sedaj njegova pozornost v polni meri osredotočena na program gospodarstva v Združenih državah samih. V London ni prispela doslej še nobena uradna vest o kakih takih načrtih predsednika Roosevelta. GANDHI BO ZOPET STRADAL. BOMBAY, 3. avgusta. Mahatma Gandbi ie bil aredsinočnjim prepeljan iz Sabarmatija v jerandsko jetnišnico v Pooni. Pričakuje se, da bo zopet pričel svojo običajno Stradalno stavko. BALBO BO ČAKAL DO 10. AVGUSTA. SHOAL HARBOURY, 3. avgusta. »Associated Press« poroča, da je general Balbo odgodil start svoje eska-drile k povratnemu poletu zaradi neugodnih atmosferskih razmer. Splošno se smatra, da letala ne bodo mogla odleteti pred 10. avgustom. Najverjetnejše je, da bo moral Balbo kreniti s svojo eskadrilo preko Azorov in ne na Valentio, ker je tamkaj v primeru, da pade gosta megla, pristanek v pristanišču s&bmimi tag 1§tr%n 2 Mariborski »V E Č E R NI K« Jutra Dnevne vesti Alojzij Koechler. V splošni bolnišnici je danes dopoldne ob 10. mri umrl upokojeni magistratni ravnatelj mestne občine mariborske g. Alojzij Koechler. Pokojni je študiral v Ljubljani in na Dunaju ter je bil kot okrajni komisar 20. marca 1919. premeščen v Maribor k tedanji občinski upravi. Dne 26. septembra 1921. je bil imenovan za magistratnega ravnatelja. Svojo službo je opravljal do lanskega leta in je bil med uslužbenci mariborske ob čine zelo priljubljen. Zaradi slabega zdravja je zaprosil lani za vpokojitev in bil letos spomladi vpokojen. Bodi mu ohranjen časten spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje! Hvalenčeve Vere ni več. Zavratna smrt je sinoči pokosila v cvetu mladosti 19letno Vero Hvalenčevo. Pokopali jo bodo jutri ob 16. uri na mestnem pokopališču. Bodi ji ohranjen lep in prijazen spomin, žalujočim preostalim naše najgloblje sožalje! Nova grobova. V Krčevini je včeraj preminul v starosti 29 let poštni uradnik in rezervni častnik g. Franc Kolar. Po greb bo v soboto ob 16. uri na pobrež-kem pokopališču. V Gradcu je umrla v starosti 44 let žena mariborskega gostilničarja ga. Frančiška Emeršičeva. Njeno truplo bodo prepeljali v Maribor in bo pogreb ob pol 17. uri na pobrežkem pokopališču. Naj počiva v miru! Smrt očeta kranjske harmonike. Predvčerajšnjim je umrl v Celovcu v starosti 75 let g. France Lubas, takozvani oče kranjske harmonike. Pokojnik je bil rojen v Dravogradu, svojo mladost je preživel v Ljubljani, v zadnjem času pa se je preselil k svojemu sinu, ki si je uredil po pre vratu v Celovcu lastno tovarno za izdelovanje harmonik. Pbkojni Lubas je izumil poseben model diatonične harmonike, po katerem je začel izdelovati svoje sloveče instrumente. Poslovilni večer okrajnega glavarja dr. Marka Ipavca. Sinoči je bil pri »Orlu« poslovilni večer okrajnega glavarja g. dr. Zgodovinar don Bulič v Rogaški Slatini. Naš znameniti zgodovinar in arheolog msgr. Frano Bulič je prispel kakor vsako leto tudi letos v Rogaško Slatino na zdravljenje. Iz Glasbene Matice. Zaradi nastopa v Št. liju in pri Sv. Lovrencu na Pohorju bo imel pevski zbor v petek zvečer skupno pevsko vajo. Iz zadružnega registra. V likvidacijo sta prešli Produktivna zajednica v Gu-štanju in agrarna zajednica v Gornji Polskavi. Izbrisala pa se je Mariborska tiskarna v likvidaciji. V Zagrebu in Ljubljani je kruh cenejši. Zagrebški peki so pretekli teden znižali cene kruhu. Njim so sledili tudi ljubljanski peki, ki so pripravljeni na poziv ljubljanskega tržnega nadzorstva znižati cene kruhu za 50 par pri kilogramu. Kdaj pa se bodo cene kruhu v Mariboru znižale? Delodajalci, obračajte se na Borzo dela za intel. poklice, Delavska zbornica, 4. nadstropje. Uradne ure od 14.—16. Podaljšanje policijske ure v »Mariborskem tednu«. Za »Mariborski teden« od 5. do 15. avgusta je banska uprava na prošnjo Združenja gostilniških podjetij dovolila za področje mestne policije v Mariboru vsem gostilnam podaljšanje policijske ure do 2., kavarnam pa do 4. zjutraj. Po drugi uri zjutraj se ne smejo več točiti alkoholne pijače. Na kuncerejski razstavi v okviru »Mariborskega tedna« bo razstavljenih nad 100 živali, predstavljajočh 20 pasem in pa kožuhovina iz zajčjih kož. Istočasno bo 13. tm. v Mariboru kongres kuncerej-cev iz vse države ter bo ob tej priliki u-stanovljena enotna zveza teh društev. Ustanovni občni zbor zveze bo ob 10. uri v Narodnem domu. Pozor! Konjenica kubanskih kozakov jezdecev priredi svojo prireditev radi ne deljskega slabega vremena v nedeljo, dne 6. avgusta 1933 ob pol 9. uri zvečer na igrišču ISSK Maribora. Igrišče bo elektri- Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često u-činkuje izredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Joselove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. V M a r i b o r a,- dne 3. VIII. '193& ras Marka Ipavca, ki je premeščen kot ban- čno Tazsvetljeno. Vstopnina: sedeži Din ski svetnik v Ljubljano in obenem po- j 10.—, stojišče Din 5.—, dijaki in otroci zdravni večer novega okrajnega glavarja Din 2.—. Kozaki. g. dr. Senekoviča. Večera se je udeležilo precejšnje število zastopnikov oblastev in raznih drugih korporacij. Navzoči so bili mestni župan g. dr. Lipold, višji državni pravdnik dr. Jančič, okrajni glavar Makar, magistratni direktor Rodošek, stolni župnik msgr. Umek, narodni poslanci dr. Pivko, Špindler in Krejči, prota Trbojevič, upravitelj OUZD Stenovec, ko misar železniške policije Krajnovič in drugi. Prvi je povzel besedo mestni župan g. dr. Lipold, ki se je v prisrčnem nagovoru poslovil od odhajajočega okrajnega glavarja dr. Ipavca in toplo pozdravil novo imenovanega okrajnega glavarja g. dr. Senekoviča. Nato so spregovorili še v imenu cerkvene oblasti msgr. Umek, v imenu aerokluba in Glasbene Matice dr. Tominšek, v imenu mestnega poveljnika polkovnik Popovič, nadalje so se poslovili od dr. Ipavca in pozdravili dr. Senekoviča narodni poslanec g. dr. Pivko, prota Trbojevič, okrajni glavar Makar in šolski upravitelj Cvetko. Oba sta se toplo zahvalila vsem za iskrene besede. Poroka. V ponedeljek se je v cerkvi pri Devici Mariji v Puščavi poročil znani olimpijski svetovni prvak sodnik g. Leon Štukelj z gdč. Lidijo Plemljevo, hčerko znane ugledne Plemljeve rodbine v Mariboru. Naše najiskrenejše čestitke! Poroke. V zadnjem času so se poročili v Mariboru: Anton Krainer, delavec in Angela Leskovarjeva, kuharica; Pavel OrgitUan, ključavničar in Ana Kokoljeva; Hugon Marusig, železniški uradnik in Helena Rieleva, trg. nastavljenka; Frančišek Budja, žel. ključavničar in Katarina Džurova, šivilja, Ivan Paar, železniški u-radnik in Roza Sucherjeva, hišna posestnica; Ludvik Rantaša, kamnoseški pomočnik in Ivana Jarčičeva, tov. delavka. Bik) srečno! Zdravniška vest. Pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje je te dni opravil izpit za specialista za nosne, vratne in ušesne bolezni g. dr. Sava Aleksič, sekundarij in asistent primarija g. dr. Dernovnštka pri tukajšnji bolnišnici. Neljuba pomota se nam je vrinila v piedvčerajšnjem poročilu c krvavem že gnanju pri Sv. Martinu. Povzročitelj prvega spora ni bil Bezjak, marveč Lešnik. Bezjak je zahteval vpričo svojega dekleta od Lešnika, da vrne dekletu 50 Din ki jih je izgubila nekega večera, ko je bil Lešnik napram njej zelo nasilen in je bil Lešnik prvi, ki je udaril Bezjaka, nakar se je pozneje razvil krvav pretep. Kongres Zveze mladih intelektualcev, Zveza mladih intelektualcev bo priredila 3. septembra t. 1. v Ljubljani svoj prvi kongres, s katerim hoče utrditi svojo or ganizacijo med mlado inteligenco vseh stanov in poklicev. Zveza je zaprosila za četrtinsko vožnjo. Ustanovni občni zbor krajevne organizacije JNS v Studencih. Drevi ob 19. uri bo v Klemenčakovi gostilni ustanovni občni zbor krajevne organizacije JNS za Studence. Ker bo na občnem zboru poda svoja poročila tudi narodni poslanec g, Anton Krejči, so vabljeni vsi člani in so' mišljeniki JNS, da se občnega zbora ude^ leže v čim večjem številu. Občni zbor krajevne organizacije JNS za V. mestni okraj bo drevi ob 20. uri v gostilni pri Vipavcu, članstvo naj se občnega zbora polnoštevilno udeleži, vabljeni pa so tudi somišljeniki stranke. Iz društva Jugoslovanskih akademikov v Mariboru. Odborova seja bo drevi ob 20. uri v društveni sobi. Pridite vsi, ker so na dnevnem redu važne zadeve. Predsednik. Redna seja Zveze mladih intelektualcev bo v petek 4. tm. ob 16. (4.) uri v društvenem lokalu. Udeležba je za vse odbornike strogo obvezna. Vabljeni so tudi o-stali člani. Važno za naše čebelarje. Banska upra' va opozarja čebelarje na natedbo, ki jo je izdala v zadnji številki »Službenih no-vin« o prevažanju čebel na ajdovo pašo Podlegel je v mariborski bolnišnici za posledicami krogle 49-letni posestnik Fr. Poštrak iz Sv. Martina pri Vurbergu. Beg iz življenja. Po daljšem iskanju so našli predvčerajšnjim obešenega v Poljčanah na podstrešju 45-letnega hlapca Antona Koražijo. Koražija je služil za hlapca pri poljčanskem župniku in je bil zadnje dni zelo potrt. V smrt pa ga je pognala neozdravljiva bolezen. Razpisana služba. Okrajno glavarstvo Šmarjah pri Jelšah je razpisalo mesto poslovodje viničarskega obrta v Šmarju pr Jelšah. Reflektar.ti naj vložijo prošnje do 1. septembra. V inženjersko podčastniško šolo v Ma riboru bo letos sprejetih 80 mladeničev. Prošnje sprejema do 15. septembra poveljniku šole. Sprejem učencev v obrtno šolo železniške delavnice v Nišu. V obrtno šolo železniške delavnice v Nišu bo sprejetih 1. septembra 20 učencev. Šola traja 4 leta. Pouk je praktičen in teoretičen. Prošnje sprejema uprava od 24. do 26. tm., na kar opozarjamo starše, ki nameravajo dati svoje sinove v to šolo. Za danes zvečer napovedani prome nadni koncert je preložen na jutri in bo v mestnem parku zvečer od pol 21. do pol 23. ure. Koncert priredi olepševalno društvo na čast delegatom in zastopnikom združenja jugoslovanskih plinarn in vodovodov, ki imajo db tej priliki komers v kavarni »Park«, potem pa kongres. Zbor malih mariborskih harmonikarjev bo priredil v nedeljo 6. t. m. ob 18. uri v veliki dvorani Zdraviliškega doma na Bledu pod visokim pokroviteljstvom Ni. Vis. kraljeviča Andreja velik koncert, na katerem bo nastopilo okrog 30 ma.:h harmonikarjev pod vodstvom g. Vilka Šu šteršiča. Organizatorica zbora je ga Zo-ra Ravnikova. Nalezljive bolezni v naši banovini. V času od 8. do 14. julija je obolelo za tifusom 49 oseb, za Škrlatinko 76, za davico 77, za šenom 32, za krčevito odrevene lostjo 4, za dušljivim kašljem 3, za otročni čno vročico 2, za grižo 3, za vnetjem možganov, otrpnenjem tilnika in priušes-no slinovko pa po 1 oseba. Skupno sta umrli dve osebi. Novo vodstvo Tujsko-prometne zveze, Na občnem zboru Tujsko-prometne zveze je bil izvoljen za predsednika prvi dr žavni pravdnik g. dr. Jančič. Ostali odbor se je na svoji zadnji seji konstituiral sledeče: podpredsednik ravnatelj celjskih magistratnih uradov in predsednik Olepševalnega društva v Celju g. Šubic, tajnik inž. g. Šlajmer, predsednik SPD Mariboru: blagajnik Bruno Parma, preds Mariborske zimsko-sportne podzveze in Mariborskega smučarskega kluba; odbor niki pa so: Drago Roglič, predsednik ob činskega tujskoprometnega odseka in za stopnik mariborske občine, Gjuiro Valjak predsednik Gostilničarske zadruge in inž Dietrich, ravnatelj zdravilišča Rogaška Slatina. Pri ishiasu sledi na kozarec naravne »Franc-Jožefove grenčice« popite zjutra; na tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesja, kar povzroči ugoden občutek olajšania. »Pesem za Tebe« se glasi naslov filma ki ga bo predvajal Grajski kino med »Ma riborskim tednom«. V glavni vlogi sve tovnoznani slovanski tenorist Jan Kie pura, ljubljenec kinopublike celega sve ta. Vsebina filma je izborna, godba in krasno petje. Gostje in Mariborčani, ne zamudite te prilike in oglejte si ta sijajni velefilm! Graiskl kino predvaja od danes napre, izvrstno komedijo »Dva srečna dneva« Paul. Horbinger, Claire Roiner, Ida Wust itd. v glavnih ulogah. Od sobote dalje »Pesem za te«. V glavni ulogi Jan Kie pura. Kino Union. Samo še danes grandiozn film iz carske Rusije »Rasputin« ali »Demon lepih žen«. V glavni vlogi Konrad Veidt, Karl L. Diehl in Charlote Ander Od petka dalje velika veseloigra »Ljube zen in veselje« z Ivanom Petrovičem Greto Theimerjevo, Teodorjem Loosom Feliksom Bresartom in Paulom Morga uom. Živalske kužne bolezni. Po stanju z d°e 25. julija je bila svinjska kuga v našiba-novini na 96 dvorcih, svinjska rdečica 02 47 kuga čebelne zalege pa na 4. Varnost v našem zračnem promet® Naša civilna in turistična avijacija se ie-po razvija zadnje čase. Mnogi se boje aeroplana, češ, da je še velika nevarnost dvigniti se v zračne višave. V resnici pa je človek v aeroplanu razmeroma bol) varen kakor v avtomobilu. Od leta 1928. se ni v našem civilnem zračnem prome' tu pripetila nobena nesreča in je število potnikov vedno večje. Ponesrečeno propagandno letalo. Pre* tekli torek se je pri Crikvenici zgodil2 etalska nesreča. Propagandno letal0 Zagreb« je startalo in je v višini 100 metrov nastal defekt v motorju, kar je imelo za posledico, da je letalo treščilo 22 tla. Smrtna žrtev nesreče je bil blagajn® zagrebškega aerokluba,' dočim so pilo® tudo ranjenega prepeljali v bolnišnico. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 62 številki: zakon o načrt” konvencije o prisilnem ali obveznem delu; uredbo o spremembi uredbe o povračilu potnih stroškov za službena potovanja sodnih uslužbencev na stroške zase® ne stranke; nadalje odločbe o nadaP’ skupnosti zbornice TOI v Ljubljani; naredim o prevažanju čebel na ajdovo paš° v letošnjem letu; objave banske uprav8 o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu in razne objave iz »Služben® novin«. Sokolska četa Radvanje pri Maribor® Sokolska četa Radvanje pri Maribor2 naznanja vsem bratskim društvom, °a priredi 6. avgusta tl. veliko poletno veselico z jako pestrim sporedom na ld' nem telovadišču Sokola Maribor I. Ker je čisti dobiček namenjen za ureditev let' nega telovadišča čete Radvanje, pr°s’ vsa bratska društva in prijatelje Sokolstva za čim večjo udeležbo. Za jedila >” pijačo bo v obilni meri preskrbljeno, za razvedrilo pa bosta igrali dve godbi. Začetek ob 16. uri. Letno gledališče Sokolskega društva v Rušah. Danes v mraku bodo zapel’ »Pod goroj« topiči. Ob 7. zvečer bo blagoslovitev pohorskega znamenja na letnem gledališču. Kapelico ovenča botra Spela Goriškova, po blagoslovitvi pa pogoste kulukarji ruške imenitnike in dobrotnike oz. prijatelje gledališča. Lobniški župan g. Jožko Robnik, po doma# Čander je daroval kulukarjem srnjak2' seveda živega, ki so si ga pa morali P° pravih lovskih in uradnih predpisih P°' iskati in ustreliti sami. Znani jager ate® Dolinšek ga je imenitno pogodil, MuleieV Pepek na meh odrl, naša priznana kuharica ga. Lojzka Stani pa ga je dala v pac in ga bo seveda gotovega z omak® delila s ta velko žlico, vsak pa dobi *e poseben ogromen pohorski cmok. & stilničar pri »Hudi luknji« g. Črnko r privali velik sod vina, tistega, ki ma# gor sedi. Pravi se z vso gotovostjo, f bo za to »prireditev« precej zanimal®1 Reklamni koledarji trgovcev. ZdrU#’ nju trgovcev se je naznanilo, da je Pr” spel v Maribor neki potnik z veliko k°' lekcijo reklamnih koledarjev ter je i>K že. več trgovcev koledarje za leto naročilo, da bi jih razdeljevali odjem2, cem kot novoletno darilo. Zato opozar® združenje ponovno na sklep predla”! skega občnega zbora, da se koledarji leta 1933. dalje ne bodo več razdeljena”' Ta sklep je obvezen za vse člane združenja in bo morala uprava kaznova’ vsakega člana, ki bi ga prekršil enak® kot je s kaznovanjem energično odPr”' vilo razdeljevanje koledarjev združim trgovcev za mariborsko okolico. Vremensko poročilo mariborske orološke postaje. Davi ob 7. uri je kaz” toplomer 14.6 stopinj C; minimalna temperatura je znašala 14 stopinj C; baron®' ter je kazal pri 18.8 stopinjah 741.8, Ted® ciran na ničlo pa 738.5; relativna vlaS 69; dežja je padlo pol mm. Jantar v kitovem želodcu. V bližini Azorskih otokov je ujel nek* ribič velikega kita, v Čigar želodcu je nr še! pri obdukciji okrog 50 kg ianta”Jf! ki predstavlja vrednost okrog dva in trt milijona dinarjev. P>Hč se .ie tnkoj odpeljal v T i-^bono, kjer bo vnovčil ta dr2 goc.eni plen Mari6 o r i.\ zopet »sposobno« za novo izkorišče-atlie. Jasno pa je postalo, da je današ-11 kapitalistični sistem, skupno z gosposkim imperializmom, odigral Vi°go. i Danes se ne more več postavljati vpra ,anie: Kako odstraniti izrodke in nekake metode privatno-kapitalističnega gozdarskega sistema. Niti se ne more go-°f'iti samo o tem, kako ublažiti zle po-Mice tega sistema. Občestvo išče nov ^beni red, v katerem bo, ako ne po-vsaj kolikor je to v praktičnem Mjenju mogoče, medsebojno izkoriščene med poedinci, kakor tudi med pozimi stanovi in narodi, omejeno na tanjšo mero. .Osebni profit in dobiček, ki je karakte-j ličen za privatno-kapitalističen sistem edina vzpodbuda za delo, se mora za-niati s službo občestvu in preskrbo vseh potreb občestva. G. Jarak žaklju-čuje, da je zadružništvo najsigurnejše jamstvo, da se uvede zgoraj omenjeni medsebojni odnos in da bosta vladala družbeni mir in socialna pravičnost. Zadružništvo je socialen pokret, ki je vzklil v bedi in ponižanju najširših narodnih slojev. Zadružništvo nima namena, da ruši eno suženjstvo zato, da spelje in pripelje narode v drugo suženjstvo. Zadružništvo stremi za občim blagostanjem vsega občestva. Zadružni gospodarski sistem je v razmeroma kratkem času položil izpit in dokazal, da je do-rastel in sposoben, da reši najtežja gospodarska in socialna vprašanja današnje dobe. V dokaz temu naj služijo dovršene zadružne organizacije na Danskem, ki so prevzele večji del produkcije in trgovine. Danska je bila pred zadružništvom siromašna zemlja, danes je država, ki se z največjim uspehom bori proti vseobči svetovni krizi. Po zgledu danskega zadružništva se je organizirala siromašna zaostala Finska. Danes lahko služi Finska v gospodarskem in kulturnem pogledu za vzgled. Švica je povsem preprežena z nepolitičnim zadružništvom. Tu je najmočnejše zadružništvo, ki bo v kratkem doseglo, da bo celokupna prehrana švicarskega naroda organizirana zadružno. Na Angleškem je delavstvo vzorno organizirano v zadrugah in preao polovice celokupne angleške :rgovine izvršujejo zadruge. Slične uspehe zadružništva bi lahko navedli, v večji ali manjši meri, iz ostalih držav. Pri kulturno visoko stoječih narodih je zadružništvo najlepše razvito. Da so pa ti narodi prišli na to stopnjo, se morajo zahvaliti zadružni ideji. Kulturni, gospodarski napredek in zadružništvo so v neposredni organski zvezi. Potom zadružništva so narodi v našem stoletju gospodarsko močni. Poboljšanje gospodarskega položaja je temeljni po-švojo 201 za kulturni napredek najširših narodnih slojev. Zato tvori zadružništvo — gospodarska moč — kultura, trikot današnjega in bodočega ustroja družbe. Mi Slovenci imamo dokaj malo zadružne literature, ki bi služila našemu narodu kor učbenik in katekizem. Pri nas je zadružništvo poznano samo po posojilnicah in hranilnicah. To je bilo v prejšnjem stoletju zelo važno zadružno delovanje. Takrat je zadruga rešila malega človeka iz grabežljivih prstov vaških skopuhov in oderuhov. Danes pa so potrebe tega malega človeka, malega in srednjega kmeta, obrtnika in delavca, mnogo obsežnejše in bolj zložene. Toda tudi tem današnjim potrebam odgovarja zadružna oblika in najpopolneje ustreza vsem vprašanjem od vseh ostalih družbenih oblik. to. Almarl; Obisk dni je umrla na Golniku Jana M. P . • pogre^u — Pa kaj W govorila o ,Dozno ponoči sem se peljala proti do-če Tipajoče se iskre so risale bleste-črte na temni zrcalni ploskvi rahlo 2 ^.nketajočega okna — in pisale kakor ča K-rseievimi znakl: dana — Jana — — 0rečih se sil ugasne, še predno je Kol ° povsem zgorelo ,!esa pa Jana, Jana...! so z jekleno trdovratnostjo prjb.. . ua so z jemeno trdovratnostjo He / a>, vedno iznova pribijala na upor-bi]a račuice Goethejev stih, ki sem se ga Sponinila po zadnjem razgovoru z aus ji *J&glichen Schwarmer schlagt mir ^Kreuz im dreissigsten Jahre « ka v 3e Mio pred štirinajstimi dnevi. Lah in jj,r°C'na ie zarela v Janinem obrazu Qovori,daiala videz svežine in zdravja, koliko’ i precej in živahno, dasi z ne-di neb.s. otnim glasom; obujali sva tu-let aj spominov iz najinih študijskih Na mViSji Pedagoški šoli v B. lana, u-°-e začndenje je omenila tudi Mar-sPre’m.]; v dolgo časa njen stalni ko 3e eva!ec. Dobro se spominjam, ka-temu njenemu »razmerju« vse kis družiti s tem manjvrednežem! Ljubezen je res slepa ...« čudilo; »Da se more tako inteligentno de-Ljubezen? Moja mlada tovarišica ni izgledala, kakor da jo je bil ranil rahlo-krili Amor; posečala je mnogo raznovrstnih predavanj, kar je gotovo ustrezalo njenemu v širino posezajočemu duhu, in študirala je z mirno, nedeljeno pozornostjo. V ožji družbi pa je svirala in prepevala — včasih z neko pobožno resnobo, večinoma pa je z lahko podčrtano šaljivostjo ali pa s prekipevajočim ognjem. Ljubezen?? Le enkrat sem videla Jani v sanjavo in vendar tako čudno resno dušo — ko je pričela z arijo: »Vedno smehljam se veselih oči in zadovoljen sem, kar se zgodi! Smejem se —« Sredi stavka je utihnila. Strune so še brnele, ko je rekla odločno: »Človek ne bi smel kultivirati dobrote.« — In po kratkem molku je pristavila tišje, počasi: »Ubija sebe in zavaja k laži — zaključkom one, ki jim hoče biti dober.« Solze so zatrepetale na njenih vekah. V mučni tišini smo iskali zvezo med pesmijo in temi tako nepričakovanimi stavki — Marjan?! — Kmalu nato je bilo Janine »ljubezni« konec. Nihče ni vedel, kako, zakaj. Ja- Vse to, kaj je zadružništvo, kako se je razvilo, kakšno nalogo je že izvršilo v človeštvu in kaj še bo in v kateri smeri se bo to razvijalo, nam je lepo poljudno in na kratko opisal naš dobri in idealni zadružnik Miloš Štibler. Njegovo zadružništvo I. in II. del, ki ga je izdala »Kmetijska Matica«, je pravi biser v slovenski socialni literaturi. Žal, da je ta vsakemu Slovencu prepotrebna knjižica tiskana samo v nekaj tisoč izvodih. Lepi in potrebni nauki o zadružništvu bodo zopet ostali omejeni v vrstah samo nekaterih. Široki narodni sloji pa bodo še naprej ugibali v globokem premišljevanju, dolgo v temne noči, kako najti pot, ki bi imela vsaj nekje, tam daleč, svetlo luč, ki bi jih navdajala z upom in močjo, da bodo izšli iz današnjega trpljenja in bede, iz danaišnjih težkih okovov kapitalistične človeške družbe v boljšo, prijetnejšo duševno in soc^lno enakopravnejšo obliko sožitja človeške družbe. Najmlajša generacija naj posveti vse svoje proste sile, da se prvo sama poglobi v zadružništvo in se v njem izkristalizira. Nato pa naj gre med ljudstvo in ga prekvasi do dobrega! Ne samo na zunaj, v narodno dušo mora zasaditi zadružno cvetko! Pri tem delu pa bo dobra in krepka opora tudi Jarakova knjiga, kateremu na tem mestu izrekamo priznanje. Železniško postajališče na Teznem zasigurano V ponedeljek je bil komisijski ogled radi bodočega postajališča Tezno. Na križišču železnice in ptujske ceste je pozdravil pet strokovnjakov železniške direkcije, nadalje okrajnega glavarja g. Ma-karja, narodnega poslanca g. Krejčija ter vse gg. zastopnike 7 okoliških občin in druge interesente za to postajališče predsednik »Odbora za gradnjo in postavitev železniškega postajališča Tezno«, želeč čimprejšnji in harmonični uspeh k želji prebivalstva vse širše okolice, 30 do 40 tisoč duš, po takem postajališču. Celokupna komisija z ostalimi udeleženci je pregledala teren za to postajališče in so se strokovnjaki železniške direkcije odločili za gradnjo tega postajališča na parceli g. Kovačiča, ki leži ob prehodu železnice blizu petega mariborskega okraja in veže sijajno občine: Pobrežje, Radvanje, Razvanje, Studenci, Zrkovce, Dogoše in D. M. Brezje kot mejašice. Konstatiralo se je, da je ta prostor najprikladnejši za vso širšo okolico in pri danih razmerah tudi najugodnejši. Postajališče kot ako bo usrezalo vsem zahtevam široke okolice in pride kot naj-cencjše v poštev. Vsi navzoči zastopniki mariborskega petega okraja ter sedmih okoliških občin so pozdravili to odločitev železniške direkcije najpiisrčnejše. Konstatiralo se je, da bo frekvenca na železniškem postajališču Tezno tudi za železniško upravo več ko zadovoljiva. Desetletna želja trideset do štirideset tisoč prebivalstva po takem postajališču bo torej Sedaj vendarle izpolnjena. Prihodnje dni bodo potrkali na vrata interesiranega prebivalstva za to pooblaščeni nabiralci prostovoljnih denarnih prispevkov. Takrat naj pokaže prebivalstvo vsega desnega brega Drave, da se zaveda koristi tega postajališča za sebe in svoje potomce. Naj nikdo ne odkloni prostovoljnega prispevka, ampak podari vsakdo, kdor le more, primeren znesek za to postajališče, kakor že rečeno, sebi in svojim otrokom v trajno korist! SIRITE „VECERNIK“ I Šport Velike veslaške tekme za prvenstvo Maribora bo priredil v nedeljo.6. tm. ob 9. uri na Dravi »Studenški športni klub«. Na večer prej bo ob 20. uri bakljada na Dravi. Veliko sokolsko akademijo bo priredila v času »Mariborskega tedna« mariborska Sokolska župa. Senzacija »Mariborskega tedna« bo nedvomno mednarodno propagandno skakanje na Mariborskem otoku v nedeljo 13. t. m. ob 16. uri. Sodelovali bodo reprezentanti Avstrije, evropska prvaka Stau-dinger in Epplijeva ter jugoslovanska elita. CFR Bucuresti premagal Sanda. Romuni so tudi drugo tekmo v Subotici odločili v svojo korist, in sicer so premagali Sanda v razmerju 1:0 (1:0). Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo. V nedeljo 6. t. m. se bo radi meddržavne tekme Jugoslavija:Češkoslovaška odigrala samo ena tekma, in sicer se bosta srečala v Beogradu Vojvodina in Bask. Dame ZKD teniške prvakinje. Finalna tekma za damsko teniško prvenstvo klubov med ZKD in Teniškim klubom Od-žadci se je končala z zmago Zagrebčank s 4:1. Tekmovanje za lahkoatletsko prvenstvo Maribora bo 12. in 13. t. m. na igrišču SK Rapida. Hermes v Čakovcu. Ljubljanski ŽSK Hermes bo v nedeljo 6. tm. gostoval v Čakovcu ter odigral proti Čakovečkemu SK prijateljsko tekmo. Tour de France. V najtežji francoski in svetovni kolesarski dirki, ki se je vršila na 4400 km dolgi progi po celi Franciji, je zmagal Francoz Georges Speicher. Tudi med moštvi je Francija na prvem mestu v času 444:32:50. Nadalje so se plasirali tako-le: 2. Belgija 445:53:45, 3. Nemčija 447:23:14, 4. Švica 448:45:23 in 5. Italija 449:51:00. Teniška ekipa SK Rapida v Celju. V nedeljo 6. tm. se bo odigral v Celju teniški dvomatch SK Rapid:Smučarsld klub Celje. na sama nikomur ni postregla niti z najmanjšim migljajem — in pred njenim ledeno vljudnim nasmeškom je utihnilo vsako vprašanje. »Sanjača vsakega mi pribijte na križ ...« so skandirala neumorna kolesa --------- Jana se je bila sama pribila na križ. Bog ve, kakšne ideje je hotela oživotvo-riti, kakšne ideje je iskala, kaj je našla zase v svojem precej pestrem življenju. Gotovo pač se je predčasno izčrpala v raznovrstnem, najbrž pretiranem delu in zapadla jetiki — in sedaj ne vem: ali je v neki brezbrižnosti zase prezrla pravi trenutek za uspešno zdravljenje — ali pa je umrla, ker je hotela umreti? Zadnjič sicer nisem opazila nikake trpkosti v njej; vse njeno bistvo je prežel globok, vase zatopljen mir, ki se poraja, iz ravnovesja vseh sil in ki jo je delal tako ljubeznjivo in nenavadno zaupno. »Veš, mladostniku je težko: resničen pa velikopotezen bi rad bil — pa naleti vsepovsod na nepredvidene težkoče. Toda potrebno je to: tako vsaj spoznava gonilne sile resničnega življenja in se lahko znajde v njem — srečen, kdor takrat, ko še razpolaga s svežim zdravjem. Glej, Marjanu n. pr. zahvaljujem mnogo spoznanj — saj res, nikoli ti nisem ničesar povedala. No. do drugič ti bom poiskala nekaj golniških stilističnih vaj; saj razumeš, spočetka nisem vedela, kaj naj počnem s sedanjostjo, pa sem M mislih posegla nazaj... Sedaj pa, ko sem našla tudi tukaj toliko lepega, mi n! več dolgčas. Poglej n. pr. naše ponosne gore! Ali ni v njih nekaj iz resnobe in bogastva večnosti?...« Dva tedna kesneje me je brzojavka pozvala k njenemu mrtvaškemu odru. Po pogrebu mi je šef-zdravnik izročil debelo pismo. Mudilo se mi je na postajo. Sele na vlaku, ko sem bila sama, sem raztrgala ovitek. »Sanjača vsakega mi pribijte na križ...« so ječala hitra kolesa — jaz pa sem 2i-tala, čitala... (Se bo nadaljevalo.) foominiaite ge CMD Praktičen človek. Dva trgovca se pogovarjata. Eden izmed njiju vpraša: — Kaj je res, da ste dali svojemu blagajniku edinko za ženo? — Res. In mislim, da sem prav dobro in praktično ravnal. Zakaj, ko bi mojemu blagajniku kdaj prišlo na misel, da pobegne z mojim denarjem, naj ima vsa. moi otrok nekaj od tega..» Službo dobi Po dolgi mukepolni bolezni in previdena s -svetotajstvi je včeraj izdihnila svojo blago dušo v cvetu mladosti naša nad vse ljubljena hčerka in sestra,, gospodična Vera Hvalenc. Pogreb bo jutri v petek, dne 4. avgusta 1933 ob 16. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 5. avgusta ob pol 9. uri v irančiškanski cerkvi. Maribor-Ljutomer, dne 3. avgusta 1933. Josip in Marija Hvalenc, Vida, Boris, Milena, oče in mati sestri in brat 2811 ter ostalo sorodstvo. Stran 4. Mariborski »V E Č ERNI K« Jutra Marija Koechler naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Mirana in Marjance, da je njen predobri blagi soprog, gospod Alojzij Koechler magistratni ravnatelj v p. danes po dolgem mukepolnem trpljenju previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal- Slovesna blagoslovitev trupla bo v soboto 5. avgusta ob 8. uri zjutraj v stari mestni mrtvašnici v Strossmayerjevi ulici, nakar bo krsta prepeljana v Ljubljano, kjer bo pogreb istega dne ob 16'30 uri. Sv. maša zadušnica se bo brala v mariborski stolnici v ponedeljek 7. t. m. ob 7. uri zjutraj- Maribor, dne 3. avgusta 1933. Izdaja konzorcij »Jutra« v, Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: v • „ . ^ ^ STANKO ni ZASTOPNIKA za prodajo premoga proti proviziji za Maribor in okolico sprejme trgovina drv in premoga Maribor, Prešernova 19. Vprašati tam od 2.—4. ure popoldne! 3003 Zgublleno V KOCI NA KLOPNEM VRHU je nekdo pomotoma vzel mojo rdečo golf jopico v nedeljo dne 31. julija. Prosim dotično osebo, da jo odda proti nagradi v koči ali v novi šoli v Rušah. 2808 Prodam ENODRUŽINSKO HlSjLi z vrtom poceni prodam.; -^jO ko Vrazova ulica 13 •>* HIŠE Z VRTOM .flO pri Mariboru za 12.000, 2^ 30.000, 40.000 Din prodaj«!. po- 1 fl* sredovalnica, Maribor, čiškanska ulica 21. Stanovanje^ DVOSOBNO STANOVA^ takoj oddam odrasli drti*,^ Meljska cesta 59. Kupujte svoje p0‘ trebStlnepri na#11 inserentih l Tarzan ll.def je izžel Dobite ga v upravi ,,Jutra “ in „Večernik3 Maribor, Gosposka uB. ^ ............ RADI VOJ R j-.fi AR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna STANKO DETELA v Mariboru " - dolgotrajnem opazovanju in zelo treznem premišljevanju.« »In kakšen je ta vaš sklep?« »Obrazložila vam ga bombna kratko. Omenila sem že, da je vse zmede krivo to, da se Doljan po svoji zunanjosti preveč razlikuje od ostalih naših moških. Iz tega spoznanj^ se da napraviti en sam logičen zaključek, ki nam narekuje nadaljnje postopanje. Po mojem mnenju je treba Doljanovo zunanjost spremeniti tako, da se ne bo razlikovala od zunanjosti drugih. S tem bo tujec izgubi! večino svoje privlačnosti in vpliva na javnost, zlasti na ženstvo.« »Torej mislite, naj bi Doljana spremenili s pomočjo znanosti naše medicine?« »Da, to menim!« je vzkliknila Moraja. »Zaradi tega sem tudi prišla k vam.« »Dobro, toda samo kako naj to storimo?« jo odgovoril Nubis. »Doljan je bil po svoji prisegi sprejet v naše občestvo in je s tem postal popolnoma enakopraven član našega ljudstva. Po naših zakonih pa ne moremo nikogar prisiliti, da bi se prostovoljno odrekel svoji, bodisi fizični ali psihični indivdualnosti. "^o se mora zgoditi samo v primeru, če zahte vajo zares nujni in veliki interesi celokupnosti, toda tudi to samo takrat, če o stvari razpravlja in sklepa senat via-de. V tem primeru mora biti sklep soglasen.« »Potem je pač treba,« je dejala Moraja, »da svet o tem sklepa.« »Sklepati more,« je pojasnjeval Nubis, »samo tedaj, če kdo stavi uraden predlo? Kdo naj ga stavi? Vi? »Nikakor,« je vzkliknila Moraja. »N. maram, da bi se imenovalo v tej zvezi moje ime. Zaradi tega tudi nisem še hotela govoriti s svojim očetom. Izbraa sem si rajše vas kot njegovega tajnika-Zdi se mi, da morete prav vi najlažje staviti tak predlog in ga tudi v svojem mi zastopati. Glavno je, da pridobite zaffl mojega očeta, senatorja Tutalisa.« »In če tega predloga ne bo hotel sprt' jeti?« »Zanašam se popolnoma na vaše velike diplomatske sposobnosti. Govorite niu o nevarnosti, ki se pripravlja miru in redu našega ljudstva, pa sem trdno Pre' pričana, da bo uklonil. Prosim vas, ne imenujte nikjer mojega imena: predvsem pa ne povejte, da je ta iniciativa moja-« »Dobro je, gospodična,« je naposled de jal Nubis. »Poizkusil bom storiti vse kar bom mogel. Najprej bom pridobil za stvar vašega očeta, nato se bom lotil ostali'1 dveh svetnikov senata vlade, naposlea pa še predsednika Semiša Ramisa. bo najtrši oreh.« »Menite?« »Ne boste nikomur črhnili besedice 0 tem, kar vam bom povedala?« »Ne bom.« »Mi prisežete?« »Prisežem.« #,• (Dalje prihodnjič.) M«r*#£ S fr aimmc OCEANOPOLIS Rom Kožuhovina iz ptičjega perja V laboratorijih vseruskega kožuhovin-skega trusta v Leningradu so bili nedavno končani poskusi pod nadzorstvom zna nega profesorja Kuznecova, pri katerih je bilo vse delo posvečeno možnosti predelovanja perja divjih ptic v — kožuhovino. Sedaj je profesor Kuznecov objavil rezultate tega svojega dela. Za svoje eksperimente je uporabljal perje pelikanov, stepskih ptic, galebov, divjih labu-dov in divjih rac, ki imajo zelo lepo perje. ki pa je obenem tudi zelo trpežno,. Ta nova »pernata kožuhovina« se bo uporabljala za izdelovanje šalov, čepic in otroške konfekcije. Vsi ti predmeti so predvsem namenjeni izvozu. Doslej je bilo preparirano perje 15.000 ptic. Potnik številka 10,000.000 Pred dnevi je proslavila nemška paro-plovna družba »Norddeutscher Lloyd« 75-letnico svojega obstoja. Na parniku »Bremen« se je vozil med drugimi pot- »Motite se,« je vzkliknila nervozno Moraja. »Ne bom vam govorila o njegovem političnem delovanju, ker zaradi tega nisem prišla k vam, dasi bi se tudi tu moglo najti marsikaj zanimivega, zato se omejujem samo na ljubezensko zadevo. Govorice, ki ste jih slišali, niso bile pretirane, marveč celo še premile. Dejstva so taka, da morala od onega trenutka, ko je Doljan stopil v naše mesto, vidno pada. Po mojih točnih informacijah bi mogli nastati največji škandali. Toda niti to ni najvažnejše. Do poti k vam me je prisililo nekaj drugega. Gre za politično stran- zadeve. Lahko bi se utegnilo zgoditi, da^bi Doljanove ljubezenske afere razburkale našo javnost in povzročile sovraštvo ali celo upor proti naši višji družbi in s tem proti vladi sami. Nekaj upornega tli v našem ljudstvu in samo svoji neutrudljivi čuječnosti se mora vlada zahvaliti, da smo preživeli zadnje stoletje v relativno velikem miru in redu. Načelo voditeljev našega ljudstva je bilo vedno, ohraniti podmorje ločeno od vsega ostalega sveta. Naši veliki predniki so se dobro zavedali, da bi vsak stik med nami pod oceanom in med onimi nad njim povzročil začetek konca našega mirnega razvoja ter se tem naše visoke kultu re in civilizacije. Nikdar se doslej ni zgodilo, da bi kdorkoli od ljudi nad morjem prišel v Oceanopolis. Ženska sem, vendar mislim, da je vlada storila veliko napako, ko ga je sprejela v vrste meščanstva. Bilo bi mnogo bolje, ko bi bili njegov prihod do nas preprečili z njegovo smrtjo.« »Zdi se mi, da pretiravate,« je menil Nubis. »Nikakor ne morem razumeti, kako bi mogel en sam človek postati naenkrat tako nevaren vsemu našemu ljudstvu? Kaj naj stori? Na razpolago so nam vsa sredstva, s katerimi lahko vsak trenutek preprečimo tudi najmanjšo njegovo namero delovanja proti vladi«. »če ne bi imel stikov tudi z našim vladajočim razredom,« je ugovarjala Moraja, »potem bi bilo morda zares tako. Ti stiki so pa nevarni!« »Na kakšne stike mislite?« »Oseb vam ne maram imenovati, ker bi s tem stvari več škodovala kakor koristila. Bodite prepričani, da so moji razlogi trdni in da sem storila svoj sklep po riiki v Ne\v York tudi študent glasbe iz Chicaga James Ferguson, ki je imel srečo, da je bil desetmilijonski potnik na par nikih omenjene družbe na progi Bremen —New York. Fergusonu je to sporočil kapetan parnika na svečan način, nakar je dobil brezplačno častno vozovnico in celo kupico lepih spominskih darov. * Neprijetnost gospoda z dolgo brado V berlinskem živalskem vrtu je sedel pred dnevi neki starejši gospod z gosto sivo brado na klopi in zadremal. Ko se je prebudil, je zašlišal okrog sebe brenčanje čebel in opazil, da se je obesil na njegovo brado težek roj čebel. Neprijetno presenečeni gospod je imel toliko prisotnosti duha, da se ni premaknil, temveč je samo poklical na pomoč neke pasante, ki so telefonirali po čebelarje. Ti so se kmalu pripeljali z avtomobilom in ogrebli roj. Starec se je zaklel, da si da takoj obriti svojo nesrečno brado.