Nij?»4Ji \| v Tj. Vdja u vm leto dnevnik _ --------$6.00 Za pol let*.....$3.00 Zrn. New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS I ESS list slo^liskih delavcem vAmeriki. Tke largest the Unified Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. m TXUSrOH: CO&TLANDT 3876 NO. 226. — STEV. 226. ■■Urad m twmd Ola- Matter. Septembw 21, 1908, at the PortOffic« at Hew York, H. Y„ mdw Act of nrnigr— y tm NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 26, 1928. — SREDA, 26. SEPTEMBRA 1928. TELEFON: C0RTLAHDT 387« VOLUME XXXVI. _ LETNIK XXXVL Mehika se pripravlja na izbor predsednika. PREDSEDNIK CALLES ŠE NI POJASNIL SVOJEGA STALIŠČA Portes Gil bo najbrž imenovan provizoričnim predsednikom pozno danes zvečer. — Callesovo stališče je dvomljivo. — Načeloval bo mogoče novi stranki ali pa postal načelnik novega kabineta. MEXICO CITY, Mehika, 25. sept. — Kongres je pripravljen izbrati danes novega provizoričnega predsednika, da sledi predsedniku Caliesu, ki se bo umaknil dne 1. decembra. Emilio Portes Gil bo najbrž imenovan od velike večine kongresa. Sedanji načrti določajo, da se bo sestal kongres nekako ob šesti uri popoldne po newyorskem času. Prvi korak je bil storjen včeraj, ko je kongresna volilna komisija potrdila smrt izvoljenega predsednika Alvaro Obregona, ki je bil zavratno umorjen julija meseca. Harmonijo,« katero so očividno dosegle politične stranke, da izberejo naslednika Callesa, so pozdravili z zadovoljstvom politični opazovalci, ki so izjavili, da pomenja to nadaljni mir in red v Mehiki. Stari sistem vojaške vlade je bil odpravljen, vsaj za sedanji čas. Portes Gil je močan Callesov mož in tudi Obre-gonist, ki je deležen tudi podpore delavstva. Smatra se skoro za gotovo, da se bo nadaljevalo s sedanjim sistemom, če bo on izvoljen. Portes Gil soglaša baje s Callesom glede verskih in petrolejskih postav in glede zunanje politike. Provizorično predsedništvo bo najbrž trajalo štirinajst mesecev, nakar se bodo vršile splošne volitve. Ni bilo še definitivno objavljeno, kakšno vlogo bo igral Calles v novem režimu, vendar pa je znano, da bo imel še nadalje važen glas v strankinih zadevah, V enem poročilu se glasi, da bo stopil Calles na čelo nove politične stranke, mogoče z spojitvijo dela Obregonove stranke in svoje lastne stranke. Drugo poročilo, ki pa je popoln6ma nepotrjeno, pa pravi, da bo postal Calles tajnik za notranje zadeve in načelnik kabineta v administraciji Portes Gila. MEXICO CITY, Mehika, 25. septembra. — Najvišje sodišče še ni odločilo glede prošnje zagovornikov, naj opusti kazensko postopanje proti šestnajstim soobdolžencem pri atentatu na izvoljenega predsednika Callesa. Med obdolženci se nahaja tudi prednica Conception. Sodišče se bo jutri zopet sestalo, RIM, Italija, 25. septembra. — "Osservatore Romano" je izvedel baje iz zanesljivega vira, da so bili pred kratkim ustreljeni v Mehiki štirje katoliški duhovniki. Ustreljeni so bili, ker se niso hoteli pokoriti vladnim predpisom. P0VRATEK ODVEDENEGA ZAMORCA Newyoriki črnski okraj j e proslavil povratek Casper Hclsteina, ki je bil baje odveden od sovražnikov. — Pravi, da noče izdati svojih odva-jalcev. Harlem je proslavil vami povratek Casper Holsteina, bogatega črnega športnika. Odveden je bil v četrtek ter pridržan do poadeljka zjutraj. Ilolstein je postal naenkrat junak. Takozvani kralj črnega športnega sveta je priredil včeraj zvečer veslico v svojem klubu ter pripovedoval prijateljem o svojih doživljajih. Vsi so soglašali v tem, da je bil zelo junaški. Pred no je prišel v klub. je Ilolstein povedal policiji. da ne more identifihirati štirih belih in enega črnca, ki so bili aretirani kot odvajalo i. H00VERJEVA IN SMITH0VA VOLILNA KAMPANJA Hooverjevo potovanje na jug bo vzelo le par ur. Kandidat bo opravil večino potovanja v nočnih urah. — Pričakuje se velike udeležbe. — Gover-ner Smith -— brez rjavega klobuka. DEŽEVJE JAKO OTEŽKOČA POMOŽNO AKCIJO NA JUGU V West Palm Beachu so ugasnile vse luči. — Napredek v opustošeni pokrajini. — Črnci so se izkazali kot junaki. — Eden je spravil na dan 8C trupel, drugi pa begunce na morski breg na lastne stroške. WASHINGTON. D. C., 25. sept. — Herbert Hoover bo prizoril hitro in direktno potovanje v Elizabethton, Tenn., prihodnji teden za svoj južni kampanjski govor. Tako je bilo objavljeno danes v osebnem glavnem stanu republikanskega predsedniškega kandidata. Nominiranec in njegova družba bodo zapustili Washington pred polnočjo v noči 5. oktobra ter se bodo ustavili prihodnje jutro v Bristol, Tenn., kjer se bo prikazal Hoover na zadnjem koncu vlaka. Parada ga bo čakala izven Elizabethona, da ga spremi na lunč, katerega mu bodo priredili odlični republikanci iz Tennessee. Veteran jaha k Smithu no jobisk. WASHINGTON'. D. C., 25. sep. AVilliam Patterson. 78 let stari veteran iz Indijanske vojne, je odšel s svojim oslom na 35 dni trajajoče potovanje v Albany, X. Y. .Svojo obljubo je napravil tekom de-demokratične konvencije v Houston, da bo napravil to potovanje, če bo nomiran 'governer Smith. Jiela mula, imenovana Al bo odnesla Pattersona v Baltimore, Wilmington, Chester, Philadelphia, Trenton, Elizabeth, Bayonne. Jersey Cltv, New York in Albany. Patterson prebiva v tukajšnjem vojaškem domu ter .se nami era v a ustaviti le v Bavonne, kjer živi sedaj njegova žena. Obiskovalci pogrešajo Coolidgevega psa. WASHINGTON*, D. 0., 25. sep. Ko ho zastopniki častnikov sto-pili danes v urad pred«ednika Coolidpa na aro jo poltedensko avdijenco, so pogrešili člana knie. ki je bil tekom celih zadnjih petih let vedno navzoč. Rob Roy, predsednikov beli collie je mrtev, žrtev bolezni, katere ni mogla od (krav it i pomoč izveden-eev. Že več dni |M>prej je bil Rob Hoy pacijent v tukajšnji Walter Heed bolnici. * Rob Roy jc pogosto spremljal praised rti ka na njegovih iz prehodih in vedno je bil član predsednikove pocitni&kc družbe. Odhajal je a predsednikom na ribiške izlete v Brule River tekom zadnjih predsednikovih počitnic v Wiseon-ainu. . - Vihar divja po Portugalski. LIZBONA, Portugalska, 25. sep. Oster vihar, spremljan od močnih nalivov in vetrov je divjal včeraj in danes po Portugalskem..Št evil-ni okraji so bili preplavljeni. Škoda krog Porta in Gala je bila prav posebno velika. V Cascaes sta »e iK>topili dve ladji. Posadki sta odplavali na breg. Potres na opustošenem Guadeloupe* PAIifZ. Francija, 25. septembra. Potresni sunki so se pojavili na Guadeloupe, ki je bil pred kratkim opustošen od zapadno-indij David Schulte se je zopet oženil. David A. Sc-hulte, nat United -Schulte cigarskih prodajalcu, se je oženil danes zopet z M rs. Carie E. Koehler, vdovo iz Stamford, Conn. Zgodovinski sprevodi, proslavljajoč zmago revolucionarnih hribovcev v bitki pri Kings Blount a In bo vprizorjen pred govorniškim drom, predno bo izgovoril popol-dne svoj govor. Vse je bilo pripravljeno, da se sprejme 150,000 oseb na prvem političnem zborovanju, kar jih je kdaj priredil kak republikanski predsedniški kandidat na solidnem jugu. Govor se bo vršil poopoldne, da se omogoči farmer jem priti domov še predno bo zašlo solnce. Posebni vlaki bodo vozili iz štirih sosednjih južnih držav. V slučaju dežja bo prestavljen govorniški oder v sosednji pavilon, v katerem je -prostora za sedem tisoč oseb. Celo potovanje bo trajalo nekoliko več kot 31 ur. Prva slana v New Yorku. Prvo slano v New Yorku so opazili včeraj zjutraj v različnih delih mesta, v glavnem na Staten Islan-du in Plusliingu. Majhen balon v Lake-hurstu. AKRiOX, Ohio, 25. septembra. Najmanjši vodljivi zrakoplov bo dospel danes v Lakehurst, X. J., iz tukajšnjega kraja. To je balon 'Puritan', last Goodyear Tire and Rubber Co., ki ima na krovu tri ljudi. Balon je. dolg 126 čevljev ter ima 80,000 kubičnih čevljev plinske vsebine. Omejen proizvod sladkorja. HAVANA, Cuba, 25. septembra. Ravnatelji National Sugar Plant- ---- —.—- w —pwiuw-uiug-(ers As. sa imenovali komitej, ki bo repuoiiK&nsKa stranica nobene od- skega hurikana, kot je bik> obveš-j ugotovil mnenja vseh sadiicev slad-j govornosti za to dolgo povest o ko-čeno koloni jal no ministrstvo od korja na Cub i, ce naj se omeji pri- rupcijah, intrigah in izdajstvu pro-governerja •toka. 'delek za let« 1928—1929. ti vladi sami! IIELEXA, Mont.. 25. septembra. Smith je zmagal v Montani, a je izgubil svoj slavni rjavi klobuk. Zgodovinsko j>okrivalo, katero so pozdravljali milijoni ljudi, je sedaj ponosna last Mrs. George Rath-burn iz Billings. Mrs. Rath burn je bila v množici, ki je prišla na postajo, da pozdravi kandidata ter je naprosila Mrs. Smith za spomin na ta največji dan Billing-sa. Mrs. Smith se sklo- „ inika k svojemu možu ter mu zaše-■elnik , , , . . petala nekaj v uho. Ozrl se je na svoje priljubljeno pokrivalo in šele predno je vlak odšel, ga je izročil Mrs. Rathburn. Mrs. Rathburn se je umaknila zmagoslavno dočim je godba igrala: Where did You get that Hat? — katere melodije se ni slišalo v tej državi izza dni. ko je bila Helena zlatokopna naselbina. To je bil prihod Smitha v Mcn-tano. Zvečer pa so poslušali Mon-tančani povest o Tea Pot Domu in doživljajih Dougherty-Falla z Elk Hills petrolejsko reservacijo. Predmet govora, je*bil: Strankarska odgovornost. — in dal je pod nos republikanskii stranki v splošnem in Herbentu Hoover ju v posebnem, ker ni nastopil tekom velikanskega posktršenega ugrab-Ijenja narodnih petrolejskih ozemelj. Govor v Heleni je bil visoka točka v Smithovi ofenzivi. Republikanci so se veselili, da ga imajo v defenzivi, ko je privlekel na dan vprašanje verske nestrpnosti v Oklahoma Citv. Ničesar obrambnega pa ni bilo v včerajšnjem govoru Smitha. V presledkih svojega govora je vzkliknil: — Ali je kdo v Združenih državah pripravljen izjaviti, da nima republikanska stranka nobene od- I*vedel je svoj govor z navedbo iz Hoover jevega nagovora v Maryland u, v katerem je rekel republikanski predsedniški kandidat: — Nova generacija mora pričeti sedaj prevzemati odgovornosti stranke, ter jih izvajati. Nato je pričel naštevati, kako se je republikanska administracija bavila s petrolejskimi rezervacijami od leta 1021 naprej. WEST PALM BEACH, Fla., 25. sePt. - Obnovljeni nalivi so povečali danes neprilike beguncev in družin, ki so se vrnile v svoje hiše, le deloma pokrite s strehami. ✓ Naliv je bil tako močan včeraj zvečer, da je bila za nekaj časa ustavljena električna sila ter je bil West Palm Beach zavit v temo. Skoda pa je bila pozneje popravljena. PODROBNOSTI 0 KATASTROFI Izgube v madridskem gledišču, ki je popolno-ma pogorelo, znašajo sedemdeset oseb. — 230 jih je bilo poškodovanih. MADRID, Španska. 25. septembra. — Povesti o heroizmu in grozotah so pripovedovali danes preživeli požara v Xovedades gledišču. v katerem jc bil o -ubitih ?0 ljudi in 230 poškodovanih}. £; Vsa gledišča so bila včeraj zaprta iz rešpekta do mrtvih. Izvedelo se je, da je izgubilo 45 ljudi svoje življenje, ko so bili zdrobljeni na ozkih stopnicah, vo-dečih z gornje galerije starega poslopja. Stopnice so se končale v bližini bare in uslužbenci so vlekli nezavestne Žrtve na cesto. Poškodovani, ki so omedleli sredi zmede, bi bili umrli, če bi jih ne potegnili ven takoj, kajti pomandrani bi bili od mas človeštva, ki so prihajale za njimi. Xeki mož, ki je odšel v gledišče s svojo ženo in štirimi otroci, jih je videl umreti. Se -predno je prišla prilika, da jih rešijo reševalci. Potegnil je iz žepa pištolo ter izvršil samomor. Pet oseb so našli mrtvih in vsak teh je držal v svoji roki žepni nož, s katerim si je skušal priboriti pot na 'prosto. Joaquin Monasterio, načelnik požarnega departmenta. je objavil, da je bilo 61 trupel odstranjenih in da je devet oseb umrlo vsled poškodb. LOXDON'. Anglija. 25. septembra. — Španski kralj Alfonz je prisostvoval dttoies requiem maši v St. James cerkvi za žrtve požara v Xovedades gledišču v Madridu. Ob enajstih zjutraj je odpotoval kralj v Pariz. Ce bo deževalo še naprej, se bodo še naprej povečale težkoče. da se spravi mrtveee na varno. A. L. Sehaefer. član Rdečega križa, ki se je vrnil iz preplavljenega ozemlja. ceni, da bo poteklo trideset do štirideset dni, predno bo potekla voda. Število mrtvih se je cenilo na 1500 do 2500. Oni, ki orušene. Vihar je povzročil na letini r.a osem milijonov dolarjev škode. ; --i—------- DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 1,000 $ 18.40 2,500 ....... $ 45.75 5,000 10.000 11,110 $ 91,00 $181,00 $200,00 v Italijo Lir 100 ..............$ 5.90 200 ....................$11.50 300 ....................$16.95 " 500 ...............$27.75 " 1000 .......... $54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazunjete glede načina nakazila. izplačila po poŠti so redno izvršena v dveh do treh tednih "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NB^. TOBK, N Y, telephone: cortj^andt 4«f| . a Tf *HtZm J+m JSSSm GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of bu-siness of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLA8 NARODA" (Vdice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list ta Ameriko in Kanado ...........................$6.00 Za pol leta ................................$3.00 Za četrt leta ............................$1.50 Za New York ta celo leto ....f7.00 Za pol leta ................................$3.50 Za inozemstvo za celo leto ,...$7.00 Za pol letu ..............................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 _ SMITHOVA KAMPANJA (4 o vomer države New York, predsedniški kandidat demokratske stranke, potuje po Zapadli. Te si bo tam \u trdil svoje .stališče, ima lahko upanje na zmago. Imel je že več govorov in se v vsakem govoru bavil z drugačnim vprašanjem. Zelo značilen je bil govor, ki ga je imel v Denver, Colo. Kazpravljal je o predmetu, ki se ne tiče le države Colorado, pač pa vse dežele. Govoril je o razvoju vodnih sil. V tem vprašanju razpravljajo že leta in leta, glede točnega programa se pa še niso zedinili. Nasproti si namreč stojita dve stranki, ki ne marata uiti za las popustiti od svojega stališča. Prva stranka pravi, da bi bilo najboljše, če bi vodne silo dežele izrabljal privatni kapital, druga je pa mnenja, da je vodna sila last naroda ter da mora biti pod vladno kontrolo. Zagovorniki zadnjega načrta dokazujejo, da bi imel parod velike koristi, če bi se elektrika proizvajala potom jrporabe vodopadov. Oni, ki zatrjujejo, da je mogoče vodno silo dežele izrabljati le potom privatnega kapitala, pa nasprotno pravijo, da od javnih obratov narod ponavadi nima nobenih koristi. Oba dokaza je treba vpoštevati. Da je privatno obratovanje v prvi vrsti namenjeno lastnemu žepu, se ne da utajiti. Splošna javnost imaf od tega le malo ali pa nič. Vladna obratovanje je pa vedno zvezano v velikimi rtroški ter v največ slučajih ni dovolj razvito. O tem imamo dosti primerov. Governor Smith jo v svojem govoru v Denverju pojasnil princip, katerega se zamore smatrati kot nekako srednjo pot. Smith jo predlagal, naj ostanejo kraji, ki so pripravni za izrabljanje vodnih sil, vladna last. Tudi proizvajanje električne sile naj bi vršila vlada, dočim naj bi bile tovarne, elektrarne itd., v privatnih rokali. Demokratski predsedniški kandidat je nekaj podobnega že predlagal v svoji lastni državi. Zagovarjal je ustanovitev takozvane 4 * Water Power Authority * \ ki bi financirala napravo tovarn ter regulirala oddajo električne sile privatnikom. To je bila nekaka vladna kontrola, ne da bi vlada vodila obratov. Governor Smith ima torej glede tega velevažnega vprašanja jasen program. Počakati bo treba, kakšno stališče bo zavzela nasprotna stranka in s kakšnimi predlogi bo prišla na dan. ♦Javnost bo predloge pretehtala in si ustvarila o 6jih pvojo lastno sodbo. EH08TAVEH IZHOD. iz Govfenier Al Staith in delavstvo. Kako pride človek do nove oblekel Stvar je popolnoma enostavna. To je dokazal te dni neki na viha* nee na Dunaju : Mož ae je nekrga lepega dne pojavil na cesti popolnoma naj?. Slekel je stare m razeefrane cape in kolovratil po ulicah tak, kakor pa je rodila mati. Bližnji stražnik je bil presenečen. Hila je nedelja in stražnik je vedel v nagem človeku »»kihimbo praznika in ogrožanj* javne mbra-k. »edar je tuj** takoj aretiral, vbeasm mu je pH posodil avfcj pe-K Na konju tja je zadela kap 4. .sept popoldne je jezdil .-skozi Podmejo proti Trbovljam na neo-sedlanem konju neznan moški Kmalu za njim se je napotil po isti poti finančni stražnik, ki je našel tujca mrtvega na tleh. a poleg njega je mirno stal njegov konj. O nenavadnem dogodku je bila takoj obveščena orožuiska postaja, ki je odposlala patruljo na ogled. Ker je bil zločin izključen je bilo truplo prepeljano v trboveljsko mrtvašnico. Domnevajo, da je tujca, sedečega na konju, zadela kap. Pri mrtvecu so našli pismo, naslovljeno na pivovarnarja Roj-ca. Ponesrečenec je najbrže Ka-lanov apec iz Calja in je imel naročilo, da izroči konja pivovarnar-ju Roicu, od njega pa, da prevzame drugega konja. Žrtev Save. Na Mali Šmaren pozno popoldne se je vozil po Savi pri Hrastniku v malem čolnu. la.sti mehanika Deželaka, .steklarski pomagač 17 letni Anton Toplak, ki je ta sport zelo goji. Znanci so ga pogosto svarili, naj se ne oddalji preveč od obrežja in naj zlasti ne vozi po deročih valovih pri Možini, vendar se Toplak ni oziral na opomine, ker se je menda čutil že dobro izurjenega veslača. Tako se je tudi na praznik proti večeru spustil s čol-ničkom v valov je in vrtince pri M ožini. Čoln se je prevrnil in fant. ki ni znal plavati, je izginil v vodi. C'oln so potegnili nekaj sto metrov od kraja nesreče na obrežje, dočim ponesrečenca še niso našli. Tonček je bil miren in prijazen mladenič. Za njim žalujejo starši, brat in dve sestriei, s katerimi sočustvuj o vsi njihovi znanci. Nesreča. Po sokolskem slavju se je dne 8. sept ponesrečil na bradlji Dušan Kvedar, sin ravnatelja g. Dra-gotina Kvedarja ter si zlomil roko. Prvo pomoč mu je nudil slučajno navzoči okrajni zdravnik s. Vrečko. nakar je bil ponesrečenec prepeljan v bolnico. Izsleden morilec. Nedavno je postal žrtev umora v Slovenskih goricah neki Podplat-nik. Zločincev takrat niso mogli izslediti. Te dni pa je orožništvo odkrilo morilca v osebi nekega Zin-Jta, doma iz Skorečic pri Sv. Tomažu v SI. Goricah. Našli so pri njem krvavo srajco in uro umorjenega Podplatnika. Poroka v grobu Lepa, priljubljena 21-letna Pep-ca Maroltova, hči posestnika in Velikih Lašč, si je izbrala svojega ženina in določili so dan poroke za nedeljo 9. sept. ob 4. popoldne. A nemila, brezobzirna bela žena je hotela drugače in je ugasnita luč mladega življenja, polnega upov in nad. Namesto, da bi Pep-Ca pohitela v naročji svojega ljubljenega ženina, so jo položili ob njegovi navzočnosti ravno ob uri -dogovorjena poroka — grob. Odpuščen jetnik ukradel J9.000 Din. V jetniščni pisarni zaporov mariborskega okrožnega sodišča je bila izvršena drzna tatvina. Postopača Redžeba Toriča iz Bflnjaluke, ki je odsedel daljšo zaporno kazen, je jetniSki paznik pripeljal v plea, če je prismojen toda mož je sarno, da se rešijo neke formahio-skomignil t rameni in pripomnil, sti. Na mizi uradnika je ležal pi-da ni imel slabega namena, mar- semski zavoj, ki se je zdel kaznen-▼eč, da je hotel poceni priti do nov,^ cu zelo vabljiv. V ugodnem tre-obleke. In mož je računal pravil- nutku je naglo vtaknil zavoj v no. Policija nagega ni mogla po- svoj žep. Imel pa je smolo. Prestati na ulico in ponudila mu je ko noči je moral ostati še ▼ ječi. neko staro obleko. f*oleg tega je Medtem pa je uradnik pogrešit kir-preje! vabilo za sodišče. Sodišče verte, v kateri je bilo spravljenih ga je radi pohbjšljiVega vedenja 19.000 Din- Tatvin« je bil osnm-obsodilo na -reč dni zapora, toda Ijeu Torič, pri katerem se je rčs Tragedija preeadaiiega moia Te dni .se je bliskovito razširila po Ptnjn vest. d« si je .s .skokom pod vlak pri Varaždinu končal življenje 38letni trgovec Anton Vau-potič. Vzrok tragedije so bile žalostne družinske razmere. Pred tnlncin dni mn je pobegnila s trgovskim potnikom Uhlerjem njegova žena, ki je ob slovesn, preden je sedla v avto pripravljen v zatišju, dala ničesar zlega -slutečemu možu se Judeže v poljub. Pred pobegom f« pod neko pretvezo še ^spravila 71et-neara sinčka k sorodnikom v Gradec. Razume se. da se ni hotela posloviti od doma kar praznih rok. ampak je vzela s seboj vse, kar p je dalo v naglici spraviti, perilj, obleke, dragocenosti in po mož"-vi izpovedbi tudi precej gotovine. To pa še ni bilo vse; že drugega dne «o pričeli deževati prevaranemu možu v hišo računi in terjatve, ki mu jih je žena brez njegove vednosti naprtila na hrbet, tako da se mu je pričela resno majati tudi trgovina ter je nesrečni mož prišel na rob prepada, ugonobi jen po lastni ženi, ki jo je do zadnjega ljubil čez vse. Ni čudno, da je mož obupal. Že v nedeljo 2. sept. popoldne se je odpeljal z vlakom proti Mariboru, odkoder se ni več vrnil. Videli so ga potem na poti v Zagreb in ia Zagreba v Varaždin v družbi neznanih žensk. Nesrečnik se je brez- Delavska federacija držav- Newjkone. Vpravičeuc trdi poročilo York je v .svoji letošnji konvenciji svojem uvodu.-koncem avgusta cnogla.sno *preje-| "Simpatije Alfreda E. Smith a la resolucijo, s katero federacija o-'za delavce, kisi zaslužijo »v jj kruh beta Gov. Al Smithu odkrito i" 1 bodisi na polju, v tovarni, v d«'- j bodisi energično podporo organizira nega lavniei ali na ulici, je dobro /.na- delav.-stva države X<\v York /.n njegovo izvolitev predsednikom Združenih držav in pozi vije v-c organizirane in neorganizirane delavce v državi New York in v d; gih državah, da se prizadevajo zn izvolitev tega moža, ki se j" izk^ zal kot "prvoboritelj svoboae enakosti in pravice za vse ljudstvo". V vtemeljevanju te resolucije ><-, poudarjajo velike zasluge Al Smitha najprej kot člana new*"or-ške legislature inpotem kot guvernerja za ustvaritev in uprav.j^uje zakonov v korist dobrobiti, varnosti, zdravju in izobraževanju' delavcev. Naglasa se, da jo Smith tekom svojega petindvajsetletnega javnega delovanja podal dokaz o brezprimerni zakonodajni in ekse-kutivni sposobnosti s tem, da je ne prestano imel vedno pred očmi naj boljše interese v.sega ljudstva. Istega dne je predsednik ameriške delavske fedenacije, William Green, pred isto konvencijo izrt-zil v imenu vsega organiziranega delavstva svoje simpatije za (»>v. tovarni j na in iz r..i<- i/vira velika del f-l.A --ške zakonodaje tekom :!■"> let njegovega javnega delovanja. Kaj j** on dosegel na socijalnem polju, je najti skoraj v vseh poročilih konvencij organiziranih delavcev drŽave New York tekom dvajsetih let. Odkar je postal poslanec 1. 1903. je bil vedno v bojni liniji toliko /a por.iz nazadnjaški!) in /; tiralnih ukrepov, kolikor za pospeševanje naprednih in šloveških u-krepov.'' Morda največja polivala, ki se more napraviti poštenemu državniku, je ta. da ne le obeta mnogo pre.I volitvami, marveč, da smatra te svoje obljube kot svečano obvezne in da jih izvršuje. Delavska federacija države New York je to izrecno poudarjala, ko ga je pred leti ponovno indorsirala, z besedami: "Gov. Smith je izpolni! v>e obljube. ki jih je napravil organiziranemu delavstvu v svojem volilnem programu. On je človek, ki veruje v svetost volilnih obljub in je to dokazal s svojim delovanj ■m/' Po cesti je se! of rok. in fri ženske so jja presojale. — Materine oči ima, — je rekla prva. — In očetovo hojo — je pripomnila tiru ga. — Hlače ima pa bratove — se je oglasila tretja. pravil konec svojemu nesrečnemu življenju. Zapustil je razen nezveste žene in otroka še svojo ubogo mater, ki sama objokuje tragičen konec. Samega sebe obsodil. Ostuden, nenararven sločin nad neko 45 let staro kečmko ženo. mater štirih otrok, je zagrežil 191etni France Krašovec iz občinP Bela cerkev. Orožniki so zločinca neumorno zasledovali, vendar ga niso mogli izslediti. Končno so ga našli kmetje v velikološkem gozdu nad St. Petrom — obešenega. Zločin in samoobsodba mladostnika sta vzbudila v vsej okolici mnogo komentarjev. V mrli v Celju. ra zasebnica Jožefa Paunova, va po sodnem oficijalu. vdo- Delavske federacija države New Jersey je tudi navdušeno indorsirala kandidaturo Al Smitha. Aretacija dr. Milana Lemeie. V zvezi z aretacijo komunistov osumljenih, da so se pregeršili proti zakonu o zaščiti države, je bil aretiran in predan v policijske | zapore odvetnik dr. Milan Lemez. Na stražnici so vprašali neznan- Osumljene komuniste, osem po številu, je policija predala v nada-Ijno postopanje sodišču. POPRAVEK. V naznanilu za pokojnim Antonom Iskra se mora glasiti, da tukaj zapušča žalujočo sestro ter tri brate. Žena je v starem kraju. obleko je le odneseL .ti» naiel pogrešani ovoj z denarjem, Jmtsms m nazaj v sodne ites i* '-I-3S4S.' .• Za Slab Tek in Izgubo Vitalnih SO Mnogi ljudje ao slabotni, nervozni, vznemirljivi, nejevoljni in nemoinl ker imajo slabo kri, pokvarjen tek. pozne ure in nesmernosti, ki črpajo vitalne sile. Tisoče, ki so bili v podobnem stanju, je našlo veliko telesno in duievno od-pomof v Nuga-Tone. čudodelno zdravilnim in moč ter energijo gradtlcu. Nuga-Tone je *elo priporočljivo zdravilo pri tsgubi teka, slabi prebavi; zavijanju. ki ga povzročajo plini v Želodcu ail v črevah, proti zaprtju, glavobolu, vrtoglavosti, napenjanju, slabčtn ledicam, draženju mehurja, tistemu trudnemu, izmučenemu In ne ambicioznemu občutku ob jutiib. aploSni telesni lzdelanosti, izgubi .tele, slabemu izdihu, belni na jeziku, »sspan;m vitalnim organom fn spletni tlesni nemoCnosti. Nuga-Tone Jfc garantirana, da vam poqnaga. Poskusite ga 20 dni, iff če se v tem času ne bprte popolnoma zadovoljiti i njim. tedaj ga vTnlte lekarju, kjer ste ga kupili, in denar vam bo vrnjen. Kupit« steklenico danes, dobita Jo po vseh ICkaniah, In bodite stgtinil. da dobite pravo Nuga-Tone. Nadomestila ao. brez. veljave. —Adv. Treba čitati to poročilo organiziranega delavstva, da človek za-dobi pojem o neprestani borbi Al Smitha za napredne socijalne za- boril do zadnjega za njihovo v resni če nje. Ves rekord Al Smitha po vori za to. Organizirano delavstvo države New York ga dobro pozna in točno je zasledovalo njegovo dolgoletno javno delovanje. Za to ga s polnim prepričanjem in navdušenjem priporočnje sodelavcem sirom Združenih Držav v izvolitev Golobi — pismonoše Smitha. Rekel je med drugim: "Zavedam se, da ste imeli srečo' Zi,to izjavo • SVOJem «P^jemnem govoru, obljn-vašim programom sociialnih pra l^^ža. ki se bo kot predsednik dvomno opil in je opijanjen na- v^nasti in ki je prmagal vresni- čiti sprejem velikega dela zakonom, ki ste jih predlagali.... "Ameriška delavska federaciji kot taka mora biti sicer izven-stranska v tej kampanji, ali jaz sem prepričan, da govor, s katerim je Gov. Smith sprejel nominacijo, in njegovo poudarjanje zlorabe sodnih odredb (injunctions) je napravilo globok vtis v vseh industri-jalnih državah. "Svrha ameriške delavske federacije je, da seznani .svoje člane s sprejemnimi govori kandidatov, z njihovim dosedanjim delovanjem v zadevah, ki se tičejo delavstva, in da potem prepušča odločitev politični zavednosti delavcev in delavk Amerike. "Jaz sem prepričan, da. ko pojdejo na valeče, bodo oni podprli one, ki so njih podpirali, ko je V celjski javni bolnici sta pre- j3jjQ treba" minuli ilarija Urbančičeva, žena posestnika iz Ledine, v 44 letu starosti, in Marija Tomanova, 45 letna zasebnica iz Zgornje Ponikve. V mestu je umrla 69 let sta- t Organizirano delavstvo države New York je vedno podpiralo Gov jAl Smitha in že meseca marca je bil izvršilni odbor newyorske državne delavske federacije priporočal nominacijo Smitha za Predsednika Združenih Držav. Ob tej priliki je delavska federacija države New York izdala opis dosedanjega delovanja Al Smitha na polju delavske zakonodaje in izvrševanja delavskih zakonov. ki se jih poslužujejo v ameriški mornarici, so opremljeni s posebno piščaljo, ki piska tekom poleta ter podi druge ptice stran. KDO VB za naslov mojega brata JAKOB SPRI:K. ki je v Ameriki že od leta 1907. Leta 1922 je bil v Colo. Prosim če kdo kaj ve, da mi javi. ali naj se sam oglasi svoji sestri: — Mafija Spruk, o mož en a Romšak, Vas Gozd 22, pošta Kamnik, Jugoslavija. (2x25&26) Osebna posojila. Človek pride včasih v potožsj, da rabi denar za kak nepričakovan izdatek. Če zahteva slučaj več denarja kot ga je na razpolago, je navadno mogoče dobiti posojilo le proti oderuškim obvestim. Znano je, da za-MevaSv razna posojilna podjetja za oftebna posojila (personal loans) po in še ve« m leto sa obresti in ttfrofike. Zgodilo se je. da »o delna odplačila za mala posojila komaj krila visoke obresti in je ostal človek večni dolžnik. Mi smo ie številnim našim strankam, kf so se obrnile na nas, po-■togaSt Iz začasne denarne stiske. Predvsem so bile to stranke, ki jih eaebno poena,.ker se ie mnogo časd poslužujejo naše banke. 8 tem nacnanilom opozarjamo rojak« v New' Ysrk-.u na to udobnost našega poslovanja. Posojila dajemo v zneskih od $30.— do $200.— za rok od enega do šestih mesecev. Obresti za posojila račnnamo po 6% na leto. Posojfb je fret* odplačati v enakih mčsečiiift obratih. dveh nam poznanih oseb ali raptrjih, n. pr. zavarovalna polica itd. ter jančhno za najstrožjo tajnost slučaju. Rojakinja je rekla: — (V bi pred poroko vedela, da je moj moz tako zelo kratkoviden, bi »a gotovo ne vzela. Prijateljica jo je potolažila : — Le Roga zahvali, da je kratkoviden. (V bi kratkoviden ne bil, bi bi!« t.i danes še- vedno samica. * Se ena stvar j*- bolj žalostna kot je snu-t človeka. liolj žalostna je smrt ljubezni. V prvem s h: Čaju se loči duša od telesa, v drugem se pa ojeiia v enega sa-mejra. v ozki Jitraiuiki ulici elegantnega mestnega okraja v Londonu, Went Knda. (Vvljarnica je imela izVe*ten znak tihe diM inkcije. Na pročelju ni bilo nobenega kričečega nadpi-«a, niti ne, da bi njegov lastnik delal za kakšnega člana kraljevke rodbine. Nad vrati je bilo le njegovo nemško lastno ime, "Gessler in brat." v izložbi pa nekaj parov čevljev. Spominjam se, da .sem e trudil z razlago, odkod *o prišli ti čevlji v izložbo. Kajti delal je po m»*ri in nikdar ni prodajal gotovih izdelkov. Zdelo se mi je nemogoče, da bi bil 011 kdaj mo^rH kakšen par skaziti. Morda jih kupil za izložboTudi to ni hilo verjetno. Tega ne bi bil on nikdar storil. N»kdar ne bi bil on trjxd v svoji delavnici usnje, ki bi imelo na sebi pečat tujega dela. Kazen tega, bili so ti čevlji v izložbi tako lepi, da niso mogli hiti delo koga drugega, ta par lakastih "pnmp-sov" .s konieo iz blaga. Tako so bili lepi, da .so se mi kar sline nabirale v ustih, ko sem jih gledal Bili jso v izložbi tudi rjavi škortiji s sajastim bleskom. Ta par je mogel napraviti le nekdo, ki se je vživel tak » rekoč v "dušo škornja" bili so pravi prototip vzorne obutve. Te m ušli, seveda, so se porodile v meni kasneje. Toda že takrat, ko me je moj oče prvič vzel a seboj k temu nadčevljarju, — star sem bil morda 14 let — sem odšel ČEVLJAR naguiianim obrazom, kodrastimi rdečkastimi lasmi in brado, s svojimi drobnimi gubami na čelu in na licu doli do ifetnih kotov, s svojim guturalnim in monotonim glasom. Kajti usnje je .silno sardo-j nična tvarina, trda in okorela. Tak ' je bil torej njegov obraz, razen oči j pohvalil, je vprašal: dihal prijetni vonj njegovega usnja. Vrnil se je s kosom zlsto-ru-javega usnja v tenki in žilavi roki. Oči uprte v usnje je pripomnil : "Glejte, kako lep je ta komad!" Ko si tudi ti otipal usnje in ga ki so bile šivom odre in iz katerih je sijala tehtnost in resnost skrp-nega in vestnega človeka, delavca, idealista, ki mu je delo vsebina življenja. Njegov starejši brat mu je bil na las podoben, — dasi malo bolj bled, malo bolj vodenega pogleda--tako i»odoben, da v prejšnjih časih nikdar nisem vedel, katerega imam pred seboj. Da je on, mlajši, sem spoznal šele tedaj, ako nisem »dišal : '' Vprašati moram svojega brata." Ako pa nisem slišal te besede, je bil to starejši brat. Ko >em se oženil, je v predalu moje pisalu" mize vedno znova rasel in rasel kup neplačanih računov ; vendar Gesslerjevih računov nisem, sam ne vem zakaj, nikdar spravil v ta predal. Sram bi ine bilo. da sem šel k njemu in sem stegnil svojo nogo nasproti njegovemu tako ljubeznivemu pogledu izza starih, rj as t ih, železnih očal, dasi sem bil na dolgu še za več nego en par čevljev — običajno in udobno zagotovilo, da sem še njegov klient. Nisem bil cesto pri njem — njegovi čevlji so bili silno trpežni, trajali so e«*lo večnost. Zdelo se je, da ne spadajo med minljivosti tega sveta. K njemu nisi prišel, kakor priha- s tiho slutnjo o njegovem dosto-(^rt** navadno v trgovino, češ: "Pro-jaustvu. Kajti napraviti čevlje ,sim< aretirala tudi nje-tro odšel, ker nisem hotel, da bi no hčerko, k<*r sumi. da je bila tu- ta mladenič vedel, da se mi je za-solzilo oko. Iz angleščine prevedl K. di ona v komplotu. ADVERTISE m GLAS NARODA ZASTAVE •VIUBNB AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAiKK REQAUJE, PREKORAMNICE. TRO-■OJN1CE, ZNAKC. UNIFORMS ITD Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVIlffeEK, 331 GREEVE ST, CONEMAUOH. Pk. I <)7 .v y ^ y Bolestno i mMMi ZAKAJ SO NAŠE POŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJO NAJBOLJE VPELJANE Udobnosti, ki Izvirajo lz poslovanja v velik« arMeJs nsšte strankam v korist. obrata. Naši štrofiki za psssnW ms -rttffmfls so nanju, vsled is* sar os ceno pri nss nttjo kot pri agenta ali savoda, ki " Vaio naluunieo v ix vrtenje v New York. HUroot nafefa poslovanja je nedosegljiva, radi rsmota Isfcks vsdrihOMps taks obširno evess, da ss posvete mftfan nalogom največjo pozornost. Naše denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzopand-U odptnjo Is New forks — toraj bm samnde fa na- Našo cene so objavljeno Za zneske nad $299*-Vam radevolje spon Mtinfem n*jvoe poslov s pnsSiSTtetakodaSe^ptož*"8** * Pošljite toraj Vašo prihodnjo SAKSER STATE V lista "Glas Naroda". nitjo ceno, ka-pošljeto Izven New Inka GLAS NAUČIVA, M. 8». lftM IT Njegova žena I BOMAN IZ ŽZVLJSRJA. — Za "G lita Naroda" priredil O. F. irj (Nadaljevanje.) j** ju bo mogla Kllen Volkiner nadomestiti Felicite. Kakorliitro se a/.ijl Forst v bližini Fe, je stopil Kilter ob njeno stran, kot da a l/.uovh zavarovali pred nevarnostmi. Tudi Harv Forst si je moral to priznati, kajti neprestano jo je dedoval % svojimi nemirnimi očmi Hans Hitter je to tudi dobro zapazi!. On je zelo dobro razumel. ne pril tV je nato položil njeno majhno, le|>o roko v svojo, ee se je o-zrla manj s prijaznim pogledom, jra je prevzel v roe občutek, kot ga iti ite nikdar |»aprej obeulil za kako žensko. Ko je nato ležal v njenih očeh zaupljiv izraz, -si je rekel: — Moj dan bo prišel. To mlado, krasno bitje bo moje z vsemi koreninami svojega bitja. Ou ni nikdar v majhnem denarja razsipal in tratil svojih čustev. Bogato, notranje življenje je počivalo v njem, kot nedvignjen zaklad, katerega je ljubosumno stražil pred radovednimi pogledi. Vsi H občutki njegove duše pa so se sedaj zlivali skupaj v zavest, da mu bo ta mlada ženska* pripravila neskončno srečo, če se mu bo posrečilo dobiti si njeno ljubezen. On ni smatral tega za nemogoče, — kajti te besede sploh ni poznal. Sedaj se je še treslo njeno srce pod licem, katerega j«' izvedla proti njemu surova roka. Ta rana pa se zacelila. Ljubezen do Forst a je umrla. Nekega dne bo njeno srce et zdravo ter dovolilo vstop novi ljubezni. Takrat pa bo prišla gova ura! Boril se ho za njeno ljubezen kot za dragocen zaklad. V poteku večera, se je sestala Ellen «e parkrat s Fe ter kramlja-L njo o tem, kar je jx>liulo njeno srce. Spadata je k naravam, ki morajo v sreči in nesreči sporočiti t.rug in vse in ki lie morejo ničesar pridržati (zase. Pri]>ovedovala je' Fe o vseh podrobnostih iz časov, ko ise je Forst potezal zanjo, niti malo sluteča, v kaki čudni biči se je prikazoval Feliciti Forst. — Ah, Fe, — je rekia nekoč. — jaz imam svojega Harryja tako i.eizreeno rada, že davno, davno. Preje pa se ni brigal - 1 _______ 1__________i _! ___: T\„I__s____ ... i___:i ___v. poslužuje za dosego tega ideala I sovražimo. Zdravo telo -- največji zaklad. J (Konec.) K moji sestri je hodila dolgoletna stjšolka. Bila je lepo, mlado dekle. Obiskovala nas je več let. Bila je zaročena in sanjala je lepe sanje o bodočnosti. Nekoč se je moja sestra glasno fined dobrimi znanci je menda to dovoljeno) čudila njeni brezbarvni, kot marmor beli polti. Ona je smehljaje priznala : "Ah. .saj nikdar n«. grem na solnee, da bi zagorela ! Vse poletje se ga ogibam in živim v senci. Nikdar ne dani telesu svetlobe zraka....Na račun lepote torej naj bo uničeno njeno la>tno življenje rn .s tem življenje tistega", kateremu naj bi postala žena, življenje materi, ki se je trudila zanjo in uživa sključena otrokovo skrb in zahvalo. V nobenem zakoniku sieer ni na-1 j 4 kil- ohranitev telesa iz vidika hiJ gfrhe. Naj pišem podrobneje o j tem? Vzemite v roke knjige, pisa-j rine od dobrih, učenih zdravnikov; v njih boste našli vse, kar potrebuje vase telo v boju zoper bole-in boju z boleznijo. V njih i' .. jji? petini« {»ti •• ShipriniNe^ meh. Današnja družba bazira pač na načelu, naj se človek otrese vsega, kar je naravno, in naj seže po sredstvih, ki bi mu mogla nado-jzen mestiti zavrženo naravnost. Da Je z m°Jstr>ko roko P°" bo spoznala ta družba, kako napa-j^ 0 z'lravjn C*loveSk^a telfcsa _______. 1.T0 povest se naučit", mnogo in do- cno je njeno ravnanje, l>o moral . ..... . _____- * 1 1 4. • volj bo za vaše življenje, daz ho- }>nti drugačen apostol kot sem jaz.' . . eem |>ovilariti le eno: jsjxunmti vas hočem na zrak in sol nee.— Solnee! Isto velja -za takozvan •problem: dekle in kajenje. Tudi o tem bom molčala, dasi je to vprašanje, ki močno zadeva est it i ko in zdravje. Pripomnim le eno- enakopravnost žene možu ne .obstoja v kroju obleke in tudi ■ ne v kajeflju;.eigaret4 ampak v dosegi in izenačitvi aktivnih jn produktivnih sil na vseh 'poljih in v vseh smereh življenja. Se o modi nekaj besed. Ne mislite. da jo zanikam! Ne — nasprotno! Jaz smatram modo za pisana zapoved: daj svojemu tele- - teženeje kultiviranega človeka po su zraka in svetlobe, da ne zapade spremembi v lasnem in tujem živ-bolezni! Ekslstira pa drug ko- ljenskem načinu. Moda je nujna, deks, 11"pisan zakon, ki ga imenu- Ona je izraz posameznih dob. Ona jemo in ki bi ga mogli ime- karakterizira mišljenje posamez- novati tudi zakonik človeštva. V,nih generacij. Ona je merilo za njem pa stoji z velikimi črkami'stopnjo civizacije. V določeni povedano.; ohrani telo — tistim J smeri je potrebna in .smatrati jo katerim si ga dolžan ohraniti! In moramo za pozitivno. Potrebna in temu zakonu ne izbije nobena etika temelja. pozitivna pa je le toliko Časa. dokler ne stopi v službo hlastanja po Povem še drug slučaj : poznam deharju, dokler ne postane izrodek gospodično. Jci je bila zdrava, mo-iza dobiček, ki ga morejo izžeti iz čna, doye^ nfeo.^ Parizu postavili vel i kenčši povedih takozvani " vit- zdra pač j la, da se |>ot< rec! Kaj ne, i/prva zrl m za on zame ie raditega, ker sera bogata. O, tak ljubi noža pazi takoj, če je v resnici ljubljen. Papa je Iragea z nezaupanjem ter ni hotel ničesar sli-1 1 .naravnost poniževalna Fe, človek zapazi takoj, če je v resnici ljubljen. Papa je'-- VMmo ,Me , ati mojega j i iti zaroki. Jaz sem morala dosti govoriti in prositi, pred 10 je vrjel v ljubezen Harrvja. Morala ^em povedati svojim stari šetii. da bom 1 po \a itn ločiti Oil mene. Izpovedal se mi je. Dolgo časa se je boril s sannm j, če naj prizna svojo ljubezen. Bal se je, da bi mogoče jaz vrje Z najve- jo vnemo preieze po rokah in nogah vsak dan nadstropje stopnic; posti se in masira — pri tem pa ... ... uničuje svoje zdravje. Ne pomisli, uiirla od tuge, ee se hojo se dolgo ustavljali najini zve-1 , , , , ... da ni vsak človek ustvarjen enako. /.. he, bil )e to strašen ras omahovanja in cincanja! Jaz sem morala'^ . , - . . ,, .. . • . 1 - |Oa mi sami ne moremo korigiran vedno tolažiti Harrvja ter mu reci, naj .potrpi, ker bo oee koneeno . . , .. A , . .. A ... ... . . ... , , , , (konstrukcije telesa, ne da bi to po- ustil ter privolil. \ eeraj je koij^cno privolil, da se lahko mme-L , - ,. ' . . , . . , .... . . . TT . cetje plačevali z zdravjem. Sicer n si lahko misli*, kako razburjen je bil moj ubogi Harrv. ko sem« .... . pa: zakaj naj bo ravno suho, vitko telo lepo! Kdo more utesniti etiko v določeno formoLepo ni tisto, kar naj bi bilo po diktatu drugih . , lepo; lepota obstoja s a 111 a v katerega je upal sre- ' , _ . , , . _ sebi. Kdo more trditi, da polno, masivno telo ni lepo? V vsem je lepota, kar je polno'življenja, moči. sile. Človek naj bo vesel, da 11111 je dala narava zdravo, močno, odporno telo; čuva naj to telo in hrani njegove sile za one dni, a* katerih jih bo rabil. Nikdar pa naj se ne ubija na račun lepote. — Za regulacijo telesne normalne rasti naj nam služi delo. S pravilnim delom se bomo lahko obvarovali vseh ekstremov. O uporabi kosmetičnih sredstev nje. Kadar postane moda taka, postane slaba. Mi jo zanikamo. Kakšna je moda danes? Malo težko vprašanje. Mnogokrat se je in mnogokrat jo za-tega ideala j sovražimo. Danes hodi moda ču-sredstev, ki niso le smešna, ampak dno pot: postala je orodje, s katerega pomočjo si služi mnogo ljudi vsakdanji kruv. Postala je neumetniško rokodelstvo, katerega centrale so v Parizu Lonodonu. New-YoHc-u, Trstu. Postala je pero. s ta ■Kia Včeraj: — Jutri greš lahko jx> besedo očeta! — Bil je ves i/ sebe od samega razburjenja. Najrajše bi še odpovedal pri tvoji teti, ker nisem mogla Lt i jaz. Imel ja je važen sestanek /. nekim tovarišem, — seveda služben 1 ali pri vas. Vsled tega je odšel tjakaj. Kakorhitro je bil ta posel končali, je odhitel zopet proč. Ti si pač gotovo zajezila, da se ni dolgo mudil.' In le pomisli, cele ure je begal nato po mrzli noči. v svo-jeiy. srečnem nemiru! Tudi našo hišo je ponovno obkrožil ter žaljno /rl \ roti mojim oknom. I11 jaz sem spala kot marinotica ter nisem ničesar vedela, o tem! Ali ni to edini, ljubi človek, moj Harry? Vsa brez sape je Ellen konečno umolknila. Fe je ni prekinila niti z eno besedico. Z nepremičnimi očmi je štrlela ,predse. A* trpem zani-či vanju je videla pred seboj napačno igro, katero je igral Ilarrv Forst s tem zaupnim in ljubezni polnim dekliškim srcem — natančno kot z njenim lastnim srcem. Lahko bi se jokala nad ubogo, varano Ellen, kateri je blestela sreča iz oči radi medsebojne zaupljivosti moškemu nasproti, ki ni zmožen nobene resnične ljubezni ter tudi ne zasluži take. Se je bolela v njenih prsih rana, katero ji je zadal Forst. Kaj kftk°r pudru, šminki, etc. etc. na takega se ne izbriše tako hitro brez sledu, kar je bilo toliko časa[tem mestu ne bom govorila. Pre-Vftebina njenega življenja, sreča m upanje. [pričana sem. da bi z mojimi bese- Ob istem času pa je šel kot oddih skozi dušo Felicite, ker je t dami dosegla le pomilovalen nas-pravočasiio spoznala podlost tega moža. kateremu se je hotela udati z.i vedno. Pred njo je ležaio sedaj življenje v drugačni luči kot pa dosed a j, Nič več ni bilo zavito v varljive barve. Jasno in trezno se ji je kazala, življenjska pot. To i>ot bo korakala ob strani moža, ki bo v njej i*kal dobrega tovariiša. ne da bi zahteval zase njenega notranjega življenja. Zadovoljen bo s tem, da bo uživala vse varstvo pod i.jegovo streho in da bo elegantna zastopnica njegove hiše. On ji ni blind uikake ljubezni ter je ni obsipava! z izlaganimi nežnostmi, katerih bi ilak ne mogla vračati. Njegovi listnici se nista še dotaknili njenih, — in to je bilo zelo dobro, — kajti drugače bi morda še ved-1.0 zbežala. Kakšen bo postal njen zakon s Hans Hitter jem? Ali bo mogoče rw harmoničen, kot je on tako zagotovo d m ne val ? Ali je res mogo-č notranja harmonija med dvema človekoma, ki sta si v notranjem ti,ko tuja ? Včasih se je lotil Felicite kot strah, kot da mora na slepem begu zbežati proč, tako daleč, kot jo morejo nosti noge, kadar je zrla v hladni in nepremični obraz Ritterja. Če pa je stopil nato k njej, od pri ovoja trpko stisnjena usta ter govoril ž njo « svojim gorkim in dobrotnim glasom, jo je obšel zopet občutek miru in varstva. Nato bi najrajše prijela njegovi roki, da skrije vanje svoj obraz ter bi rada prosila kot otrok : — Pomagaj mi nositi življenje, — bodi dober z menoj, — in jaz ti bom hvaležna. Te besede pa niso prišle preko njenih ustnic. Le en pogled v njegov nepremični obraz in brez poguma je omahnila, streznjena, zopet sama vase. Na ta način je potekel ta večer v številnih bojih in razburjenjih za vse prizadete Feliciti so potekale ure kot cele večnosti. Hrepenela je po tem, da je zopet sama v svoji ozki sobici, da lahko zopet odloži masko ter je EOpet lahko sama svoja. Na kratko, predno je zapustila s svojimi so rtdniki hi«o, je stopil Ilans Rrtter še enkrat k »jej. — Ali smem priti jutri, Fe, da se nekaj pogovorim s teboj gle de najine skupne bodočnosti? Ali pa bo« preveč trudna? Ona je zmajala z glavo. — Imela bom dovolj časa za počitek, Hans. Povsem mirno lahko prideš, — je odvrnila prijazno. f — in ob katere 1^1 času ti je najbolj prilično? — jo je vprašal. ja naša največja-dobrota. Res je j to! Solnee nam utrdi telo; ono je 1 kakor vir moči, ki jo spleamo vase. da nam je r"zerva za dni bolezni in nemoči. Solnee nas napravi odporne; iz nezadovoljnih, bolehnih. sentimentalnih nas napravi vriskajoče, z lrave, kipeče.—Kako ne be človek zavriskal in ne bi bil zdrav, če ga ogrne solnee v trepet in gorkoto svoje zlate luči ? Kot otrok solnca je kadar mu zableste oči v solnčno svetlobo. Solnee nam je blizu. Zaslutje njegovo leži \ čudnotihili majskih večerih: v njih leži pričakovanje in trep"t po onem velikem in lepem. kar je pomlad in zdravje—po solnem Kakor ihtenje neskončno-trudnega srca so n. pr. majski večeri. kakor klic bolnega telesa po zdravju so. Njih tesna prošnja ae piidStfMv poletno luč. I11 takrat smo vsi prerojeni. Takrat, ko nas vže oblije j* fi zvezkov .... 3.00 Zgodovina Imet nosti pri Slovencih. Hrvatih in Srhih ............1.90 Zdravje mladine . . ............ 1.35 RAZNE POVESTI W ROMANI: Ana Karenina (Tolstoj) roman 1* lepo vezani kujigi . Vmerika. pawd dskro. Si %ritator (Kersnik) broi. Andrej H«far .......... Arsene Lupin ........... »*-ne*lfe vedrievalka .... grajski biser ........ Rail Trrsrn 1 w u ............_______ __ Bele nod (Dostojevski) trde vsa. .71 Bele noli, mall junak .......... JI Balkansks-Tnrika vojaka ........M Balkanska vojska, s slikami .... M Rera« s stopnjlc pri av. Bokn .... M Boy, roman .................... Jtt vojska ••>•••.*.•••.••■•« vil Wlke (Marija Kmetova) ........JI B**«» dnevnik .................as Božični darovi .............t... .35 Boija pot na Šmarne goro....... tš Bafla net na Bleda ............ JM kasen ......•.•••......... JU Boj ta saaaga, cw«v*n............JI s. oktobra: Franc«. Havre (1 A. If.) Majestic. Cherbourg. Pennland. Cherbourg. Antvrsrpaa Mlnntrwaska, Cherbourg Hamburs. Cherbourg, Hamburg Leviathan, Cherbourv. Bremen Culumbus. Cherbourg, Bremel. Roma. Napoll. Genova 10. oktobra: Berengarla, Cherbourg Prea Koosevelt. Cherbourg, Bra-men. 13. oktobra: Paris Havre (1 A II.) Oljmviic. Cherbourg Lapland. Cherbourg I^apland, Cherb»va Rotterdam. Bolougn« sur Alrr, Rotterdam 17. oktobra: IJauretania. Cherbourg George Wtebi. gton, Cherbourg, Bremen 20. oktobra Jle de France, Havre CI A. U.> Homrelc. Cherbourg Arabic. Cherbourg. Antwerpon SJlnnetcnka, Cherbourg New Y&rk Cherbourg. Hamburg Republic, Cherbourg, Bremen Berlin, Cherbourg. Bremen Augustus. Napoll, Oouova New Amsterdam, Boulogne sur Ust Rotterdam 13. oktobra: Reliance, Cherbourg, Hamburg 24 oktobra: Aqultania. Cherbourg Leviathan, Cherbourg, Bremen 89. oktobra: Dresden. Cherbourg, Brsmeo 27. oktobra: France.. Havre (1 A. U.I Batumi a, Trst Majestic, Cherbourg Deutschland, Cherbourg. Hamburg voleudam, Boulogne sur Mer, Rotterdam SI. oktobra: Berengaria, Cherbourg Prea. Harding.. Cherbourg. Bremon 7.00 . Jtt M . M .CO . J« . Jtt 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot sa potovanja na ogromnih oarnlklht Le de France 28. sept.; 19. okt. France — 5. okt. — 26. okt. Paris — 12. okt. — 2. novembra (Ob pelnoCI.) NaJkraJSa pot po Selesnld. Vsakdo je v posebni kabini s vsemi moder* uiml udobnosti. — Pijača In slavca francoska kuhinja. Isredno nizko ffvpnkit* kttom^i, > pooblaassnogaagenta aH FRENCH LINE 1» State Street, Mew York, W. 7. KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street. New York. N. Y. MOLIT VENLKI: Dala Martja VarUaJa: t platno ▼< s fino idatno . t oelolojd resano ▼ trnje resano . t Ono usnje •oooeeooosoo 1M LM LM ▼ platno ti t Ono platno to t nanje sesano t dno nuj« •••••••••• uto ........ Ut BkvU ta Mi t platno t usnje Tesano..... . t fino usnje Tesano 8tsU Era (s MeHa t platno Tesano t fino platno rs t fino usnle Tea. ncofss nas imb: t platno Tesano ▼ usnje t fino usnje •••••••• LN | Ker Hears«: t aajflaejla usnja (b Key ef Hsarea: t fino usnje nthilli Pocket t fino usnjo v Ono oaji POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski ....... (Dr. Cen) .LM • •••• LM Cerkniško jesero .............. DaaaU ilvinaidi a mik, titl. vez. DmsmH iivinosdravnik, brog. .. v usnje t cm, ....«., t Ono usnje m ... Jesusn: t ealolojd t pantaSeM AngieiU molitreniki v bsnraste platnica rssaao .. cuti frčali*; ▼ fcelo kosa Tsaano ......... V«f af Heavant i ▼ Mjt tumtttiMH «99 Kratka sgodoslna Slereneer, Hr-Sjkos .............. fljni Z. D. M rtavljM M Knjiga a deatejncaa Tedeojn----jM Ljubavna in snubilna pisna .... S*t .......•..».*••••••■ 1. ^ (JegtlC) J. sr. ...... JI IL ST. ...... JI NflrikMM^lflHd SOIHHNI aaoaoaaa 1 »40 Največji aplMTnlk IJakm* plm JM Nuk o Melantvs ............M Nauk pcnmgali ti vini .......... M Najbeljfta štor. Kntafka «88 str. Nasreti za hišo in 4am, trd. ves. L— KaM rake, ■ sUkaniL Navodila sa spoananinjo utltnlh ln strupenih sob ......................... 1. del JM 2. del JB8 Slovensko-nemSId slovar ......... M OjStal ^HM eooooooaaooooaaoaa JN O sesaljUki knjigi, kearenljah ln PraklKni sadjar, trd. vea ......LM perotninarstvo, trd. rez. ........LN Peretninaratro, broS. .......... LM •«••«•••••• »S Prva ponor, Dr. M. Rus ........ L— Pravila sa sliko ................ M Prlkrojeranja psfls spa Urotnl ■#> rt s rssrd ............... Cankar: Bela Krixantema ...... .15 Grešnik Lenard, trd. Vez. - 30 \ Grešnik Lenard, 'bro*. .70 Cretfce .......................... JCB Clganora esreta ................ iU Cesar Jeief IL ..............v.. JO CrKina BovagiaJriia ............M tWovnlea ..................... M Črni panter, trd. Tez. .......... Jg» bros..............ea ^••Hek. t. t. .................... m Čebelica ....................... jtS črtieo Is ffrijmja na kmetih .... JS Drobil, slabi car ln raana porestl m spisal ICUdnSki .............M zgodovinska povest .... Jf§ ^Witt aeoaoaaeeeoo stf Dekle Eliza .......................40 Drama t zraku, roman ........ .40 rska »• ...*...»..*...... Dobra bil Erstaklja............ M Deteljica ...................... 44 ® MTttftJCBB ••••e*»aaoaaa«aoa« jB®' Don Kišat iz La Manhe.........40 Dv« sUU — Njiva. Starka — (McikoV ...................... jM Devica Orleanska JI J^ukomB hej ...... .M Dedek Jo pravil: Marfaka la ikra- Vhfeliria aH estkov v F*rofška kubarira M 1MB .....».......< .48 M fra Diavsla . (2 ST ) ............U0 Naročilom prUoOH dvor, fra diši 9 gotovini, Monop Order ok poštne tnmmdko po t al J e*»t«. či poSljmU gotovino, nkommmdii ajU knjig, kateri* nt s Nm Knjigo ptMjmm» pailnlng prasfo "SUMAMIA" pl Oorttaadt K, atw tor) Kako se potujc^v stari kraj in nazal v Ameriko. Kdor Je namenjen potoratl v stari kraj. Je potrebno, da Je poučen e potnih listih, prtljagi ln drugih stvareb. Vsled naše dolgoletne ls-kuSnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila ln prlpcročama, ved do le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedriavljanl zamorejo potovati v atari krej, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit lr Washingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev ln se mora delati profinjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. C., na generalnega naselniSkega komi' ssrjs. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija 1926 se nikomur vrt ne poSlje permit po poŠti, smpsk ga mora Iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnifiki n-rad ali pa ga dobi t New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo t prošnji zaprosi. Kdor potuje ren bros dovoljenja, potuje na svijo lastno odgovornost. kako dobiti svojce iz starega kraja Od prvega julija je v veljavi no° va amerlSka priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje te na ln neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriSke državljanke svoje mote s katerimi so bile pred L junijem 1938. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša Be vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni starts! ameriških driavUanov, tnoSjs ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poro&it ln poljedelci, oziroma Sene ln neporočeni otrod izpod 21. leta onih no-državljanov, ki so bili postavno prlpuSCenl v to deželo za stalno bL vanje tu. Val ti Imajo prednost t kvoti, cd ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo t kvoto bras vsake prednosti v liti, pa sa n« sprejema nlkaklfc profienj aa rlkaoske viseje. STATE BANK » (MM M mL-. . _ * ,