časopis slovenskih delavcev
Glavni urednik Marjan Horvat
Odgovorni urednik Ciril Brajer
Telefon: 313-942
Naročnina in prodaja: 321-255________________
Telefaks: 311-956________
Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana
Ljubljana, 4. februarja 1993, št. 6, letnik 52, cena 105 SIT
DRŽAVNI SVET SE JE POSTAVIL
V torek so svetniki sprejeli suspenzivni veto na pet v državnem zboru že sprejetih zakonov.
Argument svobodnih sindikatov za to je preobremenjenost gospodarstva in na 4. strani ga pojasnjuje Gregor Miklič.
TE
> sreda,
Medtem ko trije najmočnejši sindikati s področja vzgoje, izobraževanja in znanosti ostrijo svoje zahteve in stališča ter ravnajo, kot bi bila tridnevna splošna stavka že gotova stvar, se vlada še naprej obnaša ignorantsko, v skladu z Drnovškovo obljubo o nepopustljivosti do zahtev sindikatov.
Ne glede na datume, ki so jih šolski sindikati določili kot zadnje, še sprejemljive za dogovor, se minister Gaber kar naprej pogaja, pa nima za seboj sklepov vlade. Seja vlade bo v četrtek, pa naj šolniki še tako izsiljujejo z zahtevami. Medtem se je
pojavilo pisno gradivo ministrice za delo Jožice Puhar, kjer ugotavlja upravičenost zahtev šolnikov in sodi, da bo treba šolske plače urediti na enak način kot plače delavcev v državnih organih. Hkrati pa ugotavlja, da to za seboj potegne tudi identično ureditev zaostankov plač v zdravstvu.
Dva dni pred sejo vlade je težko preceniti Drnovškovo (ne)po-pustljivost. Logika stvari kaže, da bo tokrat pogoltnil slino, saj bi to pomenilo polovico nižji strošek za državni proračun, kot bi ga sindikalisti lahko iztožili, poenotenje vseh družbenih dejavnosti, pa še začasen socialni mir.
Če se bo naša domneva uresničila, bo Drnovšek to storil s še bolj stisnjenimi zobmi in poračun šolskih plač nikakor ne bo pomenil ustreznejšega vrednotenja področja vzgoje in izobraževanja.
X. .-'v..- :-V .
'"-"'Vli-~T	jgjCnHTi
Direktor Plutala
Sodelovanje predstavnikov delavcev na sejah upravnih odborov
Iz posamičnih sindikatov nas obveščajo, da v nekaterih primerih podjetja na seje upravnih odborov ne vabijo predstavnikov delavcev. V skladu z dosedanjimi usmeritvami za delo upravnih odborov, je sodelovanje sindikatov v prestrukturiranju in sanaciji zaželeno in nujno. Zato vas ponovno prosimo, da poskrbite, da bodo tudi delavski predstavniki na seje pravočasno vabljeni in tudi prejeli gradivo. Pravice do glasovanja zaenkrat nimajo, imajo pa pravico do informacij in sodelovanja v diskusiji.
S spoštovanjem
SKLAD ZA RAZVOJ Direktor: Uroš KORŽE, l. r.
Sklad republike Slovenije za razvoj Kotnikova 28, 61101 Ljubljana
g. direktor Uroš Korže
Spoštovani!
Glede vašega dopisa št. 1/93-47 z dne 27.1.1993 o sodelovanju predstavnikov delavcev na sejah UO vam sporočamo, da v našem podjetju legitimno deluje delavski svet, ki skladno z zakonskimi in internimi akti vedno skrbi za potrebno in tvorno sodelovanje sindikata.
V času, ko je »deloval« upravni odbor, pa moramo žal ugotoviti, da razen prvo sklicane formalne seje, ni bila niti z vabilom, niti brez, sklicana nobena seja in tudi ni bilo posredovanega nobenega gradiva. Po nam dostopnih ustnih informacijah nekaterih članov bivšega upravnega odbora, je bilo menda nekaj tajnih in za Plutal nedostopnih sej. O sejah UO (razen prve) niso bili niti vodeni zapisniki, vsaj nam ni bil do danes vročen še noben.
Dovolite, da vas ponovno prosimo za vaš odgovor na našo vlogo z dne 23. 12. 1992.
S spoštovanjem vas pozdravljamo.
Pomočnica direktorja: Jožica LENIČ
O
M
N
w
iz;
O tem,
kako bi Sklad za razvoj skoraj pokopal Plutal, v Ravbarkomandi
na 15. strani
DRUGAM!
Predsedniška
Piše: Marjan Horvat
Naš predsednik Milan Kučan v zadnjem času tako razdaja svoje moči za narodov blagor, da bi ga lahko skoraj primerjali s sosedovim Tudmanom. Hrvaški novi Tito je pred kratkim v svoji predvolilni kampanji »obdelal« Dalmacijo in Istro ter Istranom in Dalmatincem sporočil, da so del enotnega hrvaškega nacionalnega korpusa. Naš predsednik pa je prisostvoval ustanovitvi slovenske mornarice ter se popeljal s Sinjim galebom, z ekološko neoporečnim plovilom, vendar prvo ladjo odreda slovenske obalne obrambe.
Že nekaj dni po ustanovitvi naše vojaške flote sta se srečali patrulji - sicer policijski - Slovenije in Hrvaške v Piranskem zalivu. Le ovohavali sta se.
Predsednik Kučan je prav tako minuli vikend sodeloval tudi pri posvetitvi vina gradiščansko-panonskega reda vitezov vina na Ptuju. Odlikovali so ga s križcem reda, najvišjim priznanjem gradiščansko-panonskega reda vitezov.
Oba dogodka dokaj prepričljivo ponazarjata, s čim vse se mora ukvarjati naš sedanji predsednik države. Zdi se, da zaradi takšnih obveznosti nima dovolj časa za razmišljanje o žgočih gospodarskih in socialnih temah slovenskega vsakdanjika. Bržkone se mora tudi zato nadškof dr. Alojzij Šuštar v avstrijskem časopisu pritoževati nad neurejenim položajem cerkve v Sloveniji, saj ji sedanji lastniki nočejo vrniti nekdanjega premoženja - nepremičnin in 250 kvadratnih kilometrov zemlje in gozdov, da o 72 odstotkih katoliškega prebivalstva, ki se zavzema za uvedbo verouka v slovenske šole, sploh ne govorimo.
In medtem ko predsednik države posvečuje prvo plovilo mornarice na Obali in vino na Ptuju, medtem ko predsednik vlade Drnovšek v Davosu prepričuje bližnje in daljne prijatelje o Sloveniji in njeni politiki ne levo ne desno, temveč naprej, medtem ko nadškof v tujini razlaga, kako cerkve država ne razume, lahko delavci, ki jih je vse več brez dela, le strmijo nad tem, kar vidijo na TV in preberejo v časopisju. »Špricerja« si tako in tako ne morejo več privoščiti. Da bi pa z užitkom srknilidobro kapljico letnika 1941, jim še na pamet ne pride.
Da, težka je predsedniška, če mora biti pri vsaki pasji
procesiji!
				
''''''~\_Brutto OD - plača v SIT	Brez	10 let	25 let	Količnik
^\JANUAR ’93	delovne	delovne	delovne	napram
Vrsta OD - plače	dobe	dobe	dobe postavki 6	
Minimalna plača poslanca	160.615	168.645	180.691	5,65
Maksimalna plača poslanca	321.230	337.291	361.383	11,30
Maksimalna plača funkcion.	642.460	674.583	722.767	22,59
Izhodišč. OD za negosp. I. sk.	23.848	25.041	26.830	0,84
Izhodišč. OD za negosp. IX. (dr. znanosti)	72.023	75.625	81.026	2,53
Izhodišč. OD za gospo. I. skup. (80%)*	28.438	29.859	31.992	1,00
Izhodišč. OD za gospo. IX. skup. (dr. znan. 80%)	85.303	89.568	95.965	3,00
časopis slovenskih delavcev
Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite
(061)321-255
in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče
EE

časopis slovenskih delavcev
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov:
Priimek in ime:
Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: __________________
Podpis naročnika:
Paradigma svinj pri koritu
Stanje je še slabše, saj nekatera podjetja ne dosegajo niti 80% IOD po kolektivni pogodbi!

Odgovor na vprašanje Marjana Korošca iz prejšnje številke
Albert Vodovnik, predsednik SKEI, dobiva po 27 letih delovne dobe (ker je ta pač vključena v plačo) dobrih 96.000 tolarjev mesečno neto. Poleg tega dobi dodatek za ločeno življenje - po sindikalni listi, ki jo lahko preberete v vsaki številki DE.
Za delo v državnem svetu ne prejema niti tolarja.
Erih Šerbec, predsednik ROS zdravstva in socialnega skrbstva pri svobodnih sindikatih, opravlja to delo prostovoljno. Plačo prejema v Zdravstvenem domu Maribor, kjer je zaposlen.
Za delo v državnem svetu ne dobiva plačila.
Gregor Miklič, član predsedstva ZSSS, zasluži mesečno 85.540 tolarjev, njegovo delo v svetu ni plačano.
Paradigma svinj pri koritu
Naj dražje podjetje (po Peterletu) v Sloveniji na račun plač
K temu prispevku me je privedlo razmišljanje naših gospodov poslancev v državnem zboru (Podobnika, Jelinčiča, Pavlice) in zgaranega bivšega poslanca in pred tem samostojnega obrtnika Antona Tomažiča - na račun plač, tako sedanjih kot bivših poslancev in funkcionarjev naše mlade države Slovenije, ki so si jih ti uzakonili v Zakonu o poslancih. Nobena skrivnost ni, da je bil prvi direktor podjetja Slovenija, kot ga je sam poimenoval, naš presvetli Lojze Peterle; pravtako ni nobena skrivnost, daje to podjetje šlo v stečaj, za kar ima največ zaslug prav imenovani, saj je bil vodja njegovega kolegijskega poslovodnega organa. Kot rezultat prisilne poravnave podjetja Slovenija v stečaju so izšli trije najpomembnejši produkti (po s.):
•	število nezaposlenih, v avgustu 1992 že 103.522 prijavljenih brezposelnih "(vir GV - 15. 10. 1992),
•	sklenitev 2. kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, kjer je znašala izhodiščna plača za mesec OKTOBER 1992 bruto 22.660 SIT (vir UL. RS št. 53/92 -6.11. 1992),
•	sprejem Zakona o poslancih, na sejah vseh treh zborov Skupščine Republike Slkovenije (vir UL RS št. 48/92 -3. 10. 1992).
Najpomembnejši parametri pod prvo in drugo točko so bili nakazani, ostane nam še situacija pod
tretjo, ki nam bo dala odgovor na naslov.
V	navedenem zakonu so opredeljeni tudi materialni in drugi pogoji za delo poslancev. • Po le-teh in po kolektivnih pogodbah v Republiki Sloveniji je stanje takšno, kot ga prikazujemo v tabeli (levo):
Iz podatkov sledi, da bo podjetje državni zbor v primeru maksimalnih plač poslancev in funkcionarjev ter bivših poslancev in funkcionarjev, upoštevaje 88 članov samo kot poslancev, 49 bivših poslancev ter 2 sedanjih in 4 bivših funkcionarjev, porabilo za mesec JANUAR 1993 samo za gole bruto plače, brez drugih osebnih prejemkov in povračil, ki niso majhni (prevoz, regres za prehrano in dopust, nadomestila za ločeno življenje...) v primeru, če imajo povprečno 20 let delovne dobe, kar 52.649.597 tolarjev.
Za informacijo oziroma primerjavo velikosti naslednji podatek: podjetje kovinske in elektroindustrije v Sloveniji, ki ima skupno 1057 zaposlenih (od tega jih je 314 opredeljenih kot trajni presežek), je v mesecu decembru 1992 izplačalo zaposlenim 52.429.000 tolarjev bruto OD.
V	drugem členu Ustave Republike Slovenije smo zapisali: »Slovenija je pravna in socialna država!« Če hočemo to v praksi uveljaviti, potem to ne velja samo za tiste, ki pridobivajo dohodek, ampak za vse, ki si ga kakorkoli delijo - še posebej mora to veljati za naše poslance in funkcionarje Republike Slovenije.
Vsem nam, državljanom Slovenije, največ povedo številke: pro-klamirana zmanjšanja, ki jih predlagajo nekateri poslanci (za 10 ozr. 20%), so še vedno kaplja v morje nasproti razmerjem do gospodarstva in negospodarstva, ki so v nebo vpijoča, gospodje poslanci v SKD, LDS, ZL, SDSS...
Plače v najdražjem podjetju v Republiki Sloveniji bodo vsekakor osnova pri pogajanjih za spremembo in dopolnitev kakor tudi izvajanje splošnih kolektivnih pogodb, prav posebej pa še, ko bo šlo za sklenitev socialnega pakta.
»dobremu« imenu, in ga še obdolžili, da si je sam napisal pismo, čeprav pred objavo tega članka g. novinar nikoli ni bil v našem podjetju.
Navedbe v objavljenem članku so zares kriminalne in popolnoma resnične.
Po objavi prvega članka je g. novinar obiskal »moje« direktorje, da bi se prepričal še o »direktorski resnici«.
Ta je v glavnem navedbe delavcev potrdila, zanikala pa o zdravljenju alkoholizma (od prvega dela tega stavka se osebno ograjujem, drugi del je žalostna resnica) in delitvi poračunov. Pa so si jih delili! In to mastne! (Imela sem jih čast videti.)
Ker so nalagali vse nas delavce, svoj DS, novinarja in prek njega (časopisa) še vso javnost, niso samo nepošteni, ampak so tudi lažnivci svetovnega formata. Vsi!
Namreč, ko je direktor podjetja »svojemu« DS zatrjeval, da si niso delili poračunov, se ni oglasil noben drug direktor, čeprav so bili vsi navzoči in so poračun vsi dobili.
Novodobni junaki so se šli tudi druge vrste podvigov. Tako so samo v obdobju treh let odpustili najmanj tisoč delavcev, prodali vse šivalne stroje, počitniške prikolice, stanovanja, novi avtobus, osebni avtomobil, skrivnostno je bil odpeljan tudi popolnoma nov točilni pult z vso opremo (hladilnik, štedilnik, pomivalno korito...) itd.
Prazne tovarniške prostore je dobilo v najem šest privatnikov, pri katerih ni zaposlen niti eden od od-puščenih delavcev.
Najemnina teh prostorov in denar od prodanega delavskega premoženja je stroga poslovna tajnost, o kateri že vrabčki čivkajo...
Medtem ko se matično podjetje vedno bolj pogreza in z njim vred delavci s svojo 72-odstotno plačo po KP, pa je v tujini v istem času »zrastla« nova firma, »zrastle« so privatne trgovine in firme nekaterim našim vodilnim, k vsemu sodi še
drag avtomobil, dobra plača, poračuni ...
Viktor Markovič Zg. Hajdina 180 62288 Hajdina
Lačni, ponižanim razžaljeni
Čuj ti osel fardamani: te bomo vfbili ko mačko! Besede »zahvale« direktorjev našega podjetja, potem ko so kar nekajkrat odigrali glavno vlogo v rubriki RAVBARKO-MANDA, katere urednik je novinar časopisa slovenskih delavcev, avtorji članka »Lačni, ponižani in razžaljeni« pa delavci zgoraj omenjenega vodstva.
Ker je že prvo dejanje glavnih junakov (direktorjev) v Ravbarko-mandi imelo elemente, ki bi morali zanimati kriminaliste, je bilo pričakovati, da bodo le-ti vso nečednost vsaj pregledali, če že ne preprečili. Pa niso! Namesto njih so direktorji tožili novinarja, ker da je z objavo članka škodoval njihovi »časti« in
Vsekakor pa k temu ne sodi dobro ime in čast, zaradi česar se je preko sodišča moral zagovarjati naš delavski novinar. Resda je tožbo dobil, ostaja pa grenko spoznanje, da so v naši domovini skoraj že praviloma novinarji tisti, ki se z novinarsko plačo ukvarjajo z vsem mogočim kriminalom in »packarijami« v naši družbi.
Pa imamo v naši domovini zoper vse »grdobije« veliko služb. Od inšpekcije, kriminalistov, sodišča do Sveta za varstvo človekovih pravic. In vse te službe prejemajo plačilo od gospodarstva - delavcev, prejemajo redno vsak mesec v primerjavi z delavcem in njegovo tlako! Poleg tega imajo še vsa pooblastila, moč in dolžnost, da zaščitijo pošteno svoje državljane (kar mi delavci tudi smo), da nam ne bi SRAKE pokradle vsega minulega in sedanjega dela in celo človeških pravic.
Kar niso dokončali menedžerji, sedaj nadaljuje SKLAD RS. Tudi v naši tovarni, kjer smo delavci upali, da si vsaj delo obdržimo. Pa tudi ni tako. Upravni odbor Sklada je resda razrešil glavnega direktorja in direktorja marketinga, hkrati pa dovolil, da si podjetje razdelijo še ostali direktorji, ki so firmo skupaj z razrešenima direktorjema dodobra predhodno izpraznili.
Delavci pa smo še kar naprej presežek in naša prihodnost »cesta«.
Razdelili so nas v tri kategorije. »A' kategorija naj bi še imela delo, v »fl' smo presežek, »C«-ju pa Bog pomiti gaj in zdravstvo, ker so invalidi.
Tako je delavec v naši demokri' tični in pravni državi popolnofflf brezpravno bitje, od nikogar zašči' ten, od vseh pozabljen, le od davka' rije ne. Slednja te »orubi« toliko, d* nimaš niti za golo preživetje.
In ta ista davkarija-država si potem deli šestotisočtolarske plač1 (številka, zaradi katere bi tudi nori. še enkrat znoreli), ki so celo javni zapisane, kot v posmeh vsem poni■ žanim in lačnim, ki že nekaj mesece/ niso prejeli sramotnega plačila za ž( opravljeno delo.
Ker je temeljna pravica vsakeg* delavca v civilizirani državi, da z< opravljeno delo dobi tudi pošteni plačilo, je toliko bolj nerazumljivI grožnja predstavnikov SKLADA Slavnikovim šoferjem, kjer so jifj zagrozili s stečajem, če takoj ne nf' hajo stavkati... Skrajno absurdna fl vsega obsojanja vredna pa je izjav* predsednika upravnega odbot* (SKLADA) družbe LES g. Humarji (DELO, 26. 1. 1993), kije gladovni stavkajočim delavcem dejal, da za-radi njega lahko tudi umrejo, in tl potem, ko so celo lastno zdravje ztr stavili za svoje podjetje, iz kateregl so vodilni ukradli vse, še proizvodni programe.
Sramotno, nedopustno, na robiI vsakega okusa, tudi živalskega!
Gospoda Humarja javno spraštr jem, naj pove (če ga ne bo sramk koliko tisoč mark je »težka« njegovi', REDNA mesečna plača, ki jo prč jema tudi od teh sestradanih, ki nul kar umrejo...
Ker mi je tlak nevarno narastel svoje pismo končujem z željo, da no’ vinarji (kljub podlim grožnjam) ostanete prav takšni, kot ste. Po• končni, pošteni, neuklonljivi!
Sama pa »sanjam«, da bo nekot vendarle prišel dan, ko bomo delavci sami odločali o svojem z delom pri: dobljenem denarju, s katerim si bomo prav tako sami poravnali storitve sodnikov, ki rešujejo naše pritožbe.
Razmišljam, če bi bil že danes tl dan, se sodniki zagotovo ne bi »kopali« v naših pritožbah, delavci p> čakali dve leti in več na svoje pravice.
Marijana Megli1 Goriška 23H MaribO*
Via tla ima čas do 2.
februarja
Popravek
V	prejšnji številki DE smo n0
naslovni strani napovedali pisanje o odnosu ministra Slavka Gabra do sindikatov. Škrat v ti skami ima ministra menda v čislih, saj je njegovemu molku ta sindikalne pozive pritaknil tolI misel:	v<
»... o odnosu ministra Slavk* ^ Gabra do sindikatov, ki kaže n* to, da stavke verjetno ne bo.« . ‘
V	izvirnem besedilu kajpa' le
piše, da stavka verjetno bo. To pc Ul jasnjujemo v imenu škrata, k1 Ni menda ne ve, kam bi z malin1'; vt škratki in navija proti stavki uči’ la teljev in vzgojiteljev - ki vse bol sj, verjetno bo.	D
Uredništvi ,
St
—■ da
Časopisi, radio in TV, vsi po vrsti objavljajo, da je sistem slovenskih železnic pred zlomom in da so povprečne plače železničarjev 30 odstotkov višje kot v gospodar-, stvu. Ne povejo pa, da je n.pr. vsestransko prizadeven in kvaliteten delavec z visoko izobrazbo in 24 leti službe prejel za 184 delovnih ur v decembru 41.250,50 SIT plače, da je mesečna plača diplomiranih inženirjev nekje okrog 40.000 SIT, da prejemajo neredki na železnici le nekaj nad 20.000 SIT mesečno. Povpreček visokih plač na železnici gre na račun dohodkov vodilnega in vodstvenega kadra ter nekaterih struktur delavcev »s priznano srednjo izobrazbo«, kjer jih je - kakšen absurd - zaposlenih kakšnih 40% več, kot bi bilo potrebno.
Nekateri vodilni ter vodstveni delavci so pripeljali železnico do zloma, nekaj zaradi nesposobnosti in nekaj, ker namenoma beže v pokoj in si pri tem dajejo izplačevati milijonske odpravnine v nasprotju z veljavnimi predpisi
in v skladu s svojimi fevdalnimi principi. Vse to so strogo varovane tajnosti tudi za naš sindikat, ki ne more dobiti odgovora na dopise, kot je n. pr. naslednji:
SŽ - PODROČJE KADROVANJA Član PO Zoran MADON ZADEVA:	NEUPRAVIČENA
IZLAČILA ODPRAVNIN
Neupravičeno in nerazumna visoka izplačila odpravnin nekaterim vodilnim in vodstvenim delavcem, v nasprotju s kolektivno pogodbo in uzancami, so med zaposlenimi na slovenskih železnicah povzročila silno ogorčenje. Krožijo govorice, da je med drugimi Edmund Škerbec, ki ni izpolnjeval nobenega pogoja za upokojitev, prejel ob upokojitvi preko milijon osemsto tisoč tolarjev (1,800.000 SIT). To izplačilo še bolj preseneča, ker je bil Škerbec član poslovodnega odbora, brez izobrazbe in je v zadnjem času s svojim delom povzročil škodo, ki bo ne le Slovenske železnice, ampak celotno slovensko gospodarstvo obremenjevala vsaj desetletje. Še večje razburjenje je po teh izplačilih nastalo, ker za pretekli mesec še sploh nismo prejeli osebnih dohodkov in se upravičeno sprašujemo, ne glede na vse kršitve veljavnih predpisov, kje je tu morala.
Zato vas prosimo, da nam sporočite:
1. kdo vse je v zadnjih štirih mesecih od vodilnih in vodstvenih
delavcev prejel taka neupravičena izplačila in po kakšnih kriterijih,
2.	kolikšna so bila ta izplačila in
3.	kdo je ta izplačila odobril.
Pa naj razume, kdor more!
D. Gagič
predsednik Sindikata strokovnih delavcev SZ - KNSS
Bi
zbrane iz leta v leto padajoče p<f ^ slovne rezultate, pa niso vztrajal> pri zamenjavi povzročiteljev teh v° negativnih trendov. Tudi podatk o inovacijah v družbenih podjetjih Us so klavrni. Inovativna dejavnost id je v zadnjih dveh letih povsem z0‘ pr mrla, oni v GZ in v vladi pa nič. A bc zakaj to? Kolikor bolj demokrat
Kdo pri nas pravzaprav stavka
tična je družba, toliko večja j1 diktatura v podjetjih, pod prisila
Odpreš radio, TV, razgrneš časopis, tudi DE. Povsod: Delavci stavkajo. Ampak ljudje, saj to sploh nis res! To je navadna izmišljotina, da ne rečem laž. Pa naj bodo te »sta vkc« v šolstvu, transportu ali v tovarnah. Vedno in povsod gre za to, DA NAJPREJ KDO DRUG ČESA NI NAREDIL, pa mu zaradi neopravljenega NIHČE NI REKEL, da stavka ali da je nesposoben ali neodgovoren.
Pa poglejmo v najbližjo tovarno. Če v njej danes dela le pol ali še manj strojev kot pred tremi, petimi leti - se pravi tisti za izvoz - za preostale stroje pa ni naročil, ni materiala, ni surovin, ni obratnih sredstev, ni denarja - potem bi normalen človek upravičeno lahko rekel, da stavkajo v razvoju, v raziskavi trga, v marketingu, pa v financah, še sploh, če vodje teh sektorjev še kar vztrajajo. Se več! Stavkajo tudi v Gospodarski zbornici in na SDK, kjer imajo
se pa enostavno ne da pametni delati. ~
Torej, če navsezadnje v tisti naj- us bližji tovarni ob vseh tistih slabih Stj kazalcih šefi sektorjev, ki so čel i„ noč postali globokožepni in dolgo• prsti in bi se po hitrem postopki
H:---7__z.n:	,	,______ ^___• As
Vi
radi polastili te tovarne, torej
oni, ki si ne glede na stanje v blO' tl? gajni jemljejo visoke plače, delat'j uc cem pa puščajo le drobtinice, tore če oni na koncu začno odpuščat
ra
* ca delavce, delavci pa zaustavijo št; .d
npJčfi'i tistih strnioii nntorn (Cf
nekaj tistih strojev, potem končni ustavitvi strojev ne mir se remo reči stavka, ampak kveč Pc jemu varčevanje z elektriko. tli Še samo stavek ali dva. Če me- pj nedžerji nočejo priznati, da n1 ^ znajo, da so nesposobni organist cj ra ti in voditi proizvodnjo in proj - ■ dajo tako, da se bodo vrteli rfj La stroji, da bodo imeli delavci do- v volj dela in tudi plače, pote/ Ut upravičeno lahko rečemo, A* kc stavkajo menedžerji. In to bretj de najave, se pravi, da kršijo stav pj kovna pravila... In to kar cel* j^.
Jože Praprotnih k
bi
časopis »Delavskaenotnostjebilaustanovljena20. novembra 1942 »DE-glasiloSvobodnihsindikatov Slovenije »IzdajaČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova-!, poštni predal 479» Direktoringlavni urednik'Marjan Horvat telefon 313-942 311-F slovenskih 956 »Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163,311-956,313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda Najpomembnejša stran)
J j j delaven Damjan Kriznik(sindikalnizaupmk), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), BoraZlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942 telefaks 311 -956 »Naročnina'' M	■■ '	321-255 » Posamezna številka stanc 105 SIT . žiro račun: 50101-603146834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič,Jernej Jeršan Dušan Semolič
Pl
SO
E
EE?
4. februarja 1993
TRMA

Četudi smo Zmagu Jelinčiču doslej vztrajno držali palec navzdol, je prišel trenutek, ko si lahko privoščimo spremembo. Jelinčič je sicer zvit mož, ki mu ne kaže prav vsega verjeti, pa tudi njegove Poteze so največkrat nepredvidljive. Odkar pa se je prelevil v poslanca z dobro poslansko plačo, si nadeva tako prepričjiv videz, da jo želi pošteno zaslužiti, četudi za kakšno petino zmanjšano, da mu vsaj za trenutek lahko verjamemo.
Ker je gospod Jelinčič ugotovil, da njegov poulični desni
Metamorfoza
ekstremizem ne sodi preveč v parlamentarne klopi, se je odločil za jadranje v nekoliko mirnejših vodah, imenovanih konstruktivna opozicija. Na zdrahe z državljanstvom, ki jih je obljubljal, je pozabil in za začetek vztrajal, naj parlament sprejme zakon o posebnih kovancih. Njegovi pravi desni ekstremisti so takoj poskočili: ne seveda zaradi omenjenega zakona, za katerega bi se boril vsak resen numizmatik (kar Jelinčič je) pač pa zaradi njegovega izleta na levo z izraženo zvestobo Drnovšku in nezvestobo Janši. S podporo Drnovšku in neuspešnim poskusom »zminirati« Janšo si je Jelinčič tako začel kopati grob v lastni stranki.
Evropskemu desnemu ekstremizmu zvesti strankini pajdaši mu sedaj podstavljajo nogo. Če se bo spotaknil obnjo, bo desnica v parlamentu pač triumfirala. Jelinčič, ki noče biti ne bel ne črn, ne lev in ne desen, se bo najbrž pobral, saj mu zasluge za vzpon nacionalne stranke vendarle ne bodo upali odreči, se bo pa razšel z radikali. Seveda je možno tudi, da jih bo znal ukrotiti in se z njimi celo »zbogati«, vendar je malce upanja, da se to le ne bo zgodilo.
Jelinčič konstruktivist je vsekakor bolj simpatičen od Jelinčiča ekstremista, čeprav je ta skrajnost obljubljala prednostno zaposlovanje za Slovence. To je bilo seveda vse post festum, saj je tako zaposlovanje že zakonsko urejeno. Jelinčičev način je obljubljal podobne prizore, kakršnih smo vajeni iz Nemčije, okužena pa je tudi že Avstrija, da o Franciji ne govorimo. Pokazal je pripravljenost, da se takšne zadeve pri nas rešujejo na parlamentarni in ne na poulični način. To kaže, da se ga hitro Prijemljejo prave politične manire, in samo upati je, da tega ne bo demantiral.
Jelinčičev donedavnega strankarski kolega Marjan Stanič s kompanijo očitno noče dati slovesa skrajni desnici. To pomeni, da bodo parlament in Slovenci, kajpak tudi Slovenke, vztrajno obmetavanj s sovraštvom do tujcev in prepričevanj, da bo Slovencem pod Alpami najlepše takrat, ko med njimi ne bo niti enega Neslovenca.
Pri tej zadevi je seveda v veliko napoto prav Jelinčič, doslej edina medijska zvezda nacionalne stranke. Vseh preostalih enajst poslancev z nacionalne liste je prav po njegovi zaslugi v parlamentu. Seveda ne bo nič hudega, če se bo nacionalna stranka razbila komaj
dober mesec, dva po voli-a m	tvah, saj nam bo takšni, ka-
kršna se je kazala v volilni bitki, sam Bog pomagaj.
Neprijetno pa je, da se s tem ne bomo rešili desnega ekstremizma. Tega bo morala pobrati sama parlamentarna praksa, kar lahko upravičeno pričakujemo. Ob vseh problemih, ki nas težijo, nam stare
Sindrom
zgodbe o idrijskih klofutah in kamniških grafitih o Bosancih in smetnjakih ter rasizmu pač niso potrebne. Če se je desetina ljudi odločila za nacionalizem slabe vrste, to še ne pomeni, da je s tem treba posiljevati celo nacijo, kar gospod Stanič in kompanija očitno nameravajo, ko bodo »zdriblali« Jelinčiča.
Pri tem se ne bi kazalo veliko razburjati, če ne bi šlo za izničenje tistega pozitivnega nacionalizma, ki je pripeljal do osamosvojitve države in ki bi na domoljubnih načelih lahko spodbujal razcvet. Potem ko je juriš-nik Jelinčič »močno odvzel plin«, so se že kazali upi, da bo z našim nacionalpatriotizmom vendarle kolikor toliko v redu. Sedaj pa se nam obetajo novi jurišniki, ki jih je začel uriti Stanič. Ta ima do tega sicer vso pravico, mi pa imamo pravico upati, da bo v parlamentu le dovolj pametnih glav, ki bodo nastajajoči vod ekstremistov znale ustaviti. Kaj si bodo sicer mislili naši zanamci, ko bodo brali o teh časih, v katerih se moramo otepati z bedastim negativnim nacionalizmom, iskati zavoljo njega notranje sovražnike raznih ver in ras in se prerekati o nekakšnem slovenskem arijstvu.
Boža Gloda
V
OBLETNICA, KI NAS JE ZGREŠILA
Konec januarja je minilo šestdeset let (60), odkar je v Nemčiji prišel na oblast Hitler s svojo NSDAP. Evropa je njegovo ihtavo in krvoločno, rasistično sanjarijo plačala z milijoni življenj in na porazu nacionalsocializma zgradila demokratično sedanjost. Vse to zgolj zato, ker je neki firer nekemu narodu nekritično razdajal iluzije in ga popeljal v svet barbarstva, morije in zaničevanja drugačnega.
Čeprav se tudi Slovenci vsemu temu nismo izognili in je bil vsaj štajerski in gorenjski del naših ljudi obsojen na izselitev in iztrebljenje, smo šli mirno mimo, kot bi nas na poti v Evropo današnjih dni njene korenine in temelji ne zanimali. Dober teden dni pred obletnico so se pri nas v okviru slovenske sekcije Slovenskega kongresa razvnele strasti. Strasti zlasti tistih, ki so prepričani, da je čas od aprila ’41 dalje zabloda in je treba zgolj zavrteti kolo nazaj v marec ’41 in nadaljevati s sedanjo pametjo in vedenjem. Če je treba kaj povedati, potem le to, da je komunizem hujši od nacizma in oni so se borili zoper komunizem in boljševizem, sicer navidezno skupaj z okupatorjem, toda s figo v žepu in ves čas trdno navezani na zahodno alianso. Tudi tisti septembrski poziv leta 1943, ko je nastalo domobranstvo tudi zoper zahodno plutokracijo, naj bi domobranci skupaj z vrlim nemškim vojakom zgolj osvobodili domovino boljševizma. To je bila premetenost!
Dachau je bil izmišljotina,
Slovenci v njem pomota ali pa zasluženo kot komunistični peklenščki. Vse to živi pri nas
še danes in se ne želi spraviti, ne želi uvideti zgodovinske resnice in noče vedeti, kaj je to kolaboracija! Svoje grehe v razmerah demokracije v imenu sprave razglaša za vrlino ljudi nekega časa in nekih razmer.
Moral sem to zapisati, ker na tem nesrečnem Balkanu nastaja nekaj identičnega. Vožd je tu, ljudje zaslepljeno ponoreli, bobni ropotajo in za »blagor očetnjave« govori puška in z njo še kaj hujšega. Človeško življenje tudi fraza ni več in nima nikakršne cene. To pomeni, da smo zgodovino pomaknili v sedanjost in v njenem imenu premnogi koljejo in preganjajo. Dovoljeno je vse. Razum je izgnanec, človekoljubnost - mehkužnost in izdajstvo.
V teh razmerah je pri nas nastala nova stranka, ki hoče biti socialno nacionalna. Potem ko se je le pokazalo, da Jelinčič s svojo stranko le ni tisto, kar naj bi bil, so režiserji začeli znova. Morda celo v počastitev obletnice ideje, ki je poveličevala svoje in iztrebljala tuje. Vsaj zame stvari niso lahkotno enostavne, ker očitno ne gre za enkratno prizadetost in usmerjenost ljudi, temveč verjetno za skrbno ne-govarno usmeritev, ki želi tako kot nacionalsocializem
v
Med vsemi izvenparlamen-j. črnimi strankami, ki so na-stole po prvih demokratičnih •j Rotitvah, je bila prav Stranka ,( krščanskih socialistov ena ?ajbolj obetavnih. K stranki Je pristopil tudi (prej socialde-l ?!0kratski) poslanec Andrej Magajna. Tako je na mala ", j^ata SKS vstopila tudi v par-j toment; podobno pa si je poslanca pridobila tudi izven->t Parlamentarna (Močnikova) Socialdemokratska unija, le 'to je k njej prestopil Milan ). *tolažic (prej SDP). Magajna /i 111 bil izvoljen na Miklavževih h * * * * v°litvah (6. 12. 1992), pa tudi t' j)°ben drug kandidat »Skupne f ksto« krščanskih socialistov, 'arijske Delavske stranke Na-Prei in doslej nepoznane Svobodne stranke. Kje so razlogi, je obetaven projekt c stranke, utemeljene na kršit Canskem etosu in socialnem Pr°gramu, končal na skupni j' -isti z dvema nepoznanima strančicama, z 1,14 % glasov ‘ ln seveda brez poslancev
'ji
da
i<
v skupščini?
Kot temeljno napako lahko 1 Naštejemo že sam način usta-
novitve SKS (17. 5. 1991). Po Slovenskem krš-
il Razhodu . ________________
št bansko socialnem gibanju po-ej toti 1989 je tisti del SKSG, ki y Se ni udeležil Peterletovega č' Pohoda v Demos, ostal nekako na suhem, ves čas pa je bila Prisotna ne le želja, ampak ■ todi potreba po politični ak-„.j ciji. Toda ob tej želji je bil ves 4 Cas prisoten tudi dvom in to »• v različnih obdobjih pri posa-1,1 jneznikih iz kroga pobudni-i* kov. Krščanski socialisti so e[ dejansko nastali morda bolj iz is ptooakovanja medijev in nekaterih političnih krogov na it levici, kakor iz svoje lastne baze.
Ne glede na kontroverzno Predzgodovino krščanskega s°cializma - od Kocbekovega
KRŠČANSKI(?) SOCIALISTI
»Premišljevanja o Španiji« do Dolomitske izjave - je že samo ime bilo znano vsem, ki so kdaj slišali o NOB. Drugi razlog za ime pa je bil enostavno ta, da lahko avtentično v imenu »krščanskega socializma« govorijo ^amo tisti, ki so ga živeli v gibanju ob Reviji 2000; SDP si je namreč poskusila v več deklaracijah privzeti vso socialistično dediščino na Slovenskem! Ker pa je SDP obremenjena z nahrbtnikom, ki se mu reče ZKJ/ZKS, ji je avtentična skupina - pa čeprav dejansko neobvladljiva še vedno bolj1 ustrezala na političnem prizorišču kot pa papirnato pozivanje na neko idejno-teoretsko dediščino.
»Krščanski socialisti« pa se v svojem nastopu v postkomunistični Sloveniji več niso mogli nasloniti na neko zaledno strukturo, kakor so se pred NOB. Tedaj so imeli sindikat (JSZ) in oporečniško gibanje intelektualcev (križarji, pozneje revija Dejanje) in študentov (Bohinjski tedni) za seboj. Tokrat pa je še večji del kroga ob Reviji 2000 šel iz razcepljene SKSG v krščansko demokracijo; naštejem naj Lojzeta Peterleta, Pavleta Bratino, Jožeta Mlakarja, Naceta Polajnarja, Izidorja Rejca, Tomaža Kunstlja, Štefana Kocipra... Tako novoustanovljena stranka SKS ni imela več niti tiste strukture, ki jo je imelo nekdanje Društvo 2000. Od socialne stranke na osnovi krščanskega etosa je še pred ustanovitvijo v bistvu ostala samo ideja in nič drugega. Da pa ideja sama ne zadostuje,
nas poduči dovolj že Jelinčičev primer.
Pa še z idejo samo so bili že od samega začetka temeljni nesporazumi. Ti so se kazali i v razporu med demokratično naravnanostjo društva in revije 2000 ter protitotalitarnem naboju, ki ga je taka naravnanost nujno vsebovala, na eni strani ter nekakšnim dobro-voljnim pričevanjskim odnosom do nosilcev totalitarne oblasti na drugi. Da ne gre za predalčkanje, kdo je bil »za« ali »proti« sodelovanju npr. s SZDL, je razvidno iz tega, da je ustanovitelj revije Peter Kovačič-Peršin v svoji osebi združeval obe tendenci. Kakor je z uredniki Revije 2000 prenesel praktično vso težo boja za demokracijo pred 1989/90, tako je po razkolu klecnil (in prevzel vodstvo Sveta za kulturo na potapljajoči se SZDL-jevski barki, kar je še Miloš Mikeln pozneje obžaloval). Ker mu desnica (domobranci, določene cerkvene strukture) nikoli ni zaupala, je seveda za njegove protislovne poteze našla takojšnjo obrazložitev, da je zastopal spra-vaško politiko s komunisti, da ne zapišemo še kakšne hujše besede. Njegov poznejši vstop v Pintarjevo vlado v senci in nastop na javni tribuni ZK-GJ jih je samo še potrdil v sumih, da je šlo pri SKSG že ves čas za »dve liniji«, levo in desno, oziroma prijazno do »rdečih« in tisto »pravo«, uporniško. Le da tistega »uporništva« ni bilo videti nikjer. Lahko bi rekli, da »desna« katoliška opcija
(SKD, del ND, pa še Zaveza) danes predstavlja politično silo, kakršne »leva« (SKS) ne predstavlja. Toda 15 poslancev in 4 ministri SKD se lahko prevedejo tudi v bistveno bolj borne odstotke dejanskih glasov z volitev. Prav številčnost zmagovite SKD je njena slabost, saj teh njenih članov ni bilo videti nikjer, ko je šlo za demokratizacijo v svinčenih letih! Še februarja 1990 je SKD štela kakih 400 članov, uradovali pa so kar doma. Kje je torej tista razlika, ki je SKD povzdignila iz političnega amaterizma in prostovoljnosti, medtem ko poznejši SKS ta preskok ni uspel?
Notranja slabost SKS je bila njena fascinacija s socialdemokracijo. Že od začetka je tipično samo reagirala na pobude, pa naj so prišle od SDU ali SDP. Njena usoda bi lahko bila drugačna, ko bi premislila vse neuspele poskuse vzpostavitve nekomunistične levice. Naštejemo naj samo Balažicevo Novo socialdemokracijo, Močnik-Bohinčevo Socialdemokratsko unijo, Delavsko socialno listo (DSS, SKS, DSN, DeSUS), pa tudi Žakljev poskus transformacije SZDL v SSS in začetno ustanovitev Tomšičeve in Ma-gajnove SDSS! Preveč teh poskusov je bilo, da bi lahko rekli, da gre samo za slučajnost.
Da do obrata SKS k LDS, ni prišlo, je lahko utemeljeno v razliki, ki jo lahko zapišemo s partijsko-zsmsjevskim poreklom LDS, z njeno protikato-liško (in ne samo protiklerikalno) usmerjenostjo itd. V vseh teh izbirah je SKS iz-
brala najslabšo pot - ker je mnoge v SKS motil »liberali-
zem« LDS (stari katoliški
predsodek!), druge pa je pre-
vevala bojazen pred utopitvijo v »veliki stranki« - so se povezali v »Skupno listo« neprepoznavnega imena (Lista KS-DSN-SvS) predvsem z Zidarjevo »Svobodno stranko«, prav tako »liberalno«, le da povsem amatersko. Zidarjev nastop na A-ka-nalu, kjer je zastopal »Skupno listo« v dogovoru z Zmagom Jelinčičem (SNS), je že tako male šanse te skupne liste dokončno pokopal; Jelinčič je z Zidarjem pometel kot maček z miško. Ta konfrontacija pa bi lahko prinesla vsaj malo potrebne medijske pozornosti
v zadnjem hipu pred volitvami; pa seveda vsaj nek profil strankam.
Ker SKS v letu in pol svojega obstoja ni uspela »povleči«, bi za politično preživetje morala izbrati pot vključitve. Tako pa je SKS tipična »by-pass« stranka. Toda druge so se znašle: Delavska stranka, SDU in Demokratično upokojenska imajo poslance z rezervne liste pri Združeni listi, Sivi panterji pri LDS, Pirkmajerjevim razlaščencem (SGS) pa se je podoben podvig ponesrečil pri Narodnih demokratih. SKS je tako na čelu tiste zadnje tretjine strank, ki so kandidirale; skupaj z »doktorjem« Feršem. dr. Stiasnijem, Lovšinom, SEG, SMER, ZZP in podobnimi. Namesto, da bi bila volilna izbira, je pristala med strankarsko folkloro!
Mladen A. Švare
socialno stisko ljudi usmeriti navznoter in navzven. Na koncu bodo seveda iztržili samo grobarji, pred tem pa nam bodo prali možgane. We-imarska republika, ki je padla konec decembra 1933, je bila demokracija in imela je celo samoupravljanje. Na sedmini po njenem propadu, ki je bila pet let kasneje v Miinchnu, kot uvertura v svetovno klavnico, je francoski premier Da-ladier kanclerju Hitlerju pri podpisu sporazuma rekel, da gre za diktat! Hitler je vzel v roko papir in prebral: Memorandum !
Tako je to! Tistega daljnega 33. leta je Roosevelt pričel po ekonomski krizi z New De-alom, Sovjetska zveza je vstopila v Društvo narodov, Nemčija in Japonska sta izstopili, v Španiji so se pojavili falan-gisti, nemški komunisti pa so bili obtoženi in obsojeni za požig Reichstaga.
Sedanje volitve so razodele voljo ljudi in očitno je, da tudi vrli Slovenci nismo imuni zoper nacionalsocialno idejo. Težji je čas, večja je njena veljava. Stvar je v glavah in tu policija ne more nič. Razmere oblikujejo glave in njihov zven. Že od nekdaj je tako, pa nam je to po volji ali ne. Nemški pesnik Schiller, ki je veljal za sumljivega patriota, je večkrat, ko so brskali po njegovih stvareh, dejal: »Gospoda, to, kar iščete, imam v glavi!«
Milan Bratec
Svobodni Sindikati Slovenije
SEnEM DNI V SlNDMfll
4. februarja 1993
STAVKE KAŽEJO RAZLIKE MED DELAVCI
Ravne sta ta teden podpisal pogodbo o socialni varnost’
Stavkovni val je konec januarja začasno uplahnil. S kompromisom je prekinjena tritedenska stavka slavnikov-cev, ki so dobili eno od zaostalih plač. Stavka uradno še traja, avtobusi pa kljub temu vozijo. Predsednik sindikata poslovne agencije Alpetourja iz Kranja Ado Pajk nam je sporočil, da v njihovem podjetju niso razmišljali o solidarnostni stavki. Dodal je, da so zdaj glede plač v vrhu podjetij svoje panoge. Na podoben način se je končala tudi stavka delavcev Lesa iz Slovenj Gradca. Člani stavkovnega odbora pa po stavki opo-
lamarisa. Te dni pa še naprej »stojijo« delavci brežiške Adrie. Kot smo obveščeni, ne razmišljajo le o tem, kako do dela in denarja za opravljeno delo, ampak tudi o odkupu svoje tovarne, s čimer bi se rešili dušebrižnikov v Novem mestu in Mirni.
Ta teden so bile tudi prepolovljene plače delavcev zdravilišča Rogaška Slatina. Zaposleni so zaradi položaja podjetja in izhoda iz krize sprejeli predlog svojih šefov in svetovalnih ekip o prostovoljnem znižanju plač in vseh
drugih prejemkov. Primer iz Rogaške Slatine bo nedvomno prišel v oris položaja zaposlenih v tem prehodnem obdobju, saj drugega podobnega primera v Sloveniji ne poznamo.
Kljub vsem tem pomiritvam, za katere je najbolj zaslužna vlada in tudi nekateri podjetniki, pa ostaja kronistu grenak priokus. V javnem in državnem sektorju so stavkovni odbori zgolj z grožnjami in napovedjo stavk dosegli 100-odstotno veljavo zakona oziroma kolektivnih pogodb.
V družbenih podjetjih, tudi tistih, ki so podržavljena prek Sklada, pa celo gladovna stavka delavcem lahko pomaga le do ene plače, ki zaostaja za tri mesece. Ob vsem tem pa delavcem iz takšnega podjetja grozi še stečaj in zavod za zaposlovanje.
Pogajanja o splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo se nadaljujejo za zaprtimi vrati. Predstavniki Gospodarske zbornice in sindikatov so zanje porabili skoraj polovico časa in lahko se zgodi, da nove pogodbe ne bomo dobili do
roka, to je do 31. marca. V tem primeru lahko pričakujemo splošno stavko Svobodnih sindikatov, katerim se bodo verjetno pridružili tudi drugi sindikati. V podjetjih, ki so še vedno last delavcev, pa bodo morali sindikalisti pred tem oceniti, če s stavko ne pluvajo le v lastno skledo, kot smo slišali kolege v Trbovljah.
Železarne so ta teden prešle na nov evropski delovni čas. Temu nepopularnemu ukrepu so se uprli le Jeseničani in Jeseničanke.
Oba sindikata Železarne
750 presežnih delavcev. Z8 vse te delavce bo poskrbel8 država in nova družba iz ko”' cerna slovenskih železarn. pomeni, da nihče ne bo šel 9a cesto, in to je za sindikat naj' pomembnejše. Če bo pri ten1
(
h
zarjajo kolege iz drugih družb, naj se poučijo iz njihovih tegob in izognejo podobnim zagatam.
Če bo vlada potrdila pomiri tveni predlog ministrstva za šolstvo, bo verjetno (in na žalost učencev in dijakov) odpovedana splošna stavka učiteljev in profesorjev. Izid bo znan po seji vlade, napovedani za četrtek. Stavko so odpovedali tudi železničarji, ki se pogajajo z novim ministrom Igorjem Umkom. Vse kaže, da vlada skupaj z ministrstvi skuša pomiriti razmere na vseh sektorjih, kjer država nastopa kot delodajalec. Ob tem pa nastajajo problemi neusklajenosti ravni plač v gospodarstvu in negospodarstvu in med posameznimi sektorji.
Končana je stavka delavcev Irisa iz sestave izolskega De-
ostalo, bodo železarji dobil’ več, kot .jim daje zakon. S ten1 bodo verjetno poplačani za „ sporno odločitev pred dvenl8 j ? letoma, ko so se prostovoljk nj?! odločili za državne jasli. ž i Če se bo železarjem to p°' : c srečilo, bi bilo prav, da vlad8 2 tudi svojemu skladu naroči:	^
naj začne na drugačen načifl u obravnavati presežne delavk v sto podjetjih, ki so pravza- j, prav državna last.	prQ
F' K sec,
----------------------------x So ;
DRŽAVNI SVET SE JE POSTAVIL
Državni svet, ki je po ustavi zamišljen kot nadzorni organ državnega zbora, je ta teden na 4. seji začel obravnavati prave vsebinske zadeve. Svetniki so na dnevni red uvrstili obravnavo 10 zakonov, ki jih je državni zbor prejšnji teden sprejel po hitrem postopku.
Zaradi velikih protestov svojega članstva so predstavniki delojemalcev pod vodstvom Gregorja Mikliča zakuhali sprejetje začasnega veta na spremembe zakona o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje. Svetniki, predstavniki delojemalcev so se o tem predlogu predhodno uskladili s predstavniki
sindikatov na republiški ravni z izjemo Neodvisnosti, Pergama in Konfederacije 90.
Za takšno odločitev državnega sveta je glasovalo 17 od 33 prisotnih svetnikov. Sindikalni predlog je prodrl, ker so ga podprli tudi predstavniki delodajalcev in nekateri drugi člani državnega sveta. Svetniki so v sklepu posebej poudarili, da se ne strinjajo s povečano prispevno stopnjo za pokojninsko zavarovanje in da podpirajo rešitev o manjšem prispevku za zdravstveno varstvo. Po tolmačenju Gregorja Mikliča na seji so s tem razveljavljene določbe sprememb zakona o prispevkih za vsa tri zavarovanja. To
pomeni, da še naprej velja stari zakon in lanskoletne prispevne stopnje za zaposlovanje, zdravstveno varstvo in pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predstavniki teh treh zavodov so po glasovanju jezno odšli, da bi čimprej preračunali posledice odločitve, s katero je državni svet opozoril zlasti na preveliko obremenitev gospodarstva.
Zdaj je na potezi državni zbor, ki bo moral na prvi seji ponovno glasovati o spornem zakonu in ga sprejeti z dvotretjinsko večino oziroma 46 glasovi, vseh poslancev. Če na ponovnem glasovanju zakona ne bodo dobili tolikšne
ZA UZAKONITEV
SOCIALNEGA PARTNERSTVA
Objavljamo predlog ZSSS, od katerega vsebine vlada (vse doslejšnje vlade) beži kot hudič od križa. Končno to ni nič čudnega, saj smo zabredli daleč daleč od civilne družbe in padli v močvirje medstrankarskih spletkarjenj, umazane trgovine med njimi in kvečjemu še lobiranja. Tako je na slovenskem Divjem zahodu očitno lažje vladati kot pa z načelnostjo, s spoštovanjem prevzetih obveznosti ali celo dane besede.
Tudi v zmagoslavju vladanja z manipuliranjem nad pravno državo tiči vzrok, da nas z vseh vetrov zasipajo plohe lepih besed o socialnem partnerstvu, koraka naprej na tem življenjsko pomembnem področju pa ni in ni.
Zdaj so ga naredili Svobodni sindikati in ponudili »projekt za vzpostavitev tripartitnega organa socialnega partnerstva na podlagi zakona.« Na tiskovni konferenci ga je pojasnjeval Milan Utroša:
»Za sistem socialnega partnerstva se zavzemamo že od svojega 1. kongresa. Terja ga tržno gospodarstvo in nova razmerja med delom in kapitalom. Saj smo celo v ustavo zapisali, da je Slovenija pravna in socialna država!
Žal je celo ustava zaenkrat zgolj papir. Dobro vemo in občutimo, kako je s pravicami iz dela. Zakon o udeležbi delav-
cev pri upravljanju je v postopku že skoraj leto dni, prav tako se vleče zakon o delovnih in socialnih sodiščih.
Zgovorno je, da o nobenem ni večjih vsebinskih nasprotij, pomislekov - torej je jasno, da ta zakonodaja nekomu enostavno ni v interesu. Vlada se ne odziva niti na zahteve, naj spravi v parlament ratifikacijo konvencije mednarodne organizacije dela.
Vlada (vlade) ignorira(jo) celo zahteve skupščine iz januarja 1992, naj država zaradi prehoda v tržni sistem uredi vsebinski in formalni dogovor treh partnerjev.
Vse, kar je vlada dala od sebe, je nekakšen interes po formalni zadostitvi mednarodnim normam, vsebinsko pa njena pripravljenost pomeni debatni klub brez stvarne obveznosti posameznih partnerjev.
Mi se zavzemamo za stalni tripartitni organ, za enakopravno dogovarjanje vseh treh subjektov, ki bodo ob upoštevanju realnih razmer v družbi vendarle sposobni doseči stopnjo soglasja za izboljševanje teh razmer. Ne kot doslej zgolj na deklarativni ravni!«
Svobodni sindikati so potemtakem za institucionaliza-cijo socialnega partnerstva, kar utemeljujejo z doseženo stopnjo zaupanja med tremi partnerji, s stopnjo kritičnosti razmer in navzkrižja interesov partnerjev.
O »doseženi stopnji zaupanja« menda ne kaže izgubljati besed in tudi vladin formalizem zaradi zadovoljitve konvencije mednarodne organizacije dela je dovolj zgovoren argument za nujnost zakonske ureditve. Kolikšna je kriza in kako zaostreni so interesi, je tudi na dlani:
»Preučili smo tuje primere in izkušnje. Kar je marsikje samo po sebi razumljivo, pri nas niti zakon ne more zagotoviti. V Avstriji, na primer, teče socialno partnerstvo kot po maslu, v Italiji, polni konfliktov, ga urejajo celo z ustavo. To smo sicer zamudili, a za-
konska ureditev je po našem mnenju nujnost.«
Cilj tega projekta ZSSS je vpliv delavstva, ki je kljub mnogim povsem nasprotnim pogledom neizbežen, če se hočemo izkopati iz krize. Ker so vse vlade doslej to zanemarjale, vse bolj postajamo družba konfliktov in to lahko pomeni kaj klavrn konec »slovenske zgodbe o uspehu«.
Celo državni zbor je nepredušno zaprt s strankarsko ograjo, ki jo lahko prodre le kakšen močan lobi. Urejen sistem socialnega partnerstva bi kakšen plot morda le podrl:
»Poslušamo očitke, da v sindikatih ne znamo stvarno oceniti razmer, da terjamo nemogoče. Vendar še kako dobro poznamo spodnje in zgornje meje možnega. Zato ta predlog naslavljamo najprej na partnerje in seveda pričakujemo odziv, pogovore, tudi usklajevanja. Posluh pričakujemo tudi od državnega zbora in sveta in ob soglasju potem vladno zakonodajno pobudo. Sicer bi morali zakonski osnutek oblikovati sami in za njegovo uveljavitev poiskati druge poti.«
Ciril Brajer
in KAKO USPESNO POSLOVATI
:

Sonja Gavez, Viljenka Godina in Marina Letonja

iz zbirke ABC PODJETNIŠTVA Cena 890.00




podpore, bo vlada morala pripraviti novega.
Sprejetju tega sklepa je izmed svetnikov nasprotoval zlasti Jože Magdič, ki je kolege med drugim opomnil, da ne smejo nagajati državnemu zboru. Miklič mu je odgovoril, da je takšen sklep lahko le zdrav pritisk. Pridružil se mu je tudi Dagmar Šuster z mislijo, da mora imeti državni svet pravico začasnega veta tudi na vse odloke, saj se za njimi lahko skriva tudi večje zajemanje sredstev v proračun.
Sindikalni in drugi svetniki so imeli še več drugih predlogov in utemeljitev za ponovno odločanje o že sprejetih zakonih. Najbolj je izstopala zahteva za razveljavitev zakona o plačah sodnikov in zakona o plačah ustavnih sodnikov.
Svetniki so na podlagi teh pr^' logov razveljavili oba omenje®8 zakona in tudi zakon o sklad” , kmetijskih zemljišč in o sukcesij’ za premoženjske zadeve podjet’1 v republikah bivše Jugoslavije.
Po končani seji je dr. Ivan KČ stan dejal, da je tolikšno števil® ^ začasnih odložitev veljavnosti za' er, konov posledica nemožnosti tega organa, da bi nosilci interes®' ^ ■ uveljavili svoj vpliv v fazi sprej® ^ manj a zakonov. Nekateri kome11' ^ tatorji so mnenja, da bo držav1” , zbor na prvi prihodnji seji z lak' ^ koto potrdil vse te zakone, ker s( na prvem glasovanju dobili pr® ]yX pričljivo večino.	Nasproti” Q
z njimi mislim, da bo boljše, v
poslanci državnega zbora sklef z J. državnega sveta vzamejo za resu”
opozorilo. Prav bi bilo, da za« g
nejo vsaj zakone, ki čezmerO6
obremenjujejo gospodarstvo i” (,ej. povzročajo razlike med plača®1’ g-, državnih in javnih uslužbencev- t
Predlog Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za oblikovanje stalnega tripartitnega organa predstavnikov delodajalcev'delojemalcev in vlade RS
pre
bilr
hih
Sin
hja’
han
Ime:
C
je c zb o Krdeli rali ban
Nacionalni svet za ekonomsko socialna vprašanja Zakonska ureditev: oblika in vsebina dogovarjanja med socialnimi partnerji se določi z z® hi r konom, saj se na ta način dosežejo bolj zavezujoče in sankcionirat1 kra odločitve. Zakon vsebinsko konkretizira vse točke tega gradiva.	hlec
Lokacija — sedež:	ziqs
—	sedež nacionalnega sveta je pri parlamentu, pri čemer je svet neodtr ^
sen od parlamenta,	j
-	vsak izmed partnerjev povsem samostojno imenuje člane nacionA nega sveta, parlament pa le z ugotovitvenim sklepom verificira njl' ^0s govo konstituiranje.
Sestava:	drž;
Naročila pošljite na naslov:
«ZP ENOTNOST, tšibBna, Dalmatinova 4; Telefon 32!-256. 110-033: Fak 311-956
-	tripartitna sestava,
-	pri delojemalcih sodelujejo reprezentativne zveze oziroma konfeder1‘ , b
cije na državni ravni, pri čemer je število članov posamezne sine1’ kot kalne centrale v nacionalnem svetu, sorazmerno medsebojnemu r®z’ dire merju njihovih članov sindikata,	. Val,
-	na enak način se določa tudi število članov pri delodajalskih orgaVed
zacijah,	enk
-	sodelovanje zunanjih ekspertov - možnost sodelovanja brez pravi?
odločanja,	-J’
-	mandat je usklajen z mandatom državnega zbora s tem, da ima vsO’ £ a
od partnerjev	med	trajanjem	mandata možnost	zamenjati posamezt1	4ar
svoje člane.	® h(
Področje dela:	*avc
-	celotno področje ekonomskih	in socialnih	razmerij v	državi in znotf”	niz)
njih posamezna ožja področja,
-	področje fiskalne politike,
-	vsi dokumenti in gradiva, povezani z dejavnostjo Mednarodne OV'
nizacije dela,	jJ
-	svet se ne ukvarja s konkretno problematiko, ki je vsebina kolektivn1' pogodb.
Način dela:
-	nacionalni svet sprejema svoje odločitve kot mnenja, pobude, prt) loge in zahteve do subjektov, ki so v njem zastopani, do državneS* zbora in državnega sveta ter drugih institucij na državni ravt1 katerih področje dela se pokriva s področjem dela nacionalnega sve^
-	v nacionalnem svetu se odločitve sprejemajo soglasno (en partner .
glas), preglasovanje je možno le pri posameznih proceduralnih vpA šanjih,	! ^
-	znotraj posameznih partnerjev se odločitve lahko sprejemajo s prt $TC glasovanjem,
-	podroben postopek načina dela sveta se uredi s pravili, ki so rezult” dogovora med partnerji, ki sestavljajo nacionalni svet.
Pomen odločitev nacionalnega sveta in sankcije:	,
-	formalni akt oziroma formalna oblika sprejete odločitve nacionalneS1 „e 1
sveta je »sklep«,	j 0 ^
-	sprejete odločitve nacionalnega sveta zavezujejo socialne partner]',
k povezanim in pogojevanim nadaljnjim potezam v okviru sprejem odločitve, nimajo pa neposredne pravne obveze,	ž(j '
-	zakon mora opredeliti, da predstavljajo odločitve, s katerimi se nfl£l’ ;jen
onalni svet z mnenji, predlogi, zahtevami in pobudami obrača druge institucije (tudi parlament), obvezo teh institucij, da se do nji' $;> . opredelijo,	: ^
-	glede na to, da poteka uresničevanje odločitev nacionalnega svdj Q/Cte
s strani posameznih partnerjev v nepravni, torej moralni sferi, se W $e(ja dokaj učinkovita sankcija uporabi javna kritika. Pogoj za to pa je,81 \liTQ se odločitve javno objavljajo (tudi v uradnem listu),	kriZ(
-	kršitve tistih soglasno sprejetih odločitev, ki zavezujejo partner]- s;0y’ k določenemu ravnanju pri oblikovanju in predlaganju gradiv, fcij1 sprejema parlament, lahko ugotavlja pristojna parlamentarna kot>: jgg sija.
4. februarja 1993
SEnEM DNI V SINDIKATIH
OGROŽENA ČETRTINA HRASTNIŠKIH STEKLARJEV
a
a Steklarna Hrastnik načrtuje zaprtje obrata steklene emba-0 *aže, ki je do nedavna dajala dohodek za celo podjetje. Spremenili bodo tudi notranjo organizacijo. Direktor ugotavlja, da bo r ?ačasno ob delo 440 od 1150 delavcev. Steklarna še ni odpuščala .3 ‘H zato se 40 odstotkov zaposlenih boji trajne izgube zaposlitve.
p Vodenje sindikata je po ,e uPokojitvi Janeza Ciglarja j, Pfezvel Soniboj Knežak.
Pravi, da so se takrat začeli £ Problemi, ki so se večali iz meseca v mesec. Lansko poletje ■" so zaradi neuspehov in napak j. Zamenjali direktorja. Jeseni so Se prijavili na Sklad, vendar je jv direktor vlogo kasneje uma-;iji Wl. Knežak misli, da se je ,ji: direktor odločil pravilno, ker sklad v zameno za prenos last-fij ništva ni ponujal ničesar, jto O predlogu za začasno kon-J Zerviranje obrata steklene ga Embalaže in drugih ukrepih, 0v ki jih predlaga direktor, šteje- klarji razpravljajo te dni. Na ,n. dan našega pogovora, to je 1. ,51 februarja, predsednik sindi-jj. kata še ni poznal programa st Ugotavljanja začasnih presež-rč- kov delavcev, še manj spiska, J ki bo nastal po odločitvi 0 novi organizaciji steklarne
kov izhodišč iz kolektivne pogodbe. Povprečna decembrska plača je znašala 32.000 tolarjev neto. Kvalificirani delavci lahko zaslužijo 40 do 55 tisočakov. Najbolje gre zaposlenim v obratu razsvetljave, ki izvažajo že 20 let in so se prilagodili zahtevam razvitih trgov. Obrat steklene embalaže pa je v težavah, ker so izgubili velike odjemalce iz bivše Jugoslavije. Stekleno embalažo kupujejo le še slovenska in nekatera hrvaška podjetja, Fructal, Kolinska, Droga, Krka, TKI, Zlatorog, Podravka... Steklarna pa je edini proizvajalec steklene embalaže v naši državi. Prav
ta obrat je kljub krizi v lanskem letu dokazal, da je sposoben proizvajati zelo zahtevne in nove artikle. Toda Steklarna lahko danes to embalažo izvaža le z izgubo, saj so v krizi tudi steklarne v razviti Nemčiji. Po Knežakovem mnenju bi steklarni, ki je edino tovrstno podjetje v Sloveniji, morala vlada pomagati. Prav ta pa je na žalost dovolila podražitev elektrike za 100 odstotkov in steklarji tega stroška z izvozom ne morejo pokriti. Knežak misli, naj bi vlada monopoliste postavila v takšen položaj, da bi delili usodo obubožanega gospodarstva.
Plačo po individualni pogodbi dobiva 11 šefov v steklarni. Ti so si septembra hoteli kljub nizki rasti življenjskih stroškov plače povečati
Soniboj Knežak
za 20 tisočakov. Ker je sindikat takrat zagrozil s stavko, so se šefovske plače presenetljivo znižale za 10 do 25 odstotkov. Direktorjeva plača je določena v razmerju 1:5,2 glede na povprečje podjetja. To pomeni, da direktor dobi vsaj 10- krat toliko kot najslabše plačani delavci.
V decembru so bile plače še normalne. Zaposleni so dobili tudi bon za pet tisočakov. Januarske plače pa so bile deloma izplačane v bonih. Po Knežakovem mnenju je to znak, da podjetje po dosedanji poti ne more več naprej.
O vseh predlogih za ustavitev proizvodnje in programih začasno presežnih delavcev bo sindikat razpravljal potem, ko bo vse to dobil. Če bodo programi dobri, se bo pripravljen pogovarjati, saj vedo, da bi zavračanje lahko ogrozilo vso tovarno. Skušali pa bodo vplivati tako, da bi delavci dobili vsaj toliko, kot jim gre po kolektivni pogodbi in zakonu. Vztrajali bodo tudi pri zamenjavi nesposobnih šefov in razširitvi ozke štiričlanske ekipe, v katero se je zaprl novi direktor. V sindikatu zdaj ne razmišljajo o novi stavki, saj
bi delavci z njo škodovali sami sebi.
Hrastniška steklarna je nedavno ukinila socialno službo, in delavci z vsemi svojimi težavami zdaj lahko hodijo le na sindikat. Knežak, ki sindikalno delo opravlja profesionalno, skuša pomagati na različne načine, zlasti s krediti, denarno pomočjo in sindikalno prodajo. Največjo pomoč v znesku 400.000 tolarjev so dali invalidom. Zanje bodo v novi organizaciji steklarne skušali ustanoviti tudi posebno podjetje.
V hrastniški steklarni se je, kot vse kaže, izteklo socialno premirje, za katero je nedvomno najbolj zaslužen sindikat. Najnovejši podatki in namere direktorja kažejo, da je idile konec in da bo treba požreti vse tisto, kar so odlagali v zadnjih letih. Kar se mora zgoditi, ni prijetno ne za delavce in ne za njihov sindikat. V nerešenih lastninskih razmerah pa je kljub vsemu za rešitev problemov najbolj odgovoren direktor, ki je k sreči zrastel v kolektivu. Etelavci pa imajo tudi še delavski svet in zbor, na katerem lahko sami odločijo o svoji usodi.
Franček Kavčič
V v
[e( v profitne
centre in družbe z omejeno odgovornostjo.
Sindikat steklarne, ki se po-j„ vezuje v sindikat kemične in p,! Nekovinske industrije Slovenije, načelno nasprotuje zapije tanju omenjenega obrata. Šefi Naj po njegovem mnenju naj-^ Prej ugotovijo možnosti rentabilnega poslovanja posameznih programov in obratov. Sindikat predlaga tudi zamenjavo komercialnega in finančnega direktorja.
I . 0 ugotovitvah in predlogih le direktor delavce obvestil na > ?boru v začetku januarja. Kljub temu, da so delavci veneli, da jih je preveč, so reagi-rali zelo burno. V Hrastniku namreč poleg steklarne skoraj zv ni možnosti za zaposlitev. Ta jt>‘ kraj je bil že v preteklem letu •ned rekorderji po nezaposleni, nosti. Zaradi odpuščanja v steklarni in podobnih načr-j0I- lov v rudniku mu grozi, da bo ijt Postal najbolj obubožan kraj ne le v revirjih, temveč v vsej
državi.
trt Svobodni sindikat je tako id'' kot s prejšnjim tudi z novim ■a1' direktorjem normalno sodelo-j, v’ah Knežak pravi, da so se 1 vedno pogovarjali, praviloma 0 enkrat na mesec. Zaradi stalnega pritiska so plače dobivali sat Praviloma na plačilni dan. ztl faradi tihega sporazuma n neodpuščanju presežnih de-lavcev pa so plače bile vedno nizke in dosegajo le 67 odstot-
STEČAJA NE PRIVOŠČIM NOBENEMU SINDIKALISTU
trt'
Strojna tovarna Trbovlje je v zadnjih štirih letih doživela najprej prisilno upravo, zatem pa še stečaj. STT - Strojegradnja je glavni naslednik bivšega velikega podjetja, ki je skupaj z obratoma v Sevnici in Valandovem (Makedonija) imelo 1.600 delavcev. Stečaj se je lani jeseni končal s prisilno poravnavo in nekatere zadeve še niso končane. Od leta 1988, ko so se v STT začele težave, vodi njihov sindikat, ki se povezuje v SKEI, Polde Očko. Pravi, da tega kar je doživljal kot sindikalist, ne privošči nikomur. Dvakrat se je pomeril s Frančkom Hude-jem, ki je bil najprej njihov prisilni, zatem pa še stečajni upravitelj. Njegov sedanji partner je direktor podjetja Vojko Pešec. Z njim in tudi s Frančkom Hudejem se je Polde Očko lahko ves čas normalno pogovarjal.
Najtežje mu je bilo, ko je 280 delavcev po stečaju STT prišlo po delovne knjižice. Zdelo se mu je, da ga zaradi tega črtijo in da v sindikatu vidijo možnega krivca za svoje tegobe. Čutil je, da je končano prijateljstvo s tistimi, ki so
morali na zavod. Očko je kljub temu prepričan, da so se glede zavožene firme odločili pravilno, ko so zaradi groženj s stečajem pristali tudi na ustanovitev nove firme Strojegradnja. Meni, da bi brez nove firme v STT ne delalo več kot 300 zaposlenih, tako pa jih je kar 640. Dela imajo dovolj, le da žal opravljajo le črnsko delo za naročnike iz Avstrije: Zaradi velike konkurence iz Vzhodne Evrope zaslužijo malo in plače zaostajajo za 30 odstotkov za kolektivno pogodbo. STT-jevci so decembra povprečno dobili po 30.000 neto. Najnižja plača je znašala 16 tisočakov. Kvalificirani delavci zdaj opravljajo manj zahtevna dela in zato dobijo le dobrih 20 tisočakov. Plače so po Očkovem mnenju kljub vsemu temu glavni problem Strojegradnje, saj njihov znesek pomeni skoraj polovico planiranega prihodka. Po tem podatku sklepa, da je v podjetju nekaj hudo narobe.
Očko se kot sindikalist vseeno sprašuje, če ni preblag pri zahtevah za večje plače. Zdi se mu, da si v Strojegradnji in v revni državi delavci več ne morejo privoščiti. Ko posluša
o visokih plačah drugod, pa ugotavlja, da bi država morala bremena pravičneje porazdeliti in da bi zato sindikat, katerega vodi, moral bolj trdo pritiskati na direktorje.
O stavki in splošni stavki slovenskih delavcev oz. kovinarjev pa Polde Očko razmišlja takole: »Jaz se vedno najprej vprašam, proti komu bomo stavkali. Če smo bili svobodni sindikati tiho pred volitvami, ni prav, da zdaj delamo revolucijo. Ker podjetje nima lastnika, lahko stavkamo le proti sebi in si pljuvamo v lastno skledo. Če gremo na cesto, je to politični štrajk. Ker imamo delo, je prav, da delamo. Če pa za delo ne bomo dobili plače, sem za rabuko. Vsega ne vemo, pa vendar mislim, da šefi ne skrivajo podatkov. Predraga pa je država in mislim, da je to zelo nepošteno. Dokaz za mojo trditev so prevelike razlike v plačah med gospodarstvom in negospodarstvom. Če policijski sindikat grozi s stavko, dobi navaden policaj več, kot mi lahko plačamo diplomiranemu inženirju. Prav neverjetno pa je, da morajo tudi brezposelni dodatno plačevati
Zapisnik
J čredne seje izvršilnega odbora ” Sindikata Neodvisnost podjetja °elt Črnomelj, kije bila dne 26. 1. ^93 v sejni sobi podjetja
Izvršilni odbor je obravnaval nePrimemo poročanje medijev isrjt' 0 stanju in razmerah v podjetju ■J _elt Črnomelj, katerega višek je ' °Ianek z naslovom »Stiska je cj. ^družila različno misleče«, objav-J ,ii jeii v časopisu DE z dne 21. 1. tJd .993. V zvezi s tem sprejema izvršni odbor naslednje ugotovitve: A Ha splošno v medijih nekateri , j-i akterji izpostavljajo le probleme j ji Sedanjosti, zanemarjajo pa prave " d*roke in pravo obdobje nastanka ieff iZe Podjetja. V nerešljive po-,. jjj s‘°vne težave je namreč podjetje otn1' ;ae v obdobju pred oktobrom ^91, in sicer zaradi slabega vode-
nja in zgrešene poslovne politike ter do nje naklonjenih kreditoda-jalcev. Tega dejstva objektivni poročevalec ne more prezreti. V tekstu se poročanje stopnjuje z napačnim prikazovanjem direktorja podjetja kot štirimesečnega vršilca dolžnosti, v posebnem dodatku članka pa se ga neupravičeno postavlja na stran sindikatov. Resnica je v tem, da je bil direktor podjetja imenovan od upravnega odbora dne 16. 10. 1992 in od takrat opravlja to funkcijo z nespremenjenim nazivom. Okvir delovnih nalog pa mu določata statut podjetja in upravni odbor, kateremu je tudi odgovoren, zato po splošni oceni ne more biti na strani sindikatov. V prid takšni ugotovitvi govorita tudi dejstvi, da ni član nobenega sindikata in da sindikata oziroma stavkovni odbor tudi od njega zahtevata izvrševanje sindikalnih oziroma stavkovnih zahtev.
Skrajna neprimernost poročanja, ki meji že na pravo diverzijo, se nanaša na odnos do Sindikata Neodvisnost podjetja Belt. Kljub veliko obetajočemu naslovu
članka, je v tekstu težnja po dis-kreditaciji konkurenčnega sindikata. Takšno ravnanje akterjev vodi do zavestnega povzročanja razkola v dobrih odnosih med obema sindikatoma in to prav sedaj, ko je več kot potrebna sloga v boju za delavske pravice.
Sprašujemo se, kako je možno drugače razumeti naslednje povzetke teksta:
-	da se stavka prekine vsaj za en mesec, ko pa takšnega sklepa ni sprejel stavkovni odbor oziroma ni v skladu z zahtevami našega sindikata;
-	da je Svobodni sindikat organiziral opozorilno stavko, ko pa je poznano in z dokumenti podprto dejstvo, da je organizator stavke stavkovni odbor, sestavljen iz članov obeh sindikatov, če se pa že določa prioriteta, ta vsekakor pripada pobudniku in sklicatelju seje za izvolitev stavkovnega odbora in sestavljalcu stavkovnih zahtev, to pa je Sindikat Neodvisnost;
-	da je v sestavi stavkovnega odbora dve tretjini članov SKEI, ko pa je resnica le 57 odstotkov;
-	da je Sindikat Neodvisnost po oktobru 1991 izvedel udar
v podjetju in izgnal direktorja, ko pa je poznano, da je stavko izvedel kolektiv, sestavljen iz obeh sindikatov, upravni odbor pa je sprejel ponujeni odstop direktorja, ki pa je bil nato razporejen na novo delovno mesto v istem podjetju, kasneje pa je na lastno željo prekinil delovno razmerje;
- da drži vse, kar je bilo zapisano v jeseni 1991 v članku »Strupena marjetica«, ko pa je poznano, da se tudi v njem skuša z neresnicami diskreditirati Sindikat Neodvisnost.
Neprimerno poročanje z objavo članka »Stiska je združila različno misleče« posega na področje delovanja Sindikata neodvisnost, zato izraža izvršilni odbor oster protest piscu članka in intervjuvancema: predsedniku sindikata podjetja Belt ZSSS-SKEI in predsedniku območne organizacije ZSSS Bele krajine. Za ureditev z omenjenim člankom skaljenih sindikalnih odnosov zahtevamo demanti spornih citatov v roku 14 dni.
predsednik
Jože Vrščaj
Polde Očko: Odpuščanje je preveč kruto, da bi bilo človeško.
za zdravstveno zavarovanje in poračunavati dohodnino.«
Zaradi gonje proti visokim plačam poslancem je naš sogovornik razdvojen. Misli, da bi svobodni sindikati morali ta zakon onemogočiti takoj po sprejetju, to pa je bilo konec oktobra lani. Ko pa poslanske plače primerja s plačami delavcev, pa vseeno misli, da je to svinjarija.
Sindikat STT - Strojegradnje si šteje v največjo čast, da so skoraj vsi objekti družbenega standarda zdaj knjiženi kot njegova lastnina. Že pred stečajem so postali lastniki počitniškega doma v Novi-gradu in na Lontovžu ter 16 počitniških prikolic. V stečajno maso je prišel le počitniški dom v Crikvenici. Sindikalisti so se za te objekte zelo trudili, ker so prepričani, da so last vseh delavcev, tudi tistih na zavodu in upokojencev.
S počitniškim domom v Novigradu gospodarijo sami, Lontovž so dali v najem, prikolice pa so v glavnem razprodali. Zdaj jim STT ponuja še počitniški dom v Crikvenici, vendar pri tem omahujejo, ker turizem na Kvarnerju še ni mogoč in ker se bojijo previsokih davščin. Razmišljali pa so o postavitvi počitniških prikolic v Zdravilišču Čateške Toplice in ugotovili,
da si tega ne morejo privoščiti, saj je račun za eno sezono kar 3.500 DEM. Vse to kaže, da je nekdanjega sindikalnega turizma pri nas konec in velja le še ekonomika, torej je treba plačati toliko, kot počitnikovanje stane. Očko pa je prepričan, da se sindikalna članarina ne sme uporabljati za ta namen, saj je namenjena le za aktivnost sindikata.
Še pomembnejše uspehe je SKEI iz Strojegradnje dosegel pri varovnju pravic delavcev iz stečajne mase. Očko misli, da so dobili vse, kar se je dalo. Le za odpravnine in razliko do stoodstotne plače so na sodišču vložili tožbo. Na odločitev še čakajo in upajo, čeprav denarja iz tega naslova v Sloveniji ni dobil še nihče. Tudi stečajni upravitelj jim je šel na roko in delavci so v enem mesecu dobili denar za že priznane terjatve. Težave pa so imeli, ker 60 od 280 delavcev ni podpisalo pooblastila SKEI, da jih zastopa pri uveljavljanju njihovih terjatev. Ko je večina denar dobila, pa so se zganili tisti, ki sindikata niso pooblastili. Sindikalisti so se s stečajnim upraviteljem sporazumeli, da bodo tudi ti delavci dobili svoje terjatve. Ker denarja ni, jim bodo skušali dati bone. Očko je prepričan, da bi zakon moral sindikatu omogočiti, da uveljavlja zahteve v korist delavcev iz podjetij v stečaju tudi brez njihovega soglasja.
STT - Strojegradnja je kljub nizkim plačam lansko leto pridelala nekaj izgube. Kljub temu se niso pogovarjali o ponovnem odpuščanju in so spet zaposlili šest varilcev in ključavničarjev.
Boljših šefov od sedanjih, s katerimi v sindikatu niso zadovoljni, pa delavci ne dobijo nikjer. Gojko Pešec je SKEI javno priznal, da problemov ne bi mogel rešiti brez sindikata. Podjetje danes nima več delavskega sveta in delavcem je ostal le sindikat. Predsednik sindikata, ki je polovico plačan kot sindikalist, polovico pa kot kalkulant (januarja je dobil 35.000 tolarjev), zato ni nikoli prost, delavci ga kličejo, kadar ga potrebujejo tudi domov. Zato se je Očko kljub pomoči območja in RO sindikata delavcev kemične in nekovinske industrije prisiljen nenehno izobraževati. »Če hočeš ljudem pomagati, se moraš spoznati prav na vse, saj večina danes ne pozna skoraj ničesar,« je Očko zaključil pogovor.
Franček Kavčič
m
SEnEM DNI V SINDIKATIH l
IE
4. februarja 1993
STAVKA, KI JE NI BILO
Piše: Martin Ivanič
Pred 35 leti je v revirskih premogovnikih izbruhnila stavka, ki je dobesedno šokirala takratno slovensko in jugoslovansko državno-poli-tično vodstvo. To je bila prva prava stavka v socialističnem in še posebej samoupravnem socialističnem sistemu. Te stavke glede na politično logiko sistema ne bi smelo biti, saj delavci (in ravno rudarji so veljali skorajda za srce revolucionarnega proletariata) po elementarni pameti ne bi smeli delovati proti svoji oblasti. Zato se je oblast navzven obnašala,, kakor da stavke v resnici ni bilo. Časopisi tedaj o njej niso poročali. Celo o plenarni seji CK ZKS, ki je bila sklicana le zaradi stavke, so zapisali, da se je sestal CK in da je »obravnaval aktualne politične probleme in naloge članov Zveze komunistov v zvezi z njimi«.
Za tem zunanjim molkom pa je vrelo. Slovenski in zvezni politični vrh sta mrzlično razpravljala in naglo ukrepala. K sreči lahko rečemo, da so bile politične ocene precej samokritične in da so bili ukrepi prejkone zgolj politične narave. Vsekakor pa je bil bliskovito razrešen poglavitni razlog stavke: izplačilo dobička in cena premoga.
Preden nadaljujemo o sami stavki, še nekaj besed o njenem poznejšem osvetljevanju. Leta
1983 je bila v Trbovljah okrogla miza ob stoletnici prvih stavk. Neposreden predlog, da bi ob tej priložnostih obravnavali tudi rudarsko stavko v rudnikih Trbovlje-Hrastnik (13.-15. 1. 1958) in Zagorje (16. 1. 1958), je dala L. Šentjurc. Na podlagi ohranjenih partijskih dokumentov (drugih je zelo malo) je bil izdelan referat, ki je bil 1986. razširjen in v obliki brošure objavljen pri založbi DE. Letos je trboveljska SPD ob 35. obletnici vnovič organizirala okroglo mizo, da bi stavko še osvetlili in bolje ocenili.
Kaj je bil bistveni vzrok stavke? Sredi 50-ih let je bila v Jugoslaviji spremenjena gospodarska politika, z namenom, da bi več vlagali, v panoge, ki proizvajajo artikle za osebno porabo, in v kmetijstvo. Bazične panoge (tudi premogovništvo) so bile glede investicij potisnjene v drugi plan. Poleg tega se je spreminjalo razpolaganje z dohodkom v korist delovnih kolektivov (podjetij) in lokalnih skupnosti. Zaradi zmanjšanja investicijskega kapitala za bazične naložbe je po logiki države večje breme v teh panogah prehajalo na lokalne skupnosti in podjetja. Trboveljski rudnik je ravno tedaj končal nujno naložbo in tako je zmanjkalo denarja za načrtovano izplačilo dela dobička. Položaj je bil še slabši, ker so bile cene vzhodnih substanc (jamski les, elektrika in razstrelivo) proste, cena premoga pa z zvezno uredbo maksimirana na neustrezni višini. In še slabši, ker
so si številna podjetja izplačevala zelo visoke dobičke in premije. Zvezna vlada je rudniške iniciative za ureditev premoga obravnavala žaljivo in zavlačevala, vsi drugi vplivni dejavniki pa so se samo izmotavali. Ker je vse kazalo, da bo breme izplačila dobička padlo na račun lokalnih investicijskih skladov, je naraščajoče nerazpoloženje rudarjev lokalna oblast s kančkom demagogije podpihovala in tako pomagala pritiskati na republiško in zlasti zvezno oblast. Ko je naposled štrajk izbruhnil, so merodajni, kot rečeno, zelo hitro našli rešitve.
Ni pomembno, če je bila stavka zgolj protest ali pravi štrajk, če je bila slabo organizirana in če so se vmes pojavljale deloma tudi sovražne parole in izpadi. Bistveno je vedeti, da je to bil prvi očiten spopad podjetniških in lokalno-avtonomističnih interesov z interesi rigidnega državno-partijskega birokratizma in centralizma. Ta je navzlic drugačnim zakonskim in političnim odločitvam ter lastnim proklamaci-jam hotel zadržati odločilno moč in vpliv z nadaljnjim obvladovanjem ključnega razvojnega dejavnika, t.j. naložbenega kapitala ter s tem ključnega vzvoda politične in siceršnje moči. Gre tudi za to, da republiški politični vrh ni zmogel moči, za pravično in zakonito stvar tvegal odkrit konflikt in odločneje uveljavil gospodarska namesto ideološko-političnih meril. V ravnanju rudarjev ni bilo ničesar protidr-žavnega ali protisamoupravnega, prej na-
sprotno. In čeprav je šlo za zapleteno in z vidika dražitve energije občutljivo snov, so kljub delni demagogiji, za vsako ceno očuvati lastne fonde, v duhu uzakonjenih in politično razglašenih sprememb delovale tudi lokalne oblasti
Ker je v končni fazi za takratne politične razmere tre veljavne odnose v državi samokritično ter z dokajšnjim razumevanjem za ravnanje rudarjev delovala celo partijska oblast, lahko z zgodovinske distance trdimo, da smemo biti skupaj z zasavskimi rudarji na ta štrajk ponosni. Žal je velika aktivnost političnega vrha ob stavki in po njej dala že zaradi oportunističnega izhodišča, da niso toliko pomembni gospodarski razlogi stavke, kolikor idejnopolitično neustrezno delovanje komunistov, zelo pičle dolgoročne rezultate. Če ne bi bilo tako, najbrž ne bi bil potreben radikalni Titov govor v Splitu,1962.
Ostaja le vprašanje, če se »trboveljski dogodki« lahko ponovijo. Resda več ni Jugoslavije, imamo pa opravka z naraščajočim republiškim centralizmom in s težkim položajem panog, ki prevladujejo tudi v Zasavju. Imamo opravka s težkim socialno gospodarskim položajem delavstva na eni in s pravcatim razvratom državnega vrha glede plač poslancev in trošenja proračunskega denarja na drugi strani, če bo oblast skuhala vročo juho, je Beogradu več ne bo moč podtikati. Pojesti jo bo treba doma.
I
kc
b<
kc
kc
s
P'
in
Zl
šl
bi
V
ol
te
je
rr
n
sl
rr
a
si
(Iz odgovorov Francija Boštjančiča za Primorske novice)
»Tako kot Gospodarska zbornica ne more biti predstavnica kapitala in lastnikov, ne morem niti jaz predstavljati lastniške strani. Preprosto: sem direktor, državni uslužbenec, saj smo še vedno v samoupravljanju, v naših glavah pa so samoupravne diskete.
V skupščini sem ves čas pozival h konsenzu, saj bi morali vsi razumeti, da se bomo morali marsičemu odreči. Sprva smo bili optimisti, da bo prehod v tržno gospodarstvo hiter in eleganten, toda vse terja svoj čas. Petinštirideset let sicer nismo imeli visokega življenjskega standarda, vendar fantastično socialno varnost. Danes ljudje ne vedo, če bodo zvečer še na delovnem mestu. Marsičemu so se odrekli, toda rezultata še ni, zato je prišlo razočaranje. Ne zamerim sindikatom, da se potegujejo za svoje pravice, toda vedeti mo-
ramo, da ima ekonomija svoje zakonitosti. Res je 'mehka’ znanost, a ni taka kurba, da bi te zakonitosti lahko zanikali. Potrebujemo ekonomijo 'z jajci’ (govorim grdo, a realno). Brez odrekanja, s katerim bomo ustvarili kapital, ne moremo v tržno gospodarstvo.
Vlada zaradi blokad ni bila sposobna izpeljati nekaterih stvari, zato se zdi, da je največje breme padlo na ljudi. Strinjam se, največje breme je tako padlo na tistega, ki najmanj zna, ki se bori za preživetje.
Prispevne stopnje na osebni dohodek so v ZDA 57-odstotne, v Italiji 65-odstotne, na Švedskem 72-odstotne, pri nas pa 110-odstotne. V ajdovski občini smo število zaposlenih v upravi zmanjšali za 50, pa delo nič ne trpi. Takih rezerv je v Sloveniji še veliko.
S sindikati se marsikdaj strinjam, ker se držim načela,
da riba smrdi pri glavi. Največ morajo od sebe dati tisti, ki lahko največ dajo. To je najprej država s svojimi monopoli, upravo, družbenimi dejavnostmi. Ali je še kje država z dvema milijonoma prebivalcev, pa tolikšnim številom novinarjev? Ali pa s toliko zaposlenimi v muzejih? Država mora dati zgled, da si pridobi kredibilnost. A to je vprašanje morale, te pa v naši družbi ne vidim. Glede odpuščanja: verjamem, da je med direktorji veliko bolnih, paranoikov, ki bi potrebovali Freudov kavč; nikjer pa ni zapisano, da takšnih ni med sindikalisti. Naj povem, kako je s tem v Lipi. Leta 1986 je bilo zaposlenih 850 ljudi, po reorganizaciji jih je še 460. Vsak naredi za 29.000 ekujev, medtem ko delavec v EGS naredi za 56.000 ekujev, v Italiji in na Nizozemskem pa za 80.000
Če bo nezaposlenih kaj
manj kot 180.000, bomo lahko srečni. Jaz sem rojen v znaku device, in za device pravijo, da imamo občutek za socialo. V Ajdovščini, kjer je 800 brezposelnih, tem pa se jih bo pridružilo še 200 ali 300, sem se trudil, da bi jih vsaj nekaj zaposlil v Lipi, ker imamo preveč naročil. Toda nisem dobil ljudi. Zdaj jih ne iščem več, nadomestili jih bomo s sodobno tehnologijo, ki prinaša tudi desetkrat večji proizvod. Vem, da bomo uspeli narediti več, toda za to potrebujemo ljudi z več znanja, ki bodo tudi bolje plačani. Nimamo zakona, ki bi predpisal, da mora brezposelni sprejeti delo, in tako se dogaja, da zaradi sive ekonomije in pomanjkljivega državnega nadzora na demografsko ogroženih območjih srečujemo ferrarije, najboljše mercedese. Država namreč ne nadzoruje poslovanja, zasebniki pogosto plače izplačujejo kar v blagajne, denar za prispevke pa nesejo na SDK. Kdo nadzoruje izdajanje potrdil
o nakupih in zapitkih? Pri nas zakolješ prašiča in z njim po-strežeš, ne da bi ožigosali meso in od njega plačali davek. Poznam primer iz Žitare vasi na Koroškem, kjer so kmeta za tak prekršek kaznovali s 300.000 šilingi kazni. Verjeli so mu, da se je to zgodilo prvič, sicer bi plačal milijon šilingov!
O stavki imam pozitivno mnenje, takšen je tudi moj intimni odnos do nje. Leta 1968 je bila v Lipi 48-urna stavka, tedaj zelo odmevno dejanje, in z njo sem prišel na direktorsko mesto. Sicer verjetno nikoli ne bi bil direktor, ker politiki nisem šel z dlako. Moramo pa razumeti, da je naša država mlada, in te stvari drugače doživljati. Žal se mi zdi, da je pripravljenost za žrtvovanje za mlado državo splahnela. Stavke so legalne, legitimne - samo nikamor ne peljejo.
Še vedno imamo samoupravno zakonodajo in samou-
------------------------------t;
pravne navade. Jaz pa od na- I; ših delavcev zahtevam, da de- 1 lajo po 50 ur na teden, zahte- = vam žrtve, a jih ne morem plačati nič bolje. Vsi izvozniki 5 zahtevamo žrtve na oltar do- r movine, kar je - priznam - izjemno nepošteno in nemoralno.
Vi verjamete v socialno državo? Vse socialne države imajo svojo preteklost, ko so s trdim izkoriščevalskim delom ustvarjali kapital in se potem dokopali do stopnje, ko ni več pomembno, kdo bo^ zmagal in kdo izgubil, temveč se znajo pogovoriti in tako dosegajo nek napredek. Pri nas pa vse stranke in sindikati govorijo o socialni državi, ne da 1 bi se zavedali, da mora lastnik I delati s profitom, sicer bo šel 1 kapital drugam. To, kar govorijo stranke in sindikati, jo 1 blef, za to ni stvarne podlage.	I
Nisem za to, da postavimo nB cesto tistega, ki ne zna in ne more, toda tisti, ki zna in ki zmore, mora delati.
Priredil: FK
PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE ŠIBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE
•	več avtorjev:
kako uveljaviti splošno kolektivno pogodbo
V PRAKSI
Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 700,00 SIT
•	več avtorjev:
MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU
Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT
•	Mira Becele
STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM
Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT
•	Bogdan Kavčič
DELAVCI IN UPRAVLJANJE
Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«.
Cena 350,00 SIT
» •	• »V«V» «JV«
•	Gregor Miklič
NOVA DELOVNA ZAKONODAJA
Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem.
Cena 520,00 SIT
•	Stane Uhan:
PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI
Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SIT
•	Aleksej Cvetko
NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
---------------------------->4—
NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE
Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo
izv. • Kako uveljaviti izv. 3 Moje pravice na izv, 3 Stanov, razmerja izv. 3 Delavci in uprav.
izv. 3 Plačni sistem izv. 3 Nova ureditev...
. izv. 3 Kariera kot......
. izv. 3 Socialna država -
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in lil. kategorije invalidnosti. Cena 500 SIT
•	Emil Rojc
KARIERA KOT SPREMINJANJE
Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT
•	Več avtorjev
SOCIALNA DRŽAVA
Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT
•	Aleksej Cvetko
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM
Novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov Cena 480,00 SIT
......izv. 3 Nova del. zakon. ...............izv. 3 Zdrav, zav.......
Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek.
Naročeno mi pošljite na naš naslov:..................................
Ulica, poštna št. in kraj:...........................................
Ime in priimek podpisnika:...........................................
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot ind. kupec bom plačal po povzetju.
Dne:.................. .	.....................
Žig	Podpis naročnika
Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«' Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956.
Fax. (061) 317-298

			*	
a	TE	4. februarja 1993	KAŽIPOT	POCENIMO ŽIVLJENJE
ji'
ub
ne
lo-
ti
ne
rt-
a-
sti
ia
ta
le-
di
o-
or
li-
hi
ni
o-
a-
u-
•m
no
o-
a-
in
P
o-
bo
M-
ie-
te-
la-
iki
lo-
iz-
.0-
Ir-
ve
so
le-
se
ko
bo
ei
o-
as
o-
ia
ik
el
o-
je
•e.
ta
te
ki
'K
5?
:«■
ia-
DVA POLA INFORMIRANJA POTROŠNIKOV
V razpravah o nosilcih varstva potrošnikov (to so organi, organizacije in inštituti, ki bodo uresničevali program varstva potrošnikov) bo verjetno precej razprav tudi o tem, kdo in na kakšen način se lahko ukvarja s primerjalnim ocenjevanjem kakovosti. Se Posebno pereč problem bo razmejitev med informiranjem potrošnikov v vlogi njihove zaščite in informiranjem kot obliko marketinške promocije proizvajalcev in trgovcev.
Potrošnik potrebuje za odločanje, posebej še za odločanje o nakupih, informacije. V tržnem gospodarstvu se vse vrti prav °krog potrošnika in njegovih, potreb, saj so to gibalo razvoja in gospodarske rasti. Zato ie nastal tudi marketing, ki v pravem pomenu besede daleč presega samo reklamiranje. Pa vendar še tako dober marketing, ki skuša slediti potrebam potrošnikov, ne more zabrisati bistva: cilj vseh marketinških aktivnosti je pospeševanje prodaje blaga ali storitev, večanje dobička. To seveda ni nič
slabega, saj gre za temelje tržnega gospodarstva. Vendar pa marketinga ne smemo zamenjevati s pravim, neodvisnim informiranjem potrošnikov, ki v nobenem primeru ne sme biti povezano s komercialnimi in trgovskimi aktivnostmi. Naloga pravega informiranja potrošnikov je pomoč pri odločanju. To pa pomeni, da morajo potrošniki izvedeti, če je nek izdelek na trgu samo proizvod ustvarjanja novih »potreb«, če je, denimo, funkcionalnost stola slaba, če je pogostost okvar avtomobila nesorazmerno velika, če je kakovost prehrambenih izdelkov nizka in podobno.
Ko se pogovarjamo o tržni inšpekciji, nam je vsem jasno, da je ne sme plačevati trgovina (čeprav marsikje še zdaleč ne deluje tako, kot bi bilo treba). Pri primerjalnem ocenjevanju, kjer potrošniki dobijo oceno kakovosti enakih izdelkov oziroma storitev na trgu, je marsikdo mnenja, da so rigorozna merila odveč. Pa vendar, bi zaupali
sodniku, ki kot del svojega rednega dela opravlja pravne posle za firme, v drugem delu pa mora odločati o pravdah, kjer so udeležene te iste organizacije? Se vam zdi prav, da organizacija, ki izvaja primerjalno ocenjevanje enkrat ali dvakrat letno, preostali čas opravlja promocijske aktivnosti tudi za iste proizvajalce, ki jih ocenjuje?
Ocene kakovosti za proizvajalce in trgovino v borbi za kupca postajajo vse pomembnejše in so v razmerah, ko se doseže predpisana raven kakovosti, pomembna oblika osvajanja trga oziroma izločanja iz trga. Zato izgovori, da je potrebna postopnost, da so evropske razmere povsem nekaj drugega, niso sprejemljivi. Če se zares želimo otresti balkanske miselnosti in postati prava evropska država, je neodvisnost ocenjevalcev eden temeljnih pogojev pravega informiranja potrošnikov.
(Revija za vzgojo in informiranje potrošnikov)
Več denarja iz bančnih avtomatov
Te dni bo Ljubljanska banka zvišala dnevni limit dviga pri poslovanju z njenimi bančnimi avtomati s sedanjih 5.000 na 7.000 tolarjev. Temu ustrezno se bodo spremenili tudi zbirni zneski, tako da bodo bančni avtomati tohko izplačali 500,	1.000,
1-500, 2.500, 3.500, 4.500, 5-500 in 7.000 tolarjev.
Zakaj dnevni limit? Med drugim tudi za zavarovanje uporabnikov bankomatov pred zlorabo
ob morebitni izgubi ali kraji kartice.
Dvig gotovine s pomočjo bankomata sicer ni možen brez osebne identifikacijske številke, ki pa razumljivo ne sme biti shranjena tam, kot je kartica. Banka svetuje uporabnikom, naj izgubo ali krajo kartice čimprej prijavijo najbližji enoti banke, ki lahko njeno uporabo prek svojih računalnikov nemudoma blokira na vseh bankomatih v Sloveniji.
Kako se zavlada zamorcem, predragi? Najprej ga cepiš s krščansko ljubeznijo in mu izviješ kopje iz rok, potem mu z ljubeznijo pobereš imovino, nato ga pošlješ delat na plantaže ali v rudnike, da ne pogine od lakote.
Vitomil Zupan
Neumno je kričati dol z vlado, če vlada ljudstvo. Ljudstvo je že zdolaj.
Aleksandar Baljak
Roko na srce, nebeški Oče, in priznaj, da si nečimrn: časte te v neštetih cerkvah neprecenljive vrednosti, milijoni tvojih otrok pa umirajo od lakote.
Rudi Ringbauer
Revščina tako zelo poniža ljudi, da se sramujejo celo svojih vrlin.
Vauvenargucs
Boiza sindikalnega turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 4 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje Proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti.
Pišite nam ali telefonirajte na (061) 326-982 ali 322-975; naš telefaks je (061) 317-298; žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure.
A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
Hribi
1. Počitniška hišica v Bohinju - opremljena za 6 oseb, tri spalnice, kopalnica, WC, dnevni prostor, kuhinja, ograjen vrt, ga-
raža. Cena 45 DEM. Najmanj 3-dnevni termini v marcu. Občasno je možno najeti dve hišici.
2.	Apartma na Pokljuki - za 4 osebe, v celoti opremljen. Cena 35 DEM na dan v tolarski protivrednosti. Termini v marcu.
3.	Garsonjera v Kranjski Gori - v celoti opremljena za 4 osebe, termini po 15. februarju. Cena 32 DEM na dan.
4.	Apartmaji na Rogli - opremljeni za 4 osebe: bivalni prostor, kuhinja, kopalnica, predprostor. Cena 42 DEM. Termini v marcu.
5.	Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, kuhinja in TWC. Cena 32 DEM.
6.	Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije. Cena 44 DEM v tolarski protivrednosti. Termini po 8. februarju.
7.	Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni, termini po 8. februarju. Cena 35 DEM v tolarski protivrednosti.
8.	Apartmaji na Pokljuki - dvoposteljni in štiriposteljni z opremljeno kuhinjo, kopalnico, dnevnim prostorom. Prosti sedemdnevni termini v marcu. Čene v sezoni 24 oz. 40 DEM, zunaj sezone pa 18 oz. 30 DEM v tolarski protivrednosti. Pokličite (061) 211-415, g. Ivan Dremelj.
9.	Počitniški dom v Kranjski Gori - za 20 oseb, dve- in tripo-steljne sobe. Prosto po 8. februarju. Cena polpenziona 19 DEM. Pokličite (064) 883-067.
Zdravilišča
1.	Hišica v Termah Čatež - opremljena za 5 oseb: spalnica, dnevni prostor s kuhinjsko nišo, kopalnica. Cena 42 DEM, vključuje kopališke karte. Termini v drugi polovici februarja.
2.	Apartma v Atomskih Toplicah - opremljen za 4 osebe. Cena 42 DEM - vključuje kopališke karte.
Morje
1. Trisobno stanovanje v Novigradu - cena 27 DEM na dan.
2. Enosobno stanovanje v Barbarigi - Cena 21 DEM na dan.
1. Počitniški dom v Bohinjski Bistrici - tri- ali štiriposteljne sobe, etažni TWC, neposredno ob smučišču Kobla. Cene polnega penziona 31 DEM, polpenziona 26 DEM. Možni tri- ali sedemdnevni termini od 30. januarja do 8. februarja. Otroci do 12. leta imajo 30% popusta. Posebna ponudba za šole v naravi - možno do 40 oseb.
B. PRODAMO ALI ZAMENJAMO
1.Večji športno-rekreacijski kompleks z bazenom 19 x 25m, dvema teniškima igriščema, gostiščem in avto kampom za 50 prikolic prodamo, vključimo v skupno delniško družbo ali damo v najem. Informacije na Atrisu.
POSEBNO OBVESTILO LASTNIKOM POČITNIŠKIH ZMOGLJIVOSTI NA HRVAŠKEM
Vse, ki bi se želeli vključiti v mešano delniško družbo na Hrvaškem s svojimi zmogljivostmi, prosimo, da nas pokličejo.
Sestanek v zvezi s temi vprašanji bo 4. februarja ob 10. uri v Domu sindikatov Ljubljana - Dalmatinova 4. Prosimo, da na ATRIS sporočite svojo udeležbo.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: ob potrditvi rezervacije zahtevamo takojšnje plačilo celotnega zneska. Pri odpovedi več kot 10 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Čene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 10 odstotkov. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 10 dni pred začetkom potovanja.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste.	Metod Zalar
direktor borze
POT DO BOGASTVA
DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o.
Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 2. 1993 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam
Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo
Revalorizacijska stopnja za februar 1993 znaša 3,7% mesečno, preračunano na letni nivo 61 %
REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO:
MESEČNE	LETNE
POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE:
Za vezavo sredstev
od 31 do 90 dni:	MESEČNE	LETNE:
-	d° 10.000,00 SIT
-	od 10.001,00 SIT do 50.000,00 SIT
-	nad 50.001,00 SIT
KREDITNA PONUDBA:
- Kratkoročni krediti privatnim osebam:
z rokom vračila 6 mes.	5,00%	90,00%
Kredite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici.
- kratkoročni krediti pravnim in drugim osebam
11
®*eit

5,15%~5,80%	93.20%-109,30%
POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH.
NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE!
NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316
Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881.
MAZAČI NISO LEKARNARJI
Ker se je na trgu v zadnjem času pojavilo kar nekaj podjetij, ki svoje proizvode ali storitve propagirajo pod firmo lekarne, s čimer kupca zavajajo, saj je prepričan o kakovosti in zdravstveni ustreznosti teh Sredstev in proizvodov, je zakon omejil uporabo imena lekarna za opravljanje lekarniške dejavnosti. Ker le-to lahko opravljajo le javni zavodi in zasebni lekarnarji, je s tem dejansko prepovedano uporabljati ime lekarna vsem podjetjem, zavodom in zasebnikom. Za prekršek zakon določa tudi denarno kazen najmanj 50.000 tolarjev.
Zasebni lekarnarji bodo lekarniško dejavnost lahko opravljali na podlagi koncesije, ki bo določila tudi območje, na katerem bodo lahko opravljali svojo dejavnost. Ker koncesijo lahko podelijo le občinski ali mestni upravni organi, bo to območje lahko le območje občine (ali njenega dela), več občin ali mesto, v nobenem primeru pa ne območje republike. To seveda ne pomeni, da lekarnar ne bi mogel prodajati oziroma izdajati zdravil prebivalcem iz kateregakoli kraja v Sloveniji, temveč le, da ne bo mogel v okviru ene lekarne organizirati prodaje oziroma izdaje v več različnih krajih.
Med kazenskimi določbami je za potrošnike zanimiva predvsem določba, da se z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev kaznuje za prekršek javni zavod ali lekarnar, ki ne opravlja dežurstva ali stalne pripravljenosti v skladu z vrstnim redom, ki ga določijo lekarne z medsebojnim dogovorom, sicer pa lekarniška zbornica. Enako pa se kaznuje tudi, če zdravila izdaja nepooblaščena oseba, torej oseba, ki nima visoke izobrazbe farmacevtske smeri ali strokovnega izpita (do takšnih prekrškov bo verjetno prišlo v glavnem pri le-
i\cti i idijti i v 11 icii ijoii i Krajih, ne pa v lekarnah, ki zaposlujejo večje število ljudi).
Zaključimo lahko, da nova zdravstvena zakonodaja prinaša v glavnem novosti, ki zmanjšujejo dosedanje pravice v zvezi z zdravstvenim varstvom, saj jih neposredno povezujejo s plačilom ustreznih prispevkov ter s tem uvajajo načelo zavarovanja. Na ta način pa je tudi skrb za zdravje v večji meri prenesena na posameznika, ki se bo moral bolj zavedati odgovornosti za svoje zdravje. V marsičem pa bo nov sistem pravičnejši in bolj pošten. To je seveda precej odvisno tudi od izvedbe, ki jo morajo določiti podzakonski akti Ministrstva za zdravstvo, družino in socialno varstvo, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniške zbornice Slovenije in Lekarniške zbornice. Za celovito oceno nove ureditve zdravstvenega varstva je seveda še prezgodaj, čeprav se že pojavljajo nekatere pobude in predlogi za spremembe komaj sprejetih rešitev. Prva priložnost za ocene sprejetih rešitev pa bo, ko bo državni zbor skupščine Republike Slovenije obravnaval plan zdravstvenega varstva, predvidoma v začetku tega leta.
Tone Dolčič
sr?r~i3!ti«5§.n

mas šEt-ss"
K e d.S |-g S g §•'§§■§ g. >y ^ S « i “-gle S.^|fl!JS
i*li^fš-lPP'P
8 S.S i.S
i cd " -■ c 10 bJD u oj <m aj qj C^h •^7 Ph cd cd •
^ ti ti '
C~! • -H • r-I Cd ' v_, .	.	.
i.°o >% a‘s-g J g > 3, ’° g s •* 3 o ' '
-Pil
0000000
OCO^lOOCOCOiO csf csf csf co" CO co" TjT
is|s »■; o Q „
“ij lip. lil
•2, '57® 00 a.S,- g O
C TJ aT3 I S tuo ti.
E -g.°
h »N ^
“ I H
TJ O O N ti
e £ "n e S -5
.TgJ-SS S-3 * 03.>«
o aa t, S 'O > N
n o ^ a E
cd «
O cd CD JJ
1.S-3 sl >s 3 ž
- Cd Sh ‘ti N ti
-5 cd d
illpll 1|?!! lil S?S{|IR
sPMll S||i|||j
'£f$i
""s - g
•šili »Iti
" §lJ BfljJ E‘S 1‘j

-a cd d .
§1«! a sl.| Is
S o »2 o CO . . . .
m-ga-Slp.3^ S o g ^ -
ti CO ti CO
>s ” ° s.: p
lBH!!g!i!fiai
oSS^25 5,'j5 ,§ i5 N,gy «
S So «S I I® o
S | &?! st - j
ti N §,Sg N gig O
ififiS
p* * 75 sl-s ž
§ « :
• r—I ti
_ sg|s
gs-Sš-S l-S
ti m p tu O) c oj
-p a;	s
c 'o
1 N
eh 2

rM tN CO \ \
^	ti ti
E _ E
<u d-S.
>0 >0 c
b	TJ
ti CO D P
rO ^,00 O q, ^ U	TJ
Sl! -'§.3
-S-Vg o g 'g S 8 S"---g j;
^ Tl ‘ti CO Cd ^ ti £0 c O U OJ .ti
5 3 a o E '
•S -# 'ti ^ c > ^ cd o a o S,
y $.15 8 s ||
> a d73 H:s °g
Hlj^oocoa) 'Z. o > o, a n o, a
Q 1	1	1
. . . C oj cd E _.
gšfs;s-
cd co ^ ^ >0 > ti-^d O CO ^
ti > 2
.g, g M o o vg1 o
>S g » :S > 3
o>cd«5’cdcdcd
■s uN -e ‘s I15 a
jort&sp
^CQ -X b,S ^	3-1	5 O-^
i,- ti M O d-™ > P H
g^.E '
2 rS > .g 5
<g .5 -g "n 5} ;y S c "d
2 .d 5 5 feb
«* N.S& 33 g 0, d H d id ^ E 2 P17 S S a > c p
S l%2%
O) o o
ŽJ"<u«>S5“--|0a
- rrt '•K	. , k>	^ N Cd >

E g
IS 1I Š o | N S C g
?|GI|S.a fe|”|ls5a^
Il|& flflllttlll
iE5?IS|ElP'lip5
-	, -d .
'So E* 2' 8>-5 .S

MQ3a
»g ! I7; « til « s S % ti »-5 >-i< ti g 3 o tj « S :S «<c fe | >g 2 *s -S «fl„^gr«>So9SŠ^>”
E5S:i555S*
d2 a« E
d 2= .5,'5 dd aa a * S> 2 >o
Si®5:SSSSSSS:i:^š::^SŠiS$:::S::::>5:$SiS8Sš:::8:::SS:Š5ŠŠ$xŠ§^
ŠS
2-§ i A o-wti >xi.S'Si ati^T3 8-3 ti a3-d-S	g " ....... ................
r,ji| **»5sii«il

Sgirg cd3^ " Cd C ti
g 5 g ti -a -H ti N “ I ” I
" M c« »;g ti -a S §- o ti
o^a>"ti,s>-N .SŽ.-5-S r g ▻«
M =3 c'rt	o->S ti 3 oM “Uti |i|d d h
z 3 lili ■§ 12 - i II1 ildlElti U -g.il ■o .8 *
cd>Ocd*Ho<L,CT3a30.3P>cja>cjPHo_ySuZ>> a co & rO	J N CO	O,-M T5 -Ed Qh co ^
g Cd -C r§ ^ o rS o O. .
rg ^ IčBjŠ ^ £ 'S ,g O TJ
<D •,—» CD
O cd .b
N .S 'S* o _r
O £ O T3 t? ^
> O § ^ cd
2.5/0.5 g 23 o 5
- g-a ti ^ -a
- - o £ m dam^a
^	r,3 2
g > £1 cd
>	3 3 > o i fe > i o o
ti	E - 2 tiO h. M 5 M
rr-< Cd OJ . rH
a. T >u -rd QJ ti O ^ M -
ti dt: c-- ti,S_-5,£
s*
s-!ll|
w co £ s S cd o
„«i”P|=58 i
fetus»N-ea • Ps”-Piap, „ Jllls,
®¥^l7oII»II
•§1 a|.-§ s
1
w;
O ! il! 11H ! 1 liM-irl I Sifliil illll S epllp sit
r-> y rr( c* M Src Ti r-< k> n rrt O. S< n-< Cd o tti . ►ti ^ (~| O ^ >čo O .3-, o ti tin ti cO.£.ErHrH N ^ M ^ M
ti ^ ti J*
Hlinit
! UH 1 um 1»
IsfaHoi-lfiT
feb g ■& ti amtid o ▻ « -9 ^ .rt d'-S 3 > E ti g §,S5-.SP.S>d i3^.s-e>g|ooS >-
S3'Ccd>ocfeo|o^c„
18*1111^61!
-s36'g:=|^i.g-
> I
cd
a§
cd * ti
I ^ u
CO rti	*5*5	£ n E
£ « i s .a p
sf '
^ -e
<U «
d-£ 5
ti 5dd
č o g-O
si o » •§*»
d s c-^ oS >
titic.SaaSS cd tuo o> >u S cd ^ E 2
5° >oti'g3 3 g
m d -S. > 9 g 2 v g1
3-cd j; o ® %‘a
li SllllSa.
CO
OJ
▻
A
O 12 O O » ft 4>>U TJ 15
g &*.
-	N 2 «d5
isj s|- =
dnua-futiš
*a|a!#s
milu
d w P « •" O If
515 El?!
g>^.Š.g S2I
■“.IšS&l
V 3 2 ^ — d
-	< N •« ii „ «
.i gPH 5 5r ff 5^ S O cd co S >
O o> r/) w	V-
a i .a o >g s -p >
TJ	n E -e >
8.^5 p
■£ > j d ti--;g.
'S i ti1 a-S M ° ž Z -S 2 l>¥
I ši>9 =¥■?•> eo B us ^-Cd
"s-gs-°$B$“ ■'i^IuMiš 'Plilf.82 i.-oll-gis
« 3 O S §828 >3 „! . s.$ g.sg = !oj
E S-5 "■?- 8 «-S.*c!3:5B&S-|,SB5b %%■% Sočo&>?3 »iSaiS H c 3 -S 'E E3 2 -5
ti 'o xi
Cfl5 Iss I
■5,°’2 igo ti s > cjo-o u -
2 >u Cd -T> o
pCS-E^OJ^ ti ^ C -	>N	M	Cd Q 60	- co ^
3 b CO Sn .rH^tir^mtiS^cdbJDg "j5<lJOg^
'^CL|Onbflcdti^-'	o S o ^ ti	-ti CP N ti
E 2
• - r s
ddfe°d . ~ cd M 3 £ £ 3
PPflllSPsil
!l3i.H:ii|lf2g.5 ;il8p#|lss|s1l
n iti Nj2p3,id cdeti atuo aN >o-oti
^ - tif^ o o a S, cd N d - aj CD <u « >m M n _. cd M^tio^tia
! o
.i«
lililfitPiftiillillli
-Š.8os
% ^ .5 43 ti M
iŠ:EEf$f
0.3 | "n Ji 3"
££■% S Sgs|
>V) FH ^ ti ti °
M T o s p
C C Oj Jj
J« I “ :g,>"
Ulji
* d .s.? s
a e % E
3 g <
H
o C , -5 -5 •
g-S
« S
«-3
M °
S3
of 23^^^U>|'3 o §
d S.to,B'S^.rt?-"o.S2."§ -^SS'd"^o^g^
mc- c to s,-2 g3 >'>	0^7-5 M .„ -3 'gr 3
'S>S'dm>3s2dti g>|og>S-iSd “ “ “ H >
"C E a oj E
d <5 -ti ^
C Ph »O >” H
OJ
cj cd ti
•^^oti
S > § S| |.s	23-
S ti _ a^ -d 2 0 -3, p. g m
r-, >“
<U 0U’d
tip
O-tiHJ o O E
-M U
CO -M .
E.5, 2,5
OJ •d’ E ■
ti S^d-SS ti|,$ 3,|
3^3 og gs ?§|?
dg-od ^^g	g^^
s o a »r-fe g»5 g-5 »g
p.pc.2, id O	N
<u S g 113 ^Otf>1gO
»dg?.
>5 m
°g
S. c ooa	&*i a
•h -q >CJ ■
ais S)E3 23co-g;S:^g g,o ” d5S
>N M S
33
i!|«:iai:p2
> «c««-! g.J« |-a al111ila1ili||
ti>N
> 2-bd P cd o u bi > >
>«^	2 ,u e | ^ 15
^E-ooSod)cd9cdQ; bo£Q.ETJ>ti£ti>C
M.
>02 o J4 O
¥5ii
g e-, o
I §5
■g II
5 11
a 2 .S
.5 a *
g i-iS

•ESoi|l
Is O w .2,
:-nr
0,3 g >3 .
^illfl
;n,fs
tiitčlsl^ti
m d d fe.g.: s gW
d<!d>MEoti>
3 d s	8.0 j.
5 E ,^-d id O cd cd S S 5:»S oS-o-^-g a|-^
> g-SS^d o a ^3 3 g l d Bi -d « -d ti
1 cd TJ
5 -d cd 3 Q O 3 M W 3 c.
.g p £ ^	> .rt -ti1 Cd
pfl-Sip "3 h
S|Spoags.>«5
TJ ^ O
0> Ih M O z*-1 OJ CO
rt5
h2 tu -
fitlli?lill*
■ š U O l2 2 tiS
o i b >
<u C
ao^
CO
• O
4| i 51
s.šl|l.!p3|«
ps|sp = s3 «eds-sš|6
-,^-^mtitido
c>o^cd^^aN
2 ti o s a;g x >2
cd o
MO N cd
>E>2S°NSE'Ed - OJ S ti 57
$allSEil f*a*S%»*
N >U cd Cd CP > Ph >C0
PL, icj -M ,±4 > CO
1 -° 2 t5 § > •g,'E? fe >S
"lili s 1S
S| ^	> °i §•&:&
52 ^SX>	00 “
-"Is-liPilS!
.ŽL, E c .8 d
5 cd >co oj
,2^.g>0 o
cd ti >3 -2.^: ^ g a --.S. c Id S d o ~ a lu cd cd
o c 2-d-a a >a c
ȤSi
- o 13 >3 ti
oa-^.d » > » d “
e -§ ,- •
3	&
mmmmmmmmmmmmmmmmmmM.
.g j. «.^8 S>gs«^-g;N-fe a'ti.y 2
d, N Cd '? TJ o 5?-^ -^ £ cd •£ +->
11 S--g Sc ▻ d g-Ca
C
§o'-H ’
N
ti
O
J
W
S,
2
| £ ! 3 5 5 |U 1
d'dti.S oo>>
fMS-Pi=-s
cd ti g a_cd •*> -5 aEao0®. o S § cd <u > S □'-n
m o S ^2 c n a" tj a
""-p 6 8
cd § Eh
cd cd cd
tb£ >N
•1^ EoS
oj .
'E’2sti1o.rtE!cd
g ^ O ti d ^ m ft-g >
▻ >3 ^15 ti5;5 cdTTcd
C o £ -q. Cd 73 . ti tiT, - S >* 2 -S o a ud S .,7
* a
aa
rt ti
gaa
ti O ^ - DDc N
S|
6 d.rt--3-N 5
§ 1 d g.«
fe 16
S) 5 o S «
^ M d|:Ef ga
d o
ii m
cd cd asa a £■ S S 'c g
°tiSti“^ti|»|ž
ti O M
co
O)
q>
'c
T3
co
IM
O
O
P,-g ® J. d 3 « > Q 2 'ti X ti p > .2,0
>^20 O OTJ
a si
oS3
&gSSB
itS 21 > el*: 2 a
>.oE>N0i2ao _
. .
o S ti o P
llleas m Se
č”1$.e.e:sss.
Sa
I*5I5II=.
... I»ti.ti >.» 3 g|
I&titi^rtti^lgl
:a8 ti =5 y 83 giH-ga •H g n a ^	^ a « > 3
||i|2Sa^£| S g e! e'g No SiJs
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm.
.Hl^flSSŠšA|giižS3«
^ fn •£ •£ m ti
-Siga c v*- *
o cd id^) « ¥5 C sbrn
of° 3 a •"
IIP
OJ O Ph
ti Oh

OJ > o o
> rtD
cd ti •
> 02 cd •r~>
> o™Sft”S >d ti h
g u § o 5 ti .2 >° Cd s g > ■£ S d ž N I
m S*-« o ti oticdNaticdti,Q0a
Hild-^a 323 E p.titi.g^ 0-3 ga § S
f2.;rj gOdcjtdticd.pcS® a ti cd UJ|! a « a o c a c o a a£ >u > c a c
cd o, ti ■'-
a S o 1 a a o ®
*o-?ar
«Ž2od
»13 E ti
»O P N M >
- ^ rt n.
ti O) Iti	-r-T
•24'3S Si
o|lf! || 1
E B, “ ■a g! &a £ d 3 " ;E ^ o 'S
^ n E 52 a ^
11
a 5
o TJ
C3
S §
S o N
a*a a«a^a"5-^ -r-,-s a
£:»^agpcd-2.ft;6aa03 2 d.15 fe-s N.d0 ppostS
a-g S | f
° o 2
a E S
>o D ^ h ^
■ia-33's.i s-g.”-s*^ g
S« l.EHls*'‘
m -ti *rr» _ o ti >
ti §,1 o
o 35
^ 'o S ti O
djrt >.„
N bln^3 .n OJ
O
Ht
a c o, v
« « a
ti ^ o
S S » S « g
Ph>CO
-g .rt ■£. 3S>«NH-^artid . rt rt a
? I !■'§ »a 'G ti £ a ^ ti •" > « 3 'g a
Od
O
Qd
ti
OJ
60
aSf-^go >
g O ti E
<u.” o 2 3 mli
aa a S S1 c a
" p > -g a c
»o »
lilij
!»P»
> 2 ti
m a4
cd
_j «rH O
- 'C p > o -h t:
3 O o B.ti
g E 2"
a
g
fe •§ a
-"0^|!J«sšla
g MaS-g cd| El gal >
S cd cd £ n ^	£ £ m 5 w
3>S— ~
cd-?> 11 2 -2> -s
is.--gS-ŠJiil
1a^|M 3 E &-1S gS73a % a -a iS Ž ,0	d-" ^ ^ g la o" S c "5 >0
.S a -a 2 c m .2,'O aSSldoHM w d a c kSA 2 c *■ 2.2 a R -
cdo.a 2 ■" ti ti cd C ti cd ti cd ^ S ti
n >n ^ a a >n > a m aa^si a ca
O
LU
O

ro
03
§.»i.»5 .g > -a E 5 ^
>Sg=j^'5’|!|'gg O* g es 1/3
« o Q £ a ®
„ S.- S > £ "Sloj"
S|3S||
Ili-ss-l
« a a g>a NSga?
g °o 6jo 0 3,
I s s! o S^SSa o 3 a ti O
° §> o a S
cu
Oh
5
1 . a
cd
N
Eli s l il ap: p l.s|-
n.S? S.
CU
1—
O)
»
u
ro
to
g 1 S >g £-§ s ti .8 rt g ti
--1 i i s,»s I §	^
3g^5->§S^ti.5S
-g.E
a |
cd T! >U -M O •T’
up
It
OJ o
!|F
a o a a
>U rt
o o a c
0	32
-sl
1	1 »!
v F
Eti •§ a
||f
tl
m
o ti
o, ;E7 E 3 S.!
0>
N cd
•3 ■ž S
g 1 w
-3.1 s
-„_.2a"cdGrtc:
III |f 1111:2:2
1 S-21
s
si
cd b
JD Oh TJ N
a2
ti »e
feb 2 .3
So «3
2 d .2. > &
OJ ti g>a M
>Sa »S -s
rs 1 ti
!?=|č
■s -«3
E ^	1
0	3
ii^s
d' a -g
Spl
1	| 'a I
■■S a 2 ;|
Sli!
> a > E
s a a 3 2 & |a-W ° g*-g-
E I Sa a
S i
2 I
ah o
§ | « 2 |a
TJ
O C
■g) s
rtE TJ TJ O O tUD Oh O Oh
3-ii -S
lili
S.d Q ^
E
OJ
Oh
Ž : a
cd
W -ti
OJ O
a p
i
a
_s
C/J
0)
Ph
‘i
facj
IllIfSlHH
a 2 -- o a | S S>^ “
:S“ “ 3 S § "S o « ^ .G-	>. rt -
•g “ - g £ > 3 * ^ g	g >
h o .5 U cu 3 „ P 3 S	Oti C	ti	E	^	S e
•"1 -a « sl S a -o o.	a 11 3 e-« ??aj	1 G o -rt a rt -S>
* ■ 1 o|-| ||»g a.g.l^-gj-g ^ -
o,d ^ e? .. a j; a
H“f!i“l|”
O o rtrt
S a S
■CT-rt. « C
Ifjs B.a„E„._ ^ I * P a.2 ° i £ ! 8 «. >1=lS!'|ss^.s5
II »-Illll o. a
o cd • ti o " *> TJ
!!-§
D, D, ti
ti 3 F P O ■" ti g
ti ^ D, rt ti
W '3 2 a o g
s-; pl ||
c “ 3 3 a a »
•p ° 15 2 'E 'H ca fSfe^SS.N
s-sfiti si
.O ti O £ c J-E
a S .3 o O Si g5 »
3>tig)Ooa> &fcci 1 .5 C | > P, g «.
o a
Oh'g
IH
&fl
Oh -j-;
2 oj -*-*
^ o
TJ cd OJ o
Odflg
«■ o '| i
IJ g.a
IIM
a “ g a ^ g -S, a
HS ga ■2. o .» 0 cd cT g o ^ a a £ cT S1 5/3 o
ti rt T ^
cd > cj
:= š£ S
JlElli
_cd
S
£
3
Oh
■a 0.3
.rt O
-■s-1
S
1
T3
a
■E
0»
a
6
M|?f» - S3S gSiišai s 3 S S l S 2 S 3, •& 8,2§ijo,~jNE« SP«>§5 g*tii-§1 gJ^S-g/B §
t = -.1 s sl|-šisj|IIrr
ls.pi rp-shllsIP
Hip iss!l.«a?f5»!
CU
O)
M
J3
>M
silili s
S;iESdi
J 8 co N E «
■S. A .S g
ai cd ^ oo co ^
rt o cd 9 & a, ti
O O M CO
3 00 2 Cd
° o « 1 5 i a a._- e ; cs g E
t
°;l 3 c 2 ! 1-if« 8511^111
II ti 'ra S g- E s rt 'r 3	,c
g O >0 a a > ^-StigrtP-g;o>g«>o
| 'J o, S rt 3 V a n o '3 7o\§ -S r >§ S
a E c ra 3 a & S g 111 žk 3 'o | Q
.ti N..N o 5 e- c s s % °- §;s-^
3 3 a
oj p TJ P» /11 Ji1 — ph m
iUH*
Z 'l | i -3 --
fe E 3 > c
^	^ | > R g | g “
ra ;s g o .« >	.0 ° o, E
Pl-pt -g pe|
ra>o>OTE P?o
■g lč
:=-S | 3 ! k
II g ,5
£3 g ai
^ o Cd
a c
o
<M ti 'C
S | £ >
8;|1
: a £ rt • L S 3
o ” ° prt^o2>'E £ g g o' S « >U-	0 M I ^ 3 0
SS;llloP“s.žl|.ss^-|p|>l;||»
■d S .2,^ s 2 „. .E o E a:d, ti E „ g a -s ti p 3 fe rt ti N o.y
" “ § g
ti ti -> g 2 :g-S a 3 d S.| 3, o j, ►,	^
mPiižlifiifiiP
P3l-iš!i“!lPž°iili>
m ■§*■?! &
°-soa|^ Ig
5 8 *S ^ TJ
cd D TJ
111»s i If S IS s.
O ^ i Oh ^ ^
> oj >0 c xj cd ra g -S -S :=, R ti
giJisfS
§.>« 'E1 š i o § '
03
U
CO
03
M
03
-o
a g
3 3 ■d, u TJ ti
ag3 3 -8 g
5 TJ ^
u §> g>
5ttS
1 gR
E ^ I
» d, 2 3
OJ
'57
a
1
0
N
1 e, a
i 3 i -d ;D >
1 fe 3.
D O cd
tj Oh N
5 3.1
C N O | ° 2 I g £■
oj £ O
111
a p ,3 ■
O >0
2 -O
cd TJ cd Oh
a £
g s
a. 1 š 1 j
ti S 3 a g
a •—* rrt u O OJ ^
ci ti o N 3 iti
rt G ra
3 S fe
M Ph O
E |»
3,8-3
.2. f| I
«•&!*§ tj > a o
a -a 3 a
to
O
2
mi o
I al a”gtaFg»31
| sl	a 333 aa:a|art
ti « g “rt Cd a S-a rt rt G rt c^
>cj cd
O >tO N
>CO rt-rt
O TJ
tls
.a a °
E »to 2 IS o
oj cd
Q > O

ipptžpps
-s- 3lsl#S|5
O O
ga-s doffert ti g aaaj|^| =y|
2 2 5, £, > =§ -o 'E? S V g p o, ti e -e ^ — 5
«11 S ti S °rt SS >0 O o « S s-=a
I s-lisits amš s o-s? = ag
- 2 ^ §
R 2 a w P > o a >S 1 ■" O 2 S
Ig M-°
3 >	3 m >0	3 s- e 3 > a E
P > !•
5, | 3 -
13 e	i	g	=■	-	3
a	.S	o	-g	-5»
zD	^	o	o	o	^
O	C	zD	^jS	CO
re
■s: cd
5 E
s e
/V-bx
1/5
o
>
o
s
CS
e
^2
£
o
£
o
Ph
iisifuii
- —‘a* -lili
g.S-
g
a ra S« gl as.|®|
lili!; 8 s Sl
I1|-N! S 3 1.3 S
s.-g >i§£
O S C S 2
u, 1 s 111 ?»| gi j 1 p,
-B-'giig milil.2£«1
|||1 Slitl!!!! i!
a 11 s | f itl-lillH
0
-g
a
1 I
tu
“N
Ti
Sts
>
8 8 N TJ '£ 03
g 2
JO X £ £
i	|	>	11
G	ti	.«	OD O
>	«	ra	o	.E,
ra	3	o	ra	|
2
>u
M r' O >tO -b-»
a. d a 2 tj
s a
IplS
i e > S “I s^l t.j-^^3 a g ti-p o °-3 3 -13 3 s, ° > 21 >5 « 5 ^ > -5 .®,a « o > »3 .g ;s | ’s ^»aa32o>^a|33R.°23S,
5	3 o g g s	^ a -S -G 3 e-^-rt ^ >g ^ o «	> rn ^	5	°
to a tj a
"iir^iir^iilp
S <u O „a
ti -p o, c a
J"o.5,°
?ag 5 ^ a g S-.eS
M
.E 5
CU o o n 03 c/>
E 03
S js
S .ZL w 'E
tu cu
.5 tu
CO 00
03
03
03
«:=■ £2 S
e c: -e
CU 2
S 03
C 03
co .E
a G ti ra
F.S § §
'S S m ti
3 3 ^ a
l-S 5 ti
S o a .S
ff-Bl
S.-1'i E
X O g *
| ?2S
ifa‘l
c £ p »
ti fe w F l-M « ”
pj UJ . cd C1J I N Wa
^ -M O) 'C
O CO ^	°
Si a M g
n ti - tUD
£ OH-g S 55 w g
Piše: Franci Križanič
Namb
koalicijskih
pogodb
Januarja 1993 smo v Sloveniji dobili t.i. »veliko koalicijo«. Programska izhodišča, zapisana v obeh koalicijskih pogodbah ter priloženih programskih nalogah vlade, nakazujejo, da bo na tak način moč izvesti učinkovito in trajno deindeksacijo dohodkov in cen, privatizacijo dosedanjega družbenega premoženja ter vključitev v tisto od mednarodnih gospodarskih skupnosti (ali pa vsaj območij proste trgovine, kot na primer EFTA), ki nas bo pač želela sprejeti. Tako bomo v Sloveniji postavili trajne temelje stabilnemu tržnemu gospodarstvu majhne v svet odprte države, povrnili stabilno gospodarsko rast in zagotovili blaginjo našemu prebivalstvu. To So brez dvoma cilji, skupni vsem trem najpomembnejšim partnerjem velike koalicije, od doseganja teh ciljev pa bo odvisen tudi njihov ugled in volilni rezultati v prihodnje.
Vprašanje družbenega soglasja oziroma tega, koliko smo Slovenci sposobni »držati skupaj«, da opravimo z gospodarskim zastojem in si povrnemo blaginjo, je najbolj povezano z odpravo indeksacije. O tem, kam indeksacija vodi in kako jo je teoretično moč odpraviti, sem na straneh DE prelil že precej črnila. Programske točke v obeh pogodbah sedanje velike koalicije omogočajo konsenz med slovensko levico in desnico, vprašanje pa je, kakšen odnos bodo do tega konsenza (njegova posledica bo verjetno zakon, ki bo indeksacijo prepovedoval) zavzeli sindikati, zadružna združenja in gospodarska zbornica. Z vidika zaposlenih in njihovih sindikatov je deindeksa-cija smiselna, če je uvedena ob protiinflacijski monetarni politiki (sicer gre le za prelivanje sredstev od delavcev k državi), če delavcem omogoča sodelovanje pri delitvi dobička (sicer gre za prelivanje sredstev od delavcev k lastnikom podjetij, pri družbenih podjetjih pa zopet k državi) in če imajo zagotovila, da življenjski standard tudi v začetnem obdobju (pred rastjo gospodarske dejavnosti, dobičkov ter zaposlenosti - kar vse omogoča uspešno izvedena deindeksacija) ne bo upadel preko določene mere. Za slednje je v zakonu o deindek-saciji potrebna določitev »jezu«, t.j. odstotka inflacije, po kateri se plače zopet indeksirajo, projekt ugotovi kot neuspešen, odpravijo napake, ki so do porasta cen privedle, deindeksacija pa ponovi.
V naših razmerah lahko sindikati podporo zakonu o deindeksaciji vežejo tudi na večje ugodnosti pri delavskem odkupu podjetij (zlasti večji popust, nianjši začetni polog in daljše obdobje odplačevanja). Velik delež pokojninskega in razvojnega sklada v veljavnem zakonu o privatizaciji, ki vodi v bistvu k nacionalizaciji oziroma državni kraji delavskega premoženja, je verjetno bolj posledica premišljenosti in uradniškega načina razmišljanja ožjega kroga piscev zakona, kot pa temeljnih programskih usmeritev katere koli od največjih treh strank v sedanji vladni koaliciji. Interesi upravičencev do nacionaliziranega premoženja po drugi svetovni vojni in interesi tistih, ki so akumulirali premoženje v času samoupravnega socializma, si ne nasprotujejo.
POSLOVNA KATEDRA IN IZOBRAŽEVANJE
Ekonomsko poslovna fakulteta in Inštitut za gospodarsko pravo na tej fakulteti Univerze v Mariboru/ Območna gospodarska zbornica Maribor in GEMAG, podjetje za gospodarsko svetovanje iz Maribora, so lani zastavili projekt Poslovne katedre. Gre za program kontinuiranega usposabljanja in strokovnega sodelovanja s poslovodnimi in strokovnimi delavci v gospodarstvu. Lani so za 47 članov Poslovne katedre organizirali dva seminarja in pet rednih srečanj, na katerih so obravnavali dvajset različnih tem, oktobra pa so o tem pripravili zbornik prispevkov, v katerem so objavljeni povzetki najzanimivejših tem s srečanj Poslovne katedre.
Glede na pozitivne ocene takega načina pomoči gospodarskim organizacijam v Podravju bo Poslovna katedra nadaljevala delo tudi letos. Predvsem bo organizirala tradicionalna ponedeljkova srečanja na Ekonomsko poslovni fakulteti. Na teh bodo strokovnjaki s področja ekonomije, organizacije in prava predstavili tri osnovne teme: vprašanje lastninjenja, kjer bodo podjetjem skušali strokovno čimbolj pomagati, saj bo to povezano tudi z zakonom o gospodarskih družbah,
drugi del bo finančno računovodski del te zakonodaje, temu pa bodo dodali še pogodbene odnose s tujino. Pričakovan je namreč tudi zakon o tujih vlaganjih, zato bodo podjetja tudi na tem področju potrebovala pomoč. V program Poslovne katedre so vključeni tudi seminarji in posveti, pisni odgovori na vprašanja članov Poslovne katedre, javne tribune in podobno. Za to leto je predvideno deset srečanj Poslovne katedre, po predlogih slušateljev pa bodo uvedli tudi nekatere novosti. Novost bo predvsem to, da bodo poleg strokovnjakov pri predstavitvi posameznih tem sodelovali tudi menedžerji iz gospodarskih podjetij, ki bodo predstavili svoje dosežke na področju preoblikovanja, lastninjenja in podobnega. Program bodo sproti prilagajali tudi najnovejšim dogajanjem na področju nove lastnin-skopravne zakonodaje ter zakonodaje s področja nove ureditve gospodarskih družb. V zvezi s tem bodo pripravili tudi predstavitve projektov in njihovo uresničevanje v podjetjih v Podravju in širše v Sloveniji, obenem bodo slušatelje seznanili tudi z dosežki in izkušnjami v tujini.
B. G.
Proračun
niso le IM številke
Piše: Janez Kopač
Nova Drnovškova vlada si je že z uvodnim referatom novega mandatarja približno zakoličila svojo ekonomsko politiko za prihodnja tri leta. V načrtu vlade je namreč znižanje deleža javne porabe v bruto domačem proizvodu iz lanskih 46,7 odstotka na 44,5 odstotkov. Razlika morda ni očitna, toda takšno znižanje ob predvideni rasti BDP bo zahtevalo izjemno velike napore pri brzdanju raznih zahtev, od tistih po višjih ali vsaj enakih plačah, do protestov proti zmanjševanju socialnih pravic. Najtežji del politike je namreč jemanje že pridobljenih privilegijev ali pravic.
Zato je letos prvič predvidena tudi obravnava tako imenovanega proračunskega memoranduma, ki naj bi ga državni zbor obravnaval sočasno s proračunom. V slovenskem parlamentu je doslej razsajala kronična bolezen hitre pozabljivosti. Kakor hitro je bila na dnevnem redu razprava o kakem zakonu, ki je opredeljeval posamezne pravice, so vsi hoteli nove pravice, ko je bil govor o zakonu z obveznostmi (npr. o kakšnem davku), so vsi hoteli manj. Obe razpravi se lahko združita le ob proračunu, in če je ta priložnost zamujena, je treba čakati še eno leto. Letos pa naj bi razpravljali o obojem ob že omejenem proračunskem memorandumu. Ta akt, o katerem naj bi se glasovalo, prav tako sočasno s proračunom bo obveza vladajoče koalicije v državnem zboru, s katero naj bi vnaprej obljubili, kateri zakon in kako naj bi ga spremenili. Gre seveda za zakone, ki opredeljujejo posamezne pravice. Kje vse so zapisane pravice? Najprej seveda so to pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa pravice iz zakona o zdravstvenem varstvu, o plačah delavcev v državni upravi, o sanaciji železarn, o razvoju malega gospodarstva, o demografsko ogroženih in manj razvitih področjih, o plačah sodnikov ustavnega sodišča itd. itd., vse do zakona o obrambi pred točo. Pravzaprav večina zakonov opredeljuje kake pravice. Seveda je nemogoče spreminjati vse ali veliko zakonov na hitro.
Proračunski memorandum naj bi odbral nekaj najpomembnejših in še kakšnega, ki dobesedno štrli zaradi nesmislov (morda bi se v to zadnjo kategorijo lahko uvrstil prav zakon o obrambi pred točo). S proračunskim memorandumom naj bi parlament, ki se je v preteklosti opotekal od zakona do zakona, začel voditi konsistentno tekočo ekonomsko politiko. Tekoče ekonomske politike ne more voditi le vlada, včasih je treba v parlamentu spremeniti tudi kak zakon. Če ga ne bo potem podrl državni svet.
iz
Vi
st
hi
ki
Sli
še
hi
h;
g(
di
je
hi
2=
sr
fj
2=
CE
st
al
v
he
Ul
Vs
sii
hc
1
:
Sli
be,
in
če
hie
vp
tal
SV(
bo
tei
J 60
rtič
Problem, ki ga mora in ga, upajmo, z veliko vladno koalicijo tudi bo rešila slovenska ekonomska politika, je zagotovitev zadostnega povpraševanja za izkoristek že obstoječih in smiselnost graditve novih gospodarskih zmogljivosti. Ustrezna deindeksacija in privati-
zacija bosta to samo omogočali. Upoštevati moramo, da bodo v primeru zgrešene gospodarske politike rast inflacije, upad standarda, proizvodnje in zaposlenosti ob privatizaciji in odpravi indeksacije še večji, kot bi bili pri bolj togem obnašanju podjetij v družbeni lasti ter pri hitrem prilagajanju plač, obresti in cen neobvladani inflaciji. Pri pospeševanju gospodarske rasti bo morala slovenska ekonomska politika končno odpraviti problem prenizkega tolarskega tečaja konvertibilnih valut, zaradi katerega se izvozno naravnano slovensko gospodarstvo ne more, brez velikega krčenja dejavnosti, preusmeriti iz jugoslovanskega in vzhodnoevropskega na zahodnoevropski, ameriški, srednje- in daljnoazijski trg. Tržno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem po konvertibilnih valutah je vzpostavljeno ob prenizki tolarski ceni teh deviz ali previsokih plačah, obrestih, najemninah, materialnih in drugih stroških slovenskih podjetij. Problem je moč do neke mere blažiti z državnimi nakupi deviz (in s tem povečevanjem njihove cene), naprej pa z odpravljanjem carin ter drugih uvoznih omejitev (in s tem krepitvijo povpraševanja po uvozu in devizah ter povečanjem njihove tolarske cene). Takšne ukrepe mora spremljati rast davkov ali primanjkljaja državnega proračuna (zaradi nižjih dohodkov države ob odpravi carin), pa tudi rast obrestnih mer (zaradi potrebne konkurenčne donosnosti prihrankov v tolarjih). Če uspe državi vstopiti v mednarodno gospodarsko integracijo, so težave ustrezno manjše, saj se z odpravo carinskih in drugih omejitev pri državah naših trgovinskih partnerjev okrepi donosnost slovenskega izvoza, s tem pa se tudi obseg produkcije ob dani vrednosti tolarja poveča še znatno bolj kot pri enostranskem odpiranju države.
Pri presoji, ali in koliko bodo doseženi omenjeni cilji, ki jih je moč slutiti iz podpisanih koalicijskih pogodb, je treba upoštevati, da bo leto 1993 za slovensko odpiranje v zahodnoevropski gospodarski prostor zelo neugodno. Po zadnjih podatkih, objavljenih v londonski reviji »The Economist« se industrijska produkcija pri naših najpomembnejših trgovinskih partnerjih (Nemčiji in Italiji) zelo hitro zmanjšuje, kar bo negativno vplivalo tudi na povpraševanje po uvozu blaga in storitev iz Slovenije ter na možnost hitrega doseganja gospodarskega ravnotežja z rastjo produkcije, povečevanjem zaposlenosti in blaginje v naši državi.
NAJBOLJE KAŽE SLOVENIJI
Zdaj je že jasno, da nekdanje SFRJ ne bo nikoli več. Ne le zaradi vojne, ki jo je dokončno razkrojila, tudi zato, ker postaja sleherna republika »svet zase«. Po oceni gospodarskih analitikov postaja tako Slovenija država razpršenega večstrankarstva, Hrvaška nacionalna država, v kateri prevladuje ena stranka, Srbija in Črna gora oz. ZRJ je Miloševičeva diktatura, BiH je država, ki je ni, Makedonija pa država krhkega parlamentarizma in majavih koalicij. Tuji kapital se je do zdaj nekoliko »sprehodil« le do Slovenije, medtem ko je iz vseh drugih držav že zdavnaj pobegnil.
od hrvaškega in skoraj enak srbsko-črnogorskemu.
marko in Unproforjevimi dolarji.
Slovenija je prva med petimi naslednicami po izvozu (okoli 4,5 milijarde dolarjev), stopnji produktivnosti, razvitosti tržnih ustanov... Črna borza je najbolj razvita v ZRJ.
Med družbo nekdanjih jugoslovanskih republik torej še najbolj kaže Sloveniji.
dn<
Po\
Da je nekdanja Jugoslavija danes »nekaj povsem ločenih svetov«, najbolj plastično prikazujejo razlike v realnih plačah: v Sloveniji znaša 650 mark mesečno, na Hrvaškem okoli 110, v Srbiji 80, v Makedoniji 60, v BiH od 5 do 30 mark. Ne le to.
Po mesečni stopnji inflacije (v lanskem decembru) je Slovenija »poseben svet« z le 1,1— odstotno rastjo cen, Makedonija in Hrvaška sta imeli 30-odstotno inflacijo, Srbija 60, v BiH pa statistika o njej sploh ni smiselna. Stopnja brezposelnosti znaša v Sloveniji (evropskih) 11 odstotkov, na Hrvaškem 17, v Makedoniji 25, v ZRJ pa 57 odstotkov. Slovenski bruto proizvod je bil lani prvič v zgodovini večji
V Sloveniji imamo skoraj konvertibilni tolar, na Hrvaškem pa velja, kot začasna valuta, hrvaški dinar - bon finančnega ministrstva - in nemška marka kot glavna valuta za vse pomembnejše kupčije.
Z vstopom v Mednarodni denarni sklad (IMF) in s tem povezano mednarodno finančno osamosvojitvijo je Slovenija tudi formalno postala finančno priznana in samostojna država. Kot takšna se lahko s svojimi mednarodnimi upniki (mednje štejemo zasebne komercialne banke, države članice Pariškega kluba in mednarodne finančne organizacije) zdaj lahko samostojno dogovarja, kdaj in kako bo odplačala svoje dolgove in svoj delež t.i. skupnih dolgov bivše federacije.
Dr. Emil Rojc
Kariera kot spreminjanje
Podjetništvo in razvoj kadrov
Priročnik je izšel pri ČZP Enotnost, Ijubljana, Dalmatinova 4. Cena priročnika je 850 SIT.
Na območju Republike Hrvaške, ki je pod srbsko okupacijo ali pod Unproforjem, so v veljavi propadli dinarji t.i. Krajine, vse bolj iskan pa je ameriški dolar. V ZRJ uradno obstaja novi jugoslovanski dinar kot valuta, ki je podvržena hiperinflaciji, pa tudi ostra valutna konkurenca dolarja, marke, forinta, leva in drahme. V BiH se srečujejo srbski dinarji t.i. Republike Srbske, novi jugoslovanski dinarji, hrvaški dinarji, bosanski boni, marke, dolarji, francoski franki, za plačilno sredstvo pa uporabljajo tudi zlato in tobak. Makedoniji formalno vlada makedonski denar kot začasna valuta v kombinaciji z grško drahmo, bolgarskim levom, nemško
Prvih je za okrog 1,7 milijarde USD, drugih za okoli 3,1 milijarde USD, slovenski delež v njih pa naj bi znašal okoli 600 milijonov USD. Končna vsota, ki jo bomo odplačali, pa bo še predmet pogajanj in jugoslovanskega nasledstva. S tem, ko se bo Slovenija kot članica IMF lahko začela samo dogovarjati o odplačilu preteklih dolgov, bo kot država dobila tudi novo, ugodnejšo vlogo v mednarodnih finančnih krogih. Kot kaže za zdaj, se bodo najprej začela pogajanja z mednarodnim koordinacijskim komitejem zasebnih bank upnic pod vodstvom ameriške bančne velikanke Chemical Bank, nastale po združitvi bank Chemical in Manufacturers Hano-ver. Te banke so se že po decembrski odločitvi IMF o posebnem načinu včlanjevanja novih držav, ki so nastale iz
nekdanje Jugoslavije, začek ^aJ še intenzivneje zanimati za bi; , eč lateralna pogajanja o ureditvj 01 dolžniško-upniških razmerij med njimi in Slovenijo.
Za Slovenijo bo članstvo v IMF pomembno tudi zato-ker je sedež v njem pogoj z8 nar sprejem v Svetovno bank0 (IBRD - International Bani1 for Receonstruction and DO' velopment), drugo finančn0 organizacijo, ki je izšla k omenjenega brettonwood' skega sporazuma. Ta banko daje dolgoročna posojila drža; vam, načeloma le tistim, kj imajo manj kot 4000 USn . bruto domačega proizvod3 V (BDP) na prebivalca. V prete- r\ klosti je bivša Jugoslavijo — ustrezala temu pogoju, zato j£ do posojil prišla tudi Slove- K ni j a - kot njen sestavni del v«i: Osamosvojena Slovenija P8 ima zdaj približno 6000 dolar- vjU]
(
jev bruto družbenega proiz- s£e voda na prebivalca, torej že neg.
presega omenjeno merilo Sve- vlacj tovne banke. Vendar pa bo ko* deja nova država kljub temu vsa) vaj0 še nekaj časa deležna njenitj^di kreditnih linij, ki so dolg0' aai ročne in ugodnejše od posoj* ^ zasebnih komercialnih bank- ^ Na podlagi teh dejstev je to' Pisrt rej možno sklepati, da f bomo Slovenci le izkopali *z *° najhujšega - če zaradi izgub8 rij južnih trgov, stečajev podjetti v^e in drage države ne bomo pr8- v tg, globoko zabredli v inflacijo- G0rj Ali se bomo izognili tej ne' i varnosti ali ne, pa je (bo) ve- U ; liko odvisno tudi od noV£ ^ vlade, kar pomeni, od pod' tlg-.t pore, ki naj bi ji jo nudile (k0* iele2 so obljubile) glavne političik Vjjn stranke sedanje vladne koali' jamč cije.	aaQE
V. 0 s»jili
na if	namnrm prepihu
RECEPT ZA ODNOS LASTNIK-SINDIKAT
Lastnik Donita, Sklad za razvoj, je potem, ko je sindikat y Podjetju 25. januarja zagrozil s splošno stavko, 29. januarja le splačal decembrske plače in pristal na pogovore o pogojih za VzPostavitev socialnega miru v podjetju. Pogovori se bodo začeli syedi februarja, ko bo lastnik delavcem oziroma sindikatu v Donitu predstavil svoje videnje socialnega miru v podjetju. Sindikat je svoje poglede na pogoje, pod katerimi je pripravljen skleniti pakt z lastnikom, že predstavil, vendar o tem kasneje.
„ Z dogodki v Donitu se v na-Sem časopisu ukvarjamo že ^esec dni in se še bomo, saj se Napovedujejo novi. Ne le pogovori o sporazumu med sindikatom in lastnikom. Tret-lega februarja je sindikat Donita uspel priti do ministrice 2a delo Jožice Puharjeve (žal Sfno to' številko časopisa zaključili pred tem dogodkom, $ato o njem ne moremo porodi). Govorili so o vlogi ministrstva pri razreševanju soci-amih vprašanj zaposlenih v Donitu (oziroma - bodočih Nezaposlenih). S to tovarno se Nkvarjamo podrobneje pred-Vsem zato, ker se nam zdi, da sindikat tu ustvarja nekakšen Nov odnos do lastnika po-
djetja, odnos, ki bi lahko drugim podjetjem v podobnem položaju, v kakršnem je Donit, služil kot možni kažipot za njihovo ravnanje.
O zapletu z grožnjo s stavko smo pisali v prejšnji številki DE. Sindikat je z njo zagrozil, ker ni nič kazalo, da bodo decembrske plače izplačane še v januarju in ker se za pogovore o socialnem paktu lastnik že več kakor mesec dni ni nič zmenil. Predsednik upravnega odbora Donita Borut Kuharič je potem obljubil, da bodo plače, takšne, kot so bile zadnje mesece, se pravi 70 odstotkov po panožni kolektivni pogodbi v denarju in 10 odst-
sotkov v zadolžnicah, izplačali 29. januarja. Obljubil je tudi pogovor o socialnem miru.
O razpletu smo se pogovarjali s predsednikom Donito-vega sindikata Gorazdom Balto. Povedal je, da je sindikat končno dobil lastnikovo garancijo glede izplačil plač na določen dan in zagotovilo o začetku pogovorov o socialnem miru. S Skladom se je sindikat dogovoril, da bodo roke za izplačila plač krajšali, dokler ne bodo dosegli datuma iz podjetniške kolektivne pogodbe, to pa je 15. dan v mesecu.
»Tokrat nismo hoteli prena-penjati vprašanja izplačila, saj smo verjeli Kuhariču, da boljše možnosti ni bilo. Plače so nam tokrat prvič izplačali iz prilivov, ne pa s prodajo izvoznih dokumentov,« je dejal Gorazd Balta in pojasnil, kaj je prodaja izvoznega do-
kumenta. Podjetje, ki izvozi izdelek, pa nima »časa« čakati na plačilo iz tujine v zakonitem roku, kar traja pogosto tudi do 90 dni, proda izvozni dokument drugi firmi, ki ima dovolj sredstev, da na plačilo lahko počaka. Seveda iztržek
Gorazd Balta, predsednik sindikata v Donitu
za prvo firmo ni tolikšen, kot če bi čakala sama...
Kaj pomeni za sindikat pogovor o sindikalnem paktu?
»Za nas to pomeni, da bomo uveljavljali določila iz podjetniške kolektivne pogodbe glede plač ter zadolžnice za neizplačane osebne dohodke iz leta 1991 in lanskega leta, zraven pa seveda tudi še izpolnitev nekaterih drugih sindikalnih ,želja1. Na primer: radi bi uredili nekatere počitniške kapacitete, saj menimo, da bi jih bilo koristenje uporabiti kot prodati. Radi bi se pogovorili tudi o zdravstveni preventivi v podjetju, kot smo jo že imeli (zobno in‘obratno ambulanto) in še nekaj drugih malenkosti.«
Na našo pripombo, da je Sklad že povedal, da se lahko drži le svojih splošnih pravil, kar se tiče plač (in zadolžnic), se pravi da lahko ponudi 70 odstotkov plače iz panožne kolektivne pogodbe in 10 odstotkov v zadolžnicah), je
Balta odgovoril, da sindikatu ne gre zgolj za povečanje plač, ampak za dogovor o razmerah, po katerih naj bi se plače skladno z rezultati sanacije približevale zneskom, zapisanim v podjetniški kolektivni pogodbi.
»Zdaj, ko se položaj Donita izboljšuje, ko se je začelo premikati, čeprav po našem mnenju še vedno ne dovolj, da bi lahko trdno računali na uspeh sanacije, v sindikatu menimo, da se lahko začnemo pogovarjati tudi o plačah,« je zaključil pogovor Balta. »Kajpak ne vztrajamo na polnih plačah iz naše kolektivne pogodbe, saj smo v sanaciji. Toda: želimo 80 odstotkov naše podjetniške KP in dogovor o merilih, po katerih bi lahko presodili, tako mi kot lastnik, kdaj je glede na rezultate sanacije možno približevanje polnim plačam po kolektivni pogodbi.«
Boris Rugelj, Slika: Sašo Bernardi
V ROGAŠKI ŠE VEDNO TRDNO V SEDLU
Darko Bizjak, predsednik Zdravilišča Rogaška Slatina, je minuli petek znova dokazal, da je mož Seseda. Pred časom je namreč obljubil, da se bo prvi *N pred očmi javnosti okopal v termalni vodi, seveda, Se bo kaj sreče pri vrtanju. In to pot sreče zares ni manjkalo. Po nekaj mesecih vztrajnega vrtanja ob ^tcu in ulici XIV. divizije je na dan privrela prav laka voda, kakršno v Rogaški potrebujejo, da bodo svojo ponudbo še popestrili in napravili svoj kraj še Solj mikaven. Kajpak je dragoceno odkritje povzro-| Silo veliko veselja. Termalna voda ima nekaj več kot —^ 6(> stopinj in toliko jo je, da bo z njo moč početi vse tTlOgoČe.
__J Skratka, kljub turobnemu in vetrovnemu zimskemu dnevu se direktor Bizjak ni premislil. Pred ^nožico radovednežev in novinarjev je nekaj minut čofotal v polni kadi vroče termalne vode, ki prinaša ktaju nove, zelo zanimive razvojne možnosti.
kot razveseljiv januar
Sicer pa v Rogaški Slatini v letošnje leto niso ;el£ ZaJadrali z velikim optimizmom le zaradi razveselji-bi’ yega odkritja. Dobro so tudi delali, bolje kot kdaj-itvi koli,
erij “Januarja smo imeli v povprečju po 800 gostov dnevno, kar je za nas več kot razveseljivo,« nam je •tvO N°vedal Darko Bizjak. »Januar je običajno bolj slab at0, *llesec- zato smo letošnjega rekorda še toliko bolj : Z3 v’eseli. Težav s plačevanjem obveznosti ni več, ostalo n]t0 narn ie celo 300 tisoč mark čistega dohodka. Ni kaj,
dober, zelo dober start v novo turistično sezono, od katere si vsekakor veliko obetamo...«
Optimizem je razumljiv, saj sta bili minuli dve leti za naše turistično gospodarstvo zelo sušni. V Rogaški pa so krizo občutili še toliko bolj, ker so prav v zadnjih letih vložili v svoj razvoj precej milijonov mark. Naložbe pa se niso obrestovale niti približno tako, kot so v zdravilišču načrtovali, saj je vojna vihra na Balkanu prestrašila celo tiste, ki so Rogaški zvesti že desetletja. In kjer ni gostov, ni ne dela ne dohodka.
»Ne glede na dve zelo sušni leti pa v Rogaški nismo nikogar odpustili,« poudarja Darko Bizjak. »To še ni bilo potrebno. Morali pa smo se odpovedati lepim plačam. Za tri mesece smo jih prepolovili. Povprečni osebni dohodek je zdaj nekaj več kot 30 tisočakov. Vem, da je to malo, toda to je, kot že rečeno, le začasen ukrep. Poleg tega, da si režemo tanjši kos kruha, smo omejili vlaganja in zmanjšali stroške, prav posebno pozornost pa smo posvetili trgu. Zelo se trudimo, da bi znova privabili goste. Žal pa tudi v tem primeru ni vse v naših rokah. Dokler na Balkanu ne bo miru, se bo turističnemu gospodarstvu slabo pisalo...«
V Rogaški sicer poudarjajo, da so trdno v sedlu, obenem pa priznavajo, da bi bilo koristno, če bi bili »cepljeni« proti prevelikemu optimizmu. Ne skrivajo namreč, da so jih objektivne težave, to je pomanjkanje gostov, našle nekoliko nepripravljene. Niso računali, da se velike naložbe v ponudbo ne bodo dovolj hitro obrestovale in da bi bilo moč z boljšo organiza-
Dč' čn o ti iod-nW :ža;
od8
ODPRTO PISMO »PERGAMA« OBLASTI
’ve' Konfederacija sindikatov Slede* pNije Pergam in zaposleni v to-p3 arni celuloze Videm Krško so lat' ®.uPaj napisali odprto pismo naj-0iZ' ?dnejšim predstavnikom sloven-i ž« n oblasti (predsednikom držav-Le. a.ega zbora, državnega sveta, 5 j ,‘Sde ter ministru za gospodarske K : ^javnosti), v katerem jih pozi-VS3) vajo, naj spremenijo politiko do =n ■ Ndustrije celuloze in papirja in IgO' aaj zlasti vlada sodeluje tudi fi-,sojl bančno pri nadaljnji sanaciji pank- tflr?e industrije, posebej še Vidma , Nrško. V šestih točkah odprtega ; to Pisma terjajo, naj državni zbor S£ Nemudoma obravnava problema-li ti *o celulozne in papirne indu-;ubc iNaje ter zahteva od vlade, da jed Tredeli pomen te industrije v ok-re- lru nacionalnega interesa in :	ptem okviru tudi položaj Vidma,
) ' ^oričan in drugih papirnic. Vlada nO" tudi čimprej sprejme sanacij-Vč- »p program in koncept razvoja lOVt Nma ter pripravi ustrezne za-3od' 6°Ne> s katerimi naj na podoben (k0* i f'n’ Kot je storila pri sanaciji čnf v- arn’ omogoči sanacijo 1 ii-	Se pravi, republika naj
jal Jatnči za obveznice, ki bi bile iz-a.Ne za sanacijo Vidma in za poit. 0 °lila za trajna obratna sredstva.
Vlada naj tudi izdela režim postopnega prilagajanja ekološkim standardom in način njegovega financiranja. Od Sklada za razvoj in od upnikov Vidma pa naj vlada zahteva, da do sprejema sanacijskega programa in zakonov o izvedbi sanacije na dolgoročnih osnovah zagotavljajo sredstva, potrebna za nemoteno delovanje Vidma, predvsem celuloze. In končno, vlada naj prouči možnost za enak ali podoben način sanacije tudi v Tovarni celuloze in papirja Goričane.
V krajši obrazložitvi svojih zahtev Pergam navaja, da je nujno, da vlada čimprej opredeli proizvodnje, ki sodijo v okvir prednostnih nacionalnih interesov, še posebej zato, ker smo v procesu lastninskega preoblikovanja. To so proizvodnje, ki slonijo na izrabi domačih virov. Mednje sodi tudi papirna in celulozna industrija, ki ima celo obnovljive domače vire. Ker pa vlada doslej ni pripravila ustrezne gospodarske politike do takih dejavnosti, je papirna industrija Slovenije v krizi in bo njena sanacija presegla zmožnosti posameznih investitorjev ali celo upnikov. Ta dejavnost je kapitalsko
intenzivna in potrebuje za sanacijo znatna dolgoročno zagotovljena sredstva. Pergam nadalje očita Skladu za razvoj, ki je lastnik Vidma, in upnikom nepravilno vodenje poslovne politike (na primer nedavni izklop energije) in zato terja odločen vladni poseg. Vključitev vlade v sanacijo Vidma (in Goričan, op.p.) terjajo tudi ekološke težave. Tovrstna proizvodnja je za okolje ekološko obremenjujoča, sanacija pa terja daljše časovno obdobje in znatna finančna sredstva. Pergam še opozarja, da ni mogoče pričakovati, da bi se brez izpolnitve njegovih zahtev v sanacijo vključili nekateri investitorji, ki so že namignili, da bi prevzeli proizvodnjo celuloze ob uvodoma naštetih izpol-njenh pogojih.
Na koncu odprtega pisma Konfederacija Pergam ter zaposleni Vidma in tudi Goričan poudarjajo, da niso pripravljeni prevzeti odgovornosti za morebitne posledice, kajti »negotovost, ogroženost in potrpežljivost zaposlenih zaradi prepočasnega razreševanja težav so na mejni točki znosnega«.
Povzel: B. R.
cijo dela oziroma z manj ljudmi napraviti prav toliko, ali še več, kot doslej. Zato "so se v Rogaški odločili, da se bodo temeljito zamislili nad svojim dosedanjim poslovanjem in še bolj visoko zavihali rokave. K načrtovanju svoje nadaljnje poti so priteg-
Darko Bizjak, direktor Zdravilišča Rogaška Slatina, je bil tudi to pot mož beseda. Kljub zimi je na prostem pogumno stopil v kad z vročo termalno vodo in za številne radovedneže napel svoje mišice, kot jih napenja tudi ves kolektiv zdravilišča, da bo kar najhitreje zajadral v prijaznejše čase... A. U.
nili poleg vseh svojih tudi druge slovenske strokovnjake za organizacijo dela in razvojni program.
Graditi predvsem na naravnem viru
Med tistimi, ki predstavnikom Zdravilišča Rogaška Slatina svetujejo, kaj in kako vnaprej, je tudi Igor Triller, direktor podjetja Revital. Njegova poglavitna misel je, da ima zdravilišče še zelo zelo lepo prihodnost, da pa mora svoj razvoj in sloves graditi predvsem na svojem naravnem viru in kajpak na visoki kakovosti ponudbe. Na tako visoki, da se bo zdravilišče uvrstilo med deset najbolj znamenitih naravnih zdravilišč v Evropi.
»Težave, s katerimi se spopada Rogaška, niso ob izgubi tradicionalnih trgov, padcu kupne moči, oderuških obrestih in sorazmerno dragi državi prav nič presenetljive. Sam sem globoko prepričan, da ima zdravilišče svetlo in bogato prihodnost. Treba pa bo marsikaj spremeniti. Sezona mora biti dolga 365 dni, gostom pa bo treba ponuditi še več kot doslej. Toliko, da bodo dnevno porabili namesto 'dosedanjih 100 mark vsaj 150. Dobiček zdravilišča naj bi se povečal na 75 milijonov mark letno, kar naj bi predstavljalo 10 odstotkov celotnega prometa. Vse to bo izvedljivo, če se bo spremenila miselnost ljudi, da ne gre vsega graditi le na hotelirstvu in turizmu, temveč predvsem in v prvi vrsti na naravnem viru Rogaške. Ta je najmočnejša karta kraja in zdravilišča. In prav to primerjalno prednost je treba dodobra izkoristiti in na njej graditi prihodnost...« je prepričan Igor Triller.
To, da so že sestavljeni spiski odvečnih delavcev, je Triller odločno zanikal. Meni pa, da je ob sedanjem obsegu dela vsekakor preveč zaposlenih. Zato bodo potrebne prekvalifikacije. Sicer pa so sedaj, ko so privrtali do dragocene termalne vode, v Rogaški polni načrtov. Med drugim bodo prav kmalu zgradili sodoben kopališki center in poleg še marsikaj drugega, tako da bo kruha v tem kraju dovolj. Zdravilišče bo v dveh, treh letih zanesljivo potrebovalo še več delavcev, kot jih sedaj.	Besedilo in slika:
Andrej Ulaga
NOVO - pred IZIDOM - NOVO - PRED
Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij in sindikati
Avtor obrazložitve je Gregor Miklič.
Cena 490 SIT.
Naročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni: 321-255, 110-033, 313-942 in 311-956. Telefaks 061-311-956.
IZIDOM - NOVO - FRED IZDOM - NOVO
<0
O
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ... izvod(ov) brošure ZAKON O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI.
Naročeno nam pošljite na naslov:............................................................
Ulica, poštna št., kraj: ...................................................................
Ime in priimek podpisnika:..................................................................
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju.
Naročeno, dne:
žig
Podpis naročnika
Socialne razmere v luči številk
Odlok o stopnjah prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje
ČE NI DELA. NI JELA
O hudi gospodarski in socialni krizi, ki jo preživlja Slovenija, povedo veliko več kot naši ekonomisti ali poslanci - najnovejši statistični podatki. Vseh ni možno prebrati v enem viru, saj jih zbirajo različne ustanove, vsi pa napovedujejo vročo politično jesen — če ne bo kje zavrelo že prej.
VSE VEČ UPOKOJENCEV
-	V Sloveniji je 760.068 aktivnih zavarovancev in že 445.202 upokojencev. Vojaških upokojencev je 4.753, uživalcev pokojnin, uveljavljenih v drugih republikah nekdanje SFRJ pa 735. Število upokojencev se je v prvih petih mesecih letos povečalo za 3,2 odstotka; najbolj je naraslo število starostnih upokojencev. Razmerje med upokojenci in zavarovanci je 1:1,77, kar pomeni 566 upokojencev na tisoč zavarovancev, povprečna pokojnina v prvih petih mesecih pa je znašala le še 77 odstotkov povprečne plače.
VSE VEČ NEZAPOSLENIH - Na zavodih za zaposlovanje je bilo ob koncu maja prijavljenih 95.804 »iskalcev zaposlitve«. Od januarja do maja se je število brezposelnih povečalo za 1.739 oseb ali za 1,9 odstotka. Razloge za upadanje števila iskalcev zaposlitve v tem mesecu je po mnenju nekaterih strokovnjakov Zavoda za zaposlovanje RS moč pripisati moratoriju na stečaje in vplivu sezonskega zaposlovanja. Med iskalci zaposlitve je bilo ob koncu maja 41.809 ali 43,6 odstotka žensk, 17.054 ali 17,8 odstotka iskalcev prve zaposlitve, 37.876 ali 39,5 odstotka iskalcev dela v starosti do 26 let, 17.014 ali 17,8 odstotka iskalcev dela zaradi stečaja in 8.302 ali 8,7 odstotka odpuščenih delavcev, ki so postali trajni presežek. V ljubljanskih in okoliških občinah je bilo maja registriranih 28.613 brezposelnih. Na drugih območjih, razen v mariborski in novomeški občini, je število iskalcev zaposlitve upadlo. V mariborski se je brezposelnost povečala za 2 odstotka, v novomeški pa za 1,6 odstotka.
NARAŠČANJE ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV - Stroški za hrano šobili v maju višji za 7,5 odstotka, je ugotovil osrednji državni zavod za statistiko. Najbolj so se podražili sveža in predelana zelenjava (za 13,9 odstotka), sveže in predelano sadje (za 12,3 odstotka) in predelano meso - za 10 odstotkov.
Tobak in pijače so se podražili za 12,2 odstotka, kultura, oddih in razvedrilo za 11,5, obutev in obleka za 7,2, stanovanjska oprema za 6,9 ter gospodinjska oprema za 8,7 odstotka. Najmanj sta se podražili razsvetljava in kurjava
-	za 3,3 odstotka.
V	maju so bile cene življenjskih potrebščin za 7,1 odstotka višje kot v aprilu.
Da se je hrana močno podražila, se pozna tudi pri prodaji mesa in drugih živil.
V	aprilu se je v slovenskih klavnicah zmanjšal zakol vseh
pomembnejših vrst živine. Zaklali so 9.974 govedi, 615, ovac, 31.722 prašičev, 63 konj in 3 milijone 915.985 piščancev. Klavnice so aprila poslale na trg 2.743 ton govejega mesa (od tega 63 ton teletine), 7 ton ovčetine, 2.505 ton svinjine, 17 ton konjskega mesa ter 5.259 ton perutnine. Skupaj so
Če ni dela, ni jela, pravi ljudski rek. A dela je v Sloveniji (tudi za pridne roke) vse manj, zato zlasti upokojencem in brezposelnim primanjkuje denarja tudi že za hrano. Povrh vsega hranimo v naši republiki še 63.000 beguncev iz BiH in Hrvaške. Kam nas to pelje, naj vsak razmišlja, sklepa sam. Eno pa že vemo vsi: dr. Janez Drnovšek se prihodnje mesece ne bo mogel tako nagosto sprehajati po svetu, kot se je poldrugo leto lahko Lojze Peterle. A če se bo
ZDRAVSTVO BI LAHKO POCENILI ZA PETINO
klavnice poslale na trg 10.513 ton mesa ali (le še) 5 kilogramov mesa na vsakega državljana Slovenije.
NAJDRAŽJI MESTI - KOPER IN LJUBLJANA - Statistiki so tudi ugotovili, da sta naj dražji slovenski mesti Koper in Ljubljana. V času od 1. do 7. maja so jedli najdražji krompir Koprčani in Mariborčani. Koprčani so za 40 odstotkov dražje od drugih kupovali fižol v zrnju, naj dražjo čebulo pa so prodajali v Novem mestu. Jedilno korenje je bilo najdražje v Ljubljani in Kopru, sladko zelje v Ljubljani, zelena solata v Mariboru, sveža paprika v Ljubljani, paradižnik v Kopru in cvetača v Ljubljani. Naj dražja jabolka so kupovali v Novem mestu, orehe v Kopru, jagode, grozdje in hruške v Mariboru ter suhe slive v Kopru. Najdražji med so imeli v Mariboru. Skuta je bila naj dražja v Ljubljani, kokošja jajca pa v Mariboru. Naj dražjo govedino so prodajali v Novem mestu, teletino v Kopru, svinjina in piščančje meso pa sta bila naj dražja v Ljubljani. Razlika v ceni se je gibala od 10 do 40 odstotkov.
Za desetino so se podražile tudi gostinske storitve. Cene gostinskih storitev so bile maja 1992 za 10,7 odstotka višje kot aprila. V primerjavi z aprilom so se najbolj povečale cene prenočitev (za 23,7 odstotka), sledijo brezalkoholne pijače (za 10 odstotkov), jedila (7 odstotkov) in alkoholne pijače (5, 2 odstotka).
Od lanskega maja so se cene gostinskih storitev dvignile za 23,5 odstotka.
zaradi naše socialne stiske že moral, bo moral s petičnimi tujci govoriti predvsem o gospodarskih vprašanjih, kreditih, ne (več) o ideoloških in strankarskih razprtijah na Slovenskem, kot tako rad počne Peterle.
Vinko Blatnik
»Odlok predvideva znižanje prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje od 18,15 odstotka na 14,45 odstotka ali za 11,1 milijarde tolarjev po plačah za november 1992. Znižanje je nekoliko manjše od nepotrebnega zvišanja v lanskem letu. Zato je lani nastal presežek namenskih sredstev v višini 12,5 milijarde tolarjev. Torej je znižanje manjše od presežka. S presežkom bi lahko pokrili dolg države do zdravstva v višini 7,7 milijarde tolarjev in še bi ostalo za prenos v leto 1993 4,8 milijarde tolarjev. Na ta način bi s saldira-njem teh sredstev v letošnjem letu pričakovali presežek 6,2 milijarde tolarjev. Če upoštevamo še poprečno 30.000 manj zaposlenih v letu 1993, znaša ocenjeni presežek 3,7 milijarde tolarjev.
Poleg tega je letos uvedeno prostovoljno zavarovanje, ki zagotavlja skupaj z obveznim samo lanski obseg zdravstvenih storitev. Po mojih poizvedovanjih so se na ta način zavarovali praktično vsi zaposleni in upokojenci. Če v izračunu upoštevamo minimalni letni prispevek 8.000 tolarjev za 90 odstotkov zaposlenih in za 80 odstotkov upokojencev, znaša dodatni prihodek 7,7 milijarde tolarjev. Skupaj je tako načrtovani presežek sredstev 11,4 milijarde tolarjev. Zato bi se prispevna stopnja lahko znižala še za 3,8 odstotka, tj. na 10,65 odstotka.
Vladi in državnemu zboru pred-
SOCIALNA DRŽAVA -ZBORNIK RAZPRAV
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam (o) izv. knjige SOCIALNA DRŽAVA. Naročeno mi/nam pošljite na
naslov:
Vsi čutimo, kako nas tepe, ker je nimamo. Vse bolj jo bomo potrebovali - reformirano SOCIALNO DRŽAVO, brez katere si ni moč predstavljati niti najmanjšega razvojnega koraka slovenske države.
Ni utopija, vsi problemi so rešljivi. O tem ambiciozno piše deset avtorjev zbornika, sodelujočih pri projektu SOCIALNA DRŽAVA.
Ulica, poštna št., kraj:...
Ime in priimek podpisnika:.
REVŠČINA V SLOVENIJI NI ZLA USODA, KI BI JI NE MOGLI UTEČI, JE SLABA STROKOVNA IN NAPAČNA POLITIČNA ODLOČITEV!
Naročeno dne:.
Zbornik razprav o socialni državi na 134 straneh izpod peresa Željka Ciglerja, Andreje Črnak Meglič. Leva Krefta, Francija Pivca, Sonje Pirher, Jožice Puhar, Cirila Ribičiča, Rajka Šugmana, Martina Totha in Maje Vojnovič lahko za 600 tolarjev naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4.
Podpis naročnika
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku
2.	Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju
lagam, da od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zahtevata izčrpne obračune in predračune, v katerih bodo upoštevane zgoraj navedene postavke. Državni zbor ne more ustrezno odločati na osnovi enostranskih in pomanjkljivih podatkov. V ZZZS in v zdravstvene zavode je potrebno poslati revizijske komisije in čimprej ustanoviti računsko sodišče, ki bo bedelo nad varčno porabo teh sredstev.
ZZZS je monopolna organizacija, ki ta svoj položaj temeljito izkorišča. Niso ostale nezapažene njene letošnje modernizacije prostorov in druge oblike razkošja. Zato vladi in državnemu zboru predlagamo, da hkrati z znižanjem prispevnih stopenj demono-polizirata zdravstveno zavarovanje in ustanovita več konkurenčnih zavarovalnic, tudi v privatni lasti.
V zdravstvu še ni prišlo do potrebne racionalizacije, ki že tri leta pesti gospodarstvo. Analize kažejo, da bi bilo mogoče delovanje zdravstva poceniti za petino, če bi uvedli koncesijski način financiranja, obračun na osnovi dejansko opravljenega dela z vavčerji in če bi odgovornost za stroške in učinke prešla na vodje posameznih oddelkov oz. ambulant.
Ker vsi navedeni pogoji niso izpolnjeni, predlagam državnemu svetu, da zavrne predlagani odlok.«
Dr. Peter Glavič:
»Plače se bodo morale znižati s sedanjih 650 na 400 mark.«
ŽIVLJENJE TEČE ...
Piše: mag. Aleksej Cvetko
Postopek za uveljavljanje in varstvo pravic (VII)
Da bi se v postopkih priznavanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko odpravile napake, storjene v korist zavarovanca, saj se ti v takih primerih praviloma ne pritožujejo, je z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v postopek ponovno uvedena revizija. Ta se je v postopkih priznavanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uporabljala že pred letom 1973, saj jo je predvidel temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju iz leta 1964.
Revizija je posebno pravno sredstvo, ki se kot preizkus zakonitosti uporablja v nekaterih posebnih upravnih postopkih, predvsem v tistih, v katerih se odloča o denarnih pravicah posameznikov. V reviziji se po uradni dolžnosti preizkusi zakonitost odločbe, izdane na prvi stopnji. Pri tem se preveri njena skladnost s formalnim in materialnim zakonom, ki je sicer lahko kršen v korist ali škodo stranke.
Revizija se opravi po uradni dolžnosti. Če je bila zoper odločbo prvostopnega organa vložena pritožba, se o pritožbi in reviziji odloči z isto odločbo.
Revizija ne zadrži izvršitve odločbe. Opravljena mora biti v roku treh mesecev od dneva, ko poteče rok za pritožbo, saj se sicer šteje, da je dokončna odločba v revizijskem postopku potrjena.
Revizijski organ lahko odločbo, izdano na prvi stopnji, potrdi, spremeni, odpravi ali razveljavi.
Če je bila odločba odpravljena ali razveljavljena, mora prvostopni organ najpozneje v 30 dneh po prejemu revizijske odločbe izdati novo odločbo. Ta se sicer ponovno predloži v revizijo, preizkusi pa se samo, če je v skladu z razlogi, zaradi katerih je revizijski organ prejšnjo odločbo odpravil ali razveljavil.
Sodno varstvo je možno zoper odločbo enote na sedežu zavoda ali njeno revizijsko odločbo, če je z njo odločba prve stopnje spremenjena. Sodnega varstva ni zoper odločbo, s katero je bila v reviziji odločba prve stopnje razveljavljena ali odpravljena, prav tako pa ne zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, če je bila hkrati z njo v reviziji razveljavljena ali odpravljena odločba, izdana na prvi stopnji.
Matična evidenca o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ustrezni predpisi, ki so izdani v zvezi z njo, so podlaga za ugotavljanje lastnosti zavarovanca iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Če pa gre za zavarovance, ki so zavarovani za posebne primere zavarovanja, se zanje ugotavlja lastnost zavarovanca takrat, ko nastopi zavarovalni primer, na podlagi katerega lahko dobijo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(Se nadaljuje)

2lVl.IRN.ISKA RAZPOTJA
EB
4. februarja 1993
Odlok o stopnjah prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Ne bodo samo ptički brez gnezda
POKOJNINE VEČJE OD PLAČ
“Odlok predvideva zvišanje prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 14,4 odstotka na 15,5 odstotka za obe strani ali skupno za 2,2 odstotka. Predlog ima nekaj očitnih pomanjkljivosti:
Predlog ni usklajen z zahtevami •nakroekonomistov po dezindek-saciji plač in pokojnin. Vlada je to Politiko sprejela in je zato v kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti določila, da bo izplačevala samo 70 odstotkov rasti ' cen življenjskih potrebščin. Ker Pokojnine niso obravnavane na ta način, je prišlo do ustavno spornega razlikovanja med upokojenci in aktivnim prebivalstvom. Tako je bila npr. rast življenjskih Potrebščin v decembru 0,7 odstotka, upokojenci pa so dobili kar 4,2-odstotno povišanje pokojnin, in to celo za tri mesece, torej 12,6 odstotno povišanje. Tudi v prejšnjih dveh mesecih je bilo Povišanje pokojnin s 5,8 odstotka in 3,7 odstotka višje od rasti inflacije (2,8 oz. 3,4 odstotka), ki je bila večja od rasti cen življenjskih potrebščin; tudi te pokojnine so bile izplačane za tri mesece in je bilo Povišanje npr. v decembru 17,4 odstotka na november. Tako Znaša najnižja pokojnina za polno delovno dobo neto 21.060 tolarjev, najnižja izhodiščna plača v negospodarstvu je bruto samo 23.000 tolarjev. S tem prihaja do prelivanja sredstev iz plač negospodarstva v pokojnine, kar zbuja vse večje nezadovoljstvo.
Podjetja odpuščajo predvsem nižje kvalificirane delavce, zato se
plače navidezno višajo, v resnici prihaja do strukturnih premikov, ki jih pri upokojencih ni oz. se celo upokojuje več delavcev z nižjimi kvalifikacijami. Zato je pokojnina v veliko primerih višja od plače enako usposobljenih delavcev v istem podjetju, v katerem je delal upokojenec. Veliko njihovih bivših podjetij je celo v stečaju. Zato bi bilo potrebno način obra-
Te
iss


nje nespremenjena. oVdlokih, ki ju objavljamo, pa ne bodo ponovno glasovali. Kljub temu ju objavljamo, zaradi opozorila na posledice v njiju.
čunavanja spremeniti in povišanje plač oz. pokojnin vezati na devalvacijo tolarja in ne na rast plač.
Računanje pokojnin temelji na poprečnih plačah, ki so nerealno visoke. Lanske izgube v gospo-
OBRATNA
AMBULANTA
Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj
Tisti, ki le ždijo, so v šoku
Besedo šok pogosto neupravičeno uporabljamo. V Slovarju tujk Stanka Bunca (Založba Obzorja, Maribor 1988) je na strani 423 zapisano: šok, an. - živčni pretres; šokiranec
-	bolnik v šoku; šokiranje - spravljanje v šok; šokiranka
-	bolnica v šoku; šokirati - spraviti v šok. To je najpreprostejša razlaga.
Kadar v časopisu preberemo kako novico, ki nas izredno razveseli ali izredno razžalosti, vedno rečemo, da smo v šoku. Šokira nas vsaka smrt. Nenadna mnogo bolj kot tista, ko se bolnik dolgo muči in dolgo umira. Vendar pri prvi pomoči ne bomo razmišljali o nevrogenem šoku, pač pa o šoku, ki nastane zaradi poškodbe.
Ločimo več vrst šoka: traumatskega, hemoragičnega, kardiogenega, hipovolemijskega, anafilaktičnega, septičnega in nevrogenega.
V knjigah sem našel mnogo definicij šoka. Najbolj razumljiva se mi zdi tale: Šok je nevarno dogajanje v človeškem telesu, pri katerem popušča krvni obtok in z njim vse življenjske funkcije (F. Derganc: Osnove prve pomoči za vsakogar, Ljubljana 1976, stran 117). Šok nastane pri vseh hujših poškodbah, predvsem tistih, ki so zvezane z zunanjo in notranjo krvavitvijo. Glavna vzroka sta:
-	bolečina
-	izguba krvi.
Če vemo za ta dva vzroka, potem šok, ki je lahko tudi vzrok smrti, laže preprečujemo. Torej moramo preprečevati krvavitev in bolečino.
Tipični znaki šoka so: nizek krvni tlak, pospešen in šibek pulz, bledica, lepljiv znoj, hitro in plitvo dihanje, vijoličaste ustnice, manj urina, apatičnost, bljuvanje in žeja.
Ko smo nekoč razpravljali o reševanju pri množičnih nesrečah, so izkušeni kirurgi postavili vprašanje: koga je treba tedaj hitreje reševati, tiste, ki tulijo in kričijo na pomoč, ali tiste, ki ždijo in so pri zavesti, pa nič ne rečejo. Odgovor je sedaj na dlani. Tisti, ki ždijo in samo stokajo, so v šoku. Kajti če je kdo v šoku, ne more kričati. In najprej moramo nuditi prvo pomoč šokiranim:
-	imobilizacija, ustavitev krvavitve, dvigniti noge, zavarovati pred mrazom, čimhitrejši prevoz v bolnišnico.
darstvu bodo znašale okoli dve milijardi mark. Pokojnine so se lani povečale za 132 odstotkov, cene za 90 odstotkov, tečaj marke samo za 62 odstotkov. Veliko podjetij dela z izgubami in so njihove plače samo prikrita oblika bogate socialne podpore, ki jo bo država še eno generacijo plačevala z javnim dolgom. Število zaposlenih državljanov se hitro manjša, število upokojenih in nezaposlenih narašča. Zato naraščajo tudi obremenitve, tukaj za 2,2 odstotka. Sredstva se prelivajo od izvoznikov k zgubašem, monopolistom in upokojencem. S tem bo prišlo do zloma gospodarstva, ■ kot se je to zgodilo v bivši Jugoslaviji. Pravilno bi bilo vezati maso pokojnin na maso plač. Čim slabše bi bilo razmerje med aktivnimi in upokojenimi delavci, tem nižje bi bile pokojnine. S tem bi preprečili nerazumno upokojevanje, ki temelji ravno na ugodnostih, ki jim ni primere v drugih državah.
Celo v najbolj razvitih deželah, npr. na Japonskem, morajo ljudje vse življenje hraniti za preživetje v pokoju. Lani so naši upokojenci dobili za simbolično ceno v last stanovanja. Letos bodo dobili delnice podjetij, veliko ljudi bo dobilo vrnjeno nacionalizirano imetje. Zato se bodo realne pokojnine morale znižati in sredstva za preživetje pritekati tudi iz teh in drugih virov. Prelivanja kapitala v plače in pokojnine v letošnjem letu ne bo mogoče dovoliti, zato se bodo plače morale znižati od sedanjih 650 na 400 mark in pokojnine morajo pasti še bolj. Šele potem bo z leti mogoče pričakovati nov konjunktumi krog z več zaposlenimi, večjimi plačami in večjimi pokojninami!«
PRVI OBRISI »SOCIALNE« DRŽAVE
Odkar smo Slovenci začeli »uživati« prve sadove zakonov, ki jih je sprejela prejšnja skupščina, postaja vse bolj jasno, da so poslanci mislili predvsem nase, na svoje koristi, ne pa na to, da lahko ti zakoni prizadenejo velik del prebivalstva, še zlasti manj premožne. Medtem ko je zakon o poslanskih plačah pri ljudeh zbudil zlasti hudo nejevoljo (in pri mnogih morda zavist), pa sta zakon o denacionalizaciji in stanovanjski mnoge tudi osebno prizadela. Če bo prvi omenjeni v celoti obveljal, bo to gospodarstvo še bolj potiskalo k tlom, stanovanjski pa je revnejše ljudi (sloje prebivalstva) spravil ob upanje, da bi kdaj prišli do (solidarnostnih) stanovanj. Tistim, ki malo zaslužijo, ni uspelo zbrati dovolj denarja, da bi jih odkupili, tistim, ki še nimajo strehe nad glavo, pa jim ga tudi v prihodnje ne bo, še zlasti zato ne, ker se kupnine od družbenih stanovanj odtekajo drugam in ne za gradnjo novih, solidarnostnih.
Ali je bilo sploh možno, da bi bilo drugače? Koliko družbenih stanovanj je bilo razprodanih, koliko izkupička od teh prodaj se je nabralo »v skupni skledi«? Oglejmo si številke!
Na dan uveljavitve stanovanjskega zakona, 19. oktobra 1991, so postale občine lastnice 76.151 stanovanj, od katerih je bilo kar 32.167 stanovanj solidarnostnih. Tudi ta stanovanja je po zakonu mogoče odkupiti, zato še deset mesecev ne bo znano dokončno število prodanih občinskih (in med njimi solidarnostnih) stanovanj. Ljubljana denimo je od 5300 solidarnostnih stanovanj, kolikor jih je imela ob uveljavitvi stanovanjskega zakona, doslej prodala že 2970 tovrstnih stanovnja, 800 pa jih je odstopila zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Seveda pa ni nujno, da bodo vsa preostala (neprodana) solidarnostna stanovanja ostala socialna.
Zakon namreč določa, da morajo občine v treh letih po njegovi uveljavitvi določiti, katera stanovanja v občini sodijo med socialna. Zagotavljanje socialnih stanovanj je namreč ena izmed osrednjih nalog občine na stanovanjskem področju. Zato bodo morale občin-
ske skupščine sprejeti občinske stanovanjske programe, v njih opredeliti svojo stanovanjsko politiko, in - glede na potrebe - ustanoviti tudi sklad socialnih (pa tudi neprofitnih) stanovanj v občini.
Razpise za socialna stanovanja so nekatere občine že objavile v lanskem letu, polovica občin bo to storila do sredine letošnjega. Nekaj občin dodeljuje stanovanja še po stari prioritetni listi, kar je povsem skladno s »črko zakona«, v večini pa sestavljajo nove.
V nobeni od občin pa se ne morejo pohvaliti s tem, da imajo na razpolago dovolj stanovanj.
Kaže, da so največja nesorazmerja med njimi v velikih centrih (Ljubljana, Maribor) in v industrijskih središčih (npr. Velenje).
Glavno možnost za pridobitev socialnih stanovanj pa naj bi nudila revnim naklonjena stanovanjska politika v občini.
Zakon priporoča, naj občina (ali več občin skupaj) ustanovi občinski stanovanjski sklad, ki naj bi posloval podobno kot republiški. Kapital sklada ne bi bil le vsota kupnin od prodanih stanovanj, ampak morda še kak tolar iz občinskega proračuna, namenske dotacije, vrednostni papirji. Naj-
Če za socialno državo ni denarja, moramo vsaj ministri dati svetel zgled

prej pa bi morali poskrbeti za to, da bi namensko uporabili vsaj denar od kupnin za občinska stanovanja. Občine so zbrale iz tega naslova okoli 8,3 milijarde tolarjev. Večina tega denarja se zbira na posebnem računu, neposredno v proračune občin pa je šlo 2,3 milijarde tolarjev. Za gradnjo socialnih stanovanj pa so doslej namenile samo 1,26 milijarde tolarjev.
Laži o socialni državi
V Ljubljani bodo razpis za socialna stanovanja objavili v prvi polovici leta. Ze doslej so evidentirali okoli 3.000 vlog za ta stanovanja, zaenkrat pa pričakujejo, da bodo imeli na voljo 210 stanovanj. Tudi v Mariboru bo razpis objavljen v prihodnjih mesecih, pričakujejo 2.000 prošenj, prosilcem pa naj bi ponudili 60 stanovanj. Leta 1993 bodo razpisi tudi v Novem mestu (250 vlog, na razpolago bo 15 novozgrajenih stanovanj), v Postojni (260 vlog, razpolagajo z dvema enotama), v Radovljici (evidentiranih je 200 vlog, računajo na 5 do 10 enot), v Šmarju pri Jelšah (evidentiranih je 350 vlog, za razdelitev bo 10 stanovanj) in v Zagorju ob Savi (120 vlog, ne razpolagajo s stanovanji), v Tržiču (155 vlog, 7 stanovanj) in Velenju (286 vlog, 8 stanovanj).
Da na denar od izkupička za prodana družbena stanovanja prosilci za socialna stanovanja ne bodo mogli računati, dokazuje primer »skrbi« za revne meščane naše prestolnice. Ob sprejetju stanovanjskega zakona so se oblastni organi na ljubljanski mestni ravni odločili za prodajo solidarnostnih družbenih stanovanj dokler ne bo ustanovljen stanovanjski sklad ljubljanskih občin. Na pobudo treh ljubljanskih občin so marca lani takšen sklad res ustanovili, vendar se je ta znašel pred prazno mestno stanovanjsko blagajno. Mestna vlada mu celo ni hotela povedati, koliko in katera solidarnostna stanovanja je že prodala in za kolikšno vsoto. Vendar se je sklad do teh podatkov le dokopal. Od nekaj več kot 5.000 solidarnostnih stanovanj je bilo prodanih kakih 3.300 stanovanj, katerih povprečna vrednost je 10.000 mark. Od tega mesto namensko ni nič porabilo, nenamensko pa si je - po podatkih iz tiska - »izposodilo« kakih 400 milijonov tolarjev za nakup stavbe Slovenijašporta. Sklad se je odločil za tožbo in dosegel, da je sodišče izdalo odločbo o prepovedi porabe teh sredstev, dokler tožba ne bo pravnomočna. Mestni izvršni svet se je, kajpak, pritožil in tako še ni jasno, ali bo ostalo kaj denarja za socialna stanovanja ali pa bo sodišče »odpustilo« mestni vladi nenamensko porabo denarja za nakup stavbe Slovenijašporta.
Poseben komentar ob vseh teh dejstvih ni potreben, saj pričajo, da zakonodajni organi nimajo (več) posluha za revnejše sloje prebivalstva, čeprav so vse politične stranke povprek pred volitvami obljubljale, da se odločamo tudi za »socialno državo«.
V. B.
Saj vendar črno na belem piše, da smo tudi socialna država
ZAKON 0 ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU S KOMENTARJEM
v brošuri
mag. Alekseja Cvetka
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM
Cena 480,00 SIT. Brošuro lahko naročite pri ČZP Enotnost Ljubljana, Dalmatinova 4, ali po telefonu (061) 321-255, 110-033.
Nasvidenje pri Prešernu
Začetek februarskih dni vsako leto pomeni priložnost in obveznost, da se zamislimo nad položajem kulture pri nas, naredimo letno bilanco uspehov in neuspehov; in ker naj bi bilo običajno prvih več ali se to ob tej priložnosti vsaj spodobi, nagradimo najboljše in najvidnejše dosežke.
Tudi letos bo tako, pohvalili stroške (ob tem bo vsakdo, ki
se bomo, da so slovenski umetniki v svetu dosegli nekaj izjemnih uspehov, celo kulturno ministrstvo smo, kljub nerazumljivim zahtevam po ukinitvi, uspeli obdržati, okronali smo novega ministra, ki ve,
kako se tej reči streže, neka- poznavanju položaja v gospo-tere velike kulturne projekte smo uspeli sfinancirati z denarjem gospodarstva, torej je tudi sponzorstvo zaživelo. Konec koncev, da kulturi pri nas namenjamo ustrezno mesto, dokazuje celo to, da imamo na obletnico pesnikove smrti tudi državni praznik, dela prost dan slovenske kulture.
Pozitivne plati slovenskih kulturnih dosežkov smo povzeli telegrafsko. Gotovo jih je veliko več in resnično pomenijo vrh in kakovost ustvarjanja, pa nas ta hip vendarle ne zanimajo toliko in predvsem ne morejo ovreči splošne ugotovitve, da se kulturi pri nas resnično slabo piše. Včasih se zdi, da je prvi, na resnično demokratičnih volitvah izvoljeni parlament, ki se mu je z iztekom minulega leta mandat iztekel in v katerem je bilo toliko kulturnikov, ki jim je prav kultura pomenila učinkovito torišče prizadevanj za demokratično preobrazbo, kot že dolgo ne, zasukal kolo zgodovine nazaj. Kot bi vse že nekoč videli in'slišali, le v nekoliko spremenjenih pojavnih oblikah.
Prav v letu ukinjanja kulturnih skupnosti (kar samo po sebi ni pomenilo nič slabega, le novega nismo znali umestiti) smo na vseh ravneh začeli prisegati na zveličavnost 1,5-odstotnega deleža družbenega proizvoda, ki naj bi po Unescovih standardih za kulturno področje pomenil ustrezen delež za državo na približno takšni stopnji gospodarskega razvoja, kot je Slovenija. Takrat smo v Sloveniji za kulturo dajali malo več kot odstotek družbenega proizvoda, pa se je cilj zdel, čeprav oddaljen, postopoma dosegljiv. Danes je mnogo dlje, saj je novim	»demokratom«
uspelo kulturo potisniti na vsega 0,7-odstotni delež.
Če upoštevamo, da v kulturi programi oziroma dejavnost porabijo okoli 60 odstotkov sredstev, ekonomistična logika oblasti pa je bila - krpajmo osebne dohodke in režimo denar za materialne
Poceni
slovenska
himna
je zaposlen v kulturi prisegel, da s svojo plačo životari), potem dobimo približno sliko stanja v kulturi.
Ob velikih besedah o pomenu mecenstva in sponzorstva v kulturi in približnem
darstvu, je jasno, da gre za redke in svetle izjeme. Tudi tisti, ki svoj gospodarski interes vidijo v spodbujanju kulture, se odločajo za vrhunske projekte, ki so sami po sebi največkrat elitni. Pa še ti so kaznovani, saj jih država za njihov altruizem mirno obdavči.
Da država do kulture nima ne mere ne politike, dokazuje tudi obdavčitev knjig, ki kar traja, čeprav vsakdo v kulturi, ki le malo da nase, venomer hrumi proti temu nesmislu. Učinek je ničen, kot velja tudi za sofinanciranje zalaganja knjig ali subvencioniranje nakupa knjig za knjižnice. Če je s knjigo samo zguba, je prav čudno, kako je vzcvetela divja privatizacija založb!? Čudna reč, tale knjiga.
Pri vsej žalosti v kulturi pa je v zadnjem letu nekdo od kulturnikov vendarle pridobil ceno - Prešeren. Čeprav smo Slovenci že taki, da skoraj težko naletiš na koga, ki ne bi znal na pamet vsaj nekaj Prešernovih verzov in je ta tudi sicer vedno najbolj znan in priljubljen, pa njega in njegovo muzo v zadnjem času še bolj pogosto obiskujejo. Na družbo polpijanih najstnikov se je že navadil, tudi demago-ški samozvani politiki ga ne presenečajo več, v zadnjem času pa so ga začeli oblegati spet drugačni oboževalci - stavkajoči delavci najrazličnejših področij gospodarske in družbene dejavnosti, iz najrazličnejših slovenskih krajev in iz celotne mavrice sindikalne organiziranosti.
Dvomimo, da jim Prešeren lahko pomaga, saj stavkajoči s figami, ki jih je delil otrokom, ne bi bili zadovoljni. Pa še nam je vzel krepko misel za zaključek, saj np moremo zapihati, da v poročilih na sindikalnih občnih zborih pod točko »kultura« ni zapisano prav nič, ampak vse pogosteje na drugem mestu v poročilu piše: množično, s transparenti, k Tromostovju...
Zanimivo ponazoritev stanja v kulturi je prispeval novi kulturni minister Sergij Pelhan, ko so ga »zasliševali« pred komisijo državnega zbora-
Ko je leta 1986 postal predsednik Kulturne skupnosti Slovenije, je naročil izračun, koliko bi Prešeren dobil pri Prešernovi družbi, ki je takrat najbolje plačevala "avtor j e, za Zdravljico. Tistega »slabega« leta 1986 bi za sedanjo slovensko himno Prešeren dobil reci in piši dve tedanji povprečni plači in pol.
Pred predstavitvijo svoje nove kandidature pa je Pelhan znova naročil enak izračun. Merila so seveda nova. vendar jih uporabljajo vse založbe-Če bi Prešerna obravnavali kot uveljavljenega pesnika, bi danes za 56 verzov Zdravljice dobil 23.240 tolarjev. Še vedno v skladu z merili, vendar po spodnji meji, bi dobil le 7.560 tolarjev. Zadnji podatek o povprečnem slovenskem osebnem dohodku je znan za lanski november - znašal j6 64.246 tolarjev bruto. Torej bi danes Prešeren po najbolj ugodni inačici za slovensko himno prejel 36 odstotkov povprečnega slovenskega osebnega dohodka. Pa je menda tisto »on živi. umrje brez dnarja« zapisal za svoj6 čase.
»... Kranjec moj mu osle kaže!«
Igor Žitnik
Ljudje smo že spoznali, da je kulturni praznik postal kot dela prosti dan čisto pravi praznik. Vikend bo daljši in na predvečer bo v Cankarjevem domu akademija. Pred njo in po njej pa razni sprejemi. Slavnostni govornik bo prebral ošiljene misli, drugi pa bomo vsaj ta večer in naslednji dan, v miru praznika slavili lavreate. Potem bo kdo spet sprožil polemiko o konceptu nagrajevanja ali akademije, ker bosta za ene preveč klasična, za druge pa premalo ali preveč moderno zasnovana. Pomembno pa je, da se bo v dvorani trlo smetane, in sam bom pazljivo gledal, koliko bo med to smetano poslancev, ki za sanjske plače režejo kruh vsem Slovencem in naši kulturi seveda tudi.
Enkrat bi se ob prazniku veljalo lotiti tudi institucij in njihove zakoreninjenosti, ker ni mogoče v kratkem pričakovati nove zakonodaje s področja kulture. Kelih sprememb namreč mimo institucij ne bo šel, to pa pomeni, da bo marsikje treba tradicijo povezati s sedanjostjo. Muzealci se
Kelih sprememb ne bo šel mimo institucij
že več kot desetletje kopljejo v lastnih koncepcijskih težavah, ob vsej nacionalni pameti pa je v preteklem letu naziv »Evropski muzej« odšel v Kobarid, kjer so domači zanesenjaki vrsto let ustvarjali muzej I. svetovne vojne, seveda z veliko pomočjo strokovnjakov in stroke. Ampak na nacionalni ravni tak pristop zaenkrat ne vzdrži. In nekako tako kot v tem primeru je praktično na vseh področjih umetniškega in kulturniškega snovanja. Če bi rekli, da je Predsednik dokaj zanimiv filmski dosežek introvertiranih Slovencev, bi si nakopali srd stroke in kritike, ki hočeta Cavazzo v svojem lastnem imena prizemljiti in mu zagreniti it' virnost njegove ustvarjalnosti Bog pomagaj, trenutno velja> da je treba rušiti in cefrati in v nič dajati. Prerokov doma ni! Če boš poslušen, boš morda med prvimi v slovenski vasi. j Če kaj potrebujemo, potert je to vpetost v svet in veljava teh meril. Toda vse svetcfij Ijansko mora imeti lastne korenine, kajti predvsem po njih je prepoznavno. To pot zrno" remo.	Milan Brate
V
Jože Smole:
PRED USODNIMI ODLOČITVAMI
Pri založbi ČZP Enotnost je konec oktobra 1992 izšla knjiga Jožeta Smoleta »Pred usodnimi odločitvami«. V njej Smole, nekdanji novinar, diplomat in predsednik SZDL Slovenije razgrinja svoj pogled na slovensko in
jugoslovansko politično dogajanje pred razpadom Jugoslavije.
Kaj med drugim trdi:
S Večstrankarski sistem k nam ni prišel kot strela z jasnega neba.
•	Ob božiču 1986 so me mnogi napadli, drugi pa so mi nadeli vzdevek »Božiček«.
•	Nobenega urednika nismo imenovali, ne da bi predhodno dobili mnenje novinarskega aktiva.
•	Admiral Štok je zaradi mojih domislic na račun omejenosti nekaterih oficirjev takoj telefoniral v Beograd, general Hočevar pa sploh ni hotel sodelovati s predsedstvom Slovenije.
•	Teritorialna obramba ni bila od boga dana niti ni nastala šele v letu 1991.
•	Neposredne volitve v Sloveniji so bile že 2. aprila 1989.
In kaj razgrinja:
•	Kako so mi »izmaknili« Kučanov stenogram s seje predsedstva CK ZKJ, ki ga je nekako izvrtal Igor Bavčar.
•	Kako so nastajale politične zveze (stranke) pod dežnikom SZDL
•	Kako so mi Srbi očitali, da sem agent CIA in avtor gesla »Srbe na vrbe«
•	Kateri beograjski Slovenci so najbolj vehementno napadali Slovenijo
•	Zakaj sem izjavil: »Če bomo popustili, me dajte na gavge!«
•	Poslednji vlak »bratstva in enotnosti« in incidenti
•	Zakaj Srbom ni uspelo organizirati »mitinga resnice« v Ljubljani
•	Moja srečanja s Slobodanom Miloševičem in Borisavom Jovičem
Knjigo Jožeta Smoleta lahko naročite pri ČZP Enotnost. Prednaročniiška cena je 980 tolarjev
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova4, nepreklicno naročam(o)-izvod(ov) knjige PRED USODNI^
ODLOČITVAMI. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov:----------------------------------------
Ulica, poštna št., kraj: _-------------------------------------------------------------—"
Datum:______________________ Podpis naročnika:--------------------------------------------
1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju
Plutal in njegovi upniki so se strinjali, da so finančne težave tolikšne, da je podpis pogodbe s Skladom za razvoj edino smotrno dejanje. Oboji so bili razočarani.
Pomoči nobene, polen pod noge pa toliko, da bi skladu skoraj uspelo do konca pokopati podjetje, ki tehnološko, kakovostno in tržno sodi v sam svetovni vrh.
Zato je Plutal ob 100-odstotnem soglasju upnikov pogodbo odpovedal, sklad pa je zaigral užaljeno nevesto in mu skuša škodovati, kjer in kolikor more.
Tako zatrjuje direktor Plutala Ivan Koželj in dodaja: »Zaprosil sem za pogovor pri Janezu Drnovšku. Gotovo ne zato, ker bi od njega pričakoval pomoč - čutim se dolžnega, da mu pojasnim naš konkreten problem s skladom zaradi splošnih zakonitosti.
To kar počne Sklad za razvoj in njegov direktor Uroš Korže še posebej, je namreč katastrofa - za firme, ki so mu zaupale, in za slovensko ekonomijo!«
Tokrat objavljamo le nekaj več kot zgovornih dokumentov, ki so lahko v poduk in svarilo vodstvom in sindikatom vseh podjetij, ki so zavetje iskala v skladu.
Podrobno o Plutalovih izkušnjah pa v naslednji številki DE.
Brez Koržeta uspešnejši kljub Koržetu
Grafikoni prikazujejo rezultate Plutala, ki bi ga skladov človek Borut Kuharič prodal za tolar!
Ivan Koželj, direktor Plutala, pojasnjuje:
»Takoj po vstopu v Koržetov sklad nam je realizacija začela upadati. V tej kompaniji je zaradi nerešenih problemov tekočega financiranja padla na najnižjo raven v zadnjih 13 letih!
V skladu Uroša Koržeta se nam je prvič zgodilo, da nismo bili sposobni plačevati obresti za reprogramirane dolgove.
Iz sklada smo izstopili in rezultati so takojšnji - že v prvem mesecu je samostojno delo obrodilo, kar lepo kaže grafikon (predvsem naročil) za januar.
To nam je uspelo kljub vsem nizkim udarcem Uroša Koržeta in njegovih ljudi, kljub njihovemu zavajanju, grožnjam, načrtovanemu in zlonamernemu škodovanju, ki si ga privoščijo užaljene veličine sklada.«
" Ob pasivnosti vendarle čas za kuloarje

Sklad f*S*Htr*zvoj
Mf§ANA
g. Kuh<ri6-
p red m el:
Induttrije zapiralne embalaža p.o. ,
61001 Ljubljana, Cesta v Gorice 8 / telefon centrale: (061) 267-741 telex 31409 YU PLUTA , telefax 264 260/
Ljubljana, dne 20.1.1993
Preprosto, oa, moremo razumeti zakaj tako vztrajate v popolni pasivnosti ln nedajavnoitti^ odnosu do našega podjetja.
Istočasno pa Izkoristite vsako priložnost, da se kuloarsko pogovarjate o Izničenju flrmg, blatenju vodilne ekipe, "odprodaji za 1 slovenski tolar" ln po-rinhnn.'
Svojo odločitev o razdrtju pogodbe smo vam sporočili že 23.12.1992, sklep temeljnega. sodišča o umiku priglasitve za vpis podjetja d.o.o. Je bil Izdan 5.1.1993. Uppjtevaje navedeno ln da na to nimate pripomb, ugotavljamo, da
_	i	' — u ii a tu iitiiiaic piipuinu,	lavij ai mu, ua
podjetji ponJuJe kot Plutal, p.o. v družbeni lasti, kar Je nezdružljivo z vašim kakrinfek$jbttor............	............
Zadnji
toJJ^norebitnlm drugačnim stališčem.
našimi predstavniki sindikata ln delavskega sveta Je Izzve-itlvno, ker ste ga Izkoristili za:
ln podobno.
-	manipulacij^ z ljudmi
-	grožiijt- o-Jtečaju kot posledici odstopa od pogodbe
-	nedokazano- ugotavljanje nepravilnosti dela In poslovanja
-	netočna navedbe o zahtevi upnikov po zamenjavi vodstva
Na navedenem sestanku pa niste povedali ničesar o načinu saniranja poo-Jetja, va|l -finančni oziroma drugi obliki pomoči, strategiji, preoblikovanju In participaciji delavcev ter reševanju presežnih delavcev.
Dovolite^ da vas posebej prosimo, da se na ta način ne vmešavate v pod-JeteJ, ker z = našega stališča niste za to več pristojni.
direktorja
DE CITIRA OBE PLATI
»Nekritično je citirati samo direktorja Plutala Ivana Koželja. Človeka, ki je podjetju, vrednemu 20 milijonov mark, prikasiral 40 milijonov mark dolgov. Človeka, o katerem ve vsa Ljubljana povedati, kako zna spletkariti...«
Tako Uroš Korže za Delo.
»Korže ima očitno čas in leta po bifejih, tam pobira in potem v javnosti širi blebetanja izza šanka. Sam časa za to nimam in težko bi recimo rekel, kaj ,ve vsa Ljubljana povedati‘ o Urošu Koržetu.
Še tako visok državni uradnik ob vsej svoji prepotentnosti bi si ne smel privoščiti takšnih natolcevanj. Spomnim se trdega, ostrega partijskega sekretarja, ki smo mu pravili ,Berija‘. Tudi on si ni drznil privoščiti metod, kakršnih se poslužuje Uroš Korže.
Upam si trditi in dokazati, da je vse, kar je sklad počel v nekaj mesecih, nezakonito v 99 odstotkih!
Mislim na nezakonitost zgolj v postopkovnem smislu, kaj pa sklad počne v vsebinskem, je posebna zgodba.
Za škodo, ki jo je Uroš Korže povzročil Plutalu, lahko na kratko povem le to,
da bo zanjo nedvomno odgovarjal!«
Tako pa Ivan Koželj za DE.
O tistem »vsebinskem« pa prihodnjič.
Ivan Koželj
REALIZACIJA PROIZVODNJE IN PRODAJE
V DEM ZA MESEC JANUAR 1993

2.137 MIO
4.949 MIO
1.204 MIO
1.042 MIO
Re.PROIZ.	—*— Re.PRODA.	-x- ZALOGA
-e- NAROČILA	x DIN.PLAN	De.PRODA.
Pokrajinski tednik, ki poroča
rti
*° vsem, kar se zgodi zan/.
Be*
Hroito-
I® 9(ede na obseg med
sr*"« -U?
068/23-606 fe>C 068/24-898
HVALA!
SENE odtočne cevi vam
n hitro in kakovostno. Tele-1 261-266.-259
.LIMO vse vrste balko-
itrolovov, v Ljubljani in po •veniji in nudimo ostale ste-toritve. Ugodna cena, ga-ožnost obročnega odpla-Telefon (061) 712-692.
AMO, brusimo in lakl-
oarket ter druge talne Telefon (061) 558-402.
stroje vseh vrst popra-ibnovimo. Jamčimo za Telefon (061) 348-643.
E, žaluzije, platnene ro-
delamo, montiramo, popra-Telefon (061) 320-639.
žliko izbiro poročnih anov in drugega nakita \m ponuja Zlatarstvo Čopova 14(pod . ditoijem), Ljubljana. )
žaluzije, lamelne za-
anske obloge in lesene tdelujemo, montiramo in .TO. Možnost obročnega vanja. Telefon (061) 484-
8167
E, žaluzije, lamelne za-
.delujem, montiram in po-Telefon (061) 486-521..
/d®3
AMERICAN
EMBASSY
LJUBLJANA, SLOVENIA
THE FOLLOVVING POSITIONS ARE AVAILABLE AT THE UNITED STATES EMBASSV IN LJUBLJANA. INTERE-STED PERSONS SHOULD SEND, IN ENGLISH, A LET-TER EXPRESSING THEIR INTEREST AND A BRIEF RESUME OF THEIR PAST ACTIVITIES.
POLITICAL SPECIALIST -
SUPPORTS POLITICAL AND BIOGRAPHIC REPOR-TING AT THE EMBASSV. MONITORS LOCAL PRESS AND JOURNALS AND PREPARES REPORTS IN SLOVENIA.,
ECONOMIC SPECIALIST -
SUPPORTS ECONOMIC AND COMMERCIAL REPOR-TING AT THE EMBASSV. SERVES AS A MAJOR IN-HOUSE SOURCE OF ADVICE AND ANALVSIS ON THE SLOVENIAN ECONOMIC SVSTEM AND U. S. ECONO-MIC/COMMERCIAL INTERESTS IN SLOVENIA.
ADMINISTRATIVE ASISSTANT -
SERVES AS PRIMARV ASSISTANT TO THE EMBASSV ADMINISTRATIVE OFFICER. RESPONSIBLE POR POST PROCUREMENT, SHIPPING AND CUSTOMS, CONTRACTING AND RELATED ACTIVITIES.
ALL POSITIONS REOUIRE FLUENCV IN ENGLISH AND SLOVENIAN. UNIVERSITV EDUCATION AND PRIOR EXPERIENCE IN THE AREAS OF RESPONSIBILITV.
ALL INOUIRIES AND APPLICATIONS SHOULD BE SENT TO:
AMERICAN EMBASSV PRAŽAKOVA4 BOX 254
61000 LJUBLJANA
Najnovejša različica slovenske samostojnosti. Ali kot bi rekli včasih: »Smo se za to boril’?«
- Skladov upravni odbor dela na pamet
SKLAD RS ZA RAZVOJ Kotnikova 28
61000 LJUBLJANA g. Gorazd BUDA
Predmet
Ljubljana. dne 7.1.1993
Na podlagi telefonskega razgovora dne 6.1.1993 sem dobila informacijo,, da je U0 na seji dne 5.1.1993 Plutal, p.o.
U0 na seji dne 5.1.1993 izvede razpis.
sklenil, da se za direktorja podjetja
Ker našemu direktorju mandat še ni potekel in ker tudi niso izpolnjeni pogoji za predčasno razrešitev funkcije direktorja ne more vaš UO (tudi v primeru, da bi bil za to pristojen) sprejeti takega sklepa.
Glede na najin telefonski razgovor, da boste za danes organizirali v našem podjetju sestanek, kjer bi se dokončno dogovorili o našem predlogu za razdrtje pogodbe, vas ponovno prosim za vaše aktivno sodelovanje.
Hvala in lep pozdrav.
OBVEŠČENI:
-	delavski svet
-	predsednik upniškega odbora
Pomočnj'
Jožici
;ica direktorja:

Odgovor na vprašanje, kdo je bil mandatar za sestavo nove slovenske vlade
Na direktno vprašanje dajem dva indirektna odgovora:
1.	Mona Usa z brado ata Peterle, katere najbolj bodeče kocine bo mehčala z vodico ZELENA LISTA.
2.	Po Menartu: na vaše vprašanje bojno, kako bo z Janezovo zvezo trojno, povem: kako bo s trojno, ne vem, a brez vsake zveze se mi zdi, da tudi Janezu živeti ni.
Marjan Šempihar, C 1. maja, Kranj
Poetični odgovor smo nagradili s knjigo Pavlihova frača.
16
Politik novega kova
Blebeta o stvareh, o katerih nima pojma. In nič ga ni sram!
%
Horoskop
Pisateljski zanos
Ko je šef ugotovil, da bo hočeš, nočeš kmalu treba pospraviti kovčke in tako skleniti nekajletno turistično bivanje na Dolenjskem, je velel poklicati enega od številnih oprod, ki so mu za drobtinice v vseh teh letih nesebično »držali štango« "in včasih pred njim tudi razširili noge, in mu ukazal napisati individualno pogodbo o zaposlitvi. Ker je bilo šefu jasno, da ga kot direktorja čaka noga, je v pogodbi posebej narekoval določbo, po kateri je upravičen do odpravnine 80.000 DEM, ki se mu mora izplačati, če bi ga, bognedaj, ra-
zrešili brez njegove volje. Rečeno, storjeno. Šef je dobil nogo, a tudi zajetno vsoto. Lepo se je poslovil od svojih naj zvestejših sodelavcev in skozi zadnja vrata, za vsak primer kajpak, veselo odpikal na drugi konec Slovenije novim menedžerskim izzivom naproti. Ko šefa že zdavnaj ni bilo več v podjetju, so, kot je že običajno, začeli po tej njegovi pogodbi brskati policaji. Ti so lahko le ugotovili, da mu nič ne morejo, zato pa so v postopku vse hudo naprtili njegovemu zvestemu slugi, ki da je v imenu »delodajalca« nepooblaščeno podpisal pogodbo. Šef je kajpak takoj sklical novinarsko konferenco, na kateri je zvedavim predstavnikom javnosti do obisti razgalil nezaslišano gonjo proti »rdečim direktorjem«, ki se bo njegovemu (bivšemu) podjetju in naši družbi še kako maščevala. In glej čudo: njegova napoved se je kmalu uresničila. Oba, podjetje in družba sta čisto na tleh...
VREME
Piše: Andrej Velkavrh
Še naprej suho

Suho vreme trdovratno vztraja na svojem zimskem pohodu. Letošnji januar je bil tretji najbolj suh od sredine prejšnjega stoletja. V Ljubljani je padlo vsega 2,6 litra padavin na kvadratni meter tal.
Februar je, kar se dolžine dneva tiče, prijaznejši mesec kot njegov predhodnik. Čeprav je od vseh najkrajši, se v tem mesecu dan kar krepko podaljša. »Svečan iztegne dan«, pravi ljudski rek. V torek, 2. februarja, ko je bila svečnica, se je odločalo o vremenu tja do velike noči, pa tudi o letini v letošnjem letu:
»Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena.« Zelena je bila, zato si na letos tako pogosto postavljeno vprašanje, kdaj bo snežilo, lahko tule odgovorite! Nekoliko manj neposreden je naslednji pregovor: »Bolje volka v hlevu imeti, kot se ob toplem soncu v svečnici greti.« Kako bi se sedaj prilegle padavine, kajne? Toda, »če je svečnica preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila«.
Za nas meteorologe je februar zadnji zimski mesec. Že sredi januarja smo lahko opazili, da se v naravi nekaj začenja dogajati. Ptiči, ki so od pozne jeseni bolj ali manj nemo prenašali tegobe kratkih in hladnih dni, so se začeli oglašati. Zima se še marca včasih ne poslovi zlahka, toda pred nami je pomlad. Živa bitja lažje prenašamo zimske težave, če nam sveti luč prihajajoče pomladi, pa čeprav je do nje še kar nekaj časa.
Ob koncu tedna, pa tudi v prvi polovici prihodnjega se bo nadaljevalo suho vreme. Sneg nas torej ne bo osrečil, pa tudi ne presenetil. Nad naše kraje pa bo iznad zahodnega Sredozemlja začel dotekati nekoliko vlažnejši zrak. Zato se bo občasno pojavljala zmerna oblačnost, ki jo je težko napovedati. Pogostejša bo v zahodni polovici Slovenije. Noči bodo nekoliko manj mrzle, podnevi pa, razen v višjih legah, ne bo večjih sprememb v temperaturah.
NAJPOmEMRNEJSTSM
lobija v državi in ne narobe, predstavnik državnih interesov v tej sferi. Stvar bi bila še nekako razumljiva, če dr. Voljč ne bi bil še vedno minister...
Tomšičeve
pisarne
France Tomšič, šef nekega sindikata, je predsedniku svobodnih sindikatov Dušanu Semoliču-Sil-nemu napisal pismo, v katerem mu »ponuja« v Domu sindikatov na Dalmatinovi 4 dve sejni dvorani in petindvajset običajnih pisarn. France je svoj predlog delitvene bilance sindikalnega premoženja utemeljil s 27 odstotki elektorjev, ki so pripadli nekemu sindikatu na volitvah poslancev za državni svet. Iz dobro obveščenih virov smo zvedeli, da je Semolič načelno pristal na Francetov predlog s prav majhno lepotno modifikacijo: Tomšiču je pripravljen prepustiti natanko toliko odstotkov soban, kolikor kandidatov nekega sindikata je bilo izvoljenih v državni svet. Da se bo pač vedelo, kaj pomeni tistih Tomšičevih 27 elektorskih odstotkov.
Mikličevo
opozorilo
Gregor Miklič, član vodstva svobodnih sindikatov, je na seji interesne skupine delojemalcev v državnem zboru opozoril, da vlada s sprejemanjem različnih butastih zakonov (na primer: zakon o plačah sodnikov) sama ruši sistem plač v javnem negospodarskem sektorju, kjer naj bi po kolektivni pogodbi veljala enaka izhodiščna plača. Natanko tako! Prav tu pa je iskati tudi razlog za enostransko odpoved te kolektivne pogodbe. Tu pa spet začetek konca Drnovškove gospodarske politike, ki jo bodo pokopali socialni nemiri ali pa inflacija.
Janševa
mornarica
Voljčev lobi
Francoski romanopisec Jules Verne (rojen 8. februarja 1828) je bil eden najbolj plodovitih in najslavnejših romanopiscev na svetu. V skladu z navadami svojega časa je v svojih romanih zelo povzdvigoval najlepše človeške vrline svojih junakov, kot so pogum, pobožnost, resnicoljubnost, skromnost, zvestoba in podobne. Občasno v njegovih romanih zasledimo tudi socialni naboj, da je treba s podrejenimi dobrohotno ravnati, jim nuditi dostojno življenje, jih ne izkoriščati, maltretirati ali celo pretepati. Bil je tudi odločen nasprotnik suženjstva in je v svojih delih zagovarjal odpravo suženjskih odnosov. Imel pa je tudi dar, da je videl v prihodnost. Tako je opisoval električno energijo, čeprav je veda o njej bila v njegovih časih še v povojih, predvidel je podmornice, vesoljski polet na luno in v nekem romanu celo uporabo nuklearne energije, seveda ne v obsegu, kakršnega poznamo danes, pač pa je le nakazal možnost uporabe atomov v energetiki.
V tem tednu so se rodili portugalski pesnik Luis Vaz de Camoes, angleški romanopisec Charles Dickens, ruski kemik Dimitrij I. Mendeljejev, ruski književnik Boris L. Pasternak, ameriški izumitelj Thomas Alva Edison, ameriška igralca Jack Lemmon in James Dean, angleški politik Harold Macmillan, francoska pisateljica Marie de Sevigne, koroški narodni buditelj Matija Majar Ziljski, slovenski pisatelj Franc Šaleški Finžgar, slovenski naravoslovec Pavel Grošelj in pisatelj in literarni zgodovinar Bratko Kreft.	Deni
Dr. Božidar Voljč, minister za zdravstvo, ni rekel ne bev ne mev, ko je zdravstvo začelo kopičiti ogromne presežke denarja iz prispevne stopnje, medtem ko se je moralo prebivalstvo na drugi strani zavarovati pri zavarovalnicah. Ker hkrati tudi ni trepnil z očesom, ko je zdravstvo iz tako zbranih presežkov zapravilo 6 milijonov dolarjev za problematično nabavo računalnikov, je na dlani, da je predstavnik zdravniškega
Janez Janša, obrambni minister, je dejal, da TO ostaja in postaja na obalnem področju še bolj prisotna, kot je bila, in to zato, da bo varovala naše morje. Naša obrambna pripravljenost naj bi bila po njegovih besedah eden od elementov, ki bodo zagotovili, da se nepovabljene tuje vojaške enote ne bodo več pojavile na teritoriju Slovenije. Janša je to izjavil na krstu jadrnice »Sinji galeb«, ki je prva ladja slovenske mornarice. In bil je zelo resen, kar naj bi pomenilo, da se ni prav nič šalil...
Kuli
Vojna napoved dvema momopolistoma

“Še sreča, da lahko brez skrbi proslavljamo svečnico!« je izjavil tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok, ki je za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte izpijal svoje tretje jutranje pivce.
-	Oho, smo pripomnili (pa menda vendar niste zajadrali med vernike, zdaj ko imamo takoimenovano narodno rešitveno koalicijo med komunisti, liberalnimi demokrati in krščanskimi demokrati?
»Ah, kje pa. Svečnico sem omenil le zato, ker smo doživeli podražitev elektrike. In ke^je cena elektrike poskočila kar za več kot osemdeset odstotkov, je seveda dobro, da se Slovenci spomnimo, kako se da preživeti tudi brez elektrike, torej s svečami.«
-	Ampak vlada zatrjuje, da se elektrika ni podražila za toliko. Zdaj se elektrika le drugače obračunava, ukinjeni so nekateri popusti, sama elektrika pa se je podražila le za 10,4 odstotka.
»Kaj me briga, kaj pravi vlada. Mene zanima, koliko plačam jaz. In jaz plačujem mnogo več kot 10,4 odstotka. In tudi moji življenjski stroški so se povečali za več kot 3,8 odstotka, kolikor so izračunali na zavodu za statistiko. Ampak zdaj bom jaz sprejel temeljite ukrepe...«
-	In kakšni bodo ti ukrepi?
»Svetil si bom s svečami.«
-	Dvomim, če so sveče cenejše od električnega toka.
“Vaš dvom je utemeljen, ampak jaz sem prišel na genialno
idejo. Do sveč bom prišel zastonj, pravzaprav bom imel pri tem še profit.«
-	Je skrivnost, kako boste uspeli to narediti?
»Vam jo zaupam. Ali ste videli, koliko avtomobilov na dieselski
pogon stoji v mrazu ob cestah?«
-	Seveda sem videl, ampak kakšno zvezo ima to s svečami in elektriko?
»No, poglejte, naša takoimenovana poletna nafta, ki ji pravimo tudi D 2, ima v sebi toliko parafina, da avtomobili, ki vozijo na to nafto, črkujejo. Parafin pa se izloča pri okrog minus sedem stopinjah. No, in jaz bom nakupil par ton te nafte, jo pustil, da bo zmrznila čez noč, na srečo je dovolj mrzlo, potem pa bom iz parafina delal sveče. Zame jih bo dovolj, saj se je Petrol pomujal in z Madžarske uvozil nafto, zelo obogateno s parafinom.«
-	Ampak, kaj boste s tisto nafto, ki vam bo ostala po tem vašem postopku razparafinjevanja?
»No, tu bo čisti zaslužek. Vsi šoferji, ki zdaj preklinjajo, ker jim njihovi diesli črkujejo, mi bodo z veseljem plačali več za nafto brez parafina, kot pa je stala mene nafta s parafinom. Kopirate!?«
Tovarišu Neposrednemu proizvajalcu raznih strok se je naša sklepna ugotovitev zdela tako dobra, da nas je takoj častil z malim pivom, čeprav se bojim, da monopolisti pripravljajo že nov

protiudar, s pomočjo vlade seveda.
Bogo Sajovic

i

>
>
DELAVSKA
ENOTNOST
NEKDANJA
VOTLA
MERA
POTUJOČ
PASTIR
SPREMEMBA
ZAKONSKEGA
OSNUTKA
PRED LETI J5DUCNA
ROMUNSKA
PLAVALKA
(NJEMfl
ZIMSKI
POJAVNA
DREVJU
KITAJSKA
UTEŽNA
MERA
IVAN
LEVAR
AMERIŠKA 'SKAKALKA V DALJINO (JACKIE JOVNER)
SOL
OCETNE
KISLINE
NAUKO
\ZCLE-
RAZČLE-
NJEVANJU
ITALIJANSKI
SLIKAR
(GUIDO)
OBČINSKI
USLUŽBENEC
PREDMET ZA IGRANJE
ODGOVORNA
KONTRO
AVTOR:
JANEZ
KOGOVŠEK
SPREMEMBA
BIVALIŠČA
ROMANSKI
JEZIK
ANTON 'LIC
INGOLIČ
ŠVEDSKO
SMUČARSKO
SREDIŠČE
PISEC
EVANGELIJA
OBROČEK IZ ŽLAHTNE KOVINE NAROKI
TUREK
DENIS
DIDEROT
DRUGO
IME
ZATR0J0
ANGLEŠKO
MOŠKO
IME
ANTIČNE
TROJANE
GRŠKA
BOGINJA
ZEMLJE
MESTO OB REKI
PARANAV ARGENTINI
PISATELJ
HANSSON
STOLP PRI DŽAMIJI
FRANCOSKI
PISATELJ
ZOLA
SKOPLJENEC
ZENSKA
VEČERNA
OBLEKA
ITALIJANSKI
PESNIK
(LUDOVICO,
BESNEČI
BESNEČ
ORLANDO)
PRIPADNIKI
SASOV
DEBELA
PALICA
PREFINJENA
SKRAJNOST
BAROKA
PREBIVALEC
IDRIJE
PROGRAM GOSPODARSKIH I REFORM I 1 V ZDA POD I ROOSEVELTOM
LATINSKI
PESNIK
ANGLEŠKI
PISATELJ
(CHARLES)
VRSTA
APERITIVA
MESTOV
SEVERNI
ITALIJI
PRITOK RENA VŠVICI
LEON
ŠTUKELJ
KLIC
POZIV
REŽISER
JOVANOVIČ
REKA V SRBIJI
SVETOPI-
SEMSKA
OSEBA
VRSTA
MAJHNIH
PSOV
TUJA ČRKA
HUMO-
RISTKA
PUTRIH
STATUA
IME PREBIVALCA PO KRAJU
TRETJA
POTENCA
OSMOJENI DEL ČESA
I
KDOR
TIPKA
ŠPORT
TRDIH
PESTI
ARISTO-
FANOVA
KOMEDIJA
VERGILOVA
PESNITEV
OSTRIVEC
V
SLOVNICI
STVARNIK SVETA PRI
STARIH
IPČA
EGIPČANIH
GRAŠČINSKI
NADZORNIK
TLAČANOV
TRGOVSKO
BLAGO
VAŽNA
ZAČIMBA

Nagradna križanka št. 6
Rešeno križanko nam pošljite do 16. februarja 1993 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 6.
Nagrade so 1.000, 700 in 500 tolarjev.
Rešitev nagradne križanke št. 4:
SKAT, ALABAMA, TOZD, COLEMAN, ABO, MANIKIRA, NAIVA,
SAM, ILANZ, STOJNA
OSAT, 'JELKO KACIN, TO, AST, LEVAR, KOL, ARIEGE, RITA P> VONE, ROSTOV, ALA, INAR, AMAN, ELIO, ANKA, BS, RA, O KRAŠ: TRKALNIK, ANALI, ANITA, ELA, TROGIR, ONA, LAPIL, SINGAPUR, TUREL, JI, AKI. LEPIDODENDRON,
Izžrebani reševalci križanke št. 4:
1.	Helena Sok, Nošnje 46, 64240 Radovljica
2.	Vlada Berločnik, Cankarjeva la, 63320 Velenje
3.	Saša Logar, Trg V. Vlahoviča 9, 61310 Ribnica Nagrade bomo poslali po pošti Križanko pripravil