RAZSTAVA O TITU - Visoka šola za organizacijo dela iz Kranja in Radnička biblioteka B. Adžija iz Zagreba sta pripravili V avli kranjske občinske skupščine zanimivo razstavo Titovih knjižnih del in del, v katerih je opisano Titovo življenje in delo. Na razstavi srečamo dela, kijih je napisal Tito sam in knjige z besedami in umetniškimi deli o Titu. Razstava bo odprta do 12. decembra. Foto: J. Košnjek XXXIII. Številka 93 i: občinska konferenca 82Đ1 i fi? **dovljica, Skofja Lok« nlZ ~ lJ~*>m. Caaopi.no podjetje nZH* ~ Glavni urednik Igor Slavec ^phrori" urednik Andrej Žalar U SILO SOCIALISTIC Danes objavljamo gradivo za 11. seje skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. Delegati se bodo zbrali na sejah 15. decembra in razpravljali o poslovnem poročilu s periodičnim obračunom za devet mesecev, sprejemali letne plane zaposlovanj za leto 19S1, ter sprejeli ugotovitveni sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinskih skupnosti za zaposlovanje za obdobje 1981-85 ter o drugih zadevah NE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Kranj, petek, 5. 12. 1980 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO ^-letnica Prešernovega rojstva Vikogar ni bilo 0, Vrba .. . Sam je bil. Čisto sam. Oskrbnica mu je prinesla šopek *&tinovin rožmarina. Da je bila hiša praznična, fn čakala. Zaman. Nikogar ni bilo. France Prešeren je v sredo sam praznoval svoj 180. rojstni dan. kot je bil sam vse življenje. . Je bil kriv škripajoči mrazf Ne. Že leta nazaj je bilo tako. Za 'december ne vemo, čeprav nam je dal Prešerna. Našega. Naj- Praznujemo njegovo smrt. Žalostna je bila ne zgolj zavoljo smrti Postala je naš kulturni praznik. 9 V oči je zbodla zanemarjena podoba Prešernovega gaja. Polom-klopi, gosto počečkane bele marmornate plošče v lopi. Spomeni-*• Prešernu in Jenku, že leta ni nihče zavaroval pred snegom in ^r&ujo. Čeprav sta dragocena tudi v oblikovnem pogledu. Droben šopek rožmarina in dve svečki, ki ju je nedvomno tako kot m ***jno prižgala otroška roka. Med venci, ki se jim pozna, da ob spo-pcj ***** že dolgo leže. f^l Klavrna, sramotna sreda. tal Bilo je nekaj prireditev, na Jesenicah, v Skofji Loki in morda še' ± k*? ki so jim dopisali Prešernov rojstni dan. t M Resnično svetla izjema je bila le s- pesniško in likovno govorico rinjena Prešernova hiša. Združiti turistično ponudbo Predsednik CK ZKft _ ... Fv"UUUO Predsednik CK ZKS France Pnnit gostinstva, gvvine - sproti o problematiki Ti 1 ■ Bled — V sredo. 3. decembra, je bila na Bledu razširjena seja občinske konference ZKS Radovljica, ki se jo je skupaj s člani delovne skupine pri CK ZKS udeležil tudi predsednik CK ZKS France Popit. Na seji so se pogovarjali o uresničevanju nalog in o razreševanju problemov, na katere je že pred me- seci opozorila delovna skupina CK ZKS, ki je v delovnih in temeljnih organizacijah radovljiške občine opravila 14 pogovorov s komunisti. Zveza komunistov v radovljiški občini je v zadnjem obdobju okrepila svojo aktivnost in poskrbela, da se je vključilo več novih članov, obenem pa se člani stalno idejno- oje prihodnosti kovači nastajanju planskih dokumentov za prihodnjih pet let in svaniu za nazaj velja star in spoštovan slovenski pregovor, da je človek svoje sreče kovač. Tudi z nami je tako. Ce bomo znali »mišljeno in samokritično planirati, potern bodo pnhodnja »*ra življenja in dela lažja ter prijetna. Ce bomo dobro, o in prizadevno delali, dvakrat obrnili vsak dinar, preden ga potrošili potem se težave, s katerimi se srečujemo sedaj, ne bi ktočn^a'za to misel je ugotovitev podpredsednika skupščine SRS Globačnika povedana na nedavni novinarski konferenci, da V> ob sedanjih težavah zelo malo razlogov za izgovarjanje na *» od zunai ampak smo si z zadolževanjem, pretiranimi investi-^ in porabami ter ponašanjem, ki nima veliko skupnega z dobrim Urjenjem, večino nadlog nakopali sami. N'aimani ie kriv socialistični samoupravni sistem, v katerem l*taiki tudi iščejo izgovore. Ljudje sami so pozabljali na temeljni r*fteni Droizvodni odnos, zanemarjali osnove ekonomske zakonitosti, ^r»no investirali ob nedoseganju realnih m pričakovanih **Utov vlaieani hodili okrog samoupravnega združevanja sredstev ^•aček okroe vrele kaše, podpisali na primer na ravni federacije 19 spravnih sporazumov, od katerih jih je dobra polovica le ne i zaradi tega ker smo jih pač le podpisali, nismo pa imeli volje, ^ifli uresničili in predvsem ocenili, če so možnosti za uresničitev. tako o naših napakah veliko preveč razpravljamo, premalo pa garamo načrtujemo in delamo, kot mora delati gospodarstvo, uveljavitve doma inna tujem . Kako v prihodnjih petih letih in še dlje? Sedanje slabosti bodo za-'ivo L vlivale, vendar ne bi »mele imeti več odločujoče besede. > v r^iIhliSkih kot zveznih planskih dokumentih ter dogovorih, ki Zni Lot doslej, morajo biti opredeljeni okvirni pogoji po-ii* v tako pa dogovorjena merila, kaj sodi v republiški in niir in kai ie pristojnost dogovarjanja, sporazumevanja in -ST «n občinah v združenem delu in interesnih skupnostih, neookrite investicije ne bi smele v plan. prav tako pa skrb za « nrimer ne sme viseti izključno na zveznem proračunu. t razvoj manj razvitih tudi naloga sporazumevanja združenega dnevnopolitičnih skupnosti in zainteresiranih za to. Gospodar-«mzu«ii"K" ^prt z večjo vlogo konkurence doma in na tujem, )Jnm?zTodnih programov, povezovanjem in skupnem načrto-W gospodarjenja in izvažanja morajo bit. stalnejši. SPEJm delu bo potem manj prostora za razne poskuse priti do skozi stranska vrata, uveljaviti interes tega ali onega ter dehti, * »imani oogojev. V dosedanjih prizadevanjih pri obhko-plano^republike in federacije prihajajo te negativne težnje manj do vel jave... J. Košnjek France Popit na Bledu — Minulo sredo je obiskal radovljiško občino predsednik CK ZKS France Popit in se z radovljiškimi komunisti pogovarjal o uresničevanju politike ekonomske stabilizacije, predvsem pa o problemih, ki se pojavljajo v turističnem gospodarstvu radovljiške občine. Sestanka se je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina in člani delovne skupine CK ZKS. ki so pred meseci že obiskali 14 radovljiških delovnih in temeljnih organizacij. — Foto: D. Sedej SEJE ZBOROV RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V torek, 9. decembra, in v sredo, 10. decembra, se bodo zbrali delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica in na ločenih sejah razpravljali o rebalansu proračuna občine za letos, o gospodarskih gibanjih v devetih mesecih letošnjega leta in o politiki razvoja Slovenije v prihodnjem letu in v naslednjem srednjeročnem obdobju nekaterih drugih vprašanjih. Gradivo objavljamo na 6. in na 7. strani. ter o Kffi™ ZBOROV OBC1NSK SKUPSCNE cembra in v sredo 10. decembra S Ji a H" v Ponedeljek 8 de osnutek druibenega pffob fne Skof^Sa^^S'^11 obravnava b ročilo o uresničevanju nr«„-„l_ oaoija l^oKa za obdobje 19«l «<; " in predlog *5SEH5BR228R Ce,0Vi^ ob^oanja;S«S novanjskoRradn jo v Gorenji vasr namen,emh «• kompleksno s,a. politično izobražujejo. Aktivni so tudi pri razreševanju vseh pomembnejših problemov, tako v delovnih organizacijah kot v krajevnih skupnostih, kjer so uspešni predvsem zbori komunistov. Ne zaostajajo pa pri vprašanjih uresničevanja politike ekonomske stabilizacije, saj so v radovljiški občini zadovoljivo uskladili vse vrste porabe z rastjo družbenega Eroizvoda. V prihodnjem obdobju odo znatno omejili tudi investicijsko porabo in podpirali le tiste panoge, za katere so se odločili, da so prednostne: Veriga, Elan, Iskra Otoče in LIP Bled, medtem ko so že znatno omejili negospodarske naložbe in jih celo pri otroškem varstvu in izobraževanju povsem črtali. Planske želje so se v radovljiški občini začrtovale v 6 milijonih dinarjih, zdaj pa so jih omej:li na 5 milijonov dinarjev, zavedajo pa se, da so realne možnosti Ie za 3 milijone naložb v srednjeročnem obdobju- France Popit je pripomnil, da morda ne bo povsem prav, da so se odpovedali vsem naložbam, še posebej v šolstvu, saj je treba poskrbeti za kvalitetno izobraževanje in stremeti po organizaciji celodnevne šole, ki jo opredeljuje zakon. Prav tako ne bo mogoče preiti na usmerjeno izobraževanje, če ne bo celodnevne šole, ki jo lahko organizirajo tudi v bolj skromnih možnostih. Na seji so obširno spregovorili o razvoju in položaju turizma na Bledu in v Bohinju ter v radovljiški občini nasploh. Blejski turizem • tarejo številne težave, predvsem pa razdrobljenost, ki hromi uspešnost turističnega gospodarstva. Še celo temeljne organizacije v okviru delovne organizacije se obnašajo neracionalno in preveč trosijo sredstva, po drugi strani pa je na Bledu veliko agencij, ki vsaka po svoje ponujajo turistični Bled. Še posebej pa je problematično v Bohinju, kjer naložbe precej zaostajajo. Predsednik CK ZKS France Popit je opozoril na nagrajevanje gostinskih delavcev ter na nujno združevanje turističnih in gostinskih organizacij na Bledu in v Bohinju ali v okviru vse Gorenjske. To združevanje je nujna naloga za naslednje mesece, saj bo le tako lahko turistično gospodarstvo učinkovito. V nadaljevanju seje so se pogovarjali še o delitvi dohodka in o gospodarjenju delovnih organizacij, predvsem Verige in Plamena ter o aktivnosti komunistov pri razreševanju proizvodne in samoupravne problematike. Vse slabosti, ki se pojavljajo v določenih delovnih sredinah, naj bi komunisti temeljito obravnavali in se zavzeli za najbolj učinkovite rešitve. D. Sedej 21. novoletni sejem v kranju - "mske športne opreme - se.emrab.iene smucaj opreme G LAS 2.STRAN. KTEK. 5. DECEMBRA 1 PO JUGOSLAVIJI CKo družbenem razvoju V Beogradu je bila včeraj 15. seja centralnega komiteja ZK Jugoslavije. Razpravljali so o idejnih in političnih vprašanjih družbenoekonomskega razvoja naše dežele v obdobju od leta 1981 do 1985, določili pa so tudi naloge zveze komunistov in drugih socialističnih sil na tem področju. Uvodno besedo je imel član predsedstva CK ZKJ Andrej Marine. Zvezna konferenca o kmetijstvu Splošna ugotovitev zvezne konference SZDL Jugoslavije, katere člani so razpravljali o razvoju družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu, je, da smo sicer dosegli velike uspehe, vendar z njimi še zdaleč nismo dosegli tiste ravni kmetijske proizvodnje, za katero smo se dogovorili in za katero imamo vse možnosti. Podprli so tudi temeljno usmeritev, da naj bi v kratkem organizirali javno razpravo o ustavnih amandmajih, o čemer je podal uvodna pojasnila član predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije Ris to Džunov. Višje pokojnine v Srbiji Skupščina republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev SR Srbije je sprejela sklep o 13-odstotnem povišanju pokojnin, ki bo veljal od 1. januarja. Obisk španskih kovinarjev Na tridnevnem obisku v Sloveniji je bila delegacija združenih delavskih sindikatov kovinarjev Španije. Na obisk jih je povabil zvezni sindikalni odbor proizvajalcev in predelovalcev kovin. Delegacija je obiskala Titove zavode Litostroj in Loško tovarno hladilnikov v Škof j i Loki. Dom pionirjev bo moral počakati Kljub velikim prizadevanjem sodelavcev zveze prijateljev mladine Slovenije, da bi v prihodnjem srednjeročnem obdobju zgradili v Dolenjskih toplicah »Dom slovenskih pionirjev«, tega v zaostrenih gospodarskih razmerah očitno ne bo mogoče uresničiti. Glede na to, da so pionirji zbrali že precej denarja, so se na Zvezi prijateljev mladine dogovorili, da bodo na zemljišču, ki ga je v ta namen že odobrila novomeška občinska skupščina, vendarle že v prihodnjem letu uredili pionirski tabor. Večje šotorišče je bilo že tako v načrtu ob domu, ki bi imel zmogljivost nekaj čez sto postelj. Pionirski tabor naj bi imel zagotovljene sanitarije s kuhinjo in drugim potrebnim, ki sodi v vsak kamp. 60 odstotni prispevek vključen v ceno Na seji odbora za gospo darsko in socialno politiko pri slovenskem izvršnem sve tu so obravnavali odlok o najvišji ceni za električno energijo in so se strinjali, naj bi 60-odstotni prispevek gospodinjstev in 48-odstotni prispevek negospodarskih dejavnosti, ki smo ju doslej plačevali na energetske naložbe, vključili v ceno elektrike. Tako so predlagali zato, ker se s tem ne bodo po večale obremenitve. J Svet v tem tednu ODLIKOVANJA DELAVCEM SAVE - Predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič je v četrtek podelil 103 članom delovnega kolektiva Sa ve iz Kranja odlikovanja predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije. Pet delavcev je prejelo red dela z zlatim vencem, dva red republike z bronastim vencem, 21 red zaslug za narod s srebrno zvezdo, 54 red dela s srebrnim vencem, pet medaljo zaslug za narod in 16 delavcev medaljo dela. Odlikovanci so ivčinoma dolgoletni delavci Save, ki so razen prizadevnega dela na delovnem mestu tudi aktivni družbenopolitični delavci ter so dejavni tudi na kulturnem, športnem in na drugih področjih. S tem se je v Savi tudi uradno zaključilo praznovanje 60. obletnice tovarne in 30. obletnice uvedbe samoupravljanja, (jk) — Foto: F.Perdan Gorenjski duhovniki ob dnevu republike * Kranj - Področni odbor Društva slovenskih duhovnikov za Gorenjsko je 19. novembra v skupščinski dvorani v Kranju priredil vsakoletno srečanje svojih članov v počastitev praznika republike. Udeležili so se ga tudi predstavniki medobčinskega sveta in občinskih konferenc SZDL gorenjskih občin. Predsednik odbora Alojz Zabkar, župnik iz Krope je v slavnostnem govoru poudaril vlogo društva v izgradnji naše samoupravne socialistične družbe ter pri urejanju odnosov med družbo in verskimi skupnostmi, ki so na Gorenjskem zelo dobri. Člani društva delujejo v duhu izročil NOB in dosledno poskušajo svoja prizadevanja prenašati tudi na duhovnike izven društva. Govornik je posebej opozoril na sedanje zaostrene razmere v našem gospodarstvu in družbenem razvoju in na potrebo aktivnega vključevanje du- Priznanje pobratene občine Kranj — Slovesen začetek je imelo zadnje zasedanje zborov kranjske občinske skupščine. Seje se je udeležila delegacija občinske skupščine iz Kotor Varoša, občine iz socialistične republike Bosne in Hercegovine, ki je pobratena s Kranjem, kranjsko združeno delo, posebno pa Planika, je že vzpostavilo sodelovanje z združenim delom pobratene občine. Predsednik skupščine občine Kotor Varoš je na zasedanju kranjske skupščine izročil predsedniku kranjske skupščine Stanetu Božiču srebrno plaketo Kotor Varoša kot priznanje za prizadevanja, ki jih je Stane Božič vložil v utrjevanje sodelovanja med obema občinama. -jk Dedek Mraz hovnikov v tokove gibanj. Izrazil je globoko privrženost zapuščini pokojnega tovariša Tita in pripravljenosti vztrajati na njegovi poti v krepitvi bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, ljubezni do domovine, za samoupravljanje in neuvrščeno zunanjo politiko. Spomnil se je tudi pred mesecem umrlega tajnika Društva slovenskih duhovnikov Miška Jeriča, ki je imel neprecenljive zasluge za uspešno delo društva in njegov ustvarjalni prispevek v samoupravni socialistični družbi. Osrednja tema letošnjega prazničnega srečanja je bila 60-letnica krivičnega plebiscita na Koroškem, o katerem so pripravili izčrpen referat, ki je nakazal naloge naših ljudi in še posebej duhovnikov v vsestranski podpori upravičenemu boju koroških Slovencev za njihove osnovne narodnostne in človeške pravice. Po pozdravnem govoru predstav-.nika medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko so člani društva pripravili krajši kulturni program z recitacijami in proslavo sklenili z državno himno. Novoletnega praznovanja ne bo Kranj - Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Kranju je bilo sklenjeno, da letos novoletne zabave za vse zaslužnejše sindikalne delavce, kot je bil to običaj že vrsto let, ne bo. Sicer je bila ta zabava, ki je veljala za nekakšno delavsko silvestrovanje v Kranju, iz leta v leto skromnejša, letos pa so se ji zaradi splošnega varčevanja povsem odpovedali. -D. D. v krajevnih skupnostih Radovljica - Občinski svet zveze sindikatov Radovljica, občinska konferenca SZDL Radovljica in Zveza prijateljev mladine v Radovljici so pripravili predlog stališč za letošnjo novoletno obdaritev otrok in za novoletno praznovanje dedka Mraza. Lani so novoletna praznovanja dobro organizirali in je akcija potekala enotno, želijo pa si, da bi bilo tako tudi letos. Novoletni praznik naj bi približali vsem otrokom, zato naj bi opustili obdarovanja otrok po delovnih kolektivih in praznovanja organizirali po krajevnih skupnostih, šolah in v vzgojnovarstvenih ustanovah. Skratka, novoletna praznovanja naj bi organizirali v okoljih, kjer otrok živi, torej v krajevnih skupnostih. Ob novoletnem praznovanju naj bi za otroke pripravili čimveč kulturnih prireditev in poskrbeli predvsem za kolektivna darila vrtcem in osnovnim šolam. V vseh delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela naj bi namenili po 50 dinarjev na zaposlenega delavca, denar pa nakazali krajevnim skupnostim, kjer delavci prebivajo. Na ta način zbrana sredstva pa morajo krajevne skupnosti uporabiti izključno le za organi- zacijo in izvedbo novoletnih praznovanj dedka Mraza. Darilni paketi za otroke pa morajo biti ob tem res simbolični in ne vredni več kot 50 dinarjev. Sredsta za izvedbo novoletnih praznovanj otrok naj bi letos prispevale res vse delovne organizacije in ustanove v občini. D. Sedej Delegacija španskih kovinarjev v Škofji Loki Skofja Loka, 4. decembra - Danes je Loške tovarne hladilnikov obiskala delegacija federacije kovinarskih delavskih komisij Španije, ki se v naši državi mudi na povabilo zveznega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin. Delegacija je v teh dneh obiskala tudi Titove zavode Litostroj, v obeh delovnih organizacijah pa so se pogovarjali o oblikah in vsebini dela osnovnih organizacij sindikata, o samoupravljanju ter vlogi in položaju delavcev v procesu odločanja pri planiranju in gospodarjenju. D. D. Poljski nemir ne pojenjuje Sedmi plenum Poljske združene delavske partije poteka v izredno težavnih gospodarskih in političnih razmerah, prav tako pa so morali iz centralnega komiteja nekatere pomembne politične osebnosti, med njimi nekdanji prvi sekretar Edvard Gierek — Zahvala bratskim socialističnim partijam, še posebno pa Sovjetski zvezi > Varšava — V izredno težavnih političnih in gospodarskih razmerah so se na Poljskem odločili za sklic sedmega plenuma Poljske združene delavske partije. Gospodarski položaj poslabšuje nizek pridelek v kmetijstvu, nazadovanje produktivnosti v industriji, zastoji v preskrbi in slaba menjava z deželami zahodnega sveta, nižja pa je proizvodnja v celoti, pri čemer ima največji delež stavkovni val, ki se je sicer umiril, pojenjal pa popolnoma še ni. Občasni štrajki in prekinitve dela se ponavljajo, vse to pa vnaša v gospodarsko trdnost drŽave nove probleme. Enakovaredne gospodarskim so politične težave. Nedavni Šesti plenum Poljske združene delavske partije se je odločil za novo politično linijo, v skladu s hotenji delavskega razreda, kot so poudarili na plenumu. Partija se je odločila, da bo ofenzivnejša zoper konzervativne, dogmatske in protisocialistične težnje, prav tako pa je napovedala korenite družbene in gospodarske reforme za utrditev gospodarskega in družbenopolitičnega položaja v državi ter vrnitev k načelom leninizma. Na sedanjem sedmem plenumu, ki poteka v razmerah, ki niso obetavnejše od razmer, v katerih je potekal šesti plenum, so bila ta izhodišča ponovno poudarjena. Prvi sekretar poljske partije Stanislav Kania in predsednik vlade Josef Pinkowski sta poudarila pripravljenost sodelovati s sindikati in organi delavskega, vaškega in družbenega samoupravljanja. Vendar so nesprejemljivi vsi poskusi slabitve ljudske države in socialističnih načel. S poti obnove ni vrnitve, je dejal Kania. S tem je dal odgovor vsem poskusom odpora in nerazumevanja smisla sprememb. Posamezne regionalne in panožne organizacije sindikata Solidarnost ne pokažejo dobre volje, skupaj z drugimi silami izzivajo nezadovoljstvo, ki so ga oblasti tolerirale in niso ukrepale tudi v primerih nekaterih izpadov in izzivov. Bile so stavke s političnimi motivi, je dejal Kania in dodal, da večina članov in simpatizerjev Solidarnosti nima s tem nič skupnega, ampak spoštuje statutarne pravice in določila. V sindikalno gibanje pa se vtihotapljajo skupine in ljudje, ki so povezani s centri imperialistične diverzije v tujini in skušajo prevrniti socialistično državnost Poljske. Sekretar poljske partije je govoril o njenem bistvu in delovanju. Sama sebe mora najti, izbrati izhod iz krize brez nevarnosti za mir in varnost Poljske, ubrati ofenzivno pot zoper nasprotnike in utrditi osnovne organizacije, ki so večkrat podobne debatnim klubom. Krepiti je treba demokracijo, obenem pa tudi odgovornost. Kania in Pinkovvski sta govorila o gospodarskem položaju Poljske. Država je na pragu gospodarske reforme, katere smisli naj bi bili večja pooblastila in odgovornost podjetij, izpopolnitev kadrovskega sestava in sistema centralnega vodenja in planiranja ter večje pristojnosti podjetij pri razpolaganju s plačnimi skladi. Držijo besede premiera Pinkowskega, ki je na plenumu dejal, da čakajo državo hudi meseci. Mednarodno ozračje je za Poljsko sorazmerno ugodno, saj večina sveta meni, da so problemi njena zadeva. Tudi na zadnjem sedmem plenumu je bilo slišati to ugotovitev, izredna pozornost pa je bila namenjena odnosu ostalih držav socialističnega bloka do Poljske. Izrečena jim je bila zahtevala za pomoč in zaupanje, še posebej pa Sovjetski zvezi, ki je doumela bistvo poljskih dogodkov in zaupala poljskim tovarišem, da sami najdejo izhod iz krize. Iz tega je moč sklepati, da je že grozala nevarnost neposrednega vmešavanja oziroma posredovanja. Prav tako je mogoče sedanji plenum jemati tudi kot poziv sindikatu Solidarnost, naj se drži statutarno dogovorjenih načel, ki sta jih partija in država priznala, sindikat pa jih je sedaj dolžan spoštovati in pomagati iz krize. Sedmi plenum je posegel tudi na kadrovsko področje. Iz politbiroja so med drugim odstranili tudi nekdanjega prvega sekretarja Giereka in mu priporočili, naj izstopi tudi iz centralnega komiteja ter državnega sveta. J. Košnjek JESENICE V ponedeljek, 8. decembra, ob 16. uri bo v sejni sobi jesenišk* občinske skupščine prva programska konferenca občinske konference Socialistične zveze z Jesenic. Na njej bodo udeleženci obravnavah pc-ročilo predsednika občinske konference o delu tega,organa v mandatnem obdobju 1979-1980. Razpravljali bodo tudi o poročilih svetov in koordinacijskih odborov pri konferenci ter programski usmerit« občinske konference za prihodnje obdobje. (S) KRANJ—- Ob letošnjem prazniku republike so v kranjski občini podelili številna odlikovanja zaslužnim občanom, delavcem in družbenopolitičnim aktivistom. Tako so na slovesnostih v počastitev praznika podehh od likovanja na šenčurski osnovni šoli, v krajevni skupnosti Kokrica. I Savi, v Tekstilnem in obutvenem centru, na kranjski podružnici SM be družbenega knjigovodstva in na osrednji občinski proslavi i počastitev praznika, ki je bila na novi osnovni šoli na Planini. Kitajska sindikalna delegacija na Gorenjskem Kranj - V dneh od 27. novembra do 1. decembra se je v Sloveniji zadrževala na obisku delegacija Vse-kitajske federacije sindikata, ki io je vodil predsednik Vsekitajske federacije sindikata in član politbiroja CK KP Kitajske Ni Cif u. 28. novembra je delegacija obiskala tudi Gorenjsko, kjer sta jih polejj predsednika republiškega sveta ZSS Vinka Hafnerja spremljala tudi predsednica medobčinskega sveta ZSS Ivanka Sulgaj in sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Zdravko Krvina. V 2abnici so si ogledali urejeno kmetijsko posestvo Logondrovih. pri Brezarjevih. pa so se seznanili s kmečkim turizmom. Predstavniki krajevne skupnosti Zabnica in kmetje so najvišje kitajske sindikalne delavce seznanili z razvojem kmetijstva pri nas a možnostmi razvoja kmečkega tur*- ma. Člani delegacije so si ogledali ruA muzej revolucije v Begunjah, se *• Bledu seznanili z razvojem naše* turizma, v Bohinjski Bistrici p« obiskali dom družbenih organtzarij in muzej Tomaža Godca. V razgovorih je predsednik Vsekitajske federacije sindikata Ni Cifu poudaril, da zelo cenijo našo borbo In naS samoupravni razvoj in radi bs se učili na naših izkušnjah. Knjižica Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega sa moupravljanja je prevedena tudi v kitajščino in prav ta jim pomeni eno izmed pomembnih orientacij v razvoju njihovega samoupravljanja *ja kranjske občinske skupščine Nov korak k novemu planu Zbori kranjske občinske skupščine so na zaseda- za prihodnja leta. Kot je dejai pred- •7» , »• i- • i y ». sednik izvršnega sveta Milan Baj- Wi preteklo sredo razpravljali in sklepali o za- želj. je biio oblikovanje piana ena JhhA, pomembnih za razvoj občine v prihodnjih *lav"ih letošniih afirmacija ... \ • . »• _ij j družbenega planiranja, družbenopo- #W fe&Al, /Tiea drugim tUdI O predlOgU dOgOVOra litična in strokovna akcija Izvršni temeljih družbenega plana za prihodnjih pet let r^jL^S'«™ " Predlogi m pripombe Vzpodbuda dokončnemu pa ga je zadolžila, da v njenem sklajevanju pred podpisom dogovora 19. de mbra 3.STRAN G LAS •Tieno , - Uvodoma so bili delegati [^*e občinske skupščine sezna-• x informacijo izvršnega sveta ^j^Bteja za gospodarstvo in fi-P*o preskrbi z nekaterimi naj-1*jiiini življenjskimi artikli ter .^■■•terialom. Informacija nas J^—ja, da se preskrba z blagom, rJ*fina je zato združenemu upravičeno izrekla priznanje, o pa se je zavzela za celovitej-trajnejše rešitve, za interesno ■pravno dogovarjanje, združe-•redstev in oblikovanje repro-ih celot. Letošnje ravnanje biti del planov za.prihodnja I REPUBLIKI LJ^ef»ti kranjske občinske skup-■ a> se opredelili na sredini seji do nekaterih republiških plan-fckumen tov. zakona o stanovanjskem ttvu je bil deležen treh dopolnil oziroma pred-Nanašajo se na nujnost _ sredstev za solidarnostna vaja tudi po sprejemu novega na obveznosti graditeljev stanovanj in na pomen ujiih problemov in vprašanj —inju stanovanjske proble-Stanovanjska gradnja in o gospodarstvo sta med-PP*opovezana in soodvisna. Pinjčani imajo pripombe tudi na Pek družbenega plana Slovenije v** 1985. S stališči so seznanjeni ^ti kranjske občine v zborih *ttke skupščine, pripombe pa izrečene tudi na zadnjem trepubliške skupščine. De-nske skupščine so menili, la vladati med osnutkom in osnutkom temeljev plana republike večja 3*H06t, sicer bo treba sprejeti & dodatnih dokumentov. Ne-\£ stališča so preveč globalna in F^". Prav tako ne kaže graditi *Uh iz leta 1979. Nekatere ,* *> preskromno obdelane, kar • f-udi za družbene dejavnosti. £ilo je govora o usmerjenem ^ievanju in šolstvu nasploh, "^^čnejsih oblikah združevanja sredstev, trgovini, osebnem delu itd. Delegacija občinske konference ZSMS je menila, da stabilizacija ne sme iti izključno na breme standarda in da je še vedno govora o nalogah, ki bodo vzpodbujale inflacijo. Tudi mladinskemu prostovoljnemu delu je namenjenih premalo besed. Občinska skupščina se je seznanila tudi z osnutkom republiške razvojne resolucije za prihodnje leto. Tudi njej manjka marsikje konkretnosti in načinov, kako bomo cilje uresničili. Tudi s temi pripombami so bili že seznanjeni republiški organi. DECEMBRA PODPIS Ocenjevanje uresničevanja sedanjega družbenega plana je bila naslednja naloga skupščine. Kljub zastojem pri oblikovanju dohodkovnih odnosov, razvijanju menjave s tujino in zmanjševanju sredstev za reprodukcijo v prvih letih sedanjega srednjeročnega obdobja se je položaj letos zboljšal, kar povečuje možnosti uspešnega začetka prihodnjega srednjeročnega obdobja. S predlogom dogovora o temeljih družbenega plana kranjske občine za prihodnjih pet let se je skupščina že seznanjala, v sredo pa je s potrditvijo predloga naredila nov korak pri sprejemanju skupne obveze imenu 19. decembra podpiše dogovor. Vsi podpisniki bodo prejeli poseben poziv. Plan je stabilizacijski, najtežje naloge pa bodo pri zaposlovanju, izvozu, pospeševanju kmetijstva, uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov razvoja, delitvi dohodka in usmerjanju prostorskega razvoja. ŠteVilne predloge za zboljšanje dogovora je prejel izvršni svet: od združenega dela, krajevnih skupnosti, ki so opozarjale na nujnost reševanja nekaterih komunalnih problemov v prihodnjih petih letih, in družbenopolitičnih ter drugih organizacij in skupnosti. Opozorila so se lotevala problemov kmetijstva, komunalnih naprav, položaja gozdarstva in gozdnih delavcev, vlaganja v kmetijstvo, preskrbe, zaposlovanja v družbenih dejavnostih, cest, sredstev za krajevne skupnosti itd. Predvsem plan ne sme biti načelen, ampak konkreten in obvezujoč! Zbori skupščine so med drugim obravnavali problematiko zdraviliškega in klimatskega zdravljenja borcev, soglašali z delitvijo presežnih sredstev letošnjega proračuna in, velja posebej za zbor krajevnih skupnosti, obravnavali kategorizacijo cest v občini. Odlok o lo^ kalnih in kategoriziranih cestah je bil sprejet z željo, da bi si skrb porazdelile krajevne komunalna interesna Letališče Brnik — Najstarejša delavka letališča Ljubljana na Brniku Ivanka Geiski je v petek, 28. novembra, v pristaniški zgradbi odkrila doprsni kip predsednika Tita, ki ga je izdelal akademski kipar Marjan Keršič-Belač. Slavnostni govornik, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov Janez Polenec, je med drugim dejal, da je kolektiv letališča tako kot delovni ljudje ter občani Jugoslavije z mislimi pia velikem voditelju Titu, trajno občudujoč njegovo misel in ustvarjalno moč. Pokojni predsednik je bil velikokrat med nami, je dejal. Z našega letališča je odhajal na pomembna državniška potovanja, k nam pa je prihajal, ko se je vračal. Bil je tudi na Krvavcu. Na naše letališče je vezano tudi njegovo zadnje potovanje. Od nas je odšel v Ljubljano, v Klinični center. Odkritju predsednik o i' a i f ■ < t■ \ i i v i Pridobivanje deviz za uvoz surovin je vse naše proizvajalce prisililo r čim večji izvoz. Tako je kranjska Sava letos vse leto pospešeno iztezala avtomobilske gume in je praktično izvozila polovico vse proiz vodnje, zadnje mesece se pa odstotek izvoza še dviga in se bliža že GB odstotkom. Seveda pa pri tem trpi domači trg, ki ostaja brez iskanih savskih gum. — Foto: D. Dolenc Povprečni rezultati Letošnji poslovni rezultati kamniškega gospodarstva nekje na slovenskem povprečju — Izvoz večji za 46 odstotkov — Gospodarstvo dalo poudarek materialni osnovi dela Kamnik - Poslovni rezultati kamniškega gospodarstva v letošnjih devetih mesecih so nekje na slovenskem povprečju, zato v kamniški občini z njimi niso povsem zadovoljni. Celotni prihodek in dohodek sta porasla za 30 odstotkov, porabljena sredstva za odstotek manj. Vsled malce počasnejše rasti porabljenih sredstev je tako pri dvo-odstotnem zaostajanju rasti celotnega prihodka za republiškim povprečjem rast dohodka na republiški ravni. V primerjavi z istim razdobjem lani je gospodarska proizvodnja za dobrih osem odstotkov manjša in plan je realiziran 71,4 odstotno, celotna prodaja pa 73 odstotno. Razveseljiv je 46 odstotni porast izvoza in celoletna planska prizadevanja so v devetih mesecih uresničena skoraj 80 odstotno. Vsi kamniški izvozniki so v primerjavi z istim razdobjem lani izvoz povečali, čeprav Donit, Svilanit, Tovarna Usnja in Eta planiranega izvoza v letošnjih devetih mesecih niso dosegli. Uvoz se je povečal za dobrih 60 odstotkov, s čimer je plan letošnjega uvoza dosežen skoraj 85 odstotno. Večino uvoza odpade na reproma-terial, na investicijsko opremo slabih 10 odstotkov. Ce je lani delež uvoza v izvozu znašal 60 odstotkov, se je letos povzpel za dobrih pet odstotkov. Podatki torej govore na odvisnost izvoza od uvoženega repromateriala in ker kamniško gospodarstvo zadnje čase vse bolj opozarja na skromne zaloge repromateriala, se bo to v prihodnje nedvomno odrazilo v vse težjih pogojih pridobivanja dohodka in seveda tudi v izvozu. V novem srednjeročnem razdobju pa bo vse bolj pereč tudi uvoz opreme. Pomemben poudarek je kamniško gospodarstvo dalo materialni osnovi dela, saj so sredstva za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela Dobra izvoznika - LIP in ZLIT Gorenjski gozdarji in lesarji beležijo ugodne po-slovne rezultate v devetih mesecih letošnjega lete -r Manj naložb lesne industrije in več v gozdne ceste - Cenovne težave Alplesa je posledica zmernejših odnose delitvi osebnih dohodkov. Naložb je bilo v devetih na manj kot v enakem lanskem c :V ju, znatno manj predvsem v i** industriji. Gozdarstvo pa se je prt' v zadnjih mesecih odločilo za nekatere investicije, posebej GG Krsaj • so tako skupna vlaganja v goadar stvu po vrednosti bila višja za 23 o*-stotkov. Naložbe so bile v izgradi** gozdnih cest. Investicije pa zao* jajo pri Jelovici, v LIP Bled in v 9 Bled, ker so še vedno probteOH, bančnimi sredstvi. Radi pa čimprej zgradili žagarski obrat Preddvoru, lupilnico na Rečk-i kotlovnico v Bohinju. Dinarska vrednost izvoza je v merjavi z lanskim obdobjem za 50 odstotkov, z upoštevat spremembe tečaja dinarja pa okoli 35 odstotkov. Dinarska ^A nost uvoza je porasla za H stotkov. z upoštevanjem tečaja odstotke. Pokritje uvoza z iiv 'je bilo takšno ko kot ob polle! se izkazuje v 43 odstotkih. K u zunanjetrgovinski bilanci pa tako kot vse doslej v okvm. stavljene organizacije goreigske-ga gozdnega in lesnega gosr iarst>* prispevala največ LIP Bie« Tržič- j večja za 52 odstotkov, sredsr*a rezerv pa za 36 odstotkov. S tem.» seveda manj denarja namenilo a osebne dohodke in skupno poraW Sredstva za osebne dohodke so p> rasle za 24 odstotkov, za skupao porabo pa za 22 odstotkov. Za škofa.' tri odstotke se je tako v struktan čistega dohodka znižal delež osebo* in skupne porabe. Akumulacija kamniškega gospodarstva se je * letošnjem devetmesečju povečan skoraj za polovico, največ jo j* ustvarila industrija, močno je zastopano tudi gradbeništvo in trgovina Povprečni izplačani osebni dohodek je znašal 7.931 dinarjev, najnrt* osebne dohodke so prejemali delavc v Stolovi tovarni ploskovnega pohištva, v Kočninih prodajalnah, * Viatorjevem hotelu in žičnicah in * gostišču Planika. V povprečju so * osebni dohodki povečali za 22 si stotkov, zato seveda ne morejo loriti vse večje draginje in v večjih delo«-' nih organizacija se soočajo pritiskom, da se osebni dohe povečajo. V teh delovnih bodo na nemir med delavci m< odgovoriti in ker do konca družbenega dogovora ne bodo prebijati, torej ne povečati i sredstev za osebne dohodke dogovorjeno ravnijo, je edina tehten razmislek o strukturi dehr* Kamniško gospodarstvo ima letst dva izgubarja. - V Rudniku kaofca« in kalcita, tozd kaolin se je izgubi pojavila že v prvem letošnjem tr* mesec ju in v devetmesečju znaša X" milijona dinarjev, torej nekaj ma*' kot ob polletju. Pokrita je l)* znotraj delovne organizacije in 5 sredstvi občinskega rezervnega skk-da. Če so vzroki izgube v rudni«1' znani pa so manj jasni v Delika*-sinem tozdu Meso Kamnik, saj kafe da vzrok ne tiči le v položaju mesa* predelovalne industrije. M.Voičiak Bled - V sestavljeni organizaciji združenega dela gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva je V devetih mesecih letošnjega leta celotni prihodek porasel za 43 odstotkov, porabljena sredstva za 47 odstotkov, dohodek za 37 odstotkov, akumulacija za 79 odstotkov in bruto sredstva za reprodukcijo za 55 odstotkov. Porabljena sredstva so bila tako večja od celotnega prihodka in je zato dohodek manjši. Iz povprečja gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva pa odstopa Alples Železniki, kjer se zmanjšuje vrednost celotnega prihodka in povečujejo porabljena sredstva tako, da so dohodek povečali komaj za 17 odstotkov. Pri Alplesu so imeli hude težave zaradi zamrznjenih cen glavnih proizvodnih programov v temeljnih organizacijah pohištvo, saj ob naraščajoči prodaji niso mogli slediti podražitvam osnovnih re-promaterialov. Pri vseh drugih lesarjih pa je položaj ugodnejši zaradi dobre prodaje in zaradi regulacije prodajnih cen. zlasti za gradbene plošče in stavbno pohištvo. Razen Alplesa Železniki, ki je bil v izjemnem položaju, so vse članice sestavljene organizacije U^sni« \v delitvena razmerja osebnih dohodkovno republiškem dogovoru VŠ* članice' ^pbvv.- ' ikmnulactjo. kar 5 DECEMBRA 1980 5.STRAN G LAS lorfoza neke podobe tešernov obraz (M. novembra — 24. de-ije v Galeriji Prešernove Kranju postavljena na zanimiva razstava. Aka-aiikar Tomaž Kržišnik svojo likovno upodo-fVeaernovih Sonetov neki jo je posvetil 180. oblet-Pcseaikovega rojstva; ob-tu ie razstava France v prevodih 1970-1980. or obeh je Gorenjski gre za združevanje pesni-in svojega lastnega vi-neareče nekega življenja. To delo (2 knjigi - bibliofil-i in zloženka ter serija 7 je slovenski javnosti znano, ned nami že skoraj leto dni. O » pisali umetnostni zgodovi-okovni kritiki in pesniki. Tudi • samega, ki je doma v Žireh, ie predstavili v našem ca-w t Zato nam zdaj in tu ne gre r »iti za kritikovo niti za slikar-7 °**bno videnje te konkretne ■a*. Priliko imamo za naše oaebno srečanje s pesnikom, z *»itvijo srečanja slikarja in ter možnost, da si ustvarimo lastno podobo o vsem skupaj, 'ljamo si vprašanja: Ali likovna govorica teh podob P^i toliko, kolikor je zmogel .i Prešeren v svojem času in J* nam še danes govori? Je J* čutne predstavitve prešer-svobodomiselnega duha? k danes Prešeren in kdo m hiturni koledar V galeriji Prešer-hiše Sta odprti razstavi Preaeren v prevodih 1988 in Soneti nesreče v predstavitvi Tomata ka. V kletnem razsta-Prešemove hiše se v okvi-■ tradicionalnih predsta-grafike in poezije pred-^ta akademski slikar Lu-Bratuš in pesnik Franc j. V Mali galeriji in i dvorani Mestne hiše vlja slike in plastike ski kipar Valerio Miro-Razstavo je posredoval nji center Ivan Napotnik denja. V galeriji Mestne Prikazuje Kabinet sloven-fotografije pri Gorenjskem izbor fotografij na Likovni značaj foto-v NOB. Avtor razstave 7*480 Kerbler. uvod v kata-J" napisal Aleksander Bas-•kzstave so tako kot stalne Gorenjskega muzeja od-alr dan od 10. do 12. ure do 18. ure. ob sobotah !jah od 10. do 12. ure. ob L--jkih so zaprte. Genovo gledališče bo ob 16.30 uprizorilo Zgod-tovarišu Titu za red za osnovno šolo Simon V nedeljo. 7. decembra, ■klom S. Becketta: Čaka-Godota sodelovalo "^narodnem festivalu v h na Poljskem. J — V soboto. 6. de-ob 19.30 bo domača gle-skupina v združenem Predstavila prvo premiero **ii sezoni, ki sodi v okvir fa DPD Svobode Rudi Ribno. Uprizorili bodo o delo Rdeče in mo-navrici, ki jo je ob ■»ivu Alenke Bole-Vra-h "^iral Rado Mužan. Predlo bodo ponovili v nedeljo. r^nibra, ob 15. uri. ,WJA LOKA - V galeriji kj°ftem gradu je na ogled mrf«* Groharjeva slikar-Tkolonija 88 - risba ^**vljajo se: Luciian Bra-m?'°*e Ciuha, Boni Ceh, Her-JVGvarjančič. Janez Hafner, ^*o Huzjan. Tomaž Kržiš-■rjfenrik Marchel in Janez P'''^. Razstava bo odprta še decembra, ob sobotah in " do Prepričani smo. da je naše neprestano iskanje samih sebe kot Slovencev možno le v duhu Prešernove tradicije. ZGODOVINSKO VIDENJE Vsa svetla obdobja slovenske zgodovine pričajo, da Prešernov glas ni izzvenel v prazno. V slovenski umetnosti in politiki, ki se prav v zgodovini našega naroda še posebej tesno prepletata, nekaj pomenijo le tisti tokovi, ki prihajajo v stik s sorodnimi tokovi v svetu, čeprav izvirajo iz lastnih tal. Tistega pa, ki se zapira v svoje lastne, ozke meje. slejkoprej spoznamo za mračnjaka. Prešeren se je skupaj s Čopom zoperstavil Kopitarjevemu pojmovanju književnosti. Slednjemu je šlo le za čistost jezika, zahteval je od pisatelja, naj piše le tako, kakor govori kmet, »daleč oddaljen od mestnih senc« in samo tisto, kar kmet potrebuje. Prešernovi napori so bili boj individualnega talenta zoper »na kopito nategnjeno«, preračunano koristnost. Čop in Prešeren sta hotela preseči dvojno omejenost takratne literature, ki je na se je izgubila v temi dejanskosti. Sonce zanj ni vzšlo nikoli več. Razširjeno je mnenje, da je za človeka najboljše, ako ostane doma. Kaj bi hodil v svet? Toda: Vsak od nas je poslan na pot. Pri čemer ni vsakomur dano priti do konca, zakaj vsako potovanje, ki zmore pot v celoti, je sestavljeno iz treh etap: iz odhoda od doma. iz prebivanja v svetu ter iz vrnitve domov — kakor je tudi enkratno človeško življenje sestavljeno iz rojstva, življenja in smrti. Slikar se sooča s to enkratnostjo vsake življenjske poti. Tudi svoje lastne. Podobe govore; kažejo destrukcijo lažne domačnosti kot metamorfozo obraza od idile do črne jame. Noge letajo med domom in svetom in se slednjič zakoreninijo kot drevo v nesrečni dolini življenja, na koncu i katere je ona črna jama. NASE VIDENJE Soneti nesreče so Prešernova zadnja beseda. So obračun, ki ga je pesnik napravil sam s seboj v samem sebi. Mi ga skušamo razumeti. Iščemo njegov obraz. Prešernove podobe, ki bi bila dana enkrat za vselej in zapovedana, ni! Zato se moramo Likovna prepesnitev Ne rezin - V Kranju so predstavitve sožitij pesniške in likovne govorice že tradicija. Tokrat se srečujeta grafika in poezija v pesniških listih Nerezine Franca Černigoja, ki jih je likovno prepesnil slikar Lucijan Bratuš. Oba primorska umetnika, hi sta se s svojim umetniškim srečanjem tokrat zatekla v klet Prešernove hiše. veže petletno sodelomnje. Predstavila sta se z Vlažnimi žarki in z Praoblikami, sitotiskom 36 grafičnih listov. Oba medija, pesniški in likovni, kljub intimnemu vsebinskemu zbliževanju skušata doseči vsak svojo samostojnost. Umetnik je tokrat ovrgel tiskarsko črko in dal prednost rokopisu, saj kaliografija s svojo prefinjeno potezo bolj kot tisk ohranja liričnost pesniške besede. En sam barvni ton — klasična črna poteza — in predstavitev obeh izrazov na samem listu sta povezala grafiko in poezijo v umirjen, skorajda klasičen prikaz. D. Z. — Foto: F. Perdan J Knjiga hiš V škofjeloškem arhivu pripravljajo izdajo knjige s podrobnim opisom starih mestnih hiš — Dobrodošla bo načrtovalcem prenove starega mestnega jedra bo v uri na od 9. do 12. in od 14 t« '*kot)elomk.i knjižnici * 9. decembra, ob 17. v tira pravljic za predšolske Valentina Stukl bo ovala Rozmanovo *o Oblaček. V sredo. 10. , ob 18. uri bo likovna pri škofjeUtški zvezi »h organizacij odprla Ji-razstavo del Gregorja in Rafka Primoži-/etrtek. II. decembra, ob n bo .Janez Ahačič vodil ,yanje z diapozitivi: S poti ^Jetafci zvezi. eni strani poznala le slabe slovenske verze za izobražence, na drugi pa lažne, »narodne« pesmi za kmete. Kmečki jezik je res prava zakladnica, toda sam po sebi še ni stil. treba ga je kultivirati. In pisatelj, ki jemlje mere za svoje pisanje od okusa ljudskih množic, je mračnjak. On ne razsvetljuje. Okus preprostega bralca ga tišči k tlom, namesto da bi on taistega bralca dvigal navzgor. Genijalna zamisel dveh kmečkih sinov - Čopa in Prešerna - je bila v tem, da bi slovenskega izobraženca in sploh meščana, ki se je odtujil v nemštvo. ponovno zbližala s kmetom in tako vzpostavila enotnost, prepotrebno malemu narodu, ki hoče ohraniti svojo samobitnost. To pa sta nameravala doseči ravno z omikanjem kmečkega jezika v umetni književnosti, kateri ne gre za uporabnost, temveč je sama sebi namen. Taka je Prešernova poezija, katere glavni motiv je ljubezen. Kot vsi veliki ljudje je tudi Prešeren obseden od ene same strasti. Posveti ji vse življenje in v njej izgori. In ta edina strast njegova — ljubezen — ni le ljubezen do ženske, zajame tudi prijateljstvo, domovinsko čustvo ter poduhovljeno ljubezen do svobode in resnice. LIKOVNO VIDENJE Delo Prešernovega kroga je vse, kar je slovenskega že v tistem času dosegalo evropsko raven. Takratna likovna umetnost je bila pod vplivom naročnikov iz cerkvenih krogov še zmeraj obremenjena z barokom. »Znamenita Goldensteinova upodobitev Prešerna, ki je nastala po spominu in za večno spominjanje na velikega pesnika, ta ponarodela podobica je v zavesti slehernega Slovenca vgrajena kot narodova svetinja in znamenje!« (Stane Bernik). Kržnišnik začenja ravno pri njej kot obrisu obraza in njegovo delo je destrukcija ovekovečanja te podobe, ki že v času svojega nastanka pač ni bila na prešernovski višini. Ta višina pa je slikarju merilo, ko ustvarja svojo upodobitev Prešerna ter enkratne tragedije njegovega in življenja nasploh. Dobro je pravzaprav, da stalne Prešernove podobe sploh ni. saj jo mora vsaka generacija iskati znova in zase. zmeraj znova podajati v svet njegove poezije in jo iskati. Najmanj kar lahko storimo pa je. da gremo gledat razstavo srečanja Tomaža Kržišnika s Francetom Prešernom. V tem srečanju je »oživljanje nekdanjih lepih navad združevanj na Pršernove pesniške besede in likovne podobe, v našem primeru pa tudi bezanje (ali več: zavestno nasprotovanje) od idilike in mita Prešernovega lika. od oltarja k razbitemu obrazu sveta, k resnici nekega našega, in ne le našega, življenja. Doživetje Prešernovih Sonetov nesreče, izraženo z osebno likovno govorico sodobnosti«. (Tone Pavček). Miha Naglic S knjižnih polic Borčeve zgodovinske slikanice Skofja Loka - V škofjeloški enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana arhivar Franc Stukelj pripravlja izdajo knjige, ki jo je naslovil Knjiga hiš. Natančno je opisal stare loške hiše. kako so jih zadnjih sto let spreminjali gradbeni posegi, nanizal njihove lastnike za okrog dvesto let nazaj. Obdelal je tudi staro numeracijo, parcelne številke, domača imena, kakšno obrt so imeli pri posameznih hišah. Nekakšna topografija torej, ki vsebuje tudi sociološko plat. Pred nami je razgrenjena preteklost posameznih hiš, kdo in kdaj jih je zgradil, popravljal, kako je prehajala iz roda v rod, kako so se menjavali lastniki, kakšno dejavnost, obrt so imeli pri posameznih hišah. Prvi zvezek, ki že čaka na tiskarno zajema predmestja starega škofjeloškega mesta. Malokdo danes ve, da je bila današnja Grajska pot nekdaj Trata, Jegorovo predmestje Studenec, do današnjih dni se je ohranilo le ime Karlovec, ki ga domačini uporabljajo za Poljansko cesto in VIDENJE NESREČE Nesrečen je pesnik Sonetov nesreče. Zakaj? Mu je bilo sojeno ali si je sodil sam? Vseeno je. Dejstva so taka. Iz srečnega otroštva v Vrbi krene mladenič v Ljubljano in odtod na Dunaj (Afrike puščava). Uspešno študira in spoznava svet. V otroštvu in v mladosti sije sonce, ki pa ga že na Dunaju začno zakrivati oblaki. In ko se vrne iz tega svetovljanskega velemesta v provincialno Ljubljano, je že noč. Luna vzide in spoprijem s krutim življenjem se dogaja v mesečini. Sredi teme gori le luč spoznanja, ki išče in boli. Svetloba idealov Pri založbi Borec je v okviru mladinskega knjižnega programa v dneh pred praznikom dneva republike izšla nova zbirka zgodovinskih slikanic. Tri od petih knjig segajo v čas NOB, dve v še starejše obdobje. Slikanice za otroke, namenjene predvsem srednji stopnji osemletk, po njih pa radi sežejo tudi malce starejši, pomenijo torej zanje doživljanje preteklosti, za pisce oziroma slikajoče pa posredovanje svojega izkustva. Zbirka Kurirčkovih zgodovinskih slikanic je doslej nanizala že 15 naslovov v nakladi po 15.000 izvodov in torej slovensko mladinsko knjižnico obogatila za 225.000 slikanic, kar je v naših razmerah pomemben založniški dosežek. Tokrat je Anton Ingolič prispeval tekst o dogodku iz leta 1936. pomembnem za zgodovino našega delavskega gibanja. Po romanu Stavka iz leta 1951 je za mladino priredil kratek, bistvo obsegajoč dokumentarni zapis z naslovom Velika stavka. Ilustriral ga je Aco Mavec, ki se je soočil s problemom, kako na omejeni ploskvi prikazati množico. Slikar Ive Subic je istočasno tudi avtor teksta Tiskarna Urška 14. Dokumentarno in umetniško je predstavil tiskarno, v kateri je delal tudi sam. Mladim sporoča, kako so tedaj gradili tiskarno, gradili in že tiskali. France Filipič je portretiral mlado narodno junakinjo Slavo Klavoro, ki jo je osebno poznal in po njeni smrti, ko je komaj dvajsetletna žrtvovala svoje življenje, veliko razmišljal o njeni izjemnosti. Likovno plat slikanice je prispeval Matjaž Schmidt. ki se je z barvnim svinčnikom nedvomno približal mlademu bralcu tako po oblikovni kot vsebinski plati. Miha Mate je opisal desant na Drvar in iz znanega zgodovinskega dogodka izluščil osrednje dogajanje, narisal je glavnega junaka, enajst- letnega Mirka, seveda pa je pravi glavni junak maršal Tito. saj je znano, da je desant lovil predvsem njega. Avtor je svojo pripoved naslovil Padala so zatemnila sonce. Likovni del je prispeval Marjan Amalietti, ki je risal zelo doživeto, saj je takorekoč na takšnem padalu, kot jih je moral upodobiti, med vojno preboleval nevarno bolezen. Pisatelj Janez Kajzer. urednik Kurirčkove zgodovinske slikanice, pa je prispeval tekst o prvih Slovencih na Triglavu, štirih srčnih možeh, kakor je slikanico tudi naslovil. Iz nje veje triglavska simbolika, ki jo slikanici vdahnil tudi ilustator Matjaž Schmidt. Prispeval je tudi risbo Triglav, ki jo je založba Borec ob tej priložnosti izdala kot poster. Kopališko ulico. Poleg teh bo v prvem zvezku zajeto še Kapucinsko predmestje, seveda brez današnjega Novega sveta. Na tem območju so popisani tudi mostovi, brvi in drugi nekdanji komunalni objekti, pa stara klavnica, obrežje. V drugem zvezku, ki ga je Franc Stukelj že napisal, in bo izšel prihodnje leto, pa bo zajeto mestno jedro: Mestni, Spodnji in Tankerjev trg. . Osnovni vir podatkov so bile stare, še neobjavljene zemljiške knjige, popisi prebivalstva, gradbeni načrti. Knjiga bo tehtno opremljena s podatki, zato bo pomembna za zgodovino, istočasno pa tudi za poljudno branje, saj bo posebej domačinom veliko povedala o njihovi preteklosti. Franc Stukelj bi knjigi rad dodal še karto, geodetski načrt tega območja, da bodo bralci natančno vedeli, kje hiša stoji. Morda tudi stare gradbene načrte. Posebej zanimivi bi bili historični posnetki nekaterih poslopij, ki še stoje, vendar so v gradbenem pogledu zapisana propadu. Ohranili bi jih vsaj na fotografijah. Uresničitev te želje pa je odvisna od denarja, ki ga bo arhivu uspelo zbrati za izdajo knjige. Knjiga hiš bo posebej dobrodošla načrtovalcem prenove starega škofjeloškega mesta, saj so v škofjeloški občini letos zastavili program načrtne prenove starih mestnih in vaških jeder in študentje Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo iz Ljubljane pod vodstvom dr. Petra Fistra,. Posebej mikavna bo seveda za domačine, saj se je že izkazalo, da po gzdovinskih publikacijah radi segajo. Škofjeloški arhiv je namreč lani izdal publikacijo Zapiski in drugi* izbrani dokumenti iz arhiva občine Skofja Loka, ki so jo natisnili v 500 izvodih. Komaj četrtina jih je še ostala in kot nam je povedal Franc Stukelj domačini, povsem preprosti ljudje, delavci so sami prihajali ponjo v arhiv. M. Volčjak Pristava — Lani srn«) precej pesimistično napovedali, da se bo streha na znameniti, spomeniško zaščiten. Primoškovi kašči v Pristavi vdala pod težo prvega snega No. to se do zdaj še ni zgodilo in upamo, da se vsaj nekaj mesecev še ne bo. saj je občinska kulturna skupnost končno našla nekaj denarja za obnovo ostrešja in nove skodle. Izdatek kljub temu. da je tržiška kultura letos z denarjem popolnoma na tleh, ne bo tako boleč, ker ji bosta na pomoč priskočila dva delovna kolektiva: Gozdno gospodarstvo in Zlit. Streha bo obn< novem letu. (H. J.) - Foto: F Perdan tovljena predvidoma po O LAS 6.STRAN. PETtK, 5. DECEMMU1! 29) RADOVLJICA 23. zasedanje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica bo v sredo. 10. decembra, ob 16. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica (lOreniskacesta 19 r Dnevni red - potrditev zapisnika zadaje seje - predlog rebalansa proračuna občine Radovljica sa leto« - predlog spremembe obveznosti odplačil« kredita sa izgradnjo 3. etape Menice K obla - predlog za ukinitev prispevka 0,58 odstotka od bruto osebnih dohodkov za izgradnjo centra usmerjenega izobraževanja v radovljiški občini - osnutek družbenega plana Slovenije aa leto 1*81 do 1M6 - osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju Slovenije v letu 1M1 - predleg samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela z lokalno radijsko postajo Triglav Jesenice - predlog zakona o Triglavskem narodnem parku - razrešitve in imenovanja - delegatska vprašanja 22. zasedanje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica bo v torek, 9. decembra, ob 16. uri v dvorani družbenopolitičnih organizacij skupščine občine Radovljica Gorenjska 25 r Dnevni red - potrditev zapisnika zadnje seje - poročilo o gibanju gospodarstva v devetih mesecih letošnjega leta - predlog rebalansa proračuna občine sa letos - poročilo a uresničevanju določil resolucije in dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu I »80 na področju gospodarstva - predlog spremembe obveznosti odplačila kredita za izgradnjo tretje etape žičnice Kobla - predlog za ukinitev prispevka 0,58 odstotka od bruto osebnih dohodkov sa i'grad njo centra usmerjenega izobraževanja v občini Radovljica - samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela z lokalno radijsko postajo Triglav Jesenice - Osnutek družbenega plana Slovenije za naslednje srednjeročno obdobje - osnutek resolucije o druzbenoeko-nomaki politiki in razvoju Slovenije v letu 1881 - predlog zakona o Triglavskem narodnem parku - razrešitve in imenovanja - delegatska vprašanja 23. zasedanje zbora združenega dela skupščine občine Radovljica ho v sredo. 10. decembra, ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica Gorenjska 19 Dnevni red - potrditev zapisnika zadnje seje - poročilo o gibanju gospodarstva v prvih devetih mesecih leto« - poročilo o uresničevanju določil resolucije in dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1880 na področju gospodarstva - predlog rebalansa proračuna občine Radovljica za letos - predlog spremembe obveznosti odplačilu kredita za izgradnjo tretje eUpe žičnice Kobla _ predlog sa ukinitev prispevka 0,58 odstotka od bruto osebnega dohodka sa izgradnjo centra "»»^ nega izobraževanja v cbeinl Radov- .. predlog samoupravnega o svobodni menjavi dela za lokalno radijsko postajo Triglav Jesenice _ osnutek družbenega plana Slov. nije v naslednjem srednjeročnem - ol-uSk re^ucije o »^noeko-nomaki polRIki in rsrvoju Slovenije v letu ltSl - predlog sakon* o Triglavskem narodnem parku _ razrešitve in Imenovanja - delegatska vprašanja DOGOVORIMO SE Odlični izvozni V radovljiški občini so še posebej na področju zunanjetrgovinske menjave dosegli odlične rezultate v devetih mesecih letošnjega leta — Manj naložb kot v drugih občinah — Najnižje zvišanje povprečnih osebnih dohodkov zaposlenih — Najmanj v občinski proračun Večino sredstev za investicije izhaja iz lastnih sredstev, iz kreditov in iz prihodnjega priliva. Ob primerjavah ustvarjenih sredstev za reprodukcijo in sredstev za investicije po prijavah Službe družbenega knjigovodstva ugotavljajo, da je za te namene porabljena dobra petina sredstev, štiri petine pa gre za druge namene kot so anuitete itd. V nekaterih interesnih skupnostih so se sredstva povečala za 17 odstotkov, kar je blizu resolucijskih določil. Prihodki proračuna so se povečali za 14 odstotkov, kar je najnižji porast med proračuni gorenjskih občin, saj je povprečje za Gorenjsko 22 odstotkov, najvišjo stopnjo pa ima Skofja Loka in sicer 31 odstotkov. Usklajena rast skupne in splošne porabe v devetih mesecih je posledica znižanja prispevnih stopenj samoupravnih interesnih skupnosti in davka na osebni dohodek. Vsa gibanja so bila tako v skladu z resolucijo. Radovljica — Organizacije združenega dela s področja gospodarstva so v devetih mesecih letošnjega leta dosegle ugodnejše rezultate kot v prvem letošnjem polletju ali v enakem lanskem obdobju. Celotni dohodek je znašal nekaj manj kot 7 milijard dinarjev, kar je za 31 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Porabljena sredstva so se povečala za 32 odstotkov, amortizacija po minimalnih stopnjah za It odstotkov, tako, da je Ml doseženi dohodek 2 milijardi in 200 milijonov dinarjev, kar je za 30 odstotkov večji kot lansko leto. Stopnja povečanja dohodka je bila po posameznih panogah precej različna; pod povprečjem so promet, trgovina in obrt, nad povprečjem so kmetijstvo, gozdarstvo, stanovanjska in komunalna dejavnost ter finančne in poslovne storitve, povprečno rast pa so dosegli v industriji, gradbeništvu in gostinstvu. Sredstva za osebne dohodke so se povečala za 18 odstotkov, sredstva za skupno porabo v organizacijah združenega dela za 17 odstotkov, nasprotno pa so se povečala sredstva za reprodukcijo za 48 odstotkov. Vsa sredstva za reprodukcijo so znašala 656 milijonov dinarjev. V radovljiški občini sta dve organizaciji poslovali z izgubo: hotel na Pokljuki, kjer so zabeležili za milijon 900.000 dinarjev izgube in Mladinski dom v Bohinju, kjer imajo izgube 487.000 dinarjev. Ugodna gibanja, ki jih dosegajo organizacije združenega dela na področju izvoza in uvoza, se nadaljujejo, saj se je v devetih mesecih izvoz povečal za 12 odstotkov in dosegel skoraj 26 milijonov dolarjev. Ves uvoz so pokrili z izvozom, poleg tega pa ustvarili še presežek v višini 36 odstotkov. Struktura uvoza je pravilna, kajti le 6 odstotkov vrednosti uvoza se nanaša na opremo, ostalo je reprodukcijski material. Pri teh podatkih pa niso upoštevali deviznega priliva, ki ga je ustvaril turizem. Povprečno število zaposlenih, se je v občini zmanjšalo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 6,3 odstotke. Povprečni osebni dohodek na delavca pa je znašal 7.770 dinarjev, kar pomeni povečanje za 18 odstotkov, će primerjajo radovljiško občino z ostalimi gorenjskimi občinami, je bilo povečanje naslednje: v Kranju je bil dohodek 8.500 dinarjev ali za 20 odstotkov večji, na Jesenicah se je povečal za 20 odstotkov in znašal 8.177 dinarjev, v Škof ji Loki se je povečal za 21 odstotkov in r-. , , . . . . l o je znašal 8.153. v Tržiču je bil višji Kje bodo meje triglavskega narodnega parna? rJoSoV." %3T££& Nobenih novogradenj v območju parka in v vsej 8.195 ali za 20 odstotkov več ob bohinjski dolini — Javne razprave po krajevnih strSkTvT ^ odstotkov^ skupnostih - Kako urediti financiranje? Varčno v prihodnje leto V osnutku resolucije o družbenoekonomskem razvoju in politiki Slovenije v naslednjem letu predvidevamo hitrejšo rast uvoza — Varčevanje na vseh področjih — Manjša rast zaposlenosti in večja produktivnost m — Delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica bodo na prihodnjih ločenih sejah temeljito spregovorili tudi o osnutku resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju Slovenije v letu 1981. V osnutku resolucije se zavzemajo, da bi bila aktivnost samoupravnega združenega dela, ekonomske politike in družbe kot celote v prihodnjem letu usmerjena zlasti na dosledno povezovanje vprašanj materialnega razvoja in ekonomske stabilizacije z uveljavljanjem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in krepitvijo vloge združenega dela pri obvladovanju družbene reprodukcije. Povečali naj bi izvoz blaga in storitev ter dosegli ustreznejšo zunanjetrgovinsko menjavo, dohodek pa naj bi naraščal na podlagi učinkovitejšega dela in gospodarjenja z živim in minulim delom ter z varčevanjem na vseh ravneh. Domače vire energije bomo morali racionalneje izkoristiti, nadomeščati uvoz surovin z domačo proizvodnjo, hitreje povečati kmetijsko proizvodnjo ter oblikovati vse vrste porabe izpod rasti dohodka. Pri delitvi osebnih dohodkov naj bi upoštevali stimulativne elemente, zagotavljali socialno in materialno varnost delavcev ter preverjali sproti vse naložbe, nadzorovali cene in dograjevali sistem družbenega informiranja. Rast realnega družbenega proizvoda v celotnem gospodarstvu se načrtuje za 2,5 odstotka, to je skromna rast, ki je posledica počasnejše rasti industrijske proizvodnje. Zaposlenost ▼ združenem delu se bo povečala za 1,4 odstotka. Na področju stanovanjske gradnje in gospodarstva bodo naložbe ostale na letošnji ravni, obseg investicij drugje pa bo nižji kot letos. Rast sredstev za osebne dohodke, skupno in splošno porabo bo za lt odstotkov počasnejša od rasti dohodka. Realni osebni dohodki bodo v povprečju ostali na letošnji ravni. Izvoz naj bi povečali i Sloveniji za 7 odstotkov, medtem ko naj bi uvažali toliko kot letos. S tem bi izboljšali pokritje uvoza z izvozom na okoli 71 odstotkov in dosegli približno ravnovesje v plačilnem položaj« Slovenije. Cene pa naj bi bile v prihodnjem letu nitje in se obdržale na letošnji ravni. Ob sedanjih in prihodnjih zmogljivostih naj bi obdržali in še povečali osebni in družbeni standard, vendar le, če bomo več in bolje delali ter si prizadevali sa večji izvoz. Imenovanje funkcionarjev upravnih organov Po sprejetju odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Radovljica je skupščina občine Radovljica na skupnem zasedanju zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora junija razrešila dotedanje funkcionarje upravnih organov skupščine občine Radovljica in imenovala vršilce dolžnosti. Zakon 0 sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine občine SRS ter o republiških upravnih organih in občinski odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine pa določata, da funkcionarje občinskih upravnih organov občine imenuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta. Posamezne upravne organe vodijo predstojniki, ki jih na predlog predsednika izvršnega sveta in v soglasju z občinsko konferenco SZDL imenujejo zbori občinske skupščine. Stanko Slivnik, predsednik radovljiškega izvršnega sveta predlaga! da se za funkcionarje organov skupščine občine Radovijk-a inej n u jejo: Ža predsednika komiteja za dr beno planiranje in gospodarstvo Čučnik iz Radovljice: za sednika komiteja za urbani gradbene in komunalne zadeve imenuje Matija Markelj iz _ Ijice: za sekretarja sekretariata občo upravo in družbene dejavni se imenuje Jože Rebec iz _ Ijice: za sekretarja sekretariata notranje zadeve se imenuje Mil Kozinc iz Radovljice: za tarja sekretariata za ljudsko rambo se imenuje Janko Roi iz Radovljice: za načelnika ui za družbene prihodke se ir Miroslav Pengal iz Radovljice*] za načelnika Geodetske upravr *i imenuje Pavel Grilc iz Zapuž. Predlog za imenovanje funkcij, narjev upravnih organov je že «•* ravnavala koordinacijsko kadn«*** komisija pri občinski konfet*** SZDL in ga potrdila ter soglasje k predlaganim ir vanjem. Triglavski narodni park realni osebni dohodki v povprečju znižali za 6 odstotkov, če pa prištejemo še september, so se znižali za 7 odstotkov. V radovljiški občini so za naložbe namenili 566 miljonov dinarjev, kar je za 10 odstotkov manj kot lani. Če primerjamo z gorenjskimi občinami, ugotovimo, da je bilo v Kranju za 14 odstotkov več naložb, na Jesenicah za 5 odstotkov manj, v Skorji Loki za 5 odstotkov več in v Tržiču za 27 odstotkov več ali na Gorenjskem za 4 odstotke več. Lani so organizacije združenega dela prijavile 40 projektov v vrednosti 380 milijonov dinarjev, letos so prijavile le 20 projektov v predračunski vrednosti 281 milijonov dinarjev, kar je za 28 odstotkov manj. Znižanje je posledica ostrejših pogojev pri najemanju kreditov, zakona o posebnih pogojih za najemanje kreditov in zakona o začasni prepovedi razpolaganja družbenih sredstev za financiranje negospodarskih in neproizvodnih naložb v letu 1080. Na področju materialne proizvodnje so prijavili le za 70 milijonov naložb, na področju stanovanjske, komunalne gradnje in na področju negospodarstva nasploh pa 205 milijonov naložb. Zdaj je v javni razpravi predlog zakona- o Triglavskem narodnem parku, ki naj bi ga 16. decembra že sprejela skupščina SRS. Z zakonom nai bi ohranili izjemne naravne in kulturne vrednote, zavarovali rastlinstvo in živalstvo v osrednjem delu Julijskih Alp. Območje narodnega parka bo tako pod posebnim družbenim varstvom. V radovljiški občini so že večkrat dali pripombe na prejšnje osnutke zakona o Triglavskem narodnem parku, prav tako so na minuli seji izvršnega sveta skupščine občine, ki je bila 2. decembra, temeljito obravnavali meje in vsa določila predloga zakona o Triglavskem narodnem parku. Le-ta obsega območje radovljiške, jeseniške in tolminske občine, ki je na predlog zakona imela več tehtnih in temeljitih pripomb in ki so jih večinoma upoštevali. Radovljiški izvršni svet predvsem opozarja, da v zakonu ni urejeno financiranje dela in služb v Triglavskem narodnem parku, zanj pa bodo že v samem začetku potrebtia iz datna sredstva. V predlogu zakona se sicer predvideva, da bi sredstva namenile vse tri občine in republiška skupščina, vendar kriteriji so še nedorečeni in neznani. V Radovljici zato menijo, da predloga zakona ne bi smeli sprejeti prej, dokler niso natančno določeni deleži financiranja Triglavskega narodnega parka in so mnenja, da je narodni park vseslovenskega pomena in zato financiranje ne more večinoma sloneti le na ramenih treh občin. Meja Triglavskega narodnega parka se bo še naprej spreminjala, vendar le na območju tolminske občine; severna meja se zaradi pobude jeseniške občine le delna spremeni. V Triglavskem narodnem parku bo dovoljeno opravljati spravilo lesa. ne bo pa dovoljena nobena novogradnja. Tako odpade gradnja počitniških hišic, gradili se bodo lahko le počitniški domovi, med drugim tudi na Goreliku. Zavod za gojitev divjadi na Bledu je bil sprva predviden, da skrbi za narodni park. pozneje pa so se domenili, da za organizirano varstvo poskrbi izvršni svet SRS s posebno organizacijo, določene naloge pa opravljajo druge organizacije. Najbolj je seveda sporno, kje lahko zasebniki ali delovne organizacije gradijo. Zakon ne za osrednji in ne za obrobni del ne predvideva novogradenj in tako ne bo mogoče graditi novih gostinskih objektov v vse i bohinjski dolini, ki sodi v Triglavski narodni park. Zdaj tako ne bo mogoče uresničiti zazidalnega načrta počitniških hišic v Polju proti Žlanu. kjer SO predvidevali 30 vikendov, kakor tudi ne bo mogoče graditi novih žičnic in drugih nap*"' v območju narodnegajaarka. Člani izvršnega sveta radovliiŠ* občine so se tako domenili, da l Triglavskem narodnem parku razpravljajo še na zborih skupščin* I predlogu zakona pa bodo organizirali javne razprave v najbolj »pnxt -detih« krajevnih skupnostih: v Star Fužini, v Srednji vasi. na GoriuSsi | in v Gorjah. Ukinitev sredste1 za šolski center Člani radovljiškega ii sveta so novembra obravasi prispevne stopnje za f nje samoupranih iL skupnosti družbenih dejavs«** v srednjeročnem obdobja l«*1 od 1085. Ugotovili so, da s*J[ okviru izobraževalne zbirajo po posebnem m nem sporazumu o izgradnji s»"~ trs usmerjenega izobražen^ v obdobju po stopnji 0,68 odstotka u * to osebnega dohodka po* sredstva. Zaradi ^haadr skih ukrepov pa bo odpadla »*-gradnja centra šol usmerjeacf* izobraževanja in zato se ta aals**! ba v radovljiški občini ukine. Sredstev tako ne bi več zdelani izvršnega sveta pa trem zborom skupščine predlagajo, da se Pob,™B> prispevka ob koncu fetošangi Teta ukine, po postopku.kot jefil ta samoupravni sporazum m jet. . MBS DECEMBRA 1980 7. STRAN G L, A Kršitelji resolucije in dogovora radovljiški občini je še nekaj kršiteljev resore in dogovora o razporejanju dohodka — Sa-tajski program za hotel na Pokljuki Komite za družbeno planiranje in ^•odtretvo je predložil izvršnemu ugotovitve in predloge koor-l^cijakega odbora za planiranje in Pfeacijo pri občinski konferenci *DL glede odstopanj od usmeritve *»facije in dogovora o družbeni britvi razporejanja dohodka v 1960. Koordinacijski odbor je Wm|, naj izvršni svet ukrepa P« kršiteljem resolucije, ki so i dovoljeno višino osebnih —ov in sicer FILBO Bohinjska *nca, Inženiring Bled in TOZD *fattring v sestavu delovne organi-Planum Radovljica in Alpe-^ - temeljna organizacija hotel **ijuka. delegati vseh treh zborov naj ttko na prihodnji seji sklenili, da organizacija FILBO iz Bo-[^■ke Bistrice ne izpolnjuje '■■hSa resolucije o politiki uresni-^•■ja družbenega plana Slovenije **dobje 1976 do 1980 v letu 1980 dogovora o uresničevanju druž-Dsmeritve razporejanja dohod- ka v letu dohodek za 1980. ker je 31 odstotkov. povečala sredstva od- za osebne dohodke pa za stotkov, povečala pa bi jih lahko le za 19,36 odstotkov. Delovna organizacija FILBO mora tako do konca letošnjega leta uskladiti rast sredstev za osebne dohodke tako, da bo izpolnila določila resolucije dogovora. Ce v delovni organizaciji ne bodo tako ravnali, se bo občinska skupščina odločila o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva zoper to delovno organizacijo. Delovna organizacija Inženiring Bled in temeljna organizacija Engeniring v sestavu delovne organizacije Planum Radovljica sta povečali dohodek za 45 odstotkov in 69 odstotkov, sredstva za osebne dohodke pa po enotni stopnji 22 odstotkov. Do uveljavitve sprememb resolucije in dogovora so bile te rasti usklajene. S spremembami in dopolnitvami resolucije pa je bila predpi- sana omejitev sredstev za osebne dohodke do 18 odstotkov za projektantske organizacije za letošnje leto. Skupščina občine zato opozarja obe temeljni organizaciji na nova določila, tako, da sta dolžni uskladiti planske akte in usmeritve upoštevati najkasneje ob dokončni razporeditvi čistega dohodka po zaključnem računu za letos. Temeljna organizacija Alpetoura na Pokljuki je dosegla povečanje dohodka za 34 odstotkov, sredstva za osebne dohodke pa je povečala za 52 odstotkov, povečala pa bi jih lahko le za 27 odstotkov. Koordinacijski odbor ugotavlja, da je ob osebnih dohodkih, ki so podpovprečni v skupni dejavnosti in so od polletja enaki in ob načrtovani izgubi ob koncu leta v višini 3 milijone dinarjev potrebno zahtevati od te temeljne organizacije in od delovne organizacije, v katero je vključena, da pripravijo takoj program sanacije. Skupščina občine je tako ponovno opozorila vse organizacije združenega dela, da so dolžne ob razporejanju dohodka upoštevati določila resolucije in dogovora, dopolnila in spremembe, še posebej ob sprejemanju zaključnega računa. Kredit za Koblo Izvršni svet skupščine občine Radovljica je na minuli seji obravnaval predlog delovne organizacij«- Planum Radovljica za odobritev spremembe obveznosti kredita /a izgradnjo Koble. za katerega so obveznost sprejeli vsi zbori skupščine občine na minuli seji Sprememba je V tem. da se odplačilna doba dvajset let zniža na 16 let. s pričetkom odplačila pa se prenese iz leta 1981 na leto 1982. obrestna mera 3 odstotke pa ostane nespremenjena. Tako naj hi delegati vseh treh zborov sprejeli sklep, da se odobri sprejem obveznosti po kreditni pogodbi s 16-letno odplačilno dobo in s pričetkom odplačila v letu 1982. DOGOVORILI SMO SE balans proračuna občine vseh treh zborov skupščine občine Ra bodo sprejeli rebalans občinskega proza letos - Več sprememb Delegat za svet osnovne šole [**Pni prihodki občinskega pro-^jj> znašajo 114 milijonov 994 ti-Jnarjev. delegati pa bodo na seji sijali o rebalansu proračuna [Motnje leto. Izvršni svet je o ibah in dopolnitvah že ražin predlaga, da se rebalans J na sprejme obrazložitvi k rebalansu pro-•fcih prihodkov pravijo, da ^dohodki iz delovnega razmer-Jotekajo za malenkost ugodneje ■o planirali tedaj, ko so sprejemali. Dotok iz tega i* povečuje za 380.000 dinarjev, vplačila se pričakujejo tudi od od kmetijstva, težje pa so >vali pritok sredstev od (javnosti. Kljub zakonskim m izplačil od priložnostne-- in dela po pogodbi je ta dotekal hitreje kot v minulem je povečanje zato kar precejš- ivku od intelektualniu sto-sprememb kot tudi ne pri od avtoskih pravic. slabše pa so dorekla sredstva davka od prometa z motornimi vozili, kljub povišanim cenam. Ta postavka se zato znižuje za 357.000 dinarjev. Visoko pa so presegli prometni davek od prometa z ostalim blagom, ki se povečuje za milijon 900.000 dinarjev in davek od alkoholnih pijač. Zanimivo je. da se zaradi diskontne prodaje ta davek povečuje le v družbenem sektorju. Povečuje se tudi prispevek od davka od nepremičnin in davka od storitev, enako velja za davek od premoženja in davek od najemnin, saj so sprejeli višje cene najemnin od lokalov in poslovnih prostorov. Na davek od iger nimajo vpliva in se za letos zmanjšuje, za malenkost se povečuje davek na posest motornih vozil, povsem izjemno visoko pa so sredstva od davka na dediščine in darila. Davek na posest gozda se zmanjšuje, takse in denarne kazni pa dotekajo v občinski proračun po avtomatizmu. _ Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je razpravljala o možnem kandidatu in delegatu skupščine občine Radovljica v svet osnovne šole profesor dr. Josipa Plemlja na Bledu. Za delegata predlagajo vsem trem zborom skupščine občine Valentina Siliča z Bleda. Delegate zanima... Delegate krajevne skupnosti Mošnje zanima, kako je z organiziranjem oddelka otroškega varstva v Mošnjah. Ze v srednjeročnem programu minulega obdobja je bila v krajevni skupnosti planirana izgradnja otroškega vrtca, v sestavu lani zgrajenega stanovanjskega bloka. Ker ni bilo denarja, so se domenili, da bodo vrtec zgradili nekaj let kasneje, vrtec, ki je resnično potreben. Krajani kljub posredovanju in kljub stalnim vprašanjem še niso prejeli ustreznih odgovorov. Nasprotno pa je bilo delegatsko vprašanje krajevne skupnosti Brezje povsem drugačno. Konferenca SZDL na Brezjah je obravnavala otroško varstvo v krajevni skupnosti in ugotovila, da so na Brezjah vse možnosti za takojšnje delo otroškega varstva, saj je v okoliših 55 otrok, prostori pa so v domu na Brezjah z velikim igriščem. S srednjeročnim planom je bila predvidena gradnja prostorov za otroško varstvo v Mošnjah v letu 1983 za Mošnje in Brezje. Za krajevno skupnost Brezje to ni sprejemljivo in je nestabilizacijsko, da se gradijo v Mošnjah novi prostori, medtem ko jih sosednja krajevna skupnost Že ima. Interesna skupnost za otroško varstvo po mnenju delegatov z Brezij nima posluha, da bi bilo otroško varstvo za obe krajevni skupnosti na Brezjah. Zato so predlagali, da bo zbor krajevnih skupnosti na eni prihodnjih sej obravnaval to problematiko in sprejel najbolj ustrezen sklep. Na zboru združenega dela pa je delegacija iz Iskre v O toča h vprašala, kdaj bodo zgradili most čez Savo med Posavcem in Otočami, delegacijo iz Verige pa je zanimalo, koliko bo radovljiška občina financirala za odpravo posledic toče in neurja in kako se bodo prizadetim občinam dovoljena sredstva delila. Na vprašanja bodo na naslednji seji posredovali pismene odgovore. Podpora sanaciji Blejskega jezera Na minulih sejah so delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica največ pozornosti posvetili sanaciji Blejskega jezera — Odlok o družbenih svetih in osnutek zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti — Solidarnost za prizadete občine dustrija - ec gospodarske rasti tek družbenega plana Slovenije za nasled-*dnjeročno obdobje opredeljuje industrijo silca gospodarske rasti - Realni osebni ki za Klenosti 7 odstotek višji - 2 odstotna rast k**»utku družbenega plana Slo-IJza leta od 1981 do 1985 ■Lj^amo globalne usmeritve j^Snzvoja v prihodnjem sred-l^jem obdobju. f&P^lni položaj v delitvi ust-Kp**redstev kaže. da bodo ob g ml frižbenega proizvoda za 3.5 i nfcj* letno rasla skupaj razpo-i a v* nedstva za potrošnjo v Slo-•* po stopnji 2,9 odstotka let-* terja v prihodnjem srednje-obdobju umiritev domačega anja. uskladitev vseh • možnostmi ibe z realnimi preobra t na večje vklju- lokalno ijsko postajo l aknoščine občine tnye ^»J^^ali na _ so že sejah predlog samouprav-vporazuma o svobodni dela z Lokalno radijsko Triglav na Jesenicah in »vnega sporazuma niso ker je imel izvršni t^gativno mnenje. S tem pa •i radijski postaji niso zago-leto 1980 sredstev v ti višini. »J svet je vprašanja spoti svobodni menjavi dela radijsko postajo po-val in po razpravi *klep. da naj se sprejme ravni sporazum. Lokalni i postaji Triglav se tako proračunske samo- tno obravna1 ,z tekoče o«; 460 dinarjev. pa naj ti. sporazum prejeli t udi delega bi na čevanje našega gospodarstva v mednarodno menjavo dela. Osnovni nosilec gospodarske rasti bo v prihodnjih petih letih industrija, katere proizvodnja se bo povečala v povprečju za okoli 3,6 odstotka letno, kmetijska proizvodnja pa bo naraščala za okoli 3,5 odstotka letno. V združenem delu bo okoli 2 odstotna rast zaposlenosti, zaposlili naj bi okoli 165.000 delavcev. Rast družbenega proizvoda bo odvisna od izvoza blaga. Investicije bodo omejene, še posebej negospodarske. Sredstva za investicije v osnovna sredstva bodo v družbenem proizvodu Slovenije znižana na okoli 17 odstotkov, prav tako pa se bodo znižale naložbe v družbeni standard. Novih stanovanj bo približno toliko kot v tem petletnem obdobju, sredstva, ki se bodo vložila v stanovanjsko gradnjo, pa se bodo tudi uporabila za kvaliteto stanovanjskih površin. Tudi druge oblike porabe bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju rasle počasneje. Sredstva za osebne dohodke bodo naraščala za 10 odstotkov počasneje od družbenega proizvoda. Realni osebni dohodki bodo v prihodnjih letih ob upoštevanju vseh navodil in priporočil rasli za 1,1 odstotek letno, kar je nekoliko počasneje od rasti produktivnosti dela. Kjer pa bodo bolje gospodarili in dosegli boljše rezultate, naj bi realni osebni dohodki rasli hitreje od predvidene rasti. Osnutek družbenega plana Slovenije za naslednje srednjeročno obdobje nato opredeljuje razvoj posameznih panog in dejavnosti v naslednjih petih letih kot promet, vodno gospodarstvo, energetiko, stanovanjsko in komunalno dejavnost ter družbene dejavnosti. NA SEJI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA so delegati največ pozornosti posvetili poročilu o sanaciji Blejskega jezera, predlogu odloka o družbenih svetih, osnutku zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, uporabi sredstev solidarnosti ter predlogu o razporejanju s stanovanji v družbeni lastnini. Najprej so zelo obiširno govorili o sanaciji Blejskega jezera, ki se začenja uresničevati z »natego«, ki že deluje na Mtinem. Vendar pa bodo morali v prihodnje urediti predvsem kanalizacijo, ki še teče v Blejsko jezero ter obenem poskrbeti, da bo v jezeru več čistih vodotokov. Dele- gati so sprejeli osnutek družbenega dogovora o skupnem programiranju, planiranju in uresničevanju sanacije Blejskega jezera z nekaj spremembami ter predlagali, da se da osnutek družbenega dogovora v javno razpravo. Republiškemu komiteju za varstvo okolja so priporočili, da se vključi v družbeni dogovor, delegate vseh treh zborov skupščine občine pa bodo v prihodnje tekoče informirali o nalogah in delih pri sanacijskih ukrepih ob Blejskem jezeru. Sanacijo naj bi vnesli še v srednjeročne planske dokumente Slovenije in zagotovili sredstva, radovljiške inšpekcijske službe pa morajo nadzorovati, kako se uresničujejo dogovori o kanalizaciji. Za prostore krajevnih skupnosti Ko so na minuli seji zbora krajevnih skupnosti razpravljali o razporeditvi sredstev proračuna za urejanje prostorskih pogojev dela krajevnih skupnosti, je prišlo do zanimivih razprav. Komisiji je poslalo zahtevke sedem krajevnih skupnosti. Nekateri zahtevki so bili za nakup opreme in jih niso mogli upoštevati. Komisija je predlagala, da se sredstva za financiranje prostorskih pogojev dela krajevnih skupnosti dodelijo v celoti krajevni skupnosti Stara Fužina, ki ima nemogoče prostorske pogoje. Delegacija krajevne skupnosti Ribno je zahtevala, da bi bilo iz teh sredstev treba zagotoviti 400.000 dinarjev za odkup zadružnega doma Ribno. krajevna skupnost pa bi sama zagotovila 200.000 dinarjev. Krajevna skupnost Ribno se je namreč dogovorila s* Kmetijsko zadrugo Bled. da ji bo dala dom pod pogojem, da se odplača njegova knjižna vrednost. Ta problem krajevna skupnost rešuje že 18 let. Delegat krajevne skupnosti Ribno je vprašal, če lahko sploh pričakujejo družbeno pomoč za odkup za- družnega doma v Ribnem. Delegatu so pojasnili, da se iz teh sredstev financirajo izključno prostorski pogoji dela krajevnih skupnosti. Krajevna skupnost Ribno pa- ima ugodne pogoje za svoje delovanje. Delegacija krajevne skupnosti Brezje je zaprosila za dotacijo v višini 190.000 dinarjev in za premostitveno posojilo v višini. 150.000 dinarjev ali za posojilo do leta 1983 ali 1984 v višini 340.000 dinarjev, za odplačilo obveznosti pri gradnji doma družbenih organizacij. Krajevna skupnost Srednja vas je zahtevala garancijo, da jim bodo v letu 1981 dodeljena sredstva v višini 200.000 dinarjev za adaptacijo stavbe, v kateri bo imela svoje prostore. V nadaljnji razpravi so delegati podprli predlog komisije, da se sredstva dodelijo krajevni skupnosti Stara Fužina. Ce bi se ta sredstva delila, bi tudi ostale krajevne skupnosti zahtevale del teh sredstev. Tako so se namenska sredstva v proračunu za urejanje prostorskih pogojev dela krajevnih skupnosti v znesku 450.000 dinarjev dodelila krajevni skupnosti Stara Fužina. V nadaljevanju seje so delegati sprejeli odlok o družbenih svetih, spremembe in dopolnitve sklepa o razpolaganju s stanovanji v družbeni lastnini, odlok o inšpekcijskih službah ter solidarnostno pomoč prizadetim občinam v Pomurju. Prav tako so brez pripomb sprejeli tudi osnutek zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter imenovali funkcionarje in delegate. Tudi tlelegati ZBORA ZDRUŽENEGA DELA so na minuli seji temeljito spregovorili o sanaciji Blejskega jezera in o družbenem dogovoru o skupnem programiranju, planiranju in uresničevanju sanacije Blejskega jezera. Zdaj je v javni razpravi, o dokončnem besedilu pa naj bi spet sklepali delegati vreli treh zborov. Menili so, da se morajo dela nadaljevati po programu in brez zastojev, sanacija Blejskega jezera pa mora najti svoje upoštevano mesto tudi v srednjeročnih planskih dokumentih republike Slovenije. Več pobud in predlogov pa so imeli tudi na osnutek zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, medtem ko so brez pripomb sprejeli predlog odloka o družbenih svetih, predlog odloka o prepovedi prometa z zemljišči na območju zazidalnega načrta Vrbnje in na območju zazidalnega načrta Za-loše. Osnutek odloka o javnem zelenju v občini so sprejeli z dopolnitvami in ga posredovali v javno razpravo, ki bo trajala 60 dni. Nosilci razprave pa so vse krajevne skupnosti ob sodelovanju komunalne skupnosti in stanovanjske skupnosti ter komisije za varstvo okolja. . Tako kot delegati zbora združenega dela so tudi delegati ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI sprejeli vrsto pomembnih odločitev, med drugim predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah sklepa o razpolaganju s stanovanji v družbeni lastnini ter predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za delno odpravo posledic toče in neurja v občinah Gornja Radgona, Murska Sobota, Maribor, Lenart, Žalec in Šmarje pri Jelšah. Delegati zbora krajevnih skupnosti so se seznanili s problemom sanacije Blejskega jezera in sprejeli ob tem družbeni dogovor o programiranju sanacije, prav tako s spremembami in dopolnitvami osnutek zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter predloge odlokov. Obravnavali so še ostale točke dnevnega reda, podobno kot oba druga zbora in sprejeli predlagane rešitve in sklepe. G LAS 8.STRAN @ ŠK. LOKA 20. seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščineSkofja Loka, ki bo vponedeljek, 8. decembra,ob 13.30 v mali sejnisobi občinske skupščine 10. seja zbora združenega dela občinske skupščine, ki bo v sredo, 10. decembra ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine Skofja Loka 9. seja zbora krajevnih skupnosti, ki bo v sredo, 10. decembra, ob 16. uri v mali sejni sobi občinske skupščine Skofja Loka Osnutek družbenega plana do leta 1985 Umirjeno in bolj stabilno V prihodnjem srednjeročnem obdobju v škofjeloški občini planirajo pospešen razvoj kmetijstva, razvoj tehnološko zahtevnejših programov v industriji, hitrejši napredek trgovine, obrti in turizma — Obsežen je program izgradnje šol, poseben poudarek pa je dan razvoju celodnevne šole in usmerjenega izobraževanja — Prostor je treba kar najbolj racionalno izkoristiti — Varovanje okolja in varstvo naravne in kulturne dediščine DOGOVORILI SMO SE Dnevni red — izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti — delegatska vprašanja — osnutek družbenega plana občine Skofja Loka za obdobje 1981-1985 — poročilo o uresničevanju programa razvoja celovitega sistema obveščanja v občini Skofja Loka — predlog odloka o spremembi odloka o delni nadomestitvi stanarin v občini Skofja Loka — predlog odloka o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno stanovanjsko gradnjo na območju zazidalnega načrta stanovanjske cone v Gorenji vasi — I. faza — volitve in imenovanja Osrednji cilj razvoja škofjeloške občine v naslednjih petih letih je izboljšanje pogojev dela in življenja ter takšen položaj delavca v združenem delu, ki mu bo omogočil odločanje o rezultatih dela. Zato bodo dajali prednost pospešenemu razvoju kmetijstva v povezavi z živilsko predelovalno industrijo, v industriji tehnološko zahtevnim, razvojno-intenzivnim in izvozno usmerjenim programom, pospešenemu razvoju trgovine, storitvene obrti ter gostinstva in turizma. Pri pospeševanju socialnega razvoja pa celodnevni šoli in usmerjenemu izobraževanju, razvoj noraziskovalni dejavnosti, otroškemu varstvu in preventivnemu zdravstvenemu varstvu. Na področju prostorskega razvoja pa bodo posvečali posebno pozornost namenski rabi prostora, policentričnemu razvoju občint, varstvu kmetijskih zemljišč, aktivnemu varovanju okolja in varstvu narave in kulturne dediščine. DOGOVORILI SMO SE Obveščanje naj bo kvalitetnejše Kljub razmeroma obsežnim lačrtom, informiranje v škofje-.oški občini ni razvito tako, da bi bili občani in delovni ljudje dovolj obveščeni o dogajanjih v svojem okolju. Med najbolj branimi časopisi je regionalni časnik Glas, medtem ko sta Delo in Dnevnik manj razširjena. V občini izhaja tudi 16 glasil OZD in občasno 3 glasila krajevnih skupnosti. Vendar pa so ta glasila povečini preveč zaprta v tovar-tiške ali krajevne okvire, pre-aalo pa je tudi povezanosti med IZD in krajevnimi skupnostmi. Krivda za slabo povezavo adeva tako krajevne skupnosti ot organizacije združenega de-a. Vzrok je med drugim treba skati v preslabem strokovnem in idejnopolitičnem izobraževanju delavcev, ki delajo pri glasilih in v tem, da se samoupravne delovne skupine za pretok informacij in za oblikovanje mnenj prepočasi uveljavljajo. Nesporno je, da bo moral v združenem delu informiranju posvetiti več pozornosti sindikat, v krajevnih skupnostih pa SZDL. V občini deluje tudi INDOK ?enter. Njegove naloge so se v adnjem času precej povečale. V em času se je dodobra izkristalizirala tudi vloga centra kot sre- dišča za zbiranje, urejanje in posredovanje informacij. Vendar odnos z ustanovitelji še ni vedno tak kot bi moral biti. Maja je bil narejen elaborat o tehničnih pogojih ustanovitve lokalne radijske postaje v občini. V njem se vidi, da je studio v Zireh možno usposobiti za oddajanje v občinskem prostoru, če bi uspodobili oddajnike in bi tako pokrili 85 odstotkov loškega prostora. Lokalna radijska postaja v Zireh poskusno oddaja že leto dni in OK SZDL mora urediti njen status. Politiko obveščanja v občini oblikuje in usmerja svet za informiranje pri občinski konferenci SZDL, ki ga sestavljajo delegati vseh družbenopolitičnih organizacij, SIS, večjih krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, upravnih organov občinske skupščine in INDOK centra. Pri vseh drugih družbenopolitičnih organizacijah pa delajo komisije za informiranje. V škofjeloški občini tudi ocenjujejo, da je postalo sodelovanje s sredstvi javnega obveščanja v zadnjem času bolj uspešno. K temu so pripomogle tudi redne tiskovne konference pred sejami zborov občinske skupščine. Materialni okviri razvoja Globalni okviri občine izhajajo iz ocene dosedanjega razvoja in ključnih razvojnih problemov na prehodu v novo srednjeročno obdobje ter temeljijo na analizi razvojnih možnosti občine do leta 1985. Upoštevani so zaostreni pogoji gospodarjenja, ki zahtevajo odločnejšo usmeritev k gospodarski stabilizaciji in uskladitev vseh oblik porabe z ustvarjenim dohodkom ter razvoj na kvalitetnih osnovah. Na osnovi teh izhodišč predvidevajo, da bo v naslednjih petih letih znašala poprečna rast realnega družbenega proizvoda do 5 odstotkov, zaposlenost se bo povečevala za 1,3 odstotka letno, produktivnost .1,65 odstotka, delež produktivnosti v prirastu družbenega proizvoda pa mora doseči 74 odstotkov. Investicije ne smejo preseči 22,9 odstotka družbenega proizvoda in sicer naj bi gospodarske znašale 17,7 in negospodarske skupaj s stanovanji 5,2 odstotka družbenega proizvoda. Izvoz naj bi rastel letno za 8 in uvoz za 4 odstotke. S 5 odstotno poprečno letno rastjo bodo v obdobju 1981- 1985 ustvarili 23.492 milijonov dinarjev družbenega proizvoda oziroma poprečno 4.7 milijona dinarjev letno. Tako bi delež občine Skofja Loka znaAal leta 1985 v družbenem proizvodu Slovenije 2,21 odstotka, družbeni proizvod na prebivalca pa bi znašal 143.624 dinarjev in bi za 22,8 odstotka presegel republiško poprečje. Število zaposlenih bo naraščalo po 1,3 odstotka letno in se bo povečalo od 14.707 v letu 1f>H()na 15.651 v letu 1985. Kmetijstvo Osnovni cilj kmetijstva v škofjeloški občini je večja in stabilnejša ponudba hrane, ki bo občini zagotavljala ustrezno stopnjo samooskrbe. Pri tem bo pomemben dejavnik razvoja nadaljevanje začete samoupravne preobrazbe ločitve čiste kmetijsko-proizvodne dejavnosti od dopolnilnih dejavnosti v okviru ene zadruge, organizirane po temeljnih organizacijah. Realiziralo se bo dohodkovno povezovanje v vertikalni grodukcijski verigi prek oblikovanja IS za preskrbo Gorenjske m v horizontalni smeri v povezovanju kmetijstva in gozdarstva. Davčna in socialna politika bosta težili k zajezitvi upadanja aktivnih delovnih moči v kmetijstvu. S temi ukrepi in z nadaljnjim preusmerjanjem kmetij ter s povečanjem produktiv- nosti bo v škofjeloški občini kmetijska proizvodnja lahko precej večja, kot v sedanjem srednjeročnem obdobju. Zaustaviti bo potrebno tudi širjenje gozdnih površin na račun opuščenih kmetijskih zemljišč, toda hkrati skrbeti za ohranjanje sedanjih gozdnih površin, za trajno nadomeščanje gozdnega prirastka in vrednostnih odnosov ter za enostavno in razširjeno gozdno-biološko reprodukcijo. Industrija Tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju bo imela industrija najpomembnejšo vlogo v sestavi škofjeloškega gospodarstva. Osnovna razvojna usmeritev industrije bo pre-struktuiranje na osnovi kvalitetnih dejavnikov razvoja. Sestava industrije po panogah se bo spremenila v prid tehnološko zahtevnih proiz-vodenj, strojne industrije ter tistih panog v katerih se bodo razvijale proizvodne usmeritve oziroma programi v skladu z merili prestruk-tuiranja. V rudarstvu je predvideno dokončanje investicije Rudnik urana Zirovski vrh s potrebno družbeno infrastrukturo, v nekovinski proizvodnji bo dan poudarek zahtevnejši proizvodnji kamene volne, ki temelji na obsežnih investicijskih vlaganjih v nove proizvodne linije in ekološki sanaciji obstoječih linij. V kovinsko-predelovalni je predviden nadaljnji razvoj tlačnega livarstva, razvijanje in razširitev orodjarstva, v strojni industriji proizvodnja elementov za avtomatizacijo in hidravličnih elementov ter komponent. Nadaljnji razvoj elektroindustrije bo temeljil na selekciji razvojnih programov in usmeritvi na tehnološko zahtevnejše programe. Temelji razvoja lesne usmeritve bodo boljši izkoristek lesne surovine, višja stopnja predelave in racionalna nadomestitev lesne surovine z drugimi materiali. Tekstilna industrija se bo razvijala v smeri tehnološke modernizarije in avtomatizacije. Osnovna usmeritev obutvene industrije bo večanje proizvodnje na osnovi večje produktivnosti. Poudarek bo na smučarski opremi. V-gradbeništvu pa je potrebno zagotoviti enotno in kompletno ponudbo gradbenih izvajalcev. Trgovina, gostinstvo in obrt Temeljni razvojni cilji trgovine v loški občini je popolna in kvalitetna preskrba občanov in dopolnjevanje trgovskih centrov v Skofji Loki, Železnikih, Zireh in Gorenji vasi. Pospešen bo tudi razvoj gostinsko-turistične dejavnosti, izdelan bo enoten program razvoja, katerega nosilec bo Alpetour. Za drobno gospodarstvo pa v škofjeloški občini še vedno ugotavljajo, da zaostaja za razvojem ostalega gospodarstva. Podprt bo zlasti razvoj deficitarnih storitvenih obrti. Stanovanjsko gospodarstvo V prihodnjih petih letih naj ki škofjeloški občini zgradili v druibr-no usmerjeni gradnji 1.445 stanovanj in v neusmerjeni individuate' 255 stanovanj. Pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč bo potekale skladno s stanovanjsko gradnjo in 4 potrebami drugih porabnikov prostora in bo usklajeno z izgradnjo primarnega infrastrukturnega oziroma komunalnega omrežja. Za stanovanjsko gradnjo bo potrebn zagotoviti 84,9 ha zemljišč. Prometna in komunalna infrastruktura Dokončana bo obnova cest v Poljansko in Selško dolino. gradM drugega tira in v zvezi s tem odpra** cestnoželezniških križanj v Rettčai in na postajnem območju Skot* Loke ter izgradnja novih ptt ljivosti. Predvidene so tudi gradnje v elektro omrežju, vode in kanalizacije. Družbene dejavnosti Hitremu razvoju gospodarstva t sledil enako hiter razvoj družben* dejavnosti, zato ie v prihodnjem srednjeročnem obdobju predvide* da bodo sredstva za SIS družbe«* dejavnosti rasla hitreje od družbenega proizvoda. Zanje U 18 57 odstotkov družbenega proixvf-| da. Predlog odloka o ... . . . spremembi odloka o nadomestitvi stanarine občini Skofja Loka. Na podlu 13. člena zakona o družbeni pt moči v stanovanjskem gospoda) stvu je občinska skupščina skupnem zasedanju zbora ženega dela in zbora krajev skupnosti februarja letos odlok o delni nadomestitvi rine. V odloku je pred stopnja obremenitve letne*« dohodka gospodinjstva s sta"-; rino. ki pa jo je v zvegj šanjem osebnih dohodkov » potrebno spremeniti Predv potrebno cenzuse dvigniti log je že obravnavala stanovanjska skupnost in ga potrdila. ... določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev za obnaoč* zazidalnega načrta stanovanjske cone v Gorenji vasi -L faza. Območje v Gorenji rasi / aneksom k sredn jeročnen* programu stanovanjske gradi v občini Skofja Loka za obrisov 1976-1980 in z zazidalnim načrtom iz leta 1979 določen* blokovno gradnjo predvserr potrebe rudnika urana 2wovs) vrh. Območje I. faze zaiema 3 ha kmetijskega zemljišča na Blat* Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE flfK. 5 DECEMBRA 1980 Errata corrige Snovanjih (št. 5, letnik 1978 z * 21. XIJ, ki so Uhajala kot kulturna priloga Glasa (z *jkn» uredništvom), sem v članku lemovi obiski pri sfricih med tudi zapisal: Josef je nećaka poučeval aat kar zunaj: pri kamni z— pod sts.ro lipo. - Zal, te m si ve*, le misa ie stoji. Lipo * pnai nekaj leti dal podreti ***st sfcmkovnik, čel, delala je ■*«» ajsajovi drvarnici... Kako je slepota človeka! župnijski urad Kopanj trdi, da je o izgoni tj u Prešernove lipe ^fverjen in da je vanj vključena *fe kleveta o »strašni slepoti« **xmika, ki je dal lipo podreti. -' iporočilu Župnijskega urada je dal duhovnik lipo podreti **>. ker jo je dobršen del podrl **r c noči od 8. na 9. avgusta 1966. Postali del so strokovnjaki zahte-^odstraniti, ker je predstavljal senjsko nevarnost za ljudi in y^H poškodovati župnišče in in ne drvarnico, kakor je hidovljišlLi bEkvador fjjnovliica - Pri Planinskem ^frvn Radovljica so v letošnjem ko praznujejo 85-letnico ob-in delovanja društva, pripravili akcij. Med drugim so organi-£jj tudi alpinistično odpravo v \***lor v Južno Ameriko. Člani so v nedelio, 23. novembra, B z zagrebškega letališča Pariza do glavnega mesta l^ed odhodom so imeli člani rfcive kar precej zapletov. Najprej {■»črtovali. da bodo šli plezat v ^*Oe Himalaje, vendar jim oblasti I Delhiju niso dovolile. Tako so ■^Š£»©rali odločiti za pogorje Ekva-[7'jt- Odpravo sestavljajo Zvone )k*^*jfič kot tehnični vodja, Janez Noar kot organizacijski vodja — ■ta člana Planinskega društva rijica. V odpravi so še Zeljko 0 iz Trtica, Janko Humar iz Bo-i. Ivan. Rejc iz Soškega Alpini-ega odseka, Mirko Pogačar, 1 Alpinističnega odseka Raaovlji-^Meg tega pa so se pridružili še ljteri drugi Člani. r*ni odprave bodo v pogorjih 3soria poskušali osvojiti več 5*- Tako bodo med drugim ple-strmih in ledenih stenah El ijjjs. poskušali pa se bodo J5*ti na najvišji vrh Ekvadorja, £*3O0 metrov visoki Chimburazo ?ia nekatere druge vrhove. L?snčno je odpravi pomagala te-HN« telesnokulturna skupnost Jjj^jica in Planinsko dru&tvo. 2j denarja pa so zbrali tudi s povoljnim delom na Roble-t*1 domu in pri Valvazorjevem Nekaj so prispevale tudi de-1^* organizacije, a so zbrali manj j?* pričakovali in tako še sami Tavali okoli 50 odstotkov denar-^^lani odprave se bodo vrnili v polovici decembra. J. Rabič zapisano v članku. In da je prav, da izlivam svoj gnev nad izginotjem lipe, krivično pa da je, da prikazem duhovnika, čeprav s sposojenimi izrazi (po Prešernu), kot namernega uničevalca kulturnih dobrin. Z objavo tega popravka - ki trditev v Snovanjih bistveno spreminja — naj bo- stvar dokončno urejena. Torej ni šlo za duhovnikov«) nevednost, niti ne za namernost dejanja, pač pa zgolj za naravno silo (neurje z viharjem), ki je staro lipo tako poškodoval, da jo je bilo treba podreti do tal. Citirani odstavek v svojem članku sem pisal zgolj z obžalovanjem, ker Prešernove lipe na Kopanju ni več, nikakor pa ne z namenom, kogarkoli žaliti. Upam celo, da bo v teku prihodnjih let zraslo na mestu stare lipe, novo mlado drevo v spomin na pesnika, ki mu je prav na Kopanju stari stric Jožef Prešeren posredoval prvo šolsko učenost. C. Zoreč Sejem rabljene smučarske opreme Šolsko športno društvo Lucijan Seljak v Stražišču bo v avli šole priredilo v soboto, 6. decembra, od 13. do 17. ure sejem rabljene smučarske opreme. Na sejmu bo mogoča prodaja rabljene opreme: smuči, palice, čevlji, vezi. drsalke in sani. Ob nakupu opreme pa bo športno društvo poskrbelo za strokovno pomoč. U. A. Posvet kranjskih tabornikov Kranj - Tudi za kranjske tabornike je prišel čas, da se ozrejo na opravljeno delo v preteklem letu. Vedo, kako pomembno je, da se kritično ozrejo na prehojeno pot, saj bodo le tako lahko začrtali še uspešnejše nadaljnje delo. V ta namen so v soboto in nedeljo, 23. in 24. novembra, sklicali posvet članov izvršnega odbora Zveze tabornikov občine Kranj ter starešin in načelnikov vseh odredov v kranjski občini. Delavno vzdušje, ki je vladalo v taborniškem domu na Joštu, kaže široko zastavljen program posveta. Ni bilo namreč področja taborniške dejavnosti v preteklem letu, ki ga ne bi obravnavali in ocenili. V poročilih o delu in nato v razpravah so ugotovili, da so taborniki dokaj uspešno uresničevali program, Žal pa se še vedno pojavljajo nekatere stare slabosti. Kljub temu ne gre prezreti, da se je položaj v preteklem letu le nekoliko izboljšal, da pa majhen korak v odpravljanju napak tabornikov ne sme uspavati. Ob kritičnem ocenjevanju dela v preteklem letu so se odgovori za nadaljnjo smer razvoja kranjskega taborništva ponujali sami od sebe. Tako so na posvetu zapisali niz zaključkov in napotkov, ki bodo prišli v pošte v pri programski usmeritvi in konkretni akciji tabornikov v prihodnjem letu. Oba dokumenta bodo kranjski taborniki sprejeli na programsko-volilni konferenci, ki bo v začetku decembra. R. B. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 6. decembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Krvavec. Cerklje. Hrib, Preddvor, K očna. Zg. Jezersko, Na Klancu. Oprešni-kova 84, Kranj. Živila: trgovine so odprte od 7. do 19. ure: — Yse sobote v mesecu decembru bodo odprte vse trgovine Živila Kranj, v kolikor pa se bo v kateri prodajalni opravljal redni letni popis v soboto od 12. ure dalje, bodo potrošniki trgovine obveščeni na običajen način že od četrtka dalje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec. Cerklje, Naklo v Naklem. Na vasi, Šenčur. JESENICE Špecerija Bled — Supermarket Union. Titova 22 in Rožca — Samopostrežna trgovina 9, Bokalova 5/a. Skofja loka NAMA - Skofja Loka TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 30 do 40 din, špinača 40 din, cvetača 45 din, korenček 25 din, česen 60 din, čebula 25 din, fižol 50 din. pesa od 15 do 20 din, slive 40 din, jabolka od 15 do 18 din, hruške 25 din, grozdje 35 din, med 110 din, pomaranče 60 din, limone 65 din, ajdova moka 36 din, koruzna moka 18 din, kaša 50 din, surovo maslo 120 din, smetana 58 din, skuta 46 din. sladko zelje od 16 do 18 din, kislo zelje od 25 do 30 din, kisla repa 25 din, orehi 280 din, jajčka od 5 do 6 din, krompir od 6 do 7 din, radič 50 din. JESENICE •Solata od 30 do 45 din, cvetača 32 din, korenček 20 din, česen 60 din, čebula 23 din, fižol od 31,75 do 60 din, pesa 9,90 din, kumare 32 din, paradižnik 34,20 din, slive 55 din, jabolka od 18,15 do 18,90 din, hruške 23 din, grozdje 32 din, pomaranče 34 din, limone 48 din. ajdova moka 31,70 din, koruzna moka 13,25 din, surovo maslo 130,50 din, smetana 58,35 din, skuta 46,35 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 14,40 din, kisla repa 12,65 din, jajčka od 4 do 4,40 din, krompir 8,45 din. Predavanje o vzreji psov Naklo - Kinološko društvo Naklo organizira danes, v petek, ob 18. uri, predavanje o vzreji in vzgoji psov in sicer v Domu družbenih organizacij v Naklem. Predaval bo dipl. veterinar Jože Vidic. Predavanje je namenjeno vsem lastnikom in ljubiteljem psov. še posebej pa so vabljeni novi lastniki psov, ki pri kinološkem društvu pogosto iščejo nasvete o pravilnem ravnanju s psi. P. M. (54. zapis) Cela vrsta preprostih slovenskih mož in žena, ki jim ni bilo dano v mladih letih kaj prida okušati šolsko učenost, se je pozneje, četudi že od vsakdanjega manuelnega dela zga-rana in večkrat že tudi rahlo ostarela, lotila pisanja pesmi in povesti. Nekaterim so bile zvezde milše kakor drugim. Nekateri so postali veljavni pesniki in pisatelji, drugi so utonili v zagrenjeni povprečnosti. Seveda pa bi rad kar brž ločil solzave in romantične amaterske lepopisce od pravih, treznih delavskih pisateljev, ki so sicer še z okorno, nevajeno roko znali pisati udarno, revolucionarno, angažirano. Z eno besedo: iz svojih izkušenj so pripovedovali o krivicah in zapostavljanju, hkrati pa so kazali na svetlo pot v pravičnejšo bodočnost. Pisali so tako, da so njihova dela v vezani ali nevezani besedi nenehno klicala v boj, k uporu proti zatiralcem in njihovim hlapcem. TONE ČUFAR Tak delavski pisatelj je bil zagotovo tudi naš Jeseničan (rojen 14. novembra 1905— pretekli mesec bi doživel svojo petinse-demdesetletnico — če ne bi 10. avgusta 1942 omahnil v smrt. še ne 37 let star) Tone Cufar, sprva pastir, pozneje mizarski pomočnik, predvsem pa zagnan pisatelj, ki je hitel s pisanjem, kot bi vnaprej že slutil smrt. Mar ni bilo tako tudi z Jurčičem, s Kettejem, z Murnom, s Kosovelom, s Kajuhom in drugimi, ki so morali mladi umreti? ' Tone Cufar je sprva pisal preproste pesmi, polne čustev in gneva zaradi krivic, ki jih je doživljal okrog sebe. Toda sam je že pri pisanju spoznal, da mu manjka splošne izobrazbe in zato je prav hlepel po njej. Našel jo je v sodelovanju s tovariši v delavskih prosvetnih društvih. Kot n.pr. v ljubljanskem Bratstvu, ki je izdajalo svoje glasilo Kladivarja. Tu sva se v letih 1924 in 1925 tudi osebno spoznala in pričela prijateljevati. Po letu 1932, ko se je Cufar za stalno preselil v Ljubljano, si je pričel služiti kruh zgolj s pisateljevanjem. Bil je izjemno plodovit. saj je svoje realistične črtice in novele priobčeval v številnih takratnih časopisih in revijah (Svoboda, Mladi plamen. Književnost, Ljubljanski zvon. Sodobnost. Modra ptica. Obzorja, itd.) To njegovo marljivo pisateljevanje je bilo leta* 1936 prekinjeno, ker je bil zaradi komunistične dejavnosti obsojen na eno leto ječe. Iz beograjske Glavnjače se je vrnil leta 1937 v Ljubljano. Tega leta je objavil izjemno zanimivo reportažno pisano zgodovino jeseniškega železarstva pod naslovom Zlata veriga. Objavil jo je v Sodobnosti, takratni najbolj napredni reviji, pod psevdonimom A. Kerštan. Cufar je napisal tudi več iger iz delavskega življenja, ki pa so po večini ostale le v rokopisu (Jutranja molitev. Razbiti brod. Komedija Eks), največkrat pa so na delavskih odrih igrali Tragedijo v kleti (napisano leta 1931). Delavsko okolje in spopad med kapitalizmom, delavskim zaupnikom in delavci je prikazal v igri Polom (napisani leta 1934). Sledile so še igre. komedije in drame (Ameriška tatvina. Mali Babilon idr.). Nenavadno radoživ je bil Cufar v pisanju iger — četudi je bil objektivno močnejši in prepričljivejši v pisanju črtic, novel in povesti iz delavskega življenja, ki ga je tudi najbolj poznal. Kot take primere velja omeniti črtice in novele Gospa iz barake, Marija bi rada živela. Ljubezenska pisma delavca in delavke. SMRTNI STREL Kot je bilo trpko skoraj vse Cufarjevo kratko življenje, tako grenak je bil tudi njegov konec. Italijani so Cufarja hoteli izročiti Nemcem — zajet je bil v racijah v Ljubljani in bil poslan v taborišče Gonars — postanek v obmejnem Šentvidu nad Ljubljano je Cufar izkoristil in se hotel z begom izogniti izročitvi. Ni pa. še dosegel roba gozda, ko ga je zadela okupatorjeva krogla. Omahnil je v smrt 10. avgusta 1942. Tragično naključje je hotelo, da so le nekaj dni pozneje ubili okupatorji tudi Cufarjevo zaročenko profesorico Silviro Tomasini — toda povsem na drugem koncu države, v Kosovski Mitrovici. Ime Toneta Cufarja je s častjo zapisano v slovenski literarni zgodovini, še bolj pa v zgodovini slovenskega delavskega gibanja. Tudi imena zavodov, ustanov (Cufarjevo gledališče) in ulic ohranjajo spomin na človeško tako prisrčnega delavskega pisatelja. KOZAR IN TANC Se dvoje imen delavskih pisateljev bi moral omeniti skoraj v isti sapi kot Cufarjevo ime. Rudar France Kozar (rojen 1904 v Hrastniku) se je uveljavil kot proleterski pesnik. Izdal je leta 1941 zbirko svojih pesnitev Izpod zemlje. Padel je kot partizan 22. decembra 1944 na Menini planini. Anton Tanc (psevdonim Culkov-ski), rojen 1887, je bil rudar v Laškem. Prej pa se je prebijal skozi življenje kot pastir in hlapec. -Tudi Tanc je pisal predvsem v vezani besedi. Leta 1929 je izdal svojo pesniško zbirko Glasovi iz teme. Bila pa je zaradi svoje revolucionarne vsebine od takratnih oblasti zaplenjena. — Sicer pa je Tanc — Culkovski pisal tudi prozo (Dogodek v hotelu Gratis, Sluga Matej in njegov pes, Slučaj Kum-berger idr.). Posebno zanimiva je Tančeva povest GriSka Onučin in njegova žrtev. V njej pripoveduje, kako slovenski delavec — vojni ujetnik doživlja Oktobrsko revolucijo. (Treba je omeniti, da je Tanc kot vojni ujetnik delal v rudniku Culkovsku — odtod tudi njegov pisateljski psevdonim.) Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše: Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski 1 fljfcrc rove si iakoslji okoli gradsu proti Turkom, r m linj 11 zakaj postal bo tak vojak, da mu ga ne bo >L« g4ej, da pridobi* veliko denarja, brata pa spodiš, SfttedofiRov.« Cigan krohotaje se odide. Peter •site reva v človeški koži, pa pod ? lomov. Gotovo si •shnMl da ne poj nestrpno čaka da bo na red druga in jo bo lahkih preskusil na tekmovanju. VSI UČENCI ČLANI Š8D V osnovni šoli heroja Bračiča je najbolj množično šolsko športno društvo Polet, ki vključuje vse učence in se pohvali z bogatim spektrom dejavnosti. »2e tretje leto smo po množičnosti prvi v republiki,« je pripovedoval predsednik društva Matjaž Kuhar iz osmega razreda. »Za to se moramo zahvaliti predvsem mentorju Janezu Vagnerju.« Društvo združuje učence v smučarski, košarkarski, nogometni, rokometni, strelski, namiznoteniški, gimnastični ter atletski sekciji. Največ šolarjev se navdušuje za atletiko, rokomet in gimnastiko. Lepe uspehe dosegajo n j ho vi športniki na medšolskih, občinskih pa tudi širših tekmovanjih. Mojca Ručigaj Erih Znidaršič Barbara Kapel Matjaž Kuhar NAVAJANJE NA SAMOUPRAVLJANJE Tako kot v vseh osnovnih tudi v bistriški ne gre brez mli in pionirske organizacije. Zadaj* poleg športnega društva naj množična. Predsednica piont odreda Stane Bečan je letos Bar Kapel, ki je takole pripovedoval* »27. septembra, ob dnevu jev, smo imeli konferenco, ljali smo o programu dela. ki pred tem obravnavali pionirji rednih skupnostih. Tako se navajamo na samoupravljanje Delovni program uresntfu* Speljali smo akcijo za čisto oko šole. za kar vsak teden skrbi razred, pripravili smo gobarsko stavo, ob dnevu mrtvih smo obi grobove padlih, prejšnji teden slovesno sprejeli prvoŠolčke v nirsko organizacijo, veliko dei nas do konca šolskega leta še Na skrbi imamo ureditev pano> praznike in druge pomembne di prvošolčke spodbujamo k vanju, za novo leto bomo v vanju z organizacijo Rdečega obiskali starejše občane, prip bomo obdaritev otrok do razreda, marca ali v začetku pa bomo imeli pionirski tedes. bomo prikazali delo učencev s kih.« Štab pionirske organizacije * krat sestane in razpravlja o dekv vsi člani niso aktivni, razen t«**' pogrešajo tesnejšega sodelo pomoči občinske zveze pnj**"£ mladine in mladinske organu Delo pionirjev v šoli je preveč odvisno samo od ujaaT* mentoric in peščice učencev Dolgo bi še lahko govorili ' teresnih dejavnostih v osnovn-heroja Bračiča. Podobnih pa tudi težav, kot so aa» prikazali Štirje mladi sogov* zlepa ne bi zmanjkalo Vend*" nimo njihovo pripoved v skope tovitev, da osnovna Šola s pest oblikami prostovoljnega del* * cev oblikuje oziroma spod* njihovo ustvarjalnost, da se od navzven in povezuje z okoljem Šolarji so kljub natrpanemu nem u programu pripravi jeni vi danes Joža Tonejc, »saj so bili y naši sodelavci, ki so imeli doma ^evflne družine in večno lačna ttta.« Po vojni so v Verigi delali udarnino od jutra do večera. Joža Tonejc ' delal zjutraj zase, za svoj dohodek, popoldne pa udarniško do Poznega večera. Sploh domov ni šel, kna mu je kar pred tovarniška vra-,?- prinesla kosilo. Garali so za uresničitev plana in petletke, sam je imel Petletni plan 500 ton verig ali 50 y*gonov verig. Tako se je zavzel, da O je izpolnil v treh letih in sedmih ih! Dobil je Titovo priznanje delo ima že dve Titovi Kdor veliko hodi, dolgo živi Joža Tonejc dela v Verigi že 58 let - Huda leta po vojni, veliko udarniškega dela - Po tridesetih letih spet pri zdravniku - Predan gasilstvu so bili še slabo oblečeni in nikdar siti ali presiti, so morali delati domala vse ročno. Morda najhujše je bilo razkladanje vagonov na železniški postaji, ko je brilo okoli ušes in ko so bile roke in noge skoraj odmrle od hudega mraza. A vendar so vstajali ob štirih zjutraj in vendar so delali kot eden. Danes, ko si Joža Tonejc ogleduje dela v tovarni, s katero je rasel in zrasel, ugotavlja, kako veliko lažje je delo, kako dobro prehrano imajo in kako pravzaprav fizično delajo veliko veliko manj. Nihče danes več ne nosi na ramenih do sto kilogramov, nihče danes ne zmrzuje na rampi . .. Joža Tonejc je bil vedno zdrav in nikoli ni iskal zdravniške pomoči. Le enkrat, ko se je na koleno udaril, se je napotil v zdravniško ambulanto in veliko časa so porabili, da so iskali njegovo kartoteko. Seveda je niso svoje inji (I _ in bil v tistih letih prvi, je napravil Titovo petletko v kolski stroki. Danes je v Verigi čisto drugače: * vojni Še- v tistih težkih letih, ko našli, kajti Joža Tonejc je bil natanko po tridesetih letih spet pri zdravniku . Danes je Joža Tonejc v svoji Verigi že navsezgodaj, veliko prej kot sodelavci. Ce ponoči zapade sneg, je v tovarni že ob štirih zjutraj: »Da malo odkidam, da lahko pridejo na šiht. ..« Ostaja pa več kot štiri ure, kajti kar ne more gledati, da dela ne bi opravil, da ne bi čakalo do jutri. In poleg tega je stalno v prostorih prostovoljnega gasilskega društva Veriga, katerega poveljnik je bil 40 let, danes pa je častni poveljnik. Z gasilstvom je tako povezan kot nihče drug, prav osebno je vesel vsake nove opreme, vsakega uspeha. »Kot da bi bilo vse moje,« pravi, ko kar naprej in naprej hoče govoriti le o gasilstvu in ne o sebi. V Lescah si je Joža Tonejc postavil hišico, kjer prebiva z ženo in otroci. Z ženo sta letos praznovala petdeset let skupnega življenja. Joža Tonejc ostaja skromen, ostaja garaški, »saj te delo gor drži.« Koliko je pregaral, ve le sam, vedo vsi direktorji Verige, o katerih ve le vse najboljše, vedo njegovi sodelavci, ki so že zdavnaj v pokoju in sodelavci, ki jih danes srečuje po tovarni. Vsi ga poznajo, vsi ga cenijo in kako bi ga le ne: oseminpetdeset let zvestobe tovarni zmore le izjemoma malo delavcev . . . D. Sedej Hoja je značilna človeku, spremlja ga od davnine preko sedanjosti in ga vodi v prihodnost. V korakih se kaže tudi sodelovanje rok, ki so prispevale k razvoju omike in civilizacije. K hoji, kot načinu vsakodnevnega nujnega obsega dejavnosti, se ponovno vračamo, da bi ohranili zdravje, zmogljivost in preprečevali rejenost, kvarne posledice ter motnje gibalnega siromaštva: pretirano razburi ji vost, raz-tresenost, puščobnost, sitnost ipd. Korak je še vedno pot do znancev, korak nas vodi tja, kamor nas ne pelje vozilo. Korak je hitrejši v mladosti, počasnejši v starosti, v koraku je čutiti umirjenost mislecev, ponos bojevnikov, živahnost mladosti in temperamenta. V hoji so še drugi odtenki pogostosti, intenzivnosti in čustvene barvitosti korakov. Ti so znamenje življenja, se povezujejo v celotno podobo gibanja, ki poraja lepoto pesmi, glasbe in ustvarjalnosti. Hoja je najučinkovitejša v zadovoljevanju gibalne lakote, posebno v srednjih letih, ko se večina poslavlja od teka in drugih športnih zvrsti. Trdnost koraka in način hoje v veliki meri določata postavo in stopnjo omikanosti. Želje in potrebe po hoji so danes večje kot nekoč, ko so bili predniki prisiljeni pešačiti, se voziti s konjsko vprego, le višji sloji in vojščaki pa so jezdili. Danes izvedenci priporočajo deset tisoč korakov dnevno, kar je najmanjša količina v dnevnem zadovoljevanju gibalnih potreb. To je pov- Srečje, ki zajema predvsem ,udi srednjih let, posebno umske delavce, voznike, pisarniške in druge poklice, ki jih opravljamo sede. Količina korakov je odvisna od spola, vremena in od letne dobe. Moški hodijo več kakor žen- ske, ki so zaposlene z gospodinjstvom. Pozimi hodimo manj kakor poleti, v mladosti več kakor v starosti, s starostjo so koraki krajši. Bolj natančna navodila izvedencev pa priporočajo petnajst do dvajset tisoč korakov v starosti od 21. —30. leta, trinajst do petnajst tisoč korakov v starosti od 31 -40 leta in ne manj kot šest do sedem -tisoč korakov starejšim. Število korakov je odvisno tudi od zdravstvenega stanja, upornosti in zmogljivosti. Hribovci so primorani več hoditi, dnevno premagujejo znatne višinske razlike, hoja jim je način treniranja, zato se iz tega sloja mnogi mladi uveljavljajo v vztrajnostnih športnih zvrsteh. Nekateri priporočajo dolžino dnevne hoje v kilometrih. Po njihovih navodilih bi morali dnevno prehoditi vsaj dva do tri kilometre po ravnem, nekaj manj po strmem in nekaj več po rahlo padajočem terenu, več po kopni in manj po zasneženi poti. Neugodne vremenske razmere pa ne bi smele biti razlog in osebno opravičilo za zmanjševanje dnevnega števila korakov. V takih razmerah vsak korak zahteva več napora in več opreznosti, spretnosti, odzivnosti in ohranjevanja ravnovesja, če smo med prazniki preveč jedli, pili, sedeli, kadili, se vozili in nismo dovolj hodili, moramo primanjkljaj korakov nadoknaditi, tako kot po izredno neugodnih vremenskih razmerah, ki nas prisilijo v notranje prostore. Seveda je treba v takih primerih upoštevati postopnost in bolj dolgoročno poravnavati zamujeno, tako kot po okrevanju -vendar s povečanim številom korakov in športno živahnim načinom hoje podaljšujemo vitalnost, kdor pa veliko hodi, dolgo živi. Jože A ž man Križ iz lastnih I prstov Ameriška policija se pripravlja, d h uniči narkomane kot stekle pse Kovinske palice s kljukami so eno od pripomočkov za boj proti narkomanom Droga PCP, imenovana »angelski prah«, apreminja kalifornijske narkomane, neobčutljive za bolečine, v kanibale. »Nekoč,« pravijo možje iz policije, »jih bomo morali ubijati.« Peter Benton iz Wattma, predmestja Los Angelesa, strastno požira pet majhnih cigaret, zavitih v debelem temnem papirju, ki ga je prej deset sekund namakal v belem strupu — raztopini fenciklidina. ...troinoc je. Peter Benton, simpatični fant, dela v neki garati. Običajno pokadi nekaj dimov hašiša, danes pa, tamo za deaet dolarjev, pokuša PCP, prašek, ki se lahko pije ali vbrizga v veno. Samo deset dolarjev! Pol ure po polnoči, Peter ogleduj* •Piajo desno roko. Sili ga v smeh. Začne aessti palec in se spominja otroštvu. Vidi očeta, ki je pretepi 1 mater, sestri, ki sta pomtali prostitutki in najmlajšega brata, ki čepi v zaporu. Če dobro premleli. se mu palec gnusi. Preganja gm. Razen tega se mu prsti na drugi roki posmehljivo rogajo Peter Benton se pripravlja, da kaznuje svoj palec. Počasi ga vtakne med zobe, stisne, zagrize do krvi. Kost se lomi, sliši hre-ščanje. Gloda ga. Fantastično! Peter ne čuti niti najmanjše bolečine. Občuduje neobčutljivo roko in kri, ki šprica po srajci. Ves srečen zveči odgriznjeni konec prsta, potem pa zdrvi na ulico in vpije na ves glas: »Jaz sem bog!« Ena zjutraj; tri ekipe policajev se razvrščajo v strelce. Medtem ko nekateri držijo v rokah kovinske palice s kljukami, imajo drugi posebno orožje na električni pogon za paraliziranje nasprotnika in puške z ogljikovim dvokisom, ki zaslepljuje. Peter Benton se je boril polnih trideset minut, preden so ga ujeli v mrežo. Droge kot na primer heroin, kokain in LSD niso nič proti »angelskemu prahu«, ki ga je mogoče za smešno malo denarja kupiti v četrtih Los Angelesa. Njegovo divjanje se začenja na kalifornijskih obalah, pojavilo pa se ««?tudi ž-v Zahodni Nemčiji in Veliki B ritani;«.. Zgodovina »pilule miru« — droga ima obliko tablete - sega v 1966. leto, vendar so jo narkomani odkrili šele zdaj. Nekega večera se je Roger Simons, uslužbenec v eni od ameriških bank, vrnil od zobarja s tremi zobmi manj. Dobil je lokalno injekcijo fenciklidina. Petnajst dni kasneje ga je zaje'a neustavljiva želja, da uniči vse, kar mu pride pod roke. Z enim samim udarcem je razbil masivna pisarniška vrata, telefon, okensko šipo in se zagnal med štiri sodelavce, ki so ga skušali umiriti. V polnorem stanju se je Roger Simons dva dni in dve noči upiral policajem in gasilcem, na katere ie ob nečloveškem rj<>veniu zmetal vse pohištvo iz svojega stanovanja. Zaradi posledic preproste zobne operacije je Simons napadal vse. ki so se mu hoteli približati. Kasneje, V t se je zdravil na kliniki, ie pripovedoval da ;e šele tu začutil boiač»ne. Polomil ,eobe roki in nogi. Konec 1906. leta so se zdravniki odločili, da fenciklidina zaradi škodljivih stranskih učinkov ne bodo več uporabljali, saj primer Rogerja Simon-sa ni bil edini. Kristali fenciklidina so našli svoje mesto med kemijskimi izdelki. Vsak je lahko kupil kilogramski paket kristalov, in to po neznatni ceni. V predmestju Watts ne morejo prešteti narkomanov, ki se drogi rajo s prahom PCP, niti ne njihovih kanibal-skih dejanj. Nekdo si je s kuhinjskim nožem presekal mišico na stegnu, drugi si je odrezal uhlja in vpil, da je ubil bika, tretji je molil boga pred križem, ki ga je sestavil iz desetih prstov svojih nog. »Nikakršnih iluzij nimamo več,« pravi zastopnik policije v Los Angele-su. »Medtem ko jih lovimo v mreže, vpijejo: JVismo živali!'« Zal se te vrste narkomani res ne morejo primerjati z živalmi. Hijene in šakali ne jedo lastnega mesa! »Primorani iih bomo uničevati kot stekle pse,« pra Ajo policajL J GLAStt.STRAN PETEK. S DECEMBRA 1 Sprejete nove pobude Na programsko-volilni konferenci so mladi izvolili novo vodstvo občinske konference ZSMS Kranj — Dejavnost mladih bo tekla po že utečenih kolesnicah — Plodna razprava udeležencev — Najbolj delavne osnovne organizacije ZSMS prejele posebna priznanja V zobni ambulanti že stoji najsodobnejši zttbni vrtalni stroj, pripeljali bodo še pohištvo in v kamniškem zdravstvenem domu obljubljajo, da b<> zobozdravnik začel delati sredi decembra, splošni zdravnik pa takoj po novem letu. V Komendi odprli zdravstveno postajo Komenda — V četrtek, 27. novembra, pred praznikom dneva republike, so v komenškem Domu slovesno odprli zdravstveno postajo z zobno in splošno ambulanto. Krajanom Komende, Most in Križa se je tako izpolnila dolgoletna želja, da se v kraju ponovno uvede zdravstvena služba. Zdravnika so v Komendi nekdaj že imeli, leta 1974 je bila zdravstvena postaja ukinjena. Sprva tiho, nato pa vse bolj glasno so krajani poudarjali željo, zaradi vse večje prostorske stiske v kamniškem zdravstvenem domu pa zadnje čase tudi vse bolj utemeljeno potrebo po ponovni uvedbi zdravstvene službe v Komendi. Izrečenih je bilo veliko besed, prelitega tudi tiskarskega črnila. Nedvomno lahko vztrajnosti in prizadevnosti krajanov pripišemo uspeh. Delali smo malo poceni, malo zastonj, so dejali na slovesni otvoritvi zdravstvene postaje. Aprila letos so predvideli, da bo adaptacija zahtevala 1,25 milijonov dinarjev. Račun je pokazal, da so porabili le 280 tisoč dinarjev, predvsem za stroške materiala. Z brezplačnim delom so torej prihranili dobre tri četrtine denarja. Preuredili in obnovili so pet prostorov v pritličju in dva v prvem nadstropju. Obnova je zahtevala veliko zidarskega dela, napeljavo celotne vodovodne instalacije, popolnoma novo električno napeljavo in napeljavo centralnega ogrevanja. Na hodniku so uredili čakalnico, postavili kompresorsko postajo, nova so tla v prostorih in še bi lahko naštevali manjša dela. V zobni ambulanti že stoji najsodobnejši zobni vrtalni stroj, ki je veljal 420 tisoč dinarjev, okrog 300 tisoč dinarjev je stal instrumentarij za zobno ambulanto. Sredstva je prispevala kamniška zdravstvena skupnost. Slovesno otvoritev zdravstvene postaje pa so motili prazni prostori, saj kamniški Stol ni pravočasno poslal naročenega pohištva, ki bo za obe ambulanti veljalo 175 tisoč dinarjev. Morda je bilo tudi naročeno prepozno. Naj se je zataknilo že kjerkoli, po besedah Aleksandra Doplinarja, vodja kamniškega zdravstvenega doma. bo zobozdravnik dr. Pavlin v komenški zobni ambulanti začel delati po 10. decembru. Splošni zdravnik pa bo začel delati takoj po novoletnih praznikih. Ime splošnega zdravnika še ni znano, morda bo to le dr. Stare, ki ga krajani dobro poznajo, saj je v stari komenški zdravstveni postaji delal polnih sedemnajst let. Na programsko-volilni konferenci so mladi izvolili novo vodstvo občinske konference ZSMS Kranj — Dejavnost mladih bo tekla po že utečenih kolesnicah — Plodna razprava udeležencev — Najbolj delavne osnovne organizacije ZSMS prejele posebna priznanja znanja Kranj — V četrtek, 27. novembra, so se mladi iz kranjske občine zbrali na programsko-volilni konferenci, ki je nalagala sprejetje novega akcijskega programa za prihodnji dve leti ter izvolitev novih nosilcev odgovornosti, ki bodo v prihodnjem mandatnem obdobju vodili občinsko konferenco ZSMS. Po uvodnem govoru predsednika medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko, Eda Grudna, ki je na pragu Dneva republike spregovoril o zgodovinskih okvirih naše socialistične skupnosti, je delovno predsedstvo mlade seznanilo z dejavnostjo njihove družbenopolitične organizacije preteklega leta, jim predložilo oceno o uresničevanju vloge ZSMS kot družbenopolitične sile našega družbenega sistema in sprejemalo njihove kritične pripombe na omenjeno analizo, oziroma na celotno lansko delo. V razpravi so mladi opozorili predvsem na pomanjkljivosti, brez katerih ni niti mladina kot najbolj kritična in Novoizvoljeno mladinsko vodstvo Nada Bogataj-Kržan, predsednica OK ZSMS Kranj, je od sprejema v ZSMS leta 1972 vseskozi opravljala vrsto nalog v mladinski organizaciji. Pet let je članica Zveze komunistov, ves čas pa opravlja odgovorne naloge v svoji osnovni sredini, je sekretarka osnovne organizacije ZK v Šenčurju, na občinski konferenci ZSMS Kranj pa je še do nedavnega vodila konferenco mladih v vzgoji in izobraževanju, bila članica predsedstva občinske konference, članica komiteja OK ZK Kranj, delegatka v družbenopolitični zbor... Končala je več oblik idejno-poiitičnega izobraževanja, med drugim politično šolo OK ZK in mladinsko politično šolo pri republiški konferenci ZSMS 1978. 1979 in letos. Aljoia Drobnič, podpredsednik OK ZSMS Kranj, je deloval v mladinskih vrstah že v osnovni šoli in kasneje v krajevni skupnosti Planina. Bil je dejaven član občinskega centra klubov OZN, aktiven v taborniški organizaciji, kjer je opravljal tudi odgovorne vodstvene naloge. Dve leti je član ZK. Danes je načelnik teritorialne obrambe v Kranju in član več komisij in drugih organov v okviru družbenopolitičnih organizacij in društev. Leto dni pa že odgovorno opravlja funkcijo podpredsednika OK ZSMS. Franci Kozina, sekretar OK ZSMS Kranj, je že deseto leto član Zveze komunistov, končal je srednjo politično šolo pri CK ZKS. Vrsto let je aktiven v mladinski organizaciji. Začel je kot predsednik osnovne organizacije ZK v Iskri, bil je predsednik komisije za idejnopolitično izobraževanje, član delavskega sveta in sindikata Iskre. Danes je predsednik koordinacijskega sveta ZSMS Iskra, sekretar v osnovni organizaciji ZSMS Struževo, kjer vodi tudi delegacijo za zbor krajevnih skupnosti. UDELEŽENCI DRAŽGOŠKE BITKE O FILMSKEM PROJEKTU DRAŽGOSKA BITKA Preživeli borci Cankarjevega bataljona smo 31. januarja 1979 izvolili iz svoje srede domicilni odbor Cankarjevega bataljona. Predsednik odbora je Franc Biček, legendarni borec po katerem so ljudje poimenovali skalo »Jelenco« v »Bičkovo skalo«. V domicilnem odboru Cankarjevega bataljona pa se povezuje 42 še živečih borcev dražgoške bitke. Domicilni odbor si je med drugim zadal nalogo, da se v Domu Cankarjevega bataljona v Dražgošah uredi muzejska zbirka, ki naj današnjim in poznejšim rodovom dokumentirano prikaže dogodke v januarju 1942. Domicilni odbor se je v letu 1980 sestal v razširjeni sestavi šestkrat in deloval v okviru svojega delovnega programa. Na zadnji seji 21. 11. 1980, ki je bila tokrat v Domu Cankarjevega bataljona v Dražgošah, je odbor preverjal, kako potekajo priprave za ureditev muzejske zbirke v tem domu, zakar je po strokovni strani zadolžen škofjeloški muzej. Poleg omenjene točke dnevnega reda pa je bil domicilni odbor zaradi velikega zanimanja najširše slovenske javnosti za usodo filmskega projekta Dražgo-ška bitka, dolžan posvetiti večji del časa te seje prav temu vprašanju. Borci Cankarjevega bataljona, predvsem pa udeleženci dražgoške bitke, smo dolžni odgovoriti slovenski javnosti na njihova vprašanja, kaj menimo o tempro- blemu mi. . Prvo kar naj povemo slovenski javnosti je, da smo udeleženci dražgoške bitke izvedeli za pripravo filmskega projekta tako kc vsi drugi preko sredstev jav-oega obveščanja. S-m - idejo smo toplo pozdravih. Tako smo že na prv seii domicilnega odbora 31. januarja 1979 sprejeli sk'ep 0 sodelovanju i izvajalci pro- Do orgamzir inegs sodelovanja pa ni prišlo. Le posamezni bore, o bili povabljen« na krajše razgovore 0 obrobnih vprasartjih okrog opreme m rekvizitov. Domicilu: Klbor je prišel do spoznanja, da je nje govo sode' u> nepotrebno ali celo nezaželeno. Kljub temu pa je domicilni odbor vztrajal, da dobi na vpogled scenarij. Ko smo končno le dobili scenarij, se je več preživelih borcev dražgoške bitke z vso zavzetostjo lotilo dela in so dali konkretne pripombe na nekatere zgodovinske netočnosti, ki bi lahko nespremenje ne izkrivile prikaz in pomen bitke. Na poslane pripombe nismo dobili odgovora. Tako vse do danes nima naš odbor v realizacijo projekta nobenega vpogleda. Vemo samo to in toliko, kolikor smo s slovensko javnostjo kot njen sestavni del, izvedeli iz sredstev javnega obveščanja. Tako kot slovenska javnost, tudi mi ogorčeni obsojamo nevesten in malomaren odnos vseh odgovornih do izvedbe zaupane naloge, predvsem v pogledu gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Borci se globoko zavedamo, da je s strani igralcev potrebna osebna prizadevnost pa tudi dobršen del pripadnosti stvari za prevzeto vlogo, in zadovoljni pozdravljamo, da v projektu sodeluje precejšnje število najboljših slovenskih igralcev - umetnikov, ki naj jim bo sodelovanje v tem filmu priznanje in zaupanje tudi nas borcev. Borci NOV smo še posebej občutljivi pri prikazovanju partizanskih likov in partizanskega življenja in nam ni vseeno kako bo ta film prikazal eno največjih epopej borbe jugoslovanskih partizanov proti nacizmu. Smatramo, da imamo mi dražgoški borci vso moralno pravico zahtevati, da pristojni organi temeljito opravijo svoje naloge ter o ugotovitvah obvestijo slovensko javnost, in da družbeno politične organizacije za svoje člane, ki so kakorkoli vključeni v izvajanje projekta, ugotovijo moralnopolitično odgovornost To kar slovenska javnost pričakuje, borci zahtevamo! Domicilni odbor Cankarjeve^ bataljona poziva vse izvajalce projekta, naj se snemanje nadaljuje, projekt dokonča v določenem roku, saj bomo tako najlepše in najdostojnejše proslavili štiridesetMnico vstaje slovenskega naroda. Domicilni odbor Cankarjevega bataljona predlaga da sprejme svet v svojo siedo tudi pi •ZDL še posebej pa pr.čakujejo odziv-.9soae^vaaje iindiV. •,;,,v<,bči,ia.!»otv 13.00 - Iz naših krajev - Iz 3*Wi sporedov - 13.20 Obvezi« in zabavna glasba -fH> Priporočajo vam ... -OB Kulturna panorama -.3-30 Zabavna glasba - 15.50 •••dio danes, radio jutri! -**> Vrtiljak - 17.05 Spozna-"jjao svet in domovino -faoca Ljutomera - 18.30 Iz tea Glasbene mladine Slo-"eaije - 19.25 Obvestila in zahval glasba - 19.35 Mladi •••tovi - 20.00 Sobotni za-*vni večer - 21.00 Za prijet »razvedrilo - 21.30 Oddaja ■ oatt izseljence - 23.05 Li-"fta utrinki - 23.10 Z lahkimi »Uuni po naši domovini -•MoNocni program - glasba ^asjf program '* Sobota na valu 202 --100 Dober dan na drugem ftognunu - 13.05 Radi ste jih pabslali - 13.35 Glasba iz -■unske Amerike - 14.00 Srenja republik in pokrajin -Hitri prsti - 15.45 Mi-Won za Branko Kraner -*» Na« podlistek 16.15 *aa pum«... -*pe melodije - 16.40 Čaj za ™» - 17.35 Lahka glasba ju-••dovanskih avtorjev - 18.00 ure za chanson - 18.55 kraji in ljudje - 18.50 jhabena medigra - 18.55 >z^edi po kulturi - 1925 Jartna sobota f prenosi in |j*aentarji) vmes glasba -•: rfi Mala nočna glasba -Glasba ne pozna meja -3-45 Zrcalo dneva - 22.55 *kaba za konec programa S KOMPASOM NA SMUČANJE *DELJA, 7. DEC. program J Dobro jutro! - 6.00 '**vni koledar - 6.15 Danes f *«defja - Rekreacija - 7.00 J*nja kronika - 7.30 Zdra ^tovariši vojaki.' - 8.07 Ra *ta igra za otroke - 9.05 Še fj*"**, tovariši! 10.05 razvedrilna oddaja -*l Pogovor s poslušalci •M Nali poslušalci čestita-,* ■» pozdravljajo - 13.10 ^*«ila in zabavna glasba - Za kmetijske proizva-J* - 13.50 Pihalne godbe - Humoreska tega tedna /^25 S popevkami po Jugo-■ 15.10 Pri nas doma - Nedeljska reportaža Listi iz notesa - 16.20 ***o v kino - 17.05 Popust operne melodije - 17.50 ^""Jaka igra - Paolo Levi: *^oda inšpektorja Righija - Na zgornji polici - 19.30 , ^»Ula in zabavna glasba -?• Lahko noč, otroci! -J*5 Glasbene razglednice -*2>V nedeljo zvečer - 22.20 /**bena tribuna mladih -**> Lirični utrinki - 23.10 melodij - 00.05 Nočni **B-*m - glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo -šport, glasba in še kaj 1.9.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Novosti jz francoske diskoteke - 21.45 Karockteristike -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa KOMPAS -SMUKA 1981 V DOMOVINI IN TUJINI PONEDELJEK, 8. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringa raj a - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.50 Priporočajo vam 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka -20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemSčini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz parti-tur. . . revijskega orkestra »Metropole« - 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza -Bennv Carter - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa KOMPAS SKI CENTER TOREK, 9. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 4.50 Dnevni koledar - 5.30 Jutranja kronika - obvestila - 6.10 Prometne informacije - 6.20 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci! - 7.30 Iz naših sporedov - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - Vič Rudnik - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz na-ših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna RADIO TRIGLAV JESENICE ;fcW-PM področje za ra-*nplko občino 87,7 mega-**** - Gornjesavska dolina r*A megaherza — Jesenice * okolica 100,6 megaherza *«aji val 1495 KHz "W Lokalna poročila — ***** - 16.30 Kulturna — Morda vas bo za-S*5* — Kaj je novega v punkciji kaset in plošč Ljubljana Lokalna poročila -*J«i£ 16-30 fon,.danes ■ jatri - Jugoton vam pred •arija - Morda vas bo zani mma <«4eJja: •: 03 Mi P« nismo se uklonih «*v iz preteklosti - Rekla iml fiedelisk* kronifa^- obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek. 16.03 Lokalna poročila — obvestila — 16.30 Ponedeljkov športni pregled - Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Naš obzornik — Morda vas bo zanimalo — Po domače za vas glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Operne arije in monologi -18.30 Pojo amaterski zbori -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki -23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja swinga - Orkester in Trio Gene Krupa - 13.35 Znano in . priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom Max Greger - 16.00 Pet minut humorja -16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Kriki in šepetanja - 17.35 Iz partitur orkestra Madžarskega radia -17.50 Ljudje med seboj -18.00 Danes' vam izbira -18.40 Koncert ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem - 21.45 Jazz na II. programu - Kvartet Andrej Arnol - 22.15 Rezervirano za countrv glasbo - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa KOMPASOM NA SILVESTROVANJE SREDA, 10. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za... - u.35 Znano in priljubljeno 12JO Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijsk 1 nasveti 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz našh krajev - Iz naših sporedov -13-20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 »Loto vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -V. Radovanovič »Spheroon« - 18.15 Naš gost -18.30 Kaj radi poslušajo -19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča - 20.00 Koncert za besedo -Lepa Kata - 20.25 Iz jugoslovanske literature za pozavno - 21.05 Antonin Dvorak: Odlomki iz opere Rusalka -22.15 Informativna oddaja v nemščina in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - Rov Babbington -Kennv VVheeler - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja - 14.05 Z vami in za vas - 14.30 Iz naših sporedov - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 ] Mali koncert lahke glasbe , - 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Mladina poje - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Mehurčki -14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40-Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nama zapela 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Cesar Franck: Preludij, koral in fuga - Igra Zdenka Novak, klavir - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Moj-mira Šepeta -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - Iz ciprske poezije - 21.45 Lepe melodije 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas -15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Reportaža na kratko - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz - klub - Thad Jones-Mel Lewis - Sarah Vaughan -Dizzv Gillespie - 17.40 Iz partitur orkestra in zbora »Horst Jankowski« - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Beseda v rocku - 20.50 Deset minut z instrumentalno zasedbo - 21.00 Zavrtite, uganite... - 22.00 S festivalov jazza - Mednarodni finski festival jazza v mestu Pori (VII. del) - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA KOMPAS JUGOSLAVIJA VAŠ POPOLNI TURISTIČNI IN POTOVALNI SERVIS KOMPAS ZIMA OB MORJU ČETRTEK, 11. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 PETEK, 12. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - 8.43 Naši umetniki mladim poslušalcem 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje -14.05 Pastoralna razpoloženja ... - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Napotki za turiste -15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi |fo slovenski glasbeni literaturi: Živalske podobe v skladbah Jakob Gallusa in violinska sonata Matije Babnika -18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute s celjskim instrumentalnim kvintetom -20.00 Uganite, pa vam zaigramo 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemšči-ni in angleščini - 22.25 Iz na--ših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbena magazin -00.05 Nočni program - glasba (Radio Koper) Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - VValter Norris-Marian McPartland - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medjgra - 15.45 Vroče - hladno - 17,35 Odmevi z gora - Marijan Krišelj: Planinstvo in družba - II. oddaja - 17.55 Filmska glasba -18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Revijalne paralele -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa VODORAVNO: 1. lastnost, značilnost oolega, 7. pralica, nož, majhen srp, 13. antično svetišče, posvečeno vsem bogovom, 15. pristaš etatizma, 16. Tone Kuntner, 17. lastnost, značilnost skromnega, 19. staroslovanska pijača, 20. Issak IljiČ Levitan, 22. pogovorni izraz za neodločno, malodušno žensko, 23. desni pritok Volge, 24. naris, skica kakega kraja z objekti, komunikacijami itd., 26. angleška ali ameriška ploščinska mera, 27. eno od imen češkega reformatorja Komenskega, 28. portugalsko ime za Tajo. najdaljšo reko Pirenejskega polotoka, 30. kdor se ukvarja z aranžerstvom, 32. kdor se vozi s kolesom, 34. alkaloid v čaju, 35. nastavek lista, poganjka, komaj razvit iz popka, 36. pristaniško mesto ob Tržaškem zalivu, 38. velika ujeda, 41. italijanska radiodifuzija, 42. osnovni poljedelski stroj, vozilo za vleko itd., 44. ime italijanske filmske igralke Mirande, 45. kratica za elektrovolt, 46. svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom, polsteno pero, 48. kratica za okav, v redu, velja, 49. razlaganje, 51. vrtna zelenjava, stročnice, 53. kraljična kralja Matjaža, 54. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo ravna, dela. NAVPIČNO: 1 strokovnjak za optič ne priprave, kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem očesnih pripomočkov, 2. reka na zahodu Turčije, ki se izliva v Egejsko morje, 3. Lili Novv, 4. estonski estradni pevec, Gri-gor, 5. oddelki, odseki. 6. hebrejsko ime za petero Mojzesovih knjig, 7. 100 x, 8. pleme, pasma, 9. Pošta, telegraf in telefon, 10. rimsko število dve, 11. avstrijski književnik, ekspresionist (1885 — 1969), po poreklu iz Sremskih Karlovcev, Franz Theodor, 12. zbirka zemljevidov, atlant, 14. spodnja okončina trupa, 15. ime albanskega politika Hodže (Hoxha), 18. turistični kraj v podnožju Blokova v-srednji Dalmaciji. 21. lokvanji iz tropskih in subtropskih predelov. 23. star izraz za omembe, omenitve. 25. pripadnik indoevropske skupine ljudstev, 27. nadav, pribitek, razlika nominalno in večjo tržno vrednostjo deviz, vrednostnih papirjev, 29. priprava na jahalnem škorju za spodbadanje konja, 31. dogodek, ki človeka zelo prizadene, nezgoda, 32. hrup, trušč, vpitje, 33. višavje v severozahodni Romuniji, 36. slikarska galerija, umetniška akademija in knjižnica v Milanu, 37. dva T in dva S, 39. kraj, prostor, obrnjen, usmerjen od sonca, 40. del roke med zapestjem in komolcem, 42. pritisk, 43. ime našega velikega pesnika Župančiča, 46. kratica Fronte narodne osvoboditve v Alžiriji: Front de liberation nationale. 47. zver iz družine mačk. 50. avtomobilska oznaka za Zenica, 52. Vili Vodopivec. Rešitve pošljite do srede, 10. decembra, do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Moie Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. • Bosch — kuhinje • Bosch — gospodinjski aparati • Bosch — elementi in aparati za vgradnjo • Bosch — hladilniki, velik nakupovalni center • Blaupunkt — barvni TV sprejemniki • Video — Hifi naprave • Bosch — električna zmrzovalniki in pralni stroji orodja tualdner BELJAK Gerber — Gasse 32 tel 04242/23.7 12 SERVISNO PODJETJE Tavčarjeva 45 Kranj Komisija za delovna razmerja razpisuje potrebo po delavcu za opravljanje del in nalog vodenje materialnega knjigovodstva Pogoji za zasedbo so naslednji: — tehnik — ekonomske ali administrativne smeri. — 2 leti delovnih izkušenj v računovodstvu Poskusno delo traja 60 dni, delavec pa bo sprejet za do-locen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponu z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi podjetja v roku 8 dni od objave razpisa. Nastop dela je možen takoj. O LAS 14.STRAN TELEVIZIJA - KINO - NOVO V KINU - TA TEDEN NA TV PETEK, 5. DECEMBRA 1SSO TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 6. 12. 7.55 Poročila - 8.00 Vrtec na obisku: Dežela cvetličnih lončkov - 8.15 Dimnikarček se potepa po svetu - 8.25 Pisani svet: Kock - 9.00 L. Nor-gaard: Vzpon Madsa Ander-sena. TV nadaljevanka - 9.50 Ljudje in zemlia - 10.55 Val d'Isere: Veleslalom za moške, prenos 1. teka EVR - 12.25 Nogomet Radnički : Hajduk, prenos - v odmoru ... - 14.20 Poročila 14.25 Val d'Isere. Veleslalom za moške, prenos 2. teka (do EVR 15.15) - 15.45 Otok zakladov, angleško-amenski risani film - 17.15 Košarka Radnički LM K : Zadar, prenos - v odmoru Propagandna oddaja - 18.45 Naš kraj -19.00 Zlata ptica - 19.10 Risanka - 19.24 T V nocoj -19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, TV nadaljevanka -20.55 Besede in glasba, irska zabavno glasbena oddaja -21.20 Propagandna oddaja -21.25 Rio Lobo, ameriški film - 23.00 TV kažipot - 23.20 Poročila Otok zakladov je risani film, posnet po priljubljenem romanu Roberta Louisa Stevensona. Pripoveduje o nesmrtnem nosorogu, očarljivi miški in njunih prijateljih, ki se odpravijo iskat zakopani zaklad kapitana Flinta. Na poti srečajo smešne divje pirate, pomorščaka Bena, ki govori nazaj in vrsto drugih zanimivih oseb, ki napeti zgodbi dodajajo humor. Rio Lobo, vestern iz časov civilne vojne, se začenja z ropom vlaka. Osrednji junak je polkovnik (John Wayne), ki reši ukradeno zlato in najde izdajalca. Film skuša posnemati klasična dela te zvrsti, vendar je akcija nekoliko prepočasna. Odlikuje se predvsem zaradi humorja. Oddajali i II. TV mreže. 16.15 Test - 16.30 Rokomet S tea u a : Kolinska Slovan prenos, slov. komentar INT -, v odmoru Propagandna oddaja - 17.45 Dokumentarna oddaja - 18.30 Narodna glasba - 19.00 Iz sporeda TV .. -19.30 TV dnevnik - 20.00 Francis Bebey — sodobni šanson - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Feljton - 21.30 Dokumentarni film - 21.55 Športna sobota - 22.15 Vaterpolo Jug. : Spandau. posnetek (do 23.00) TV Zagreb I. program: 9.50 TV v šoli: Umetnost, Risanka, TV azbor, Zadnje minute - 11.15 TV v šoli: TV koledar, Vojin Bakič, Odprava izpred hišnih vrat, Risanka - 12.25 Nogomet Radnički : Hajduk prenos - 14.15 Veleslalom za moške, posnetek 1. teka iz Val d'Isera - 14.25 Val d'Isere: Veleslalom za moške, 2. tek. prenos - 15.30 Nepozabni ekvador, dokumentarni film - 16.00 Poročila - 16.05 TV koledar - 16.15 Mladinski film - 17.15 Košarka Radnički LM K : Zadar, prenos - 18.45 Zabava za vso družino - 19.30 TV dnevnik -20.00 Sedem veličastnih, ameriški film - 21.40 TV dnevnik - 21.55 Akordi Kosova 80 \^ s kompasom ^ na smučanje NEDELJA, 7. 12 8.15 Poročila - 8.20 Za nedeljsko dobro jutro: Logaški oktet - 8.45 Čebelica Maja - 9.10 Beli kamen, švedska otroška serija - 9.40 Kristalni steber, kanadski dokumentarni film - 9.55 VVashington za zaprtimi vrr*i, l.del TV nadaljevanke - 11.35 TV kažipot -11.55 Mozaik - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 625 ponovitev - 13.40 - Poročila do 13.45) - 15.35 Srem, dokumentarna oddaja TV Beograd -16.05 Poročila - 16.10 Vojna in mir, zadnji del sovjetskega filma - 17.45 Športna poročila - 17.55 Vaterpolo JUG : Vasas, prenos iz Dubrovnika - 18.45 Muppet show: Alice Cooper - 19.10 Risanka -19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik -20.00 M.Smoje: Veliko mesto, nadaljevanka TV Zagreb - 21.25 Titovo Uzice, dokumentarna oddaja -21.55 V znamenju - 22.15 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 9.00 Oddaja za JLA (do 12.00) - 15.45 Test - 16.00 Nedeljsko popoldne - 18.45 Nogomet Partizan Crvena zvezda, reportaža - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Atol Aldabra, dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.(M) Balade z divjega zahoda, risani film - 21.25 Zlata kočija, italijansko-francoski film (do 23.05) T V Zagreb I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Mizica, pogrni se - 10.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 14.00 Gledalci in TV 14.30 Heidi, ameriško-zahod-nonemški mladinski film 16.00 Nedeljsko popoldne -19.30 TV dnevnik - 20.00 M.Smoje: Velike mesto, TV nadaljevanka - 21.23 Pelješac - Ston. dokumentarna oddaja iz serije Karavana - 21.55 TV dnevnik - 22.15 Športni pregled kompas -smuka 1981 v domovini y* in tujini PONEDELJEK, 8. 12. 8.45 TV v šoli: TV koledar. TV pravopis, S pesmijo v Spodnje MedŽimurje, Make-donščina - 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute, (do 11.55) - 14.35 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) - 17.15 Poročila - 17.20 Minigodci v glasbeni deželi - 17.30 Živalstvo Avstralije, poljudno znanstvena serija - 18.00 Delegatski vodnik: Družbeno-politične organizacije v delegatskem sistemu - 18.20 Jezik v javni rabi: Izpeljanke iz skladenjskih zvez, ki ama jo v prvem delu kazalni zaimek - 15.30 Mozaik - 18.35 Obzornik - 18.45 Zdravo, mladi -19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 Be-čir Myslay: Ropulari, drama TV Priština - 20.55 Kulturne diagonale - 21.35 V znamenju - 21.50 Mozaik kratkega filma: Puškinova 15, jugosl. film Osrednja tema prištin-ske TV drame Ropulari je smrt. Drama se razvija prek glavne osebe, starca Djerdjeza, njegovega sina Kurta in hčere Elvije. Starec umira, a se ne more sprijazniti z dejstvom, da končuje svoje življenje sramotno v postelji kot porodnica ali otrok. Vedno si je zamišljal slavno smrt na boj- nem polju in s puško v roki. V agoniji doživlja duhovno očiščenje ob obrednem pogrebnem sprevodu, ki se javlja delno v njegovih mislih, delno v resničnosti. Tudi za Kurta in Elvijo pome ni očetova smrt duhovno preobrazbo. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Medvedek Uhec - 18.00 Otroška oddaja 18.15 Izobraževalna oddaja -18.45 Glasbena medigra -18.50 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 I.Andrič - L. Ahlsen: Gospodična, TV drama - 21.55 Glasbeni trenutek - 22.00 Mozaik - 22.45 TV dnevnik - 23.00 Iz zgodovine srbske glasbe (do 23.30) TV Zagreb I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.30 TV koledar - 17.45 Medvedek Uhec - 18.00 Otroška oddaja -18.15 Politična šola ZKH -18.45 Zdravo mladi - od 19.30 naprej isto kot na oddajnikih II. TV mreže s kompasom ■ na lo" silvestrovanje TOREK, 9.12. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Človek spreminja naravo. Poštni nabiralnik, Dnevnik 10 - 10.00 TV v šoli: Prirodo-pis. Risanka, Književnost in jezik. Glasbeni pouk. Zadnje minute (do 11.55) - 14.40 Šolska TV: Kaj je animirani film, Erozija, Molekularna zgradba - 15.40 Slalom za moške, posnetek iz Madonne di Campiglio - 17.05 Poročila - 17.10 Dimnikarček se potepa po svetu - 17.20 Praznični dnevi slovenske folklore, 2. del - 18.00 Poletavček, otroška oddaja TV Beograd -18.30 Obzornik - 18.40 Mostovi - Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 Aktualna oddaja - 20.55 B. Ibanez: Trsje in blato, TV nadaljevanka - 21.50 V znamenju - 22.05 Iz poletnih kulturnih prireditev - Ljubljana 80: Capella Gracoviensis Oddajniki II. T V mreže: 16 55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Književnost: La- za Kostič - 18^45 TV kabaret 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavata vas John Denver in Frank Sinatra - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Prve sledi , dokumentarna serija -21.55 Poezija (do 22.25) TV Zagreb I. program: 15.00 TV v šoli, ponovitev Ido 16.00) - 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Otroška oddaja 18.15 Književnost: Laza Kostič - 18.45 Dnevnik 10 - 19.00 Kulturni pregled - 19.30 T V dnevnik 20.00 V središču 20.55 Ledar prihaja. 2. del ameriškega filma - 22.35 TV dnevnik I* kompas ski center SREDA, 10. 12. 9.20 TV v šoli: TV koledar. Za učitelje. Razvoj življenja - 10.00 TV v šoli: Izobraževalni film, Risanka, Predšolska vzgoja. Zgodba (do 11.20) - 15.50 Veleslalom za moške, posnetek iz Madonne di Campiglio - 17.15 Poročila -17.20 Z besedo an sliko - Vida Curk: Lisjak na Boču - 17.40 Ukročeno oko, francoska dokumentarna serija - 18.10 Naša pesem 80, 6. oddaja -18.40 Obzornik - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka -19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 Film tedna: Dvoboje-valca, angleški film - 21.45 V znamenju - 22.00 Miniature: Maks Sedej Zgodba današnjega 'filma Dvobojevalca sega v čas Napoleonovih bitk. V množičnem umiranju na bojiščih so reakcije vojakov včasih nenavadne. Tako se naj de človek, ki fanatično išče dvoboje. Poišče žrtev, ki njegov izziv sprejme, saj mu tako narekuje čast. Dvobojevalca se borita z mečem, toda prvi ne odneha. Nasprotnika zasleduje iz mesta v mesto, iz leta v leto. Zene ga sla po krvi. Dvobojevalca je prvi celovečerni fiin režiserja Scotta Ridleya. Posnel ga je po literarni predlogi Josepha Conra-da, ki je svoje delo Vprašanje časti napisal po resničnih dogodkih, za katere je zvedel iz časopisne kronike. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik 17.45 Lutkovna predstava - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Zabavna medigra - 19.30 TV dnevnik -20.00 Športna poročila - 20.10 Nogomet AZ 67 : Radnički, prenos - 21.50 Zabavno glasbena oddaja - 22.35 TV dnevnik 22.50 Dokumentarni film (do 23.10) TV Zagreb L program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Lutkovna predstava - 18.15 Dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik - od 20.00 naprej isto kot na oddajnikih II. TV mreže kompas zima ob morju ČETRTEK, 11. 12. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Kal življenja. Razvoj živčnega sistema, Gradnja cest -10.00 TV v šoli: Kemija, Risanka, Biologija. Predšolska vzgoja. Zadnje minute (do 11.40) - 16.15 Šolska TV: Kaj je animirani film, Erozija, Molekularna zgradba snovi -17.15 Poročila - 17.20 Olimpiada, poljski dokumentarni film - 17.40 Zadetek, novozelandski dokumentarni film -18.00 Grdi raček, otroška oddaja TV Zagreb - 18.30 Obzornik - 18.40 Mladi za mlade: Samo v napoto? - 19.10 Risanka - 19.22 TV nocoj -19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Studio 2 -22.05 V znamenju Oddaja Mladi za mlade tokrat opozarja na težave, s katerimi se srečujejo študentke-mamice. Probleme imajo z bivanjem v študentskih domovih, z varstvom otrok m denarjem, saj otroci študentk nimajo pravice do otroškega dodatka^ Pa vendar ni dvoma, da bi prav ta skupina mladih mamic potrebovala širše razumevanje in pomoč družbe. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Ptičje strašilo, otroška nadaljevanka -18.15 Znanost - 18.45 Dnevi jazza - 19.30 TV dnevnik -20.00 Teleskopi ja - 21.00 Vče- raj, danes, jutri - 21.15 Po izbiri (do 23.00) TV Zagreb I . program: 15.05 TV v šoli: Kal življenja, Alžir in Maroko. Proizvodnja se začenja (do 16.00» -17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Ptičje strašilo - 18.15 Znanost - 18.45 Dnevi jazza - 19.30 TV dnevnik 20.00 Paralele - 20.50 »Kviz-koteka« - 21.50 TV dnevnik - 22.05 Iz koncertnih dvoran VJF KOMPAS jugoslavija VAS POPOLNI TURISTIČNI IN POTOVALNI SERVIS \Z' PETEK, 12.12. 8.45 TV v šoli: TV koledar. Pravljica, Ruščina. Energija iz odpadkov - 10.00 TV v Sob: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Izobraževalna reportaža. Zadnje minute (do 11.55) - 14.55 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) - 16.55 Po- '. ročila - 17.00 Pravljice iz tut-karjevega vozička: O siromaku in Kazi j u - 17.25 Pan Tau. češka otroška serija - 17.55 Ročk Koncert: Blondie -18.30 Obzornik - 18.40 Zgodovina železnic, 1. del izobraževalne serije - 19.10 Risanka -19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 Hvala za pozornost, zabavno glasbena oddaja -21.00 V znamenju - 2115 VVashington za zaprtimi vrati, serijski film - 22.45 Nočni kino: V temi, ameriški fum Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevni v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroib oddaja - 18.15 Koraki mav dinska oddaja - 18.45 Žaba* na oddaja - 19.30 TV dnevna - 20.00 Gibljive slike - 2100 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Svet na razpotju - ZRN dokumentarna oddaja - 21 50 Poljub pred smrtjo, ameriški film (do 23.30) . TV Zagreb I. program: 17.15 TV dnevnik - 17 35 Tv' koledar - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Koraki, mladinska oddaja - 18.45 Zabavna odda-1 ja - 19.30 TV dnevnik -20» Hvala za pozornost, zabavnoj glasbena oddaja - 2100 Edward in gospa Simp*son. senjski film - 21.50 TV dneT: nik - 22.05 Dokumentarna oddaja NOVO V KINU "j r Ameriški gigolo je natančna in presunljiva študija o moškem, ki s ponosom razdaja svoje vrednosti in je hkrati tudi usmiljen. Film je neke vrste moška inačica Butterfield 8, le da prehaja iz prikaza prostituiranca v napeto kriminalka. Gledalce najbolj navdušuje Gerova igra, polna topline, in vtis otroške izgubljenosti. Schrader, ki se je odločil kazati pokvarjenost sodobne družbe, odkriva, da je prostitucij več vrst, ne le tista, ki prodaja svoje telo. Ljubezen na kotalkah je privlačna zgodbica o ubogi mladi bogatašici, ki ima veliko raje roller-disco kot pouk flavte. Njen partner je siromašni mladi plesalec. Igra ga Jim Bray, kije bil tri leta zapored ameriški prvak v vožnji s kotalkami. Film je prava paša za oči. Posnet je v stereofonski tehniki, ki ponuja izjemne glasbene užitke. KINO KRANJ CENTER 5. decembra amer. bare. film KRAMER PROTI KRAMERJU ob 16., 18. in 20. uri 6. decembra amer. barv. film KRAMER PROTI KRAMERJU ob 16.. 18. in 20. uri. premiera amer. ban-, glasb, filma LJUBEZEN NA KOTA LKA H ob 22. uri 7. decembra amer. barv. Walt Disnevev risani film PEPELKA ob 10. uri, amer. ban film KRAMER PROTI KRAMERJU ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. bare. ljub. drame AMERIŠKI GIGOLO ob 21. uri 8. decembra amer. ban: film KRAMER PROTI KRAMERJU ob 16., 18. in 20. un 9. decembra angl. ban-, erot. film DOŽIVLJANJE V AVTO VAMPU ob 16., 18. in 20. uri 10. decembra amer. ban: ljub. drama AMERIŠKI GIGOLO ob 16., 18. in 20. uri 11. decembra amer. ban\ ljub. drama AMERIŠKI GIGOLO ob 16. uri, ob 18*in 20. un FILMSKO GLEDALIŠČE: PRO GRAM KRA TKI H FILMOV KRANJ STORŽ IC 5. in 6. decembra angl. ban-, vojna drama NEUSTRAŠNI ob 16., 18. in 20. uri 7. decembra angl. ban: vojna drama NEUSTRAŠNI ob 14. in 18. uri, ital. ban erot. komedija PRESAJEVA NJE MOS KOSTI ob 16. un. premiera hongk. ban-, kung fu filma ZMAJEV BES ob 20. uri 8. in 9. decembra hongk. ban- kung fu film ZMAJEV BES ob 16., 18. in 20 un 10. decembra amer. ban: vojna dramo VO.JAKOVA VRNITEV ob 16. IS m 20. un 11. decembra amer. ban: pust. film MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO ob 16. uri, angl. barv. erot film DOŽIVLJAJI V AVTO VAMPU ob 18. in 20. uri KINO TRŽIČ 6. decembra angl. ban: mlad. komedijo NENAVADNI PSI ČUVAJI ob 16. uri. angl ban. erot. komedija DOŽIVLJAJI V A VTO VAMPU ob 18. in 20. uri. premiera hongk. ban: karate filma ZMAJEV BES ob 22. un 7. decembra amer. ban: pust. film MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO ob 15. un. angl. ban erot komedija DOŽIVLJAJI V AVTO VAMPU ob 17. in 19. un, premiera amer bon- glasb filma LJUBEZEN NA KOTALKAH ob 21. uri 8. decembra amer. ban thnller GLOBI NA ob 17 un, angl. ban: vojni film DVOBOJEVALCA ob 19. uri 9., 10. in U decembra amer barv film KRAMER PROTI KRAMERJU ob 17. m 19. uri KINO DOM KAMNIK 6. decembra amer ban: u-est. film VELIKI SKAUT ob 16 un. nem. ban: erot fUm VANESA ob 18. in 20. uri, premiera amer ban. ljub drame AMERIŠKI GIGOLO ob 22. uri 7. decembra amer. ban: risani film PEPELKA ob 15. un, nem. ban: erot film VANESA ob 17. in 19. uri, premiera amer ban. krim. filma SHARLIJEVO MASCE VANJE ob 21. uri 8. in 9. decembra amer. ban: ljub. drama AMERIŠKI GIGOLO ob 18. in 20. uri 10. in 11. decembra angl. ban: vojni film NEUSTRAŠNI ob 18. m 20. un DUPLICA 7 decembra angl. ban: mlad. komedija NENAVADNI PSI ČUVAJI ob 15. un, amer ban: VS kriminalka VHARLIE.1EVO MASCEVA NJE ob 17. in 19. uri 10. decembra hongk. ban: kung fu film ZMAJEV BK&ob 20. un 11. decembra amer. ban. glasb, film L) U BEŽEN NA KOTALKAH ob 20 un KAMNIK DOM 6. decembra amer. ban: thriller GLOBINA ob 19. uri 7. decembra amer. ban: ivest. film VELIKI SKAUT ob 17. uri, ital ban: erot. film LJUBI ME A OPRA VI DOBRO ob 19. un ČE8NJICA 5. decembra amer ban: vojna drama VO J A KO V A VRNITE V ob 20 un 7. decembra amer. bat: komedija ZA LIUBLIENI BOLNIČAR oh 17. uri. angl. ban: vojni film DVOBOJEVALVA ob 19. un KINO RADOVLJICA 5. decembra amer. ban: pust. film PU-STOLOVEVSEMob20. uri 6. decembra ital ban. film (iUSARJEVO MAŠČEVANJE OB 18. un, amer ban film MOC NA VA RONE 10 ob 20. un 7. decembra amer ban: vojni film MIH NA V A RONE 10 ob 18. un. ital. ban: Ari/« film POLIVAJ KI JE LJUBIL ŽENE ob 20. un 8. in 10. decembra amer ban: pust film Pl 'STOLO VEV SEM ob 20. un 9 decembra ital ban film OUSARJFAO M A SČE V A NJE ob 20. uri II decembra /rane ban: zabav film HOTEL NA PLAZI ob 20. un KINO BLED 5. decembm Hal han. krirn^ film POLIVAJ KTJE LIV BI 1. ŽENE eh JO ur, H decembra amer ban risani film IV M IN J ERI ob 18. un, amer ban\krtm *o medija UBIJANJE A UCARTBJb»Wi 7. decembra nem ban film PLOCEMNA^ STI BOBEN ob 17Ml uri, amer. barv pust film PUSTOLOVEC SEM ob 20. uri H. decembra amer barv vojni film Min NA V A RONE 10 ob 20 uri 9. decembra ital. ban: knm film POLIVAJ KI JE LJUBIL ŽENE ob 20. un 10. decembra ital. ban: film GUSARJE VO MASCEVA NJE ob 20. uri KINO BOHINJ - BOH. BISTRICA BISTRICA 6\ decembra nem. ban: film PLOCfVf NASTI BOBEN ob 18. uri 7. decembra amer. akcij, film KASU* DERJI IN ROKERJI ob 18. uri. amer. bmr. krim. komedija UBIJANJE A LA C A RTE ob 20. uri 11. decembra amer. ban: vo/ni film WWČ NA V A RONE 10 ob 20. uri SKOFJA LOKA SORA 5. decembra jap. drama KRALJESTEV STRASTI ob 18. in 20. uri 6. in 7. decembra amer. avant. fsm j STRAŽA R DIVJINE ob 18. in 20. uri 9. in 10. decembra amer. drama ZVEZDA j JE ROJENA ob 20. uri. 10. dec. j* pnubtmct tudi ob 17.30 uri 11. decembra angl. komedija LJUBI f VILJEM ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 5. decembra amer. film STRAŽAR DT\Jl NE ob 18. in 20. uri _ 6. decembra jap. film KRALJESTEV STRASTI ob 20. uri 7. decembra amer. drama BOMAM&B DNEVI ob 18. in 20. uri 10. decembra amer. komedija UBIJANJE A L A CA RT ob 20. uri JESENICE RADIO 6 in 7. decembra hongk. karat* NAJVEČJE MAŠČEVANJE BRUCE LE ' EJA ob 17. in 19. uri H in 9. decembra amer. krim. /■* DETEKTIV TOMA ob 17. in 19. uri 10 decembra hongk. karate film ROBt* HOOD. BLISK. MEČ. KARATE o* * 19. uri JESENICE PLAVŽ film DETEKTt* decembra amer TOMA ob 18. m 20. un 6 in 7 decembra hongk. ban film K EM SHAOIIN PROTI ZELENEMU ZMAJI nhJ8 ^""decembra hongk. ban: *k> NAJVEČJE MAŠČEVANJI BRUCE U EJA ob 18. in 20. uri w,Vir> n decembra ital fUm ROBI.S HOOi BLISK MEČ. KARATE ob 18. in 20. un KINO KRANJSKA GORA H. decembra amer. ^"^g^glSv 10. decembra amer. knm. film DtrTEKTI* TOMA KINO DOVJE 6 decembra amer. film HERBIE GRE V caRLO ob 19. un TS«^ "7m LASJE °*:*" Karirasto veselje 15. STRAN G »akt ■travom, dež-alabim vre-dolgoimrni otro-ki n tele iger zunaj. * ki jim vaaj malce na-kkaadtfU gibanje v na-jim poskušajmo doma prijeten kjer ae bodo •teno igrali, pa tudi eehoeete... Iz penaste gume in pralnega rdečega karirastega blaga lahko naredimo blazine, ki bodo kot nalašč za prijetno otroško igro: Sest blazin 90 X 95 X 11 centimetrov. 360 centimetrov dolga okrogla blazina in prešita odeja 140x 260 centimetrov. Vsi elementi naj imajo na robovih gumbnice in gumbe, da jih lahko spnemo. Lahko jih pa zavezujemo tudi s trakovi. Da jih bomo lažje slačili in prali, posamezne blazine opremimo z zadrgami. Da bo veselje še večje, iz ene blazine izrežimo še vrata, tako bo tu prava hišica, šotor itd. In ko bo igre konec, bo iz blazin in prešite odeje v kotu prijeten kavč. uporaben tudi za normalno otroško ležišče. — naravno ZDRAVJE V NARAVI GROZDNI SOK Brezalkoholni grozdni sok zdravilo za krepitev organizma. Brezalkoholni grozdni sok, ki ga je dovolj na razpolago v živilskih trgovinah, je zdravilo narave, česar * premalo zavedamo. Zdaj, ko prihaja zima, bo naše teko potrebovalo več vitaminov zaradi krepitve organizma proti raznim prehladom, revmatizmu, slabi pre-drugim boleznim. Z rednim pitjem (vsaj 2 del i mzdneca soka dovaiamo telesu v najbolj in bavi « dnevno) grozdnega soka dovajamo t—~- -—j---j zgoščeni obliki precejšnjo množico vitaminov A, B in -.iHninskih snovi, razne kisline in grozdni slad- C ter rudninskih snovi, razne kisline in grozdn kor ki ie prava blagodat za jetra. Grozdni sok ni priporočljiv samo za prebolevnike, ker vpliva na obnav-hanie krvi in učinkuje krepilno, pač pa tudi čisti kri iT spodbudno vpliva na delovanje črevesja m ledvic. Ssvežini ali pasteriziranim grozdnim sokom ne ■^a.^ttio samo teka, ne spodbujamo prebavnih Dosnešuiemo samo teka, ne spoauujamo f'^<"'» SSuiov in ne krepimo telesa, ki je bolno, temveč od »■jamo tudi iz zdravega telesa vse strupene snovi i ki so se nakopičile v njem, spodbujamo presnovo in obnavljanje krvi ter uravnovešamo količino sladkorja v krvi. S tem povečujemo odpornost zoper najrazličnejše bolezni. Ce se človek počuti še tako zdravega, naj vendarle napravi enkrat na leto kuro z grozdnim sokom za čiščenje krvi. Kura naj traja vsaj en teden. V tem času ne jejmo mastnih, kislih in začinjenih jedi, vsak dan pa popijmo vsaj en liter grozdnega soka, lahko tudi več! — Idealno bi se pričela grozdna kura z 2. dnevnim postom, razen grozdnega soka (1,5 1 na dan). Prebava se prične hitro urejati, nič več se ne redimo, morebitne otekline na rokah in nogah znatno upadejo, tudi pekoča zgaga v želodcu se umiri. Če je v telesu nakopičena voda zaradi kakšne srčne bolezni, se le-ta izloči, srce pa prične lažje utripati. Tedenska kura z grozdnim sokom je sicer kratka, kdor ima voljo jo lahko tudi podaljša, vendar učinkovito čisti kri, odstrani iz telesa nakopičeno žlindro, telo napravi bolj odporno za zimski čas, ko je v hrani manj vitaminov in zato večja dovzetnost za razne bolezni. ABC Botrina česnovajuha rOTREBUJEMO: 2 pora, 3 T«tike stroke česna, 250 g Paradižnikov, 2 debela krampirja, olivno olje, ža-■*a. Kukamo 30 minut. Por zrežemo na tanka kolesca "i ga na olju rahlo zarumenimo, f^odamo strt česen, olupi jene. razsemen jene in na kocke zreza-paradižnike in na rezine /re- zan krompir. Vse skupaj še malo popražimo. zalijemo s poldrugim litrom vode. solimo, popra-mo in dodamo za noževo konico žafrana. Pustimo na močnem ognju, da zavre in se kuha kakih 30 minut. Kuhano juho damo takoj na mizo s kruhovimi rezinami, ki jih poprej pomočimo v olje. potresemo z naribanim sirom jn V pečici svetlo opečemo. Dišavnice in začimbe Žafran Ce v stanovanju ni shrambe .2.00 Žafran je najdražja začimba, kar pa ni čudno, zakaj za začimbo se uporabljajo samo ročno obrane oranžne cvetne brazde žafrana, neke perunike, ki jo gojijo v Franciji, Španiji, Iranu in na Vzhodu. Za kilogram žafrana je treba okoli 80.000 cvetnih brazd, ki jih morajo posušiti, brž ko jih oberejo. Žafran je cenjen že dolgo, ne samo kot prijetno aromatična začimba in barvilo za živila, ampak tudi kot zdravilo. Žafran uporabljamo pri pripravi juh (posebno bouil-labaisse), omak, rižote, eksotičnih jedi, peciva in pri vlaganju. t Vrt v hiši Lorenske begonije so sicer rade v toplem prostoru, če pa je zrak pre-suh. jim pa radi odpadejo listi in cveti. Postavimo jih tik ob okno. ker je tam temeperatura nekoliko nižja, hkrati pa zrak bolj vlažen kot v sobi. Manjše rastline dobro uspevajo celo med okni. če le ni temperatura pod 12 stopinj C. Pri teh begonijah je važno, da se jim prst V loncu nikoli ne presuši. Po 10. decembru lahko narežemo s popki obložene veje forsitij. V vazi se bodo kmalu razcvetele. Zagotovo bodo zacvetele že po treh tednih, če jih takoj potem, ko smo jih odrezali, položimo po vsej dolžini za 12 ur v toplo vodo. Voda mora ves čas imeti 35 do 40 stopinj C. Čim topleje je v sobi, prej bodo cvetele. Voda naj ima sobno temperaturo in jo vsak dan zamenjajmo. Nekatere listnate begonije. predvsem kraljevske begonije v ZA MEHKO KOŽO Za nego rok ni treba vedno kupovati dragih industrijskih krem. Domača medicina pozna nekaj dobrih in učinkovitih receptov za pripravo tovrstnih maž. Dve žlici glicerina in 10 kapljir limoninega soka zmešamo in tekočino vtremo zvečer po umi vanju v kožo rok. dokler je ta še vlažna. Za hudo razpokane roke. pa tudi trdo kožo na podplatih, si pripravimo naslednje mazilo: 3 žlice surovega masla ali svinjske masti in žličko salicila za vkuha-vanje zmešamo in vtremo v raz-pokano kožo. Po tem namažemo zmes še na čisto krpico, jo položimo na trdo. razpokano kožo in pritrdimo nanjo s povojem. Pri umivanju naslednji dan potem ostrgamo tisti del trde kože. ki se lahko odlušči, ostalo kožo pa zopet namažemo to Nega obutve Obutev spravljamo vedno na določenem prostoru. V predale ali omarice spravljamo samo očiščeno in suho obutev, natlačeno s papirjem ali z vloženimi napenjači. Omarica za čevlje mora biti na suhem kraju in dobro ventilirana (lataste stene, reže za zračenje!). Izhojene pete. potrgane šive in druge okvare damo takoj popravit. Vselej pa preglejmo obutev, preden jo odložimo prek sezone. Zimske čevlje, ki so podloženi s kožuhovino. ali filcaste copate moramo prek poletja zaščititi pred molji. teh temnejših dneh kaj rade odvrže jo liste. Ko begonije nimajo več listov, jih smemo zelo malo zalivati. Vode skoro ne potrebujejo, zato bi z zalivanjem ustvarili ugodne razmere za koreninska obolenja. Morajo pa ohraniti toplo sobo. 4 Kdor ima členaste kaktuse (Zvgokaktus) z mnogimi cvetnimi popki in bi Želel, da mu zacveto ob novem letu. jih naj postavi na toplo. Kolikor bolj so na toplem, tem obil-neje jih moramo zalivati. Ce se zemlja enkrat samkrat presuši, odpadejo popki. Ni pa treba, da bi rastlina stala na najbolj svetlem prostoru. Ko se pri hijacinta h in tulipanih potegnejo cvetni popki do vrha listov, jim snamemo klobučke (Pokrili smo jih. ko so se pokazali cvetni poganjki, ker morajo biti v temi). Kdor želi. da bi mu te rastline dolgo cvetele, naj jih postavi med okna: tam se mu bodo počasi razvile. Čebule amarilisov (Hippea-strum) smemo zalivati šele takrat, ko se cvetni popek izvleče iz čebule. Do takrat pa mora stati na suhem, vendar na toplem. Dokler se ne pokaže cvetni poganjek, toliko časa naj bodo amarilisi raje v temnem. Glavno je, da stojijo v prostoru, ki ima 18 do 20 stopinj C Tisti amarilisi. ki poženejo cvetni popek že januarja, morajo biti v najsvetlejšem prostoru, sicer se bo cvetno steblo preveč potegnilo. Pri temperaturi 16 do 18 stopinj C se cvetje nekoliko dlje. a prav lepo razvija. MARTA ODGOVARJA Sonja — Kranj: Kupila sem si volneno blago za zimski plašč Košček ga prilagam v pismu. Rada bi bolj eleganten model, saj sem v letih, ko se mi ne podajo več preveč mladostni modeli. Stara sem 36 let, tehtam 64 kilogramov, visoka sem pa 166 centimetrov. Odgovor - Plašč je ravnega kroja z žepi v šivih. Zapenja se enoredno, sega čez kolena. Rokava niso preveč široka, ovratnik pa je stoječ. Zadaj ima šiv po sredini. Kam kovčki torbami, sesalcem, lestvijo, likalnim strojem, havbo za nJHnk> las ometom in sto stvarmi, ki nam delajo šaro v stanovanju, se mZiLn snrašujejo gospodinje, ki bi rade imele lepo, urejeno stan temočmt sprašujejo gospodinje, ki bi raae imele lep <*uue. pa jih prav te stvari motijo. Ce imamo malce večjo spalnico (na *Uki je dolga 5 metrov, lahko je pa tudi krajša) jo uredimo tako da rman> postavimo malce od stene, tako da zadaj dobimo potreben PTftttor za stvari, ki bi jih radi odložili Ce hočete, lahko omare obrnete trnka, da se rtdpirajo v kot, zadnjo steno, kije zdaj obrnjena v spalnico Po obložite s slamnato oblogo, tapeto iz blaga ali papirja. Ce je omara *uka, si pa naredite iz panel plošč novo steno, ki bo skrila tudi kovčke ao vrhu omare. Plošče prav tako lahko prelepite s tapeto. Prostor v ***oo nastalo shrambo pa zaprite s »paravanom.* Naš dojenček Tako kot novorojenčka, tudi kasneje dojenčka kopamo vsak dan. Zdrava koža potrebuje zrak. vodo in sonce. Izogibajmo se pretiranemu mazanju kože in pretiranemu oblačenju. Dojenčkom oblačilca naj bodo praktična in higi-nična. To pomeni, da so iz mehkega pralnega blaga svetlih barv in krojena tako, da jih je lahko slačiti in oblačiti ter da se v njih otrok dobro počuti. Trdi robovi in gumbi na neprimernih mestih tišče in odrgnejo nežno kožo, preveč trakcev je zamudno za slačenje Sodobna mamica povija dojenčka g plenicami V obliki hlačk, da poleti lahko brca z golimi nožicami. za hladnejše dni pa mu navleče še skokce. dolge hlačke s stopali, ki se zapenjajo na ramah, le po prekrijejo pleničke ter preprečijo uhajanje majčk in srajčk izza njih. Povoje, s katerimi smo dojenčka povijali v trdno štruco. smo že davno opustili. Povi janje namreč preprečuje otroku gibanje in ovira pra rilen razvoj kolkov. Za sprehode in spanje s«> praktične razne vreče, v katerih je otrok na toplem, ne preveč oblečen in se svobodno giblje. Cim bolj se izogibajmo gumijastim in plastičnim vložkom med plenicami! Ker so nepntdušni. koža pod mokrimi plenicami ne more oddajati toplote niti se ne more sušiti. Zato se rada vname, odrgne in okuži. Ce so že kdaj neizogibni, naj bodtt ti vložki manjši od plenic, nikoli na goli koži in plenice pogosto menjajmo. Danes se di>be že tkanine, ki mokroto prepuščajo, same pa ostanejo suhe na otrokovi goli koži. Dojenčkoi O X g X i i 79 1. Te€:!! Vmesna poteza, s katero beli oslabi nasprotnikov kraljevi fe6: Td3: 3. Dg5! . Ni dobro 2. . . . Dd3. zaradi 3. Df4 Tc8 4. Df7+ Kh8 5. Dfl6 + Kg8 6. De6: + Kg7 7. Tf7+ Kh6 8. Dg4 in beli dobi. Beli je ustvaril svojo zamisel, matno pretnjo, Dd8+ in Df8 mat. 3. ... Th3: + ?? Pravilno je bilo 3. . . . Kg7!!. Verjetno s hitrim remijem po 4. De7+ Kh6 5. Dh4 + Kg7 itn. Seveda pa je možno, da bi beli izbral. Se posebno na račun "nasprotnikove časovne stiske, bolj zapleteno nadaljevanje, npr. 4. De7+ Kh6 5. Df8 + Dg7 6. Df2! in sedaj je na g5 neugodno 7. h4, slabo pa je tudi Dd4 zaradi 7. Df4 + z matiranjem; po De5 7. Dh4 + Kg7 (Ni dobro 7. . . . Dh5 zaradi 8. Df4-»- Dg5 9. Df8 + Khfl 10. g4 + Kh4 11. Df2 + Tg3 12. Kh2 in beli dobi.) se beli lahko odloči za remi z večnim Šahom De7+, Dh4+ itn., ali pa za nadaljnji zaplet po 8. Tel, npr. d5 9. De7+ Kh6 in sedaj je verjetno najbolje 10. Dh4 + z večnim Šahom, kajti na 10. ed5: odgovori črni Df4! (Slabo je 10. ... Dd5., zaradi 11. Df8+ Kh5 12. Tc5» z osvojitvijo dame; po 10. ... Td5: 11. Db7: De2 12. Dc7 Tdl + 13. Kh2 Tel. 14. Dcl:+ g5 tudi ohrani črni možnosti na zmago.) in zadrži materialno V partiji je Se sledilo: 4. gh3: De4: + 5. Kh2 Dc2 + 6. Kgl in črni seje vdal. V poziciji na diagramu 143 (FISCHER — TALJ; Beograd, 1959) je beli, zavedajoč se zmagovitega položaja, hotel s čim učinkovitejšim sklepom izravnati tri prejSnje poraze s Taljem na turnirju kandidatov za izzivalca svetovnega prva- 1. Dc6 + ? Uvod v kombinacijo, ki pa prinese belemu razočaranje. Pravilno je bilo najprej 1. Tael! in črni bi bil uklenjen: namreč zanj ni dobro Tel:, zaradi 2. Df7: + in nato Tel. s pretnjo Te8 mat. Na 1. . . . Tg7 pa bi sledilo 2. Dc6+ Kd8 3. Tdl + z matiranjem. S potezo 1. Tael! bi torej beli s tempom uvedel v igro še drugo trdnjavo in pri tem oviral nasprotnikove figure. Zanimivo je to, da je Fischer že zapisal zmagovito potezo, ki pa je nato prečrtal, na račun prednost. bolj atraktivne Td7 2. Tael + Le7 i. Tf7! domnevno 1 -r- TURISTIČNO-POTOPISNO PREDAVANJE: LEPOTE SLOVENSKE ZEMLJE Pionir planinskih, turističnih in potopisnih predavanj tov. STANE TAVČAR iz KRANJA je imel f>. maja letos 2000. predavanje. S predavanji je začel že leta 1957 in bo torej v kratkem praznoval srebrni jubilej. Ce hi vsa predavanja kontinuirano strnili, bi jih bilo kar za Sest let in pol. V enem od najbolj plodnih let je predaval kar 205 krat v 1S0 krajih. V celotnem predavateljskem obdobju se je zvrstilo 18 tem. Tov. Tavčar je v sliki in melodiji predstavil Holandijo — deželo cvetja, lepote Skandinavskih dežel, turistično Švico. Španijo -deželo sonca, slikovitosti Maroka, pekel Sahare, svoje potovanje z mopedom na Sinaj, potovanje od Stockholma do Egipta itd. in seveda svojo Gorenjsko in lepote vse Slovenije. S kolesom in kasneje z. mopedom ter fotoaparatom je obredel 36 držav Evrope. Azije in Afrike (s kolesom 22.000 km in z mopedom 44.000 kilometrov) in ima s teh potovanj kolekcijo nad 25.000 diapozitivov. Predavanje LEPOTE SLOVENSKE ZEMLJE traja približno eno uro in petindvajset minut: v tem času obrede predavatelj vse kotičke Slovenije: Ljubljano (tudi prireditve -obcet. razstava cvetja). Volčji potok. Kamnik (parada narodnih noš). Veliko Planino, Preddvor. Jezersko (ovčarski bal). Škofjo Loko (izseljeniški piknik). Poljansko in Selško dolino. Bled s kmečkim praznikom. Bohinj s kravjim balom, se povzpne preko Komarče k Sedmerim Triglavskim jezerom, iz Vrat pod severno Triglavsko steno preko Luknje in Bovškega Gamsovca v objem Razorja. obišče Kriške pode. Vršič. Trento. Juliano. Mangart, dolino Soče. dolino reke Krke. Ribnico. Belo krajino z jurjeva-njem. Postojno. Slovensko Primorje. Štajersko in Prekmurje. Za predavanje o lepotah Slovenije se lahko turistična društva in drugi interesenti dogovorijo z avtorjem direktno (STANE TAVČAR. 64000 KRANJ. Kaju-hova 11 in ob delovnikih med 7. in 14. uro tudi po telefonu MERKUR KRANJ 064/24-654) ali preko Turističnega društva Kranj. Koroška 19. telefon 064/21-361. Projekcijsko platno (4.20 x X 4.20 m), projektor in druge aparature pripelje avtor s seboj. Avtorski bonorar za eno predavanje 750,00 din je usklajen z drugimi tovrstnimi honorarji; vsak prevoženi kilometer pa velja 5.00 din. Stane Tavčar pripravlja za prihodnje leto nov ciklus predavanj na temo varstva okolja, ki jih bo naiverjetneje poimenoval KAMNI SPOTIKE: v ta namen že več let zbira in snema najbolj okrutne primere človeške malomarnosti. Gostilna Lovec GORICE tel. 57-033 Prirejamo SILVESTROVANJE in že sprejemamo rezervacije V Predosljah že nekaj časa obratuje disko »Dali — Dali.« Mladi pa tudi malo starejši ga radi obiskujejo, saj v njem vrtijo dobro glasbo. Disko je odprt v sredo, četrtek, petek, soboto in nedeljo od 20. do 2. ure. ob nedeljah pa je tudi matineja od 15. do 19. ure. KOM PAS JUGOSLAVIJA SILVESTROVANJE • Prekmurje — 2 dni. — hotel Radin • Dobrna-Rogla-Kope - 5 dni, 31/12 • Medulin - 5 dni, 31/12 • Črna gora - Sv. Štefan - 7 dni, 28/12 • Avoriaz - 27. 12. 80-4. 1. 81 SMUČANJE • Kranjska gora, Bovec, Kanin, Pampeago, Alleghe-Selva di Cadore, Passo Tonale, Ne-vegal, Passo Pordoi, Avoriaz-Morzine, Chamo-nix, Obertauern, La Toussuire. KOMPAS - JESEN -ZIMA - POMLAD OB MORJU • Hoteli v Portorožu — Poreču — Vrsarju — Rovinju — Medulinu - Rab-cu — Malem Lošinju — Opatiji — Dubrovniku — Crikvenici — Selcah — Rabu — Pri mosten u — Splitu — Baski vodi — * Makarski — Podgori — Veliki Luki — Korčuli — Igalu. SkialmKlippitzthOfl MotM«Mrt 1818 ZirtHtfkog«) 238«« Ut. Ljubljanski Globtour je v smučarskem središču Klippitzthbrl, za ka terega so značilne zelo ugodne snežne razmere, rezerviral udobno opremljene apartmaje z vso potrebno opremo. Nahajajo se ob žičnicah, v bližini pa je tudi samopostrežna restavracija. Imajo od 2 do 7 sob, tedenski najem v januarju pa stane od 4.790 do 11.950 din — kasneje nekoliko več. Tedenska karta za odrasle stane 580 sch. za otroke od 15. let po 440 sch. Podrobnejše informacije so vam na voljo v poslovalnici Globtourja. V naši prodajalni na Bledu v Park hotelu imamo za zimske hladne dni bogato izbiro ženske in moške konfekcije iz pele velurja, krzna in usnjene galanterije. Če vam standardni modeli ne odgovarjajo, Iv vam naredimo tudi po meri Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, v sobotah od 8. do 13. ure. Obiščite nas in se prepričajte o ugodnem nakupu in boga izbiri O Lr A S18 STRAN PETEK, 5 DECEMBRA 1 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, moža, ata in starega ata PETRA ŠMIDA z Zalega loga se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izkazano sočutje in darovano cvetje. Posebna zahvala dr. Rešku in dr. Možganu, gasilcem in ostalim društvom za izkazano čast ter g. duhovnikoma za obisk in opravljeni obred. Žalujoči: mama, žena Marija, hčerka Irena z možem in vnuk Boštjan! Zali log, 29. novembra 1980 ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, teta in tašča IVANA GAŠPIRC Pogačarjeva mama Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in vaščanom za nesebično pomoč, izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Iskrena hvala kolektivu Ikos, dr. Borutu Beleharju. Zahvala velja tudi duhovščini za opravljen obred, zvonarjem in vsem, ki so kakorkoli pomagali v težkih dneh. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni! Pšenična polica, Sp. Brnik, Mavčiče, 28. novembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi nase drage mame, tašče, babice in prababice v MARIJE PERĆIČ roj. Perne Sirčeve mame iz Sebenj št. 32 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji lajšali bolečine zadnjih dni, posebno dr. Kiklju za dolgoletno zdravljenje, sosedama Francki Poljanec in Anici Praprotnik za požrtvovalno pomoč v času njene bolezni ter vsem vaščanom, sorodnikom in prijateljem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje na domu in jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lep obred, pevcem kvinteta Gorenjci za ubrano petje! govornikoma za poslovilne besede in vsem sodelavcem tovarne Peko in Planike za vence in spremstvo. VSI ŽALUJOČI PERČIČEVI! ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dobrega oćeta. moža. starega očeta, brata, strica, svaka in tasta J02A CERKOVNIKA Gregorčnikovega ata z Broda v Bohinju - kmeta bi se radi iz srca zahvalili vsem, ki so nam v tistih težkih dneh stali ob strani, nam pomagali in nas tolažili, prinašali vence, rože, šopke, skrbeli, da bi bila njegova zadnja pot čim lepša. Zahvaljujemo se za izjemno skrb in pozornost vsem očetovim lovskim tovarišem iz lovskih družin Bohinjska Bistrica, Dovjega in tistim na Ptujskem polju. Pri njih je naš oče dan pred svojo smrtjo zadel svojega zadnjega fazana. Hvala g. župniku za tople besede, pevcem za žalostinke, obema govornikoma, ki sta o očetu govorila tako, kot smo do njega v vseh njegovih devetih križih čutili: kot o zdravi bohinjski kmečki grči, zraslemu s svojo bohinjsko zemljo, do smrti zapisanemu v zeleni Bohinj. Nikogar ne želimo posebej omenjati in nikomur se ne nameravamo posebej zahvaljevati. Veliko vas je bilo. ki ste s prisotnostjo pokazali spoštovanje do našega očeta. Za zmeraj pa vam bomo ostali hvaležni, ker čutite z nami. ki smo ga izgubili. Žalujoči: žena Francka, sinova Jože. Franc, hčerka Cilka z družinami, brat Jaka z ženo Metko ter drugo sorodstvo! PRODAM Prodam ZIMSKA JABOLKA, cena 8 din kg. Vidic Franc, Partizanska 8, Bled 9934 Ugodno prodam 3 leta staro SPALNICO. Jagodic, Sorlijeva 37, tel. 28-004 9938 Prodam POHIŠTVO iz programa BARBARA in SEDEŽNO GARNITURO. Informacije po tel. 23-102 -Kranj vsak dan od 17. do 19. ure 9950 Prodam ČEBELNJAK, panje in točilnico za med. Kralj Marija, Brezje 45, Tržič 9964 Prodam lepega PSA - OVČARJA. Hvasti, Kranj, Gorenjesavska 36 9962 Prodam več lepih cvetočih božičnih KAKTUSOV. Hvasti, Kranj, Gorenjesavska 36 9963 Prodam en teden staro TELIČKO frizijko. Repnik, Praprotna polica 19, Cerklje 10126 Prodam ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 4 elektrika) in približno 500 kg teraco PESKA. Bašar Miro, Ješe-tova 16/c, Kranj 10127 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 3 kVV (kovinsko rjavo). Zaplot-nik Tone, Mandeljčeva 7, Kranj 10128 Poceni prodam popolnoma novo italijansko STENSKO HAVBO. Informacije po tel. 064-21-466 10129 Prodam KRAVO simentalko. Pangerc, Črnivec 19, Brezje 10130 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA. Sp. Besnica 137 10131 Prodam obrana ZIMSKA JABOLKA: jonatan, voščenke, bobo-vec. Retljeva 10, Kranj 10132 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika). Kresovič, Sorlijeva 5, Kranj 10133 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA. Likar, Golnik 53 (pri blokih) 10134 Prodam 4 kVV termoakumulacijsko PEČ ter otroško ZIBELKO z opremo. Plahuta Dane, Staretova 36, Kranj - Čirče 10135 Prodam nov 80-litrski BOJLER tiki. Telefon 24-804 10136 Prodam dva FOTELJA - STOLA. Zonta Martin, Moša Pijade 6, Kranj 10137 Prodam 90 kv. m STIROPORA (3 cm), 120 kv. m kombi PLOŠČ (5 cm), 75 kv. m GRADBENIH ELEMENTOV (50x 250). Ajdovec Florijan, Stružnikova pot 16, Šenčur 10138 Prodam krmilno PESO in REPO. Strahinj 65, Naklo 10139 Prodam težko SVINJO. Olševek 19, Preddvor 10140 Prodam 100 BETONSKIH KVADROV - zidakov. Tel. 064-28-974 10141 Prodam novo diatonično HARMONIKO. Zdravko Debeljak, Trnje 4, Železniki 10142 Prodam CAMP PRIKOLICO (2 + 1 + 1) s toaletno kabino. Telefon 064-50-388 vsak dan po 14. uri -Perko, Tržič 10143 Prodam malo rabljene hrastove, enoramne STOPNICE. Sebenje 36, Tržič 10144 Po ugodni ceni prodam dva GOBELINA: Ciganko in Trubadurja. Ogled slik je možen samo v popoldanskih urah. Horvat. Veljka Vlaho-viča 10, Kranj 10145 Prodam dobro ohranjene BOBNE trova, visokotonski ZVOČNIK 100 watov - troblo in sansui ZVOČNIKE, 130 VV sin. Zadražnik Ivo, Sr. Bela 33, Preddvor, tel. 45-232 10146 Prodam 300 kosov STREŠNE OPEKE vesna. Pivka 13. Naklo 10147 Prodam kombinirano PEČ za v kopalnico sitam. Informacije vsako popoldne po tel.47-121 10148 Prodam DOMAČE ŽGANJE iz hrušk. Podbrezje 111. tel.70-086 10149 Prodam ali zamenjam kopalno BANJO (170 cm) za 2 kub. m bukovih DRV. C. 1. maja 10. Kranj 10150 Prodam POHIŠTVO za v otroško sobo in ŠIVALNI STROJ bagat Informacije po tel. 064-28-097 10151 O 1° s* m? vo°oi 4r jNjnama LEPO IZBIRO MOŠKIH, ŽENSKIH ZIMSKIH NOGAVIC JE PRIPRAVILA VELEBLAGOVNICA nama skofja Loka IN OTROŠKIH 4F .O* Prodam dva vezana OKNA: enega z roleto (120 x 152), enega brez rolete (197 x 115). Rakovec Stane. Zg Besnica 106 1015° Prodam 50 kv. m LADIJSKEGA PODA - rdeči bor. Ogled možen popoldan. Ulčar Vida, Rožna 18 B,ed 10153 Prodam VHODNA VRATA (1 mX 2,5 m). Žerovnik, Valburga 14. Smlednik 10174 Prodam dva PRAŠIČA za zakol Lahovče 27, Cerklje Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Galičič. Pred-most 26, Poljane 10176 Ugodno prodam štiridelno OMARO in kmečko MIZO s 6 stoli. Informacije po tel. 25-801, PeterneL Hafnarjeva 14, Kranj 10177 Ugodno prodam »KREDENCO«. MIZO, 4 STOLE, električni ŠTEDILNIK na 4 plošče, zaboj za kurjavo in stensko OGLEDALO za v predsobo. Ogled od 15. ure. Bučar. Poljanska c. 6, Skofja Loka 10178 Prodam 8 mesecev brejo, mlado KRAVO. Škofjeloška 33. Kranj -Stražišče 10179 Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG, 4 kW. Zakotnik. VirmaSe 4/a, Skofja Loka 10180 Ugodno prodam 750 kosovSTRES-OPEKE kikinda — valovita in ter moton OKNO z roleto KLI Logatec 120 x 140. Kos Javorje 24, Poljane nad Škofjo Loko 101SI Prodam majhno KOBILO. Ader gas 20, Cerklje joi&f Prodam mlado KRAVO tik pred telitvijo in lepo pet tednov staro TELIČKO. Lahovče 13, Cerklje - 10183 Prodam PRAŠIČE, težke od 40do 150 kg. Posavec 16, Podnart 10134 Prodam brejo KRAVO. Prefcr-nova 5/b, Bled [AjB Prodam rabljen PRALNI STROJ gorenje. Vprašajte po tel. 27-851 popoldan 10186 Prodam KRAVO s teletom in jt-lovo KRAVO. Dorfarje 21, Zabnic« ioif" Prodam PRAŠIČKE. Glinje * Cerklje MH Prodam suhe smrekove DESKE Brolih, Tupaliče 12. Preddvor 101« Prodam 4 OVCE z jagnjeU ■ rabljeno 320-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH. Podobnik. Z*. Lipnica 1, Kamna gorica Prodam brejo KRAVO ali TELI CO. Lahovče 47, Cerklje Prodam suha bukova DRVA v »klaftrah«. Apno 1, Cerklje k>{SE Prodam dolgo POROČNO OBLEKO, roza barve. št. 38. Češnjevet 28; Cerklje ioi*^i Prodam KRAVO, ki bo februarjjl teletila. Apno 8, Cerklje 101ŠM I Prodam več PRAŠIČEV, primernih za rejo, težkih od 20 do 40 kf Stanonik, Log 9, Skofja Loka 101$ Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Lahovče 30, Cerklje 101* Prodam 5 mesecev brejo KRAVO in BIKCA za rejo. Češnjevek * Cerklje 101?" Prodam komplet krznene PREVLEKE za zastavo 750. Kos ReJe»* 11, Kranj, tel. 26-152 Prodam KRAVO po teletu M*» čiče 4,64211 Mavčiče Prodam trajnožarečo PEČ kar persbusch. Jezerska c. 89 Krn*.' ' um Prodam 150 kg težkega PRAMCA. Javomik 3, Kranj *" kun Prodam 9 mesecev staro TELICO frizijko. Čermelj, Gozd 1, Krite 103K Prodam PRALNI STROJ » električni RADIATOR. Nova vasi Radovljica HflM Prodam tri PRAŠIČE za zakaL težke 100, 150 in 190 kg. Kepic. Podreča 10. Mavčiče, tel. 40-0*' 103»* Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA in 12 kv. m hrastovih suhih DRV Kokalj, Srednja vas 4. Golnik. Izdaja CP Glas, Kranj. Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Lj«isis pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moke Pij*d*?a t - Tekoči račun pri SDK v Kranj« številk« 51600-aOS-SltM - Telefoni: »- c 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21436. redakcija Sl-Mt komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341 Oproščeno prometnega davka s* pristojnem mnenju 421-1 /72. jNj nama skofja Loka TUDI ZA ZIMSKE ŠPORTE BOSTE NAŠLI PRIMERNE NOGAVICE IN DOKOLENKE za vse Člane družine Ni 5 DECEMBRA 1980 "odam klavirsko HARMONIKO morino V. Tel. 064-75-946 10205 TMMri 10,8 kub m SIPOREKSA .-KOMBI VW kasonar, letnik :J m močno KONZOLNO DVI ^.Informacije po tel. 47-044 I-, 10206 Izdani italijansko KOLO na de-fPMStav s tabolarji. Dolhar Jože P«lje 107, tel. 23-341 dopoldan , 10207 I «wj prodam PRALNI STROJ ^064-26-050 10212 frton 600 kg težko KOBILO, Bj™ fet, primerno za pripust. 13. Zg. Gorje 10213 l2«ni TELETA za zakol. Pre-[J*27- Kranj \0214 tLmm montažno BRUNARI-I 5x6. Informacije po telefonu f- *oo delavnikih od 6. do 12. ure L. 10215 _LJJ"Un dobro ohranjen RAZ l**JTV KAVC. Ogled od 10. ure 1 Tončka Lintinekar, Kranj, Ijttjeva 20, tel. 23-020 10216 |>Jun mlado jalovo KRAVO in f ^cTA. gr. Bitnje 22, Žabnica 10217 J*«m KRAVO tik pred telitvijo °WV0 za zakol. Voglje 94, Šen- 10218 fflm suha DRVA. Košir Mar-j^jko 4, Skofja Loka 10219 *r°dani približno 1 kub. m suhih J*»ili PLOHOV. Naslov v oglas-Mddku 10220 j^haa 15-colske »DROMLNE« pfet z gumami, železna GARA?, [VRATA ter OSLA. Rakovec. fjji vas 30, Selca nad Škofjo 10221 M*tm več SANI in »KIMPE2«. ^.Zg Bitnje 43, Zabnica 10234 dva kmečka KONJA. Krč C KokrSki log 10, Kranj -■JJ^o 10249 ^Hto sedem tednov stare PRA-Sen turska gora 8. Cerklje 10250 K-^n 11 tednov staro TELIČ-r^tal 19, Skofja Loka 10265 mpm barvni TELEVIZOR Te I5*-102 10266 l^rOPOVECEVALNIK krokus I*aobel TELEVIZOR, prodam. |J** 25-406 10267 I^dtni večjo količino REPE. Vi Šenčur 10268 I^dam malo rabljeno termoaku-P^o PEC, 4 kW. Zupan Anoraka c. 93/a, Kranj 10272 __KUPIM ==1111 Lj^im KMEČKO SKRINJO. In-aje na tel. (061) 263- 490 od dalje J^ki zimski raglan PLAŠČ, št * 50, nov ali malo rabljen, ^ Naslov v oglasnem oddelku. 10239 [So litoželezne PLOŠČE za ŠTEDILNIK in navadna rab-irjTRATCA za kmečko peč. Fu-l]J*fc 5, Smlednik 10240 levi ali desni namizni, ner-L ŠTEDILNIK. Skubic Jože ■P*prekopa, Kostanjevica 10241 Q*» rabljene SMUČI in »PAN-it 27-28. Podobnik, Zg. |> 1, Kamna gorica 10242 2 kv. m hrastovih PLO-'■' cm), suhih. Pucihar, Ljub-POobrdobska ul. 9 10243 jjia ŠTEDILNIK kuppers-(P; ozki, z globokim goriščem. H1*, Valburga 14. Smlednik 10245 tAPN 4 in CIRKULAR, z motorjem. Ponudbe v rklje 10246 star KOTEL za zganjeno preluknjan, 30 do 50- *; Ponudbe po tel. 064-62-611 10241 brejo SVINJO. Habjan > Selca 84 10248 termoakumulacijsko PEČ 2 do 3 kW Telefon 064-21-709 10154 19.STRAN.O LAS VOZILA h*« VW, v voznem stanju. Kranj. Gorenjesavska 36 9977 t"**« ZASTAVO 101, letnik .•otor nov. Rapič, C. JLA št. 6. 9997 ■ BMW 700, prodam ali me-1 moped. Krvina. Kropa 3/b 9999 P. nov. prodam. Golnik .'38 10155 » OPEL KADETT citv. U* W78. Telefon 23-725 10156 '20, letnik 1971, zamenjam za ali prodam. Ponudbe I '%en 10157 |J*to prodam AUDI 60-L. po-* manjšega popravila. Štular i ieierska I30/b. Ogled vsak i 16. ure dalje 10158 LADO 1600, letnik 1980. ■ Bojan. Golniška 48. Kranj l^. 10159 k^CEDES 200 D. lepo ohra-,/*»dam. Golnik 38 10160 pim vrstni red za GOLFA, januarja 1981. Tel. 22-987 10161 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. VVeingerlova 4, Šenčur 10162 Prodam DIANO LC 6, staro 11 mesecev, Jerala Janko, Lesce, C. na Lipce 14 10163 TOYOTO 1200, popolnoma opremljeno, letnik 1977 november, prodam za 21 SM. Informacije po telefonu 064-82-841 popoldan 10164 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Zapuže 2, Begunje 10165 Poceni prodam štiri ZIMSKE GUME, 155-13. Predoslje 29, Kranj 10166 Poceni prodam ZASTAVO 101. letnik 1972, s parno številko. Zbogar Milan, Finžgarjeva 4/a, Lesce 10167 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. odlično ohranjeno. Srednja vas 1, Gorice - Golnik 10168 Prodam SIMCO110 LS, letnik 1974. JUg Branko, Partizanska 38, Bled, tel. 77-477 10169 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do maja 1981, cena 5 SM. Veljka Vlaho-viča 7, stanovanje 2, Kranj 10170 Prodam neregistriran FIAT 850, celega ali po delih. Tel. 064-50-089 10171 Prodam GOLF - L, nemške"izdelave, letnik 1977, dobro ohranjen. Informacije popoldan, tel. 26-354 10172 Prodam dobro ohranjenega GOLFA, letnik oktober 1977. Tel. 26-361 - int. 25, Kranj 10208 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, dobro ohranjeno. Nastran, Suška 5/a, Skofja Loka, tel. (064) 60-840 10209 Prodam DKVV F 102, letnik 1966. Ogled v sobotah popoldan. Japelj, Podlubnik 254, Skofja Loka 10210 Prodam ŠKODO 105, letnik 1977. Ogled od 15. ure dalje. Kos Franc, Podobeno 9, Poljane nad Škofjo Loko 10211 Prodam odlično ohranjen VW 1300, letnik 1971. Poizve se po telefonu 23-372 v popoldanskih urah ter v nedeljo 10222 Prodam OPEL KADETT, letnik 1975. Telefon 25-996 10223 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, prva registracija leta 1977. Informacije po telefonu 57-066 10224 Prodam R-10, letnik 1969 ali zamenjam za manjšega, lahko Z-850. Benedikova 13/a, Kranj 10225 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, dobro ohranjeno. Volčič Jože, Gorenja vas - Reteče 52 10226 Prodam ŠKODO, letnik 1977. Zalog 29, Cerklje 10227 Prodam VVV - GOLF J, letnik 1977 Zavrl Rafko, Britof 376 10228 Prodam GOLFA J, letnik 1977. Beton, Hotemaže 70, Preddvor 10229 Prodam dele za R-4 in OPEL REKORDA ter novo MOTORNO -KOLO moto gori 125. Tel. 74-368 10230 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1977, za 6,5 SM. Kocjanova 22, Kranj - Stražišče 10231 Prodam ŠKODO 100-L, po delih, letnik 1970. Ogled v petek, 5. 12. 80, popoldan. Foerster, Rimska c. 13, Ljubljana 10232 Prodam karamboliran VW, celega ali po delih. Šumi, Alpska 52, Lesce, tel.75-618 10233 Ugodno prodam osebni avto FORD ESCORD, letnik 1971. Cena po dogovoru. Ljubo Nemaček, Triglavska 59, Mojstrana 10235 Ugodno prodam dobro ohranjeno MOTORNO KOLO tomos 15 SL, letnik 1975, prevoženih 5.500 km. cena 7.500 din. Ogled v soboto in nedeljo dopoldan. Kunšič Jože, Pod hribom 4, Zasip - Bled 10236 Ugodno prodam osebni avto ZASTAVO 750. Informacije po telefonu 50-027 od 17. do 20. ure 10237 Prodam neregistrirano ZASTAVO 750, v voznem stanju, za 8.000 din. Log 8, Bohinjska Bistrica 10238 Prodam tovorni avto VW, po ugodni ceni. Miklavčič, Podgora 5, Gorenja vas nad Škofjo Loko 10244 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Betonova 7, Kranj — Kokrica 10251 Prodam ZASTAVO 750. Ogled v soboto od 15. do 19. ure. Golnik 58/a 10269 Prodam SPAČKA FURGON, letnik 1970. Vožnja dovoljena vsak dan, registriran do novembra 1981. Virmaše 98 10270 Prodam GS, letnik 1972-73. registrirano do oktobra 1981, popolnoma prenovljeno. Drnovšček Slavko, Virmaše 98. Skofja Loka 10271 Prodam ZASTAVO 101 super. z neparno registrsko številko, prevoženih 15.000 km, dodatno opremljeno. Fic Miro. Trata 10, Sk. Loka. tel.064-62-039 10273 STANOVANJA I Dvosobno družbeno STANOVANJE zamenjam za večje. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 21-351 9921 Zamenjam 3-sobno STANOVANJE (75 kv. m) v Ljubljani. Linhartova 60, za enakovredno ali tudi manjše v prvem nadstropju v Kra- nju ali kje drugje na Gorenjskem. Dogovor je možen po telefonu (061) 320-784 - Majdič 10014 STANOVANJE v privatni hiši (120 kv. m) s 400 kv. m zemlje, v turističnem kraju na Gorenjskem, potrebno manjšega popravila, zamenjam za trosobno ali večje STANOVANJE v Kranju ali okolici. Šifra: 10 km iz Kranja 10252 Preprosta mirna upokojenka išče prazno ogrevano SOBO, z možnostjo kuhanja in pranja. Plačam, ali v zameno pomagam v gospodinjstvu in varujem otroke. Pismene ponudbe na Glas pod šifro: Dogovor 10253 1 POSESTI PROSTOR, primeren za obrt, ob asfaltirani cesti v bližini Bleda, oddam v najem. Ponudbe pod: Ugodno za obrt 10254 Prodam STAREJŠO HIŠO v okolici Krania. Naslov v oglasnem oddelku. 10274 ZAPOSLITVE Sprejmem KV STRUGARJA, za zahtevna dela. Naglic Jože, C. na Brdo 26, Kranj 10026 V redno delovno razmerje sprejmem KV ELEKTROINSTALA TERJA, z odsluženim vojaškim rokom in nekajletno prakso na stavbenih instalacijah. Korošec Franc, Mlaka 62/a, K ranj 10255 OBVESTILA; Popravljam vseh vrst transistor-ske SPREJEMNIKE, GRAMOFONE, KASETOFONE. Silvo Mulej, Staneta Žagarja 57 pri plinarni 10028 ROLETE: lesene in plastične, naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610. Lahko pišete, pridem na dom 10256 PRIREDITVE Ansambel SI BILA igra vsako nedeljo ob 16.30 na PLESIH v dvorani na KOKRICI. VABLJENI! 10257 OO ZSMS Predoslje organizira v soboto, dne 6. 12. 1980 PLES ob 18. uri. Igral bo ansambel ALBATROS. VABLJENI! 10275 NAJDENO Našli smo ŽENSKO KOLO. Dobi se: Bistrica 20, Duplje 10258 =IZGUBUENOI V petek, 28.11. 80, je bila izgubljena DENARNICA z dokumenti, v Kranju na avtobusni postaji pri kiosku. Poštenega najditelja prosim, naj proti nagradi vrne na naslov' v dokumentih. 10259 20.11. 80 se je v Lipici - Trata izgubila majhna PSIČKA rjavo-drap barve. Najditelja prosim, da proti nagradi sporoči na naslov. Vlaj Štefan. Hafnarjevo naselje 6, Skofja Loka, tel. 064-62-630 10264 OSTALO Preklicujem izgubljeno servisno knjižico za avto 126-P, 1980. Št. motorja 84 38436, št. šasije 0784 2023, tovarniška št. 13 488. Prosen-Lončar Olga, C. na Klanec 34 10260 V VARSTVO vzamem dva otroka na našem ali vašem domu. Naslov v oglasnem oddelku. 10261 GRADBENIKI! Iščem izvajalca za gradnjo stanovanjske hiše z lastnim materialom. Ponudbe pod šifro: Spomladi 81 10262 NARODNO ZABAVNI TRIO je prost za silvestrovanje. Igramo na porokah in internih zabavah. Telefon 70-015 10263 LOTERIJA št. srečke 20 60 500 319750 81 91 221 651 8451 •22071 42981 051291 431341 42 62 72 3492 35222 099262 397642 43 049373 9804 20204 50934 71864 153194 372994 25 75 95 10115 94885 din 30 40 100 10.000 40 50 100 80 400 1.000 1.040 10.050 50.000 30 70 40 500 1.000 500.070 10.030 40 10.000 500 2.000 1.000 1.000 10.000 10.000 30 30 50 2.000 1.000 št. srečke din 348935 10.00U 550915 10.000 6 20 24566 5.020 32556 1.020 49356 1.020 73776 1.020 7 20 17297 1.020 17337 2.020 21647 1.020 402677 10.020 442017 10.020 38 50 68 30 498 200 05538 5.050 09848 1.000 40948 1.000 74128 1.000 84568 1.030 082538 10.050 305488 10.000 338418 10.000 366898 10.000 89 30 469 80 599 80 0019 400 56859 2.000 64049 5.000 070459 10.000 177269 10.000 592649 10.000 TAXI SLUŽBA NON STOP TEL.: 24-311 Alpinistična šola vabi Kranjski alpinistični odsek uspešno deluje od leta 1946. Tedaj je skupina planincev, ki jih nadelane poti niso zadovoljevale, raje so plezali v stenah, ustanovila poseben odsek pri PD Kranj. Odsek se je siril in prihajalo je vedno več mladih, manj izkušenih. Tako so kmalu organizirali prvo alpinistično solo. In drugo, tretjo... Letošnja alpinistična iola se pričenja prav v tem i-asu. Vodi jo Tomo Česen — alpinist z odseka, pri izvedbi predavanj in vaj v plezalnem vrtcu pa mu bodo pomagali se dnigi domači alpinisti. Pripravili so podobno solo kot so bile te poprejšnje: 16 predavanj, ki bodo obsegala snov zgodovine planinstva in alpinizma, prve pomoči, vremenoslovja in orientacije, opreme, nevarnosti v gorah, letna in zimska plezalna tehnika ... Praktični del — plezanje — bo v plezalnem vrtcu ob vznožju smarnogorake Grmade. Obljubljajo tudi skupne ture in spomladi ledni tečaj, najbrž na Ledinah. Veljalo bi poudariti, da ta sola ni namenjena le tistim, ki jih vleče plezanje težkih smeri in kategorija alpinist. Mnogo koristnega za varno gibanje v gorah se bodo naučili tudi vsi, ki v gorah iščejo sprostitev proč od nadelanih — turistično silno privlačnih — noti. Vas mika? se vedno je čas, da se pridružite. Oglasite se kar v četrtek ob 18. uri v prostorih PD Kranj. td ZAHVALA Ob boleči izgubi brata, svaka in strica RUDIJA JAVORJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so nam izrazili sožalje, poklonili vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala zdravniškemu in strežnemu osebju Instituta Golnik, g. župniku iz Breznice za pogrebni obred, govorniku za besede slovesa in pevcem iz Breznice za žalostinke. Žalujoči: brat Tone z družino, sestre Marija, Pavla in Francka z družinami! Bled, Doslovce, 24. novembra 1980 ZAHVALA Zapustila nas je naša drama mama. stara mama. sestra in teta FRANČIŠKA MRAK Jernejeva mama Zahvaljujemo se dr. Bajžlju in zdravstvenemu osebju bolnice Golnik za dolgotrajno zdravljenje. Zahvaljujemo se znancem in sosedom, ki so se poslovili od nje, nam izrazili sožalje in nam pomagali v teh težkih dneh. Zahvaljujemo se sorodnikom in sodelavcem Save Comerce SGI za poklonjeno cvetje in vence ter vsem, ki ste spremili našo mamo na njeni zadnji poti in g. župniku za opravljen obred. Žaljujoči vsi njeni! Bistrica, 28. novembra 1980 ZAHVALA ■ Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre ALOJZIJE KRIŽNAR Jenkove mame iz Stražišča se iskreno zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, Zvezi borcev Stražišče za poslovilne besede, gospodu župniku, pevcem, sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Vsi njeni! Stražišče, 3. decembra 1980 CS L/A S 20. STRAN PETEK, 5 DECEMBRA 1980 Za potresom de zima Področje v južni Italiji, ki ga je 23. novembra pri- Pomoč pa seveda prihaja tudi od zadel potres, ie z nastopom mraza in snega samihItaliianov. enotna sindikalna i fi J i * y. ,f . . > pentrala je pozvala delavce nai na- dObllO poaOOO Se VeČje katastrofe — UOmneVe menijo poldnevni zaslužek ponesre- o več kot 3000 mrtvih - Brez strehe nad glavo je denaTin^^ okoli 200.000 ljudi — Pomoč prihaja od vsepovsod, tudi iz Jugoslavije .Candelo itetfi fienz<^no# l^J Eboli, Corfursi j Potenza ^W *Bolvano * I laurenzana Coltfllabule Posledice dobesedno apokaliptičnega potresa, ki je v nedeljo, 23. novembra, ob 19.35 porušil ali pa vsaj močno poškodoval področje južno od Neaplja na površini kakih 26.000 kvadratnih kilometrov, bodo hude in dolgotrajne. Iz dneva v dan se večajo številke o mrtvih, ki jih reševalci odkopujejo izpod ruševin ponekod z zemljo zravnanih mest in vasi: 2960 mrtvih. 7418 ranienih. 1574 Doereša-nih so sicer številke, ki bodo verjetno kasneje, ko bodo odkopana vsa trupla katastrofalnega drhtenja zemlje, še kaj drugačne. Med najhuje prizadetimi kraji je mesto Avelli-no, kjer je umrlo pod ruševinami kar 2010 njegovih prebivalcev. Reševalci so v enem tednu izkopali izpod ruševin 113 preživelih. Upanja, da bi bil pod grmadami zidovja morda še kdo živ, praktično ni več, čeprav so na primer v ponedeljek, 1. decembra, osmi dan po potresu, našli reševalci še tri preživele. Da bi bila katastrofa še hujša, se je nad prizadeto prebivalstvo, večina mest in naselij na potresnem območju je na višini 1000 metrov, zneslo še vreme: hudi nalivi, sneg, grmenje s točo, skratka vreme je domala povsem dopolnilo podobo popolne katastrofe, ki vsaj prva dva dni po potresu, po skopih informacijah ni bila videti tako obsežna. Zato je kasnila tudi pomoč, kar je položaj okoli 186.000 ljudi brez NESREČE ZBIL PEŠCA Kranj - Na lokalni cesti Visoko -Cerklje se je v nedelj o, 30. novembra, ob 18.40 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Štefan Pavec (roj. 1954) iz Smartna je na lokalni cesti na Visokem dohitel Ivana Rezmana (roj. 1913) z Luž in ga zadel, da je padel in so ga huje ranjenega prepeljali v Klinični center. TRČENJE V OVINKU Skofja Loka - V torek, 2. decembra, okoli 14. ure se je na regionalni cesti v Poljanah pripetila prometna nezgoda. Voznik kombija Janez Lukančič (roj. 1946) iz Zirov je vozil od Škofje Loke proti Gorenji vasi in v Poljanah v levem preglednem ovinku vozil po sredini vozišča. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal pravilno po svoji desni voznik osebnega avtomobila Milan Vidic (roj. 1943) iz Škofje Loke. tako da sta avtomobila Čelno trčila. V nesreči so bili hudo ranjeni voznik Vidic in sopotnika v Lukančičevem avtomobilu Albreht Oblak (roj. 1935) iz Zirovskega vrha in Ciril Poljanšek (roj. 1944) iz Zirov Prepeljali so jih na zdravljenje v Klinični center. Škode na avtomobilih ie za 160.000 din. L M. Po doslej zbranih podatkih pri republiškem odboru Rdečega križa Slovenije so občani , in delovne organizacije naka-! zale na žiro račun za prizadeto prebivalstvo v južni Italiji 63.000 din. Vrednost postane materialne pomoči (paketi hrane, prikolice, odeje) pa znaša 2,286.200 novih din. strehe še dodatno otežilo. Najhuje so občutili potres v trikotniku med Neapljem, Salernom in Potenzo. Več potresnih sunkov rušilne moči, najmočnejši je bil med deveto in deseto stopnjo po Mereallijevi lestvici, je pregnalo z domov okoli 6 milijonov ljudi, ki so v strahu pred novimi potresi in zaradi kasnejših blažjih, a še vedno močnih sunkov, preživeli dneve in noči na prostem. Nekateri se tudi niso imeli kam vrniti, saj je na mnogih krajih na ozemlju med Tirenskim in Jadranskim morjem predvsem pa v okolici epicentra potresa, porušenih tudi do 70 odstotkov hiš, poškodovane so bile železniške proge, telefon, vodovod. Mednarodna solidarnost s prizadetimi se je pokazala tudi v tem primeru: med prvimi je ponudila pomoč in jo tudi poslala Jugoslavija: mesto Skopje je takoj poslalo prvo pošiljko 40 šotorov in tisoč odej, medtem ko so Črna gora in pa Rdeči križ Jugoslavije ponudila v pomoč šotore in odeje. Poleg te pomoči je mednarodni Rdeči križ že dan po potresu poslal italijanskemu Rdečemu križu pol milijona švicarskih frankov, pomoč v šotorih, odejah in hra-,ni pa so poslale tudi Velika Britanija, Avstrija, Japonska in ZDA. se zbira tudi na druge načine. Prebivalstvo na potresnem območju najbolj potrebuje šotore, prikolice, ode-■ je in zdravila. Vendar pa so vremenske razmere takšne, da oblasti nameravajo prebivalstvo preseliti s potresnega območja v hotele in privatne hiše ob Jadranskem morju in ob Neapeljskem zalivu, saj zaenkrat ni dovolj zasilnih bivališč. Prebivalstvo so tudi začeli cepiti proti gripi in drugim boleznim. Sedanji potres na jugu Italije sodi med najhujše v zadnjih desetih letih. Zadnji hujši potres je bil pred štirimi leti v Furlaniji, kjer je umrlo 1000 ljudi. Sicer pa je bil najhujši potres v Italiji v tem stoletju leta 1908 v Messini, ko je življenje izgubilo 83.000 prebivalcev tega mesta. POMOČ OD VSEH STRANI Medtem ko so bile prve pošiljke nujne pomoči mednarodne javnosti že poslane v južno Italijo, pa se na-daljna pomoč še vedno zbira. V Sloveniji vodi akcijo zbiranja pomoči Rdeči križ v sodelovanju s SZDL in Zvezo sindikatov. Na žiro račun republiškega Rdečega križa se stekajo denarna sredstva vsak dan; št. je 50101-678-51579. Kot so povedali na Republiškem odboru Rdečega križa Slovenije se je doslej zbralo na tem računu 63.000 din, medtem ko vseh podatkov o materialu, kot so odeje, šotori in drugo kar se zbira po krajevnih in občinskih odborih Rdečega križa, še ni znanih. V gorenjskih občinah so se delovni ljudje in občani takoj odzvali pozivu na zbiranje pomoči prizadetim v južni Italiji. Na občinskem odboru Rdečega križa v Kranju so povedali, da akcija zbiranja denarnih prispevkov še teče, da pa so izredno veliko nabrali krajani v razmeroma majhni krajevni skupnosti Struževo in sicer 13.000 din. Odeje in posteljnino pa občani prinašajo tudi sami na občinski odbor RK, medtem ko popoldne lahko oddajo take vrste pomoč pri dežurnemu v gasilskem domu, Oldhamska 4. Izvršilni odbor RK Kranj bo o pomoči sklepal v kratkem. Izvršni svet skupščine občine Kranj je sklenil nameniti prizadetemu prebivalstvu pomoč v visini 100.000 din. Gorenjska kmetijska zadruga pa je sklenila poslati pomoč v hrani. Podobno je tudi v ostalih gorenjskih občinah. Iz Sukna Zapuže so poslali za prizadete 50 odej. Tržiški občinski odbor je nakazal iz svojih sredstev na zbirni račun 10.000 din, medtem ko se pomoč v materialu še zbira. V Škof ji Loki občinski odbor RK prav tako zbira pomoč, v odejah in šotorih; krajani v krajevni skupnosti Poljane so zbrali 11.870 din. Akcija zbiranja pomoči poteka tudi v jeseniški občini. L. M. na Gorenjskem sejmu v Kranju Iz takih lončenih skled je jed od nekdaj teknila: manj pa je znano, da zaradi slabega lošča kisla jed iz takih skled lahko škoduje zdravju. Foto: L. M. Jesenice - Med rekonstrukcijo železniške postaje na Jesenicah grade zahodno nekdanjo kurilnico tudi novo železniško skladišče za kosovno blago. Pred kratkim so delavci SGP Primorje Ajdovščina pričeli montirati pokončne železnobetonske nosilce, na katere bodo montirah streho S takšnim načinom gradnje sele ta pospeši m no ceni. - Foto: B. iS. t- t Zastrupitev s svincem Potem, ko so dva ali tri mesece pripravljali solato v lončeni skledi in iz druge pogosto jedli kislo mleko, so se morali v Kliničnem centru zdraviti zaradi akutne zastrupitve 4 svincem vsi štirje člani družine Janeza Zru Kranja — V laboratoriju ZSMH Kranj 90 ugotovili, da se je zaradi kisa topil svinec i premalo »pečenem« lošču lončenih skled M J Kranj — Sredi oktobra letos so postale bolezenske težave v družini Janeza Z. iz Kranja tako hude, da je bilo potrebno zdravljenje v Kliničnem centru. Tja so najprej prepeljali očeta, nato še njegovo ženo in oba otroka, stara po 6 in 8 let. Vsi so imeli akutne znake zastrupljenja s svincem. Zdravnikom je bilo sicer kmalu jasno, da so lahko vnesli v organizem tolikšne količine te težke kovine s strupenim učinkom le s hrano, vendar pa nikakor ni bilo mogoče ugotoviti, v kateri hrani naj bi bilo toliko svinca. Vsi laboratorijski preizkusi namreč niso dali rezultatov, saj je bila hrana, ki jo je družina uživala, zdrava, tudi zelenjava na vrtu, prav tako niso dali nobenih rezultatov tudi vzorci zemlje z vrta. »Rezultati v našem laboratoriju tudi niso pokazali ničesar,« je povedal ing. Igor Ekar, vodja higiensko kemičnega laboratorija na Zavodu za socialno medicino in higieno v Kranju. »Zato smo hoteli preizkusiti tudi posodo. Prosil sem sorodnike, naj pogledajo, če so v družini uporabljali morda lončeno posodo. Znano je namreč, da se pri slabem žganju lončene posode svinčeni lošč, ki vsebuje svinčev oksid, ne spremeni ob dovolj visoki temperaturi v svinčev silikat. Silikat ni več topen v kislinah in zato tako lončeno posodo že od nekdaj uporabljamo za vse vrste jedi. Ce pa v peči, kjer lončarji žgejo posodo, potem ko je bila že pološčena, ni dovolj visoke temperature, to je nad 800 stopinj, pa se lahko v lošču zaradi kislega delovanja nekaterih snovi v hrani, raztaplja svinec, tega pa seveda I hrano použijemo.« Prav do takšnega načina zastrupitve je tudi prišlo v omenjeni družini; take zastrupitve so sicer dokaj redke, v Sloveniji več kot 20 let ni bilo nobenega akutnega zastrupljenja, vendar pa povsem neznane niso. Omenjena družina je od avgusta letos pogosto jedla iz velike lončene sklede solato, v manjši prav tako lončeni posodi pa je bilo večkrat kislo mleko. Ocetna kislina je načela svinčevi lošč, ki ni bil po pravilnem postopku spremenjen v neškodljivo »glazuro« in topljenje svinca*v kisu je zastrupljalo vse. ki so. uživali solato in kislo mleko iz teh dveh skled. Vsi člani družine so zdaj izven smrtne nevarnosti, zdravljenje pa še ni končano. V laboratorijih Zavoda za socialno medicino in higieno Kranj so topljivost svinca v lošču obeh skled preizkusili s 4-odstotno oeetno kislino. Po štirih urah delovanja kisline na lošč se je raztopilo v kisu 630 miligrarnov svinca na liter, v manjši skledi pa 540 miligrarnov na liter, po 24 urah delovanja ocetne kisline pa se je iz lošča raztopilo kar 2200 miligrarnov svinca na liter (2,2 grama!). Po pravilniku o neoporečnosti živil pa je še za zdravje dopustna meja od 6,5 do 1 miligrama svinca na liter oziroma do 4 miligrame svinca na liter za večje posode. Takoj, ko je bila ugotovljena v kislosti topljiva glazura na lončenih posodah, to je bilo 21. novembra, je sanitarna inšpekcija skupščine občine Kranj prepovedala nadaljnjo prodajo lončene posode pri privatnem obrtniku lončarju: družina Janeza Z. je namreč lončeno posode kupila na kranjski tržnici. Prav zate. da bi ne prihajalo več do takšnih obolenj, bo sanitarna inšpekcija « bodoče poostrila nadzor nad prodav lončene posode. Lončarji sicer imajc na voljo več vrst loščev za lončene posodo, vendar pa je svinčeni loši najprimernejši. Na naših trgih je veliko lončene posode in večina posode je dobre kvalitete, to pomeni, da bi posoda prenesla tudi kisle jedt. kot so solate, kislo mleko, kislo zelj*. vino, mošt, kefir itd. Večino tak« posode uporabljamo le za okras, č* pa jo tudi za jed, pa nekisla hrana seveda ne načenja ne dobrega ae slabega lošča. Z dokaj enostavni« poskusom — z ocetno kislino se sjcer da ugotoviti, ali je lončar dobre »spekel« posodo, saj ocetna kisbB* lošč vidno razje že po nekajurne« delovanju. Previdnost ob uporab: torej ni odveč, še posebej, če tak**"' posodo rabimo za najrazličnejša solate ali druge kisle jedi. Ni namreč nujno, da staknemo aktuno zastrupitev s svincem, lahko namreč vnašamo prekomerne zdravju škodljn* količine svinca tudi v daljšem obdobju, saj se ta kovina kopiči ■ kosteh in povzroča kronično zastrupitev s takimi ali drugačnimi posledicami. Sanitarna inšpekcija je odvzete n» preiskavo v laboratoriju še nek*] lončenih posod istega lončarske?* obrtnika, pa se je izkazalo, da ima*1 nekatere teh posod prav tako slab i kislinah topljiv lošč. Očitno je šlo x« serijo preslabo žgane posode, ki w tako uporabna le kot okras in pa izključno za nekisle jedi. L. Mencinger Silvester na sejmu Kranj - Poslovni in prireditven: center Gorenjski sejem iz Kranja bo letos že tretjič pripravil v hali I sejmišča v Savskem logu silvestrovanje. Lani je na primer na *>■» pričakalo Novo leto nad 1500 ljudi, letos pa bo na voljo 2000 sedeže** Kranjsko silvestrovanje na seimu * uvršča med najmnožičnejša silvestrovanja v Sloveniji, razen tega p* je njegova značilnost tudi preprostost in cenenost. Vstopnina J* osebo bo letos 350 dinarjev, vend*' je v vstopnino všteta brezplačna vstopnica za vsesejemskeprireditv* v prihodnjem letu, razen tega pa dobi vsak spominsko značko . silvestrovanja in aperitiv. Med silvestrovanjem bodo med 19. in 5. uro z?u t raj na voljo topla in hladna jedila, za ples in razvedrilo pa bo igral ansambel Vilija Petriča s pevko Majdo Renko. Prostor bo ogrevan. Zagotovljena in varovana bodo parkirišča, na voljo pa bodo telefoni in taksi služba. Vstopnice so na voljo v prostorih sejma na sejmišču. ŠPORT .21. STRAN. G LAS Vinko Grašič: dober naraščaj smučarski skoki Naši danes tudi v smuku — V pokljuški smučini so v **H0o naši najboljii tekači imeli svojo *** pregledno tekmo, kot uvod v novo ****ao sezono 1980-81. Na startu so v Štiri b konkurencah vsi najboljši ■•»slovanski tekači, razveseljivo pa *• «* so bili med njimi tudi tekmovalci 7 BIH. Med tistimi, ki so zadovoljni »■ašeali Pokljuko, je bil tudi po-*°čaik zveznega mladinskega trenerja tatovika Vinko Graiič iz K rižev. 3fmv|ek in Graiič sta bila zado-*■&■*. saj so prav njihovi tekači poka ta so v stalnem vzponu. Kot pri-■*r saj navedemo, da bi bil zmagova-** Bed starejšimi mladinci Klemenčič * Dola med člani na 10 km četrti. To je ** fes napredek. Vilko Graiič je bil v mladosti *°"vea atlet pri kranjskem Triglavu. seje pri SK Triglav vključil tudi v "•«* smučarskih tekačev. Svojo kari je zaključil kot aktivni tekmovalec 1 —carskem teku. Po dveh letih od-•**■ je Vinko prišel v vrste SK Alples, •jw je prevzel vzgojo mladih smučar-*» tekačev iz Železnikov in okoliških Kako. da ste se odločili, da delo ■čaetepri S K Alplesu? »V ta klub sem prišel kot trener in ne •** tekmovalec, čeprav sem včasih ?<• *keL Že v moji smučarski tekaški •Mirti smo bili v dobrih odnosih s *kswvalci Alplesa. Začel sem z mJa-°ari iu uspehi so se pokazali. Posledica *■ uspehov je bila, da sem leta 1973 **ei trenirati pionirje jugoslovanske *t*reientance. Leta 1975 sem začel tre->*sti tudi mladince in skupaj z ***»>vikoin jih trenirava Se sedaj. «sriv »em zaposlen v Iskri, treniram ■"■i" tekače smučarskega kluba Devin »Trsta. To je zamejski slovenski klub v r tem klubu so dobri tekmovalci in te*«ova]ke.« r iaoka zmaga feseničanov if-BUASA - 1. ZHL Olimpija . Jese-2:1, 0:3), dvorana Tivoli, gle- \y* *H9, sodniki Gerc (Beograd), E. Pe- I >Cark (oba Ljubljana). £"Jo' - Hafner 2, M. Pajič, Suvak, Kle-jj^'s Horvat vrni po enega za Jesenice, ^apfj© pa Šercerin B. Lamovšek. ^■ičaai bo dobUi tudi drugi letošnji 2** jmmomlovanaki hokejski derbi. J* je toliko večji, saj so ga dobili pred svorano Tivoli. Jeseničani so bili ^*boljij od svojega večnega tekmeca Mfc- Prvo tretjino so zlahka dobili z ^ Šiagi tretjini so Jeaenitani »malo« ■ Z** Ljubljančanom dovolili, da so J^frali. V zadnji so bili železarji spet J to tretjino spet dobili v velikem J- 9 to zmago v Ljubljani so si Jese-praktično že zagotovili prvo mesto prvak«. . lalih aretanjih je Celje na doma-^J*sa brez težav premagalo Tivoli, r_"***ak pa je bil uspešen v Novem Sadu **• - Celje : Tivoli 6:1 (0:1. 2:0, 4:0). . Medveščak 1:12 (0:5. 1:5, 0:2). -,ih JpR UČITELJEV Kucanja kranj V**kovalci smučarskega sej-~a ki ste posredovati prodajo "'ene opreme in se do /a T<*i*a niste oglasili sporoča-y> da to lahko uredite v -^00 10 decembra * 16 ure do 17 30 .'■ -ejmfšču Gorenjskega sejma - ?abo prinesite evidenčni ku / kolikor ne morete nam 'stega roka pošljite kupon *%>oročeno po pošti da vam '"Oorotimo izid ponudbe *or učiteljev smučanja cesta -'doetaŽagarja 27 Kranj ^iterpolo klub 'Triglav« Kranj Wreja 10. vaterpolski ?LES JrtH Creina, 12. dec. 19H0. *>2f>. uri. Igra MODRINA **o*ti večera: kranjski htnpijci. vaterpolisti Tri-?'ava. igralca. Pavle H»-?ovet-Raca in (vel rt *ver. 'feina, telefon **-«#©. hotel (064) Kako to. da v Železnikih ni već tekačev kot so bili pred leti? »Z odhodom nekaterih ljudi iz Železnikov so usahnile tudi finančne možnosti. Pogoji za delo so oslabeli. Trener Nastran ima voljo za delo, toda brez dobre finančne osnove je volja premalo. Skoda je, da ta klub v tem koncu Gorenjske propada, saj imajo dovolj dobrega tekmovalnega kadra.« Kakšen potencial imamo pri mladincih? »Dober. Čeprav je Dušan Djuričič v JI.A, so tu mlajši, ki veliko obetajo. Tu so Jože Klemenčič (Dol), Jani Kršinar (Olimpija), Peter Gregorič (Ihan), Jani Pustovrh (Olimpija), Štefan Kustec (Kranjska gora) in Ivan Sušnik (Kamnik). Večina teh fantov je v gimnaziji v Skofji Loki. Največ pričakujemo od Klemenčiča in Kršinarja. Ta dva bosta nastopila na mladinskem svetovnem prvenstvu in na pokalu Kurikala. Vsi ti tekači naj bi bili potencialni kandidati tudi za- olimpijske igre v Sarajevu. Seveda če bodo vztrajali pri tekih. Da se jih nekaj »izgubi«, ko pridejo iz JLA, je največji vzrok, da v delovnih organizacijah vedno nimajo pravega posluha za športnike, saj vsi ne dobe dopusta za treninge in tekme. Problem je življenjska eksistenca. Tu so še stanovanjski problemi in po sedmih letih nastopanja v članskih vrstah je tekač lahko socialno ogrožen. Vendar se stanj«- izboljšuje, saj mladi tudi v šolah dobro delajo. Za to sezono smo uredili tudi vprašanje opreme. Tekači smo bili vedno največji »reveži«. Ne s smučmi, temveč z ostalo opremo. To smo sedaj rešili, saj je prišel v naš smučarski sklad Gigantini. Le-ta bo oblekel naše repre-zentante.« I) H umrr 1 Rokomet V Kranju finale mladink KRANJ - Po uspehu v tekmovanjih in dobri organizaciji na polflnalnih srečanjih za zimsko rokometno prvenstvo za mladinke je rokometni klub Preddvor kandidiral tudi za finalno izvedbo turnirja. Dobil ga je, saj se je njihovo mlado moštvo uvrstilo v zaključni del. Finalna srečanja bodo danes, 5. decembra, v dvorani na Planini. Na polflnalnem turnirju v skupini Center so se za najboljšega potegovala moštva Alplesa iz Železnikov, Peko iz Tržiča in Preddvora. Po dobri igri so bile najboljše rokometaiice Preddvora, saj so brez večjih težav dobile obe srečanji. Izidi — Preddvor : Peko 10:5, Alples : Peko 11:8, Preddvor : Alples 12:6. Vrstni red - 1. Preddvor 4,2. Alples 2, Peko 0. Danes ob 15.30 se bo s slovesno otvoritvijo začel sklepni turnir za naslov slovenskega zimskega prvaka za mladinke. V skupini A bodo nastopile Izola, Novo mesto in Preddvor, v skupini B pa Mli-notest (Ajdovščina), Itas-Kočevje in Drava iz Ptuja. Takoj po otvoritvi bo ob 16. uri prvo srečanje Novo mesto : Preddvor, ob 15.36 se bosta pomerili moštvi Itas-Kočevje : Drava, ob 17.05 bo tekma Izola : Novo mesto in ob 17.40 Mlinotest : Itas-Kočevje. Ob 18.50 bomo spet videli na delu mladinke Preddvora. Pomerile se bodo z Izolo. Drava in Mlinotest bosta igrala ob 18.50. Po predtekmovanjih v obeh skupinah se bodo nato najboljša moštva pomerila še za končni vrstni red. Ob 10.25 bo srečanje za peto mesto, ob 20. uri za tretje in ob 20.35 srečanje za prvo mesto. Vsekakor bo ta turnir eden najkvalitetnejših v zadnjih letih v Kranju. Obetajo se zanimivi boji, sai igrajo skoraj vsa najboljša mladinska moštva Slovenije. V kombinacijo za prvaka so tudi Preddvorčanke. -dh v Skofji loki mladinci SKOFJA LOKA - Najboljših šest mladinskih rokometnih moštev iz Slovenije bo svoj finalni del slovenskega mladinskega zimskega prvenstva v rokometu imelo jutri 6. decembra, v športni dvorani na Podnu v Skofji Loki. Rokometni klub Jelovica, ki je organizator tega turnirja, bo gostil moštva Lipe, Slovana, Partizana TU8, Šoštanja, Krke in domače Jelovice. Turnir se bo začel ob 9. uri. Že na polflnalnem turnirju so mladi rokometaši organizatorja Jelovica dokazali, da sodijo v sam vrh slovenskega mladinskega rokometa. Tudi na tem finalu so nairesnejši kandidat za zimski re- . publiski naslov. V Planici začetek nove sezone PLANICA - Na 60-m skakalnici v Planici bo v nedeljo ob 10. uri otvoritveno tekmovanje nove sezone. Člani in starejši mladinci se bodo pomerili prvič za točke pokala SRS. Hkrati pa je to tekmovanje tudi zadnje pregledno tekmovanje mladincev pred pričetkom sezone za OPA pokal, ki se začne 14. decembra v Passo Rolle v Italiji in nadaljuje 20. in 21. decembra v Planici. Osrednja domača članska prireditev bo letošnjo zimo v Planici, kjer bo 7. in 8. februarja državno prvenstvo na srednji in veliki skakalnici. Naslova bosta branila Primož Ulaga in Brane Benedik. Za naslov slovenskega prvaka pa se bodo člani pomerili 1. februarja v Logatcu. Izmed mednarodnih prireditev pa je treba omeniti prvi nastop v Mariboru 8. januarja v okviru Turneje treh dežel. Na Vlašiču bo FIS tekmovanje 22. februarja. Osrednji dogodek sezone v skokih pa bo finale svetovnega pokala v Planici in sicer 21. in 22. marca. Starejši mladinci bodo imeli državno prvenstvo po več kot 15 letih spet v Delnicah na Hrvatskem. Za naslov slovenskega prvaka se bodo potegovali skupaj s člani prvo nedeljo v februarju. Tekme za pokal SRS pa bodo imeli še v Z i reh. Misli nji in na Pokljuki. V Planici, bo 28. februarja na 60-m skakalnici državno prvenstvo za mlajše mladince, že 24. januarja pa bo v Kranju republiško prvenstva. Tekme za pokal pa bodo v Dobrovljah, Predmeji. Andražu in na Pokljuki. Starejši pionirji bodo začeli sezono tekmovanj 28. decembra v Logatcu. Osrednja prireditev pa bo prav tako v Logatcu, In sicer 17. januarja, ko bo prvenstvo SRS. Za pokal SRS pa se bodo starejši pionirji pc.nerili v Logatcu, Adergasu, Velenju, Kranju in na Predmeji. Prvenstvo za mlajše pionirje bo na 30-m skakalnici na Gorenji Savi, 14. februarja. Za točke v pokalu SRS pa se bodo srečali tekmovalci v Braslovčah, Adergasu, Žireh. Mislinji in na Lokvah. Starejši cicibani bodo imeli republiško prvenstvo 15. februarja v Zireh. Za pokal SRS pa se bodo srečali v Besnici in v Braslovčah. Mlajši pionirji bodo imeli prvenstvo SRS 8. februarja v Velenju. Tekme za pokal SRS pa bosta v Besnici in v Logatcu. •I Javomik Smučarski teki Ivo Čarman zmagal brez težav POKLJUKA — Novi sneg, mrzlo, toda lepo vreme in lepa udeležba »o bile glavne značilnosti pregledne tekme smučarskih tekačev. V štirih kategorijah je nastopilo nad osemdeset tekačic in tekačev iz Slovenije in BIH. Za začetek so vsi pokazali zadovoljivo formo, čeprav strokovnjaki niso zadovoljni s tekom najboljših. Cla ni so tokrat imeli tekmo na deset kilometrov. V zameteni smučini, pihalo je močno in zato je bila smučina na odprtih mestih nametena, je najboljši tek pokazal član Triglava iz Kranja Ivo Čarman. Tekmece za najboljše mesto je premagal za več kot dve minuti. V težki smučini je naš najboljši tekač pokazal tudi tehnično dovršen tek. Od ostalih članov sta se odlikovala še Cveto Podlogar iz Gorij in Tone Djuričič iz Mojstrane. Dobro se je odrezal tudi Janez Reberšak, ki bo tekel samo še za svoj klub Triglav in biatlonec Marjan Burger. V tej članski konkurenci je tekel tudi Čečer iz Pal. Dobro je opravil s progo in zasedel solidno sedmo mesto. Na startu žensk se je tokrat zbralo kar osemnajst tekmovalk. Skupaj so tekle članice in mladinke. Tako kot člani so tudi ženske pokazale dobro formo. Tudi udeležba je razveseljiva, saj sedaj Munihova in »novopečena« članica Jelovčanova nista več osamljeni. Sicer je zmagala Metka Munihova, ki je prehitela Jeli Jelovčan, a tudi Jana Mlakar in ostale mladinke so dokazale, da se bodo kaj kmalu lahko enakovredno kosale z Munihovo in Jelovčanovo. Tudi mlajši mladinci so imeli petkilo-metrsko progo. Pri mlajših je zmagal Robi Slabanja iz Dola, vendar je imel v borbi za najboljše mesto dostojnega tekmeca v Gracerju in Trstenjaku. Dolan Klemenčič je presenetil s svojim tekom na de^et kilometrov dolgi progi. Klemenčič je zmagal pri starejših mladincih in bi svojim rezultatom med člani zasedel odlično četrto mesto. Dobro sta v tej konkurenci tekla tudi Kršinar in Kustec. Rezultati - člani (lOkm) - 1. Car;nan (Triglav) 35:35,05. 2. C. Podlogar (Gorje) 37:40,55, 3. T. Djuričič (Moj.) 37:53,17, 4. Cvajnar (Olimpija) 38:13.29. 5. Reberšak (Triglav) 38:15,73, 6. Burgar (Gorje) 39:15,16, 7. Čečer (Pale) 40:15,55. 8. Zupan (Triglav) 40:23,90, 9. Lanišek (Kamnak) 40:50,63, 10. Ivančič (Olimpija) 41:03,07; članice (5 km) - 1. Munih (Olimpija) 22:08, 2. Jelovčan (Triglav) 22:30, 3. Mlakar (Kranjska gora) 27:37. 4. Smolnikar (Kamnik) 23:36, 5. Krničar (Triglav) 24:15, 6. Vrhovec (Olimpija) 24:26, 7. ReS 25:13, 8. Bučan (obe Triglav) 25:35, 9. Martinovič (Kranjska gora) 25:41: st. mladinci - (10 km) - 1. Klemenčič (Dol) 38:00,21, 2. J. Kršinar (Olimpija) 38:58,41. 3. Kustec (Kranjska gora) 39:43,19, 4. D. Djuričič (VP 108») 39:47,24, 5. Lopatic (Romuniji) 39:40,00, 6. Sušnik (Olimpija) 40-14, 06, ml. mladinci — (5 km) — 1. R. Slabanja (Dol) 20:06,10, 2. Gracer 20:22,86. 3 Terstenjak (oba Kr. gora) 20:25,68, 4. Povirk (Ihan) 21:07,76. 5. Valjavec (Triglav) 21:12.89. PD KRANJ organizira v soboto. l>. nVcemhra 1980 pohod na Kriško goro. Ker je pokrajina pokrita s snegom, ki nudi idiliko in lepoto, ie za turo potrebna zimska opre ma. Če se želite razgibati in utrditi pred zimo. pridite jutri na zborno mesto ob '. uri pred hotel Creina. VAL D'ISERE - V tem francoskem zimskošportnem središču vsako leto najboljši smučarji sveta na »Kriteriju prvega snega« začnejo svoj skoraj petmesečni pohod v svetovnem alpskem pokalu. V sredo so v smuku nastopile ženske, včeraj pa so se za prve točke borile še v veleslalomu. Alpinci bodo danes začeli s smukom. Med najboljšimi amukači bodo to sezono v Val d T seru prvič startali tudi Jugoslovani. Naši alpinci so že preizkusili valdiaerski smuk in prevozili so ga brez težav. V ženskem smuku ni bilo presenečenj, saj je zmagala lanskoletna najboljša smu-kačica Theresa Nadig iz Švice. Ta je za nekaj manj kot sekundo ugnala drugouvr-ščeno Kanadčanko Kattv Kreiner. Dobro je vozila tudi Irene Epple iz ZRN, medtem ko je za presenečenje poskrbela mlada Švicarka Haas, ki seje uvrstila na solidno peto mesto. Rezultati - 1. Nadig (Švica) 1:33,10, 2. Kreiner (Kanada) 1:34,07, 3. I. Epple (ZRN) 1:34,77, 4. Solkner (Avstrija) 1:34,99. 5. Haas (Švica) 1:35,03. ANDREJEV DOBIL PRVI SLALOM SEZONE VAN SENALES - Že v navadi je, da imajo prvo mednarodno preizkušnjo alpinci v Van Senalesu. Tu se pomerijo v slaloma in veleslalomu. Po teh dveh nastopih nato vsi odpotujejo v Val d'Isere, kjer se začne sezona svetovnega pokala. Letos so skoraj vsi najboljši nastopili samo v slalomu, saj tekme v veleslalomu niso mogli izpeljati. Na prvi letošnji slalomski preizkušnji se je tokrat zbralo stoštiriinšestdeset tekmovalcev iz devetnajstih držav. Na startu ni bilo le Stenmarka ter Avstrijcev in Liech-tensteincev. Uvodno slalomsko tekmo je dobil reprezentant SZ Andrejev, ki je v borbi za prvo mesto premagal Bolgara Popangelova in Jugoslovana Jožeta Kura 1 ta. Od naših se je uvrstil še Cerkovnik, ki je bil sedemindvajseti. Križaj, Strel, Franko, Zibler, Oberstar in Benedik v tem nastopu niso imeli sreče. Križaj je že v prvi vožnji zadel ob kamen in ni prišel do cilja. Enaka usoda je doletela tudi preostale Jugoslovane. Ločan Jože Kuralt je dobro začel sezono. Čeprav je imel v prvem delu šele deveti najboljši čas, je v drugem dokazal, da je letos tudi v slalomu že sedaj v odlični formi. Vozil je tako kot je treba in uspeh ni izostal. Rezultati - 1. Andrejev (SZ) 95,19. 2. Popangelov (Bolgarija) 95,70, 3. Kuralt (Jugoslavija) 95,76, 4. Grigis (Italija) 95,78, 5. Stand (Švedska) in Foutain (Francija) 96,21, 7. Liischer (Švica) 96,34, 8. Carletti (Italija) 96,49, 9. Kodama (Japonska) 96,63. lO.Gasber(Svica) 96,77. ALI BODO PONOVILI LANSKI USPEH Jugoslovani so v lanski sezoni prav v Val d 1 seru posegli po najvidnejših uspehih. Križaj, Strel in Kuralt so bili v vele-slalomski tekmi med prvo peterico, uspeh pa je dopolnil še Franko, ki je bil šestnajsti. Ali si tudi v nedeljskem veleslalomu lahko obetamo takih uvrstitev? Naši so se sicer za to sezono dobro pripravili. Toda tudi ostali niso stali ob strani. Zato je nemogoče trditi, da bodo spet trije Jugoslovani med prvo peterico. Lahko pa se zgodi, da bodo med prvih petnajst štirje. Tudi ne bomo jadikovali, če bosta med najboljšimi, ki še dobe točke za svetovni pokal, samo dva ali celo eden. Alpsko smučanje namreč hitro napreduje in tudi mladih je vsako leto več. Iz Val d'Isera se moška bela karavana seli v Madonno di Campiglio, kjer bo v torek slalom in v sredo veleslalom. Nato je za slalomiste in veleslalomiste decembrski del svetovnega pokala zaključen. Upajmo, da se bo za naše smučarje ta dobro iztekel. I) Humer Smučarski skoki Forma se izboljšuje PLANICA — Najboljši jugoslovanski skakalci so v sredo odpotovali na enotedenski trening v St. Moritz v Švico, kjer se bodo srečali v raznih medsebojnih nastopih s številnimi evropskimi reprezentancami, ki so ta čas na treningu v tem znanem švicarskem turistično športnem mestu. Preteklo nedeljo so imeli še eno pregledno tekmovanje, na katerem je bil spet najboljši Primož Ulaga. Tekma je pokazala, da forma naših skakalcev postopoma le raste in je upati, da bodo do začetka svetovnega pokala v dobri pripravljenosti. Najboljši skakalci sveta se bodo namreč letos prvič srečali za točke svetovnega pokala 21. decembra v Cortini. V soboto pa so naši skakalci nastopili v konkurenci z Avstrijci, ki so imeli spet v Planici pregledno tekmovanje. Od naših je bil najboljši Ulaga, ki je zasedel tretje mesto, kar je bilo precej bolje kot na prvem srečanju z Avstrijci pred štirinajstimi dnevi. Rezultati nedeljske tekme - 1. Ulaga 244,7 (91, 87.5), 2. Tepeš 228,3 (87, 86), 3. Lotrič 226,0 (84, 85), 4. Norčič 225.8 ( 84. 85,5). 5. Zupan 216,2 (83. 83), 6. Anžel 212.1 (80,5, 87), 7. Velikonja 209,0 (81, 82), 8 -Benedik 205,7 (83, 80,5). 9. Baje 202.5 (77,5. 84), 10. Bizjak 198,0(78. 81). •I. -lavornik Sandi Cimžar nov profesionalni trener KRANJ — S 1. decembrom je prevzel mesto profesionalnega trenerja skakalcev kranjskega Triglava Sandi Čimžar, ki je že v zadnjih dveh letih izredno uspešno amatersko opravljal posle vaditelja pionirske selekcije. Pred tem je bil zelo prizadeven tekmovalec B-republiške selekcije. S svojim požrtvovalnim delom v zadnjih letih je pokazal določene kvalitete tako. da sta mu SK Triglav in ZTKO Kranj povsem upravičeno zaupala to odgovorno mesto pri vzgoji tekmovalcev, v zadnjih letih najbolj uspešnega skakalnega kolektiva v Jugoslaviji. Šestnajstič podelili Bloudkove nagrade in priznanja Dve nagradi in pet priznanj KRANJ - Pred praznikom republike so že šestnajstič podelili najvišja slovenska priznanja na področju telesne kulture v Sloveniji. Bloudkove nagrade in priznanja. V šestnajstih letih je bilo podeljenih že nad sto nagrad in Stiristoosemnajst plaket. Na letošnji podelitvi so najvišje slovensko telesnokulturno priznanje Bloudkovo nagrado dobili delovna organizacija ELAN iz Begunj in planinsko društvo Kamnik, priznanja pa zakonca Cirila in Janez Gašperšič iz Škofje Loke, plavalec kranjskega Triglava Darjan Pe-trič, Partizan Kranj in taborniški odred Kriška gora iz Križev. DELOVNA ORGANIZACIJA ELAN IZ BEGUNJ - Nagrado je delovni kolektiv dobil za razvejno delo in prispevek k razvoju množičnega ter vrhunskega športa: »Med vojno je bilo treba borce oskrbovati tudi s smučmi. Delavnica je bila med NOB v Cerknem in tu so zametki današnje tovarne Elan. V Begunjah so v prvih povojnih letih ustanovili zadrugo Elan. Danes je ta delovna organizacija velik in sodoben proizvajalec športnih rekvizitov, znan tako v domovini kot v svetu. Njen proizvodni program obsega zlasti izdelovanje smuči, telovadnega in drobnega orodja za rekreacijo ter izdelke iz plastike. V Elanu so znali uspešno povezati pridnost delavčeve roke z raziskovalnim delom, saj so med prvimi delovnimi organizacijami združenega dela v Sloveniji ustanovili razvojni inštitut. Zavedali so se, da se je le s kakovostjo izdelkov moč uveljaviti na domačem in na zahtevnem mednarodnem trgu. Pri uspehih Elanovci nikoli niso pozabljali potreb množičnega udejstvovanja našega prebivalstva v rekreaciji kakor tudi v vrhunskem športu, saj so za to tudi stalno namenjali del svojega dohodka in tako še bolj utirali pot razvoja slovenske telesne kulture.« PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK - Nagrado so planinci Kamnika dobili za dolgoletno uspešno delovanje na področju planinstva: »Planinsko društvo Kamnik je eno tistih društev, ki je znano po bogati in kakovostni planinski in alpinistični dejavnosti. Ena temeljnih značilnosti dela tega društva, ki deluje že petinosemdeset let, je množičnost, saj vključuje že nad tisočdvestopetdeset članov. Z na-delavo gorskih poti. z izgradnjo in vzdrževanjem visokogorskih planinskih postojank na Kamniškem in Kokrškem sedlu ter izgradnjo prve tovorne žičnice na Slovenskem, je društvo omogočilo odkrivanje lepot slovenskega gorskega sveta delovnim ljudem in zlasti mladini. To gorsko področje sedaj obišče letno okrog 20.000 ljudi. Pomembna je tudi skrb društva varstvu narave, vzgoji naraščaja v okviru planinskih Sol in gorskih stražarjev ter prizadevanje za približevanje gorskih lepot tudi neplanincem v sliki in besedi s številnimi domiselnimi in odmevnimi oblikami dejavnosti. Izredno uspešni so člani alpinističnega odseka, saj letno organizirajo sedemsto vzponov. Številni njihovi alpinisti so prispevali svoj delež k uspešnim vzponom jugoslovanskih alpinistici h odprav v gorstvih sveta in pri osvajanju Mount Everesta.« PARTIZAN KRANJ — Plaketo je društvo prejelo za dolgoletno uspešno delovanje: »Društvo je v povojnem obdobju nadaljevalo tradicijo bivšega Sokola, ki je razen v vojnem času neprekinjeno deloval od ustanovitve leta 1896. Čeprav ni imel lastnih prostorov, se Partizan Kranj ponaša s plodnim in'široko zasnovanim delom. Društvo je vplivalo na razvoj skoraj vseh drugih telesnokulturnih dejavnosti v Kranju, ki so se pozneje razvijale v okviru športnih društev in klubov. Čeprav v težkih razmerah, je društvo kot prvo začelo uveljavljati rekreativne dejavnosti vključno s telesno vzgojo za najmlajše, uveljavilo pa je tudi množično taboren je ob morju. Letno se jih udeleže nad tristo članov društva in njihovih družin.« TABORNIŠKI ODRED KRIŽKA GORA IZ KRIŽEV - Plaketo je društvo dobilo za nenehen vzpon svojega dela: »Odred Križka gora dosega zlasti v zadnjih desetih letih nenehen vzpon dela, tako glede množičnosti kot tudi vsestranosti svoje dejavnosti. Ta obsega pomembno vzgojno delo in številna tekmovanja, krepi povezanost z dejavniki v občini in krajevni skupnosti kakor tudi razvijanje stikov v širšem slovenskem prostoru. Njihova dejavnost je najtesneje povezana /. oživljanjem tradicij narodnoosvobodilnega boja s športnim in kulturnim življenjem ter prostovoljnim delom. Za svoje delo so prejeli številna priznanja in v zadnjih letih veljajo za eno od najboljših organizacij v tržiški občini. Vzgojili so več kot petstošestdeset mladih tabornikov in si s prostovoljnim delom uredili prijeten taborniški kotiček.« CIRILA IN JANEZ GAŠPERŠIČ IZ ŠKOFJE LOKE - Plaketo sta zakonca Gašperšič dobila za uspešno delo v smučarskem klubu Alpetour: »Zakonca Gašperšič sta tesno povezana z ustanovitvijo smučarskega kluba v Skofji Loki. Že od začetka delujeta v klubu. Sta med najzaslužnejšimi telesnokulturnimi delavci v klubu, saj je SK Alpetour že nekaj let najboljši kolektiv v državi. Ta klub se ponaša s tekmovalci in tekmovalkami svetovnega razreda. To so Kuralt, Strel, Tometova in drugi. Veliko zaslug in naporov sta Cirila in Janez Gašperšič vložila, da so na gimnaziji Borisa Ziher-la ustanovili smučarske razrede. Sta lahko vzgled telesnokulturnim delavcem v občini in izven nje.« DARJAN PETRIČ IZ KRANJA - Plaketo je prejel za vrhunske dosežke v plavanju: »Plavalec Darjan Petrič je že kot pionir v PK Triglav opozarjal, da bo tekmovalec mednarodnega razreda. Od pionirja seje razvijal v takega plavalca, daje na letošnji letni olimpijadi v Moskvi reprezentira! jugoslovansko plavanje. Z osebnim rekordom je bil na 1500 m kravi dvanajsti. Lani je v isti disciplini na MIS zasedel peto mesto, letos pa je članski državni prvak v tej najdaljši moški plavalni disciplini. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! ^Ih O L, A S22. STRAN NADALJEVANKE PETEK. 5 DECEMBRA 1980 Dražgoška bitka in spominske prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« Na tradicionalnih zimsko-športnih prireditvah »Po stezah partizanake Jelovice« se budi in neguje zavest in obrambna sposobnost mladine. 11. januarja 1981. bodo v Dražgošah in na Jelovici 24. zaporedne spominske prireditve »Po stezah partizanake Jelovice«. Prve tovrstne prireditve, v spomin na Dražgoško bitko, so bile januarja 1952. leta. V času ko se je vas Dražgoše sele obnavljala. Od tedaj naprej do danes so bile prireditve redno vsako leto. Bile so vse bolj množične tako, da zadnja leta Dražgoše na dan prireditev obišče do 6.000 obiskovalcev. Večina njih prispe s pohodnimi kolonami od Kranja, Škofje Loke, Bohinja in Krope ter Železnikov. Na prireditvah si v smučarskih tekih meri moči 700 in več smučarjev, okoli 200 sankačev, več kot 500 tabornikov prikazuje svoje taborniške veščine, do 25 zmajarjev pa se spušča v drznem letu z vrha Dražgoške gore. Program 24. prireditev predvideva množične pohode v Dražgoše: planincev, tabornikov, pripadnikov JLA in TO, Članov ZZB NOV, sindikalnih organizacij, SZDL, ZSMS. ZRVS, šolske mladine, pionirjev in sploh ljubiteljev zimske narave Na programu so smučarska tekmovanja pripadnikov TO SR Slovenije, ob udeležbi smučarjev JLA, milice in patrulj TO iz drugih republik in pokrajin Jugoslavije. Izvedeni bodo smučarski teki za »Jugoslovanski smučarski me-morialni kup — Maršal Tito«, v katerega sodijo tekmovanja v Dražgošah, na Igmanu, Mrkoplu, Mav-rovu, Zlatiboru in Zabljaku. Zvezni odbor ZZB NOV Jugoslavije je sprejel pokroviteljstvo nad tem tekmovanjem, ki naj na področju smučarstva goji tradicije NOB narodov in narodnosti Jugoslavije. Izvedeni bodo teki ekip ZRVS in ZSMS od Krope do Dražgoš. smučarski množični teki rekreativcev po Jelovici, san-kaška tekmovanja, slalom cicibanov, poleti zmajarjev ter prikazi taborniških veščin v zimskem času. Osrednji kulturni program, pri spomeniku Dražgoški bitki, bo posvečen 40. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti ter 39. obletnici Dražgoške bitke. DRAŽGOŠKA BITKA NAS PONOS 11. januarja 1981 bo preteklo 39 let od te znamenite bitke borcev NOV Slovenije. Spomini po tolikih letih niso nič manj živi, zadnja leta pa so množice obiskovalcev Dražgoš glas o Dražgoški bitki raznesle prav v vsaki kotiček naše ožje in širše domovine. Mladi in stari še ravno tako kot pred 30 leti z velikim zanimanjem poslušajo resnično pripoved o boju Cankarjevega bataljona v Dražgošah. S ponosom spremljajo pripoved o tem,kako se je dobro organiziran in za tisti čas dobro oborožen Cankarjev bataljon postavil v bran proti mnogoŠtevilnejši nemški nacistični sili, ki je bila v tistem času na višku svojih vojaških moči. Nemški strah, ki je takrat vladal skoro nad vso Evropo, je bil v Dražgošah za tri dni premagan. To je bilo nekaj izrednega, pravi šok za nemškega okupatorja. Zato je bila Dražgoška bitka enkratno vojno dejanje, še zlasti na začetku naše NOB. Nekako v istem času so bile širom Jugoslavije izbojevane le nekatere bolj znane in bitke večjega pomena: bitka na Kadinjači nad Užica-mi v SR Srbiji, novembra 1941; velik napad črnogorskih partizanskih enot na Plevlje v SR Crni gori in pa izveden je bil znameniti Igmanski marš 1. proleterske brigade, januarja 1942. leta. V Sloveniji so bile 1941 od večjih vojaških akcij izvedene: napad na italijansko posadko v Ložu in pa napad na Šoštanj. Vendar so bile te akcije manjšega obsega in z manjšim vojnopoli-tičnim učinkom. V Dražgošah, pod južnimi obronki Jelovice, se je 220 partizanov, ki so bili razporejeni v dve dobro organizirani četi in samostojnemu vodu Cankarjevega bataljona v dneh od 9. do 11. januarja 1942. leta uspešno borilo proti desetkratno močnejšemu sovražniku. Pro- ti sovražniku, ki je imel vse možnosti oskrbe enot, možnosti za hitre premike enot, strog kaznovalni sistem, ki je pri kmečkih ljudeh vzbujal strah. Cankarjev bataljon je bil za tisti čas dobro tudi oborožen. Borci so brez izjeme bili oboroženi s puškami mauzericami 7,9 mm, prav s takšnimi s kakršnimi so bili oboroženi nemški oddelki, ki so jim bili nasproti. Lovskih pušk ali pušk manliherc borci niso imeli, kot je bilo to čestokrat v začetku vstaje leta 1941. Bataljon je razpolagal z okoli 20 strojnicami »zbrojevka-mi«, priznano dobrim orožjem tistega časa. Nekaj navedenega orožja je bilo zaplenjenega, še več so ga partizani dobili od ljudi z območja na katerem je spomladi 1941. kapitulirala bivša jugoslovanska vojska. Tudi streliva ni bilo ravno malo. Borec je razpolagal s 100—120 naboji, mitraljezci pa v večini več kot s 500 naboji. K temu moramo dodati to, da so bili borci vajeni vsestransko varčevati s strelivom. Poleg navedenega orožja in streliva je večina borcev imela 1 ali 2 ročni bombi, poveljniki so imeli brzostrelke, nekateri borci pa poleg puške tudi pištole. Vodstvo bataljona in čet so bili možje zrelih let. Mnogi med njimi prekaljeni komunisti. Politični komisar Stane Žagar je imel 46 let. Bil je član glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, predvojni revolucionar, z bogatimi izkušnjami na področju političnega delovanja. Za seboj je imel dve leti izkušenj na italijanski fronti v I. svetovni vojni. Kot učitelj je bil široko izobražen še zlasti pri delu s kmečkimi ljudmi. Jože Gregorčič je bil komandant Cankarjevega bataljona. V času Dražgoške bitke je bil star 38 let. Bil je udeleženec španske državljanske vojne, kjer je za svoje borbene vrline dobil čin poročnika republikanske španske armade. V internacionalnih brigadah je poveljeval bataljonu. Dragocene bojne izkušnje je s pridom uporabljal od prvih partizanskih bojev na Jelovici, v Rovtih in na Pasji ravni nad Poljansko dolino, kjer je Cankarjev bataljon, po uspeli mobilizaciji v Poljanski dolini, vodil večdnevne boje predno je prispel v Dražgoše. Tudi ostali starešinski kader so tvorili zreli in prekaljeni ljudje: Lojze Kebe-Stefan, izredno aktiven po-litično-partijski delavec, preudaren in skromen človek; Ivan Bertoncelj-Johan, Jaka Bernard, Alojz Peč-nik, Franc Biček, Tonček Dežman in drugi. Precejšen del borčevske sestave so tvorili predvojni komunisti m SKOJ-evci. Vsi brez izjeme so v sebi nosili visoko borbeno moralo in prepričanje, da se borijo za nekaj velikega. Bataljon je za seboj imel številne boje, v katerih se je prekalil in izuril za bojevanje v snegu in gorskih predelih. Borci so bili vajeni hudega mraza in hoje po globokem snegu. Zima je to leto bila neusmiljena po vsej Evropi. Mogočne nemške armade je prav zima zaustavila pred Moskvo in Leningradom. Prav tiste dni, ko je Cankarjev bataljon pripravljal boj v Dražgošah, so sibirske enote Rdeče armade pognale Nemce izpred Moskve. Ta velik dogodek in up je Stane Žagar ognjevito razglasil v Dražgošah na prvem partizanskem mitingu. Tudi v Dražgošah je bila zima huda in strupena. Bilo ie 40 cm novega snega na 30 cm podlage. Suh sneg je bilo zelo težavno premagovati, zlasti Nemcem, ki so morali v celo navzgor proti položajem Cankarjevega bataljona. V takšnih bojnih okoliščinah je Cankarjev bataljon, z obrambne črte dolge več kot 2 km tri dni uspešno odbijal nemške napade, ki so bili podprti s topništvom. Kljub razmerju sil 1:10 v dobro Nemcem, so Cankarjevci več kot uspešno kljubovali in preprečevali prodor Nemcem v vas. Pri tem so v tridnevnih bojih ubili, ranili ali poškodovali okoli 400-450 nemških vojakov. Del nemških vojakov je prizadejal tudi mraz. Starejši vaščani Rudnega so se dolgo spominjali nemških vojakov, ki so popolnoma zmrznjenih udov prihajali, ali pa so jih pripeljali izpod Bičkove skale, ali pa izpod Peči, kot tudi predela potoka Češnjica. Pri tem pa je Cankarjev bataljon izgubil 9 borcev. Radovljica - Krajevna skupnost Radovljica in družbenopolitične organizacije Radovljice so v sodelovanju z delovno organizacijo Almira iz Radovljice pripravile proslavo ob dnevu republike v petek, 28. no-i^embra, v avli osnovne šole Antona Tomaža Linharta. Po slavnostnem govoru predsednika sveta krajevne skupnosti Jožeta Rebca so v kulturnem programu sodelovali mešani pevski zbor društia upokojencev Lipa in osnovna organizacija ZSMS 25. maj Radovljica Na proslavi »o podelili priznanja krajevne skupnosti, po proslavi pa je delovna organizacija Almira prikazala svoj proizvodni program. — Foto: F. Perdan ALPETOUR Skofja Loka Hotel Transturist vabi vsako soboto na ples od 20. do 24. ure. Zabaval vas bo ansambel MODRINA Vsak petek in nedeljo poje META MOČNIK z ansamblom. Vsak torek in četrtek igra VIRTUOZ na orglah. ] NOVO NI VEDNO NAJBOLJŠE Ste kdaj pomislili, da se oblazinjeno pohištvo lahko prenovi! Zaupajte vaše dotrajano oblazinjeno pohištvo strokovnemu popravilu LESNINA Ljubljana. TOZD TAPETNIŠTVO RADOVLJICA. Gorenjska cesta 41. telefon (064) 75 212 centrala 74-471 Spomini Tone Peternel-Igor na leto 1941 in poljansko vstajo Med temi razgovori in pripravami za odhod v partizane sem še nadalje intenzivno poizvedoval za orožjem in municijo. Tako sem v tem času po zaupnikih dognal, da imajo (ali so vsaj imeli) en puškomitraljez pri Taškovtu na Mlaki, enega pa da ima skoraj gotovo Gošar v Zetini. Da bi ta dva puškomitraljeza dobil, sem šel z bratom Jožetom in Janezom Kisovcem iz Delnic v nedeljo 21. decembra popoldne k navedenim hišam. Taškovec na Mlaki mi je po daljšem opletanju potrdil, da je sin France, ki dela v Kranju, res imel puškomitraljez, vendar ne ve, kje ima skritega. Dejal je, naj pridem spet pogledat prihodnjo nedeljo, ker bo medtem o zadevi obvestil sina. Pri tem je pripomnil, da ne ve, če sin puškomitraljez še ima in če ga bo voljan prodati. Da bi dobili vsaj en puškomitraljez, smo šli od Taškovca naravnost k Gošarju v Zetino. Ta mi niti ni posebno prikrival, da mitraljez ima in ga je bil tudi voljan takoj prodati Razen puškomitraljeza mi je prodal Se nekaj bomb in precej municije. Za vse skupaj sem mu dal 60 RM in razen tega sem mu obljubil še 10 kg moke. To mu je kasneje dala trgovka Marjanca Grošelj. Ta puškomitraljez smo še isti večer dobili in ga odnesi. V Javorjah smo se razšli z dogovorom, da naslednji večer pridem s svojo skupino pro->ovoljcev v Delnice, od koder bomo skupno z drugimi člani skupine nadaljevali pot v part.-zane. Brat Jože in Janez Kisovec »ta nato šla s puSkomitraljezom domov v Delnice. Kmalu nato, ko sta se vrnila domov, je k nam v Delnice prispela tudi »'inčlanska patrulja Cankarjevega bataljona, k. jo je vodil Rudi Robnik. Ta je povedal, da je vojaško in politično vodstvo osvobodilnega gibanja na Gorenjskem sklenilo, da se začne s splošno vstajo in da je zato komanda bataljona poslala po vaseh patrulje, ki bodo ljudi obvestile, da je prišel čas za splošen upor in mobilizacijo. V zvezi s tem so bratje Rudija seznanili s položajem in o doslej opravljenem delu ter o tem, da je bila prav naslednji večer namenjena oditi v partizane naša skupina. V nadaljnjem so se dogovorili tudi o tem, katere vasi in naselja naj naslednji dan obišče patrulja. Patrulja je pri nas prenočila, naslednje jutro pa jo je Jože dovedel do mene v Javorje. Tedaj sem Rudija na hitro seznanil s situacijo in mu svetoval, pri katerih hišah in zaupnikih naj se zglasi v posameznih vaseh Ker je bila tedaj v gradnji nova cesta v Javorje, pri kateri je dobilo zaposlitev precej ljudi z območja občine Javorje, je Sel Rudi s svojo patruljo najprej do ljudi, ki so tedaj gradili odsek pod cerkvijo v Javorjah. Poklical je skupaj vse prisotne delavce in jim pojasnil, da ga je komanda partizanskega bataljona poslala s patruljo v vasi teea območja, da seznani ljudi o razvoju vojnih dogodkov in jih obvesti, da je sedaj napočil čas za splošen upor in za končni obračun z okupatorjem, da je zato vojaško in politično vodstvo odredilo splošno mobilizacijo. Povedal je, da so Nemci doživeli ob ruski zimski ofenzivi pred Moskvo strahovit poraz, od katerega se he bodo več opomogli in da dobivajo udarce tudi na vseh koncih in krajih Jugoslavije, kjer se je ljudstvo množično uprlo in začelo izganjati okupatorje ter da je vse pripravljeno, da Nemce izženemo tudi iz Poljanske doline in z Gorenjskega, Se zlasti, ker nam sicer grozi izselitev v Slezijo in zasedena področja Poljske in Ukrajine. Povedal je, da so enake patrulje z enako nalogo šle tudi v druge vasi, da dvignejo ljudi v upor in pozval vse navzoče, da se vsi za orožje sposobni moški odzovejo tej mobilizaciji ter se zvečer zberejo pri Marjanci v Javorjah, od koder bomo krenili v bataljon. Navzočim je naročil, naj o mobilizaciji obveste tudi svoje sosede in znance. Po tem nagovoru so prisotni odvrgli orodje in prenehali z delom. Nekateri so še povprašali, kako je z orožjem. Rudi jim je dejal, da ga je nekaj skritega, vendar ne dovolj, da ga bomo odvzeli Nemcem podobno kot je to bilo v Rovtu in da naj tisti, ki imajo kakršnokoli orožje, tega vzamejo s seboj, drugi naj pa vzamejo orodje za uničevanje cest, mostov in drugih komunikacij, da bomo onemogočali ali ovirali premikanje eventualnih sovražnikovih sil. Nato so nekateri odšli naravnost domov, da se pripravijo za odhod v partizane, drugi pa so spotoma zavili v gostilno k Marjanci, kjer so mene in domačega sina Franceljna povpraševali za nadaljnja pojasnila. Pravzaprav so ves tisti dan hodili ljudje iz vse okolice k Marjanci, da sva jim dajala s Franceljnom potrebna pojasnila in navodila. V Grošljevi šupi je bil cel arzenal V njej smo čistili in pregledovali orožje, razdeljevala sva municijo, ki sem jo prinesel iz svojih skrivališč. S podstrešja na znamenju sem dvignil puškomitraljez in tam shranjene puške, kar vse sem ob pomoči Toneta in Franca Dolinarja pripravil za uporabo. Po nagovoru v Javorjah je patrulja z bratom Jožetom kot vodnikom krenila naprej proti Muravam in Zetini ter je do večera obšla večino vasi in naselij v območju občine Javorje. Rudi je v vseh vaseh podobno kot v Javorjah ljudem pojasnjeval situacijo in jih pozival, da se odzovejo mobilizaciji. Nazadnje je patrulja odšla proti Rovtu, da je dvignila orožje, ki ga je bataljon tam skril po napadu Brat Jože se je popoldne vrnil v Javorje nekar sva odšla proti večeru domov v Delnic« S seboj sva odnesla puškomitraljez za brata Janeza in nekaj pušk za oborožitev sodelavcev in zaupnikov v Delnicah. Z Rudijem je bile dogovorjeno, da pride potem, ko bo zbral mobiliziram e iz Javorjev in vasi, ji jih ji obiskal prek dneva s svojo patruljo, z vso skupino k nam v Delnice. Ko sva prišla domov, je bilo nekaj ljudi že zbranih, ostali pa II Se prihajali. Skratka, v vasi je bil vrvež m direndaj s pripravami za odhod v partizan«? Nalogo, da obvesti ljudi v Delnicah. Podobenem in na Volči o tem, da je prišel ča? za splošen upor in da je zato vojaško i* politično vodstvo odredilo splošno mobihsJ cijo, je namreč od Rudija Robnika prejšnji večer dobil brat Janez. V Delnicah je W nalogo opravil ob silno prizadevni pomoči ae katerih zaupnikov, ki so šli od hiše do hiše pozivali obveznike za vstop v partizane V Podobenem je bil zelo aktiven pri teas obveščanju Pavle Kos, na Volči pa tnje Kokaljevi, po domače Jernejevi fantje. Za«-nikom je bilo naročeno, da tiste, ki se bode odzvali mobilizaciji, zberejo v primernih » varnih krajih oz. hišah in počakajo, da prior partizanska patrulja z mobiliziranci iz Javor-jev. Zbirališče v Delnicah ie bilo pri nas, po domače pri Remcu, v Podobenem pri PovucV na Volči pa pri Jerneju, vendar so se mobiliziranci zaradi večje varnosti zbrali n partizansko patruljo pričakali pri Drčarju, ker je ta hiša izven vasi, medtem ko je Jernejeva sredi vasi in komaj četrt ure oddaljena od Poljan. (SE NADALJUJE) Ml ! JPIK.5. DECEMBRA 1980 Ukve v Kanalski dolini - »N;j d poti med Trbižem in Tabljem se Tsoki gozdnati hrbti na strmi južni Jani v dolini Bele razmaknejo in dprejo Široko vrzel med gorami »ni je vhod v najbolj slovito dolino zahodnih Julijcev, v -ijzero. Na obeh straneh vrzeli stoji *«iko in strmo krajno stebrovje: ^vzhodu Višarska gora z gosto po-■JSnai kopami, od katerih nosi naj- Iisja romarsko cerkvico in vasico -tuje. na zahodu pa skupina 'jHnssnje Spice. ki se njen skalnati * vzpenja v svetle, daleč naokrog 3s5e višave nad vedro zelenimi ko-cskami in travnatimi planjami v ^■■Bah Glave nad studencem in I temačnimi hrbti Crnih vrhov.« £dr. Julius Kugy Ojcingerjev kraj Ovčjo vas in njegovo v svoji knjigi Življenje gor-vodnika veliko spremenila odsihdob •fabs krajev, kjer pod strmim ro-*wi Glave nad studencem leži na-■fc Ukve. Vendar tudi tej, najbolj j^porni kmečki vasi v dolini, so-*mri čas vse bolj odtiskuje svoj **at. Od dobrih štiristo prebival-**. med njimi je okrog 70 odstotkov m^encev,, se v glavnem le starejši * ukvarjajo s kmetijstvom. Preživijo se z gojenjem poljščin, gozdar-{*vke na porodniškem dopustu. ^ndidatiki se bodo prijavil, na dela m naloge pod 1 m 3. točko bo Ovijen tudi preizkus znanja iz strojepisja kaSatov pričakujemo moralno-politično neoporečnost in pravi-odnos do samoupravljanja. ti nai pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom ili o izpolnjevanju pogojev na naslov Upravni organi in alužbe Občine Kranj - splošne službe, Kranj, Trg 1 najkasneje v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo biriibveščeni pismeno, najkasneje v 30 dneh po končanem Ujemanju prijav. n na- embalažno grafično podjetje Škof ja Loka KIDRIČEVA 82 64220 SKOFJA LOKA tal. (064) 60 541 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela i iToDENJE PRODAJNE SLUŽBE Soj za zasedbo teh del in nalog je: * končana višja šola ekonomske smeri ali komercialne smeri. ' 'leta delovnih izkušenj H>*» združuje za nedoločen r"as s polnim delovnim časom in 3 meseć-poskusnim delom '»»didati morajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju Hfajev jn opisom dosedanjega dela poslati v 15 dneh po objavi 'Hpfga na gornji naslov. O izbiri bomo udeležence razpisa obkoli v 8 dneh po izbiri.___.\ \ USLUGA Podjetje obrtnih storitev Kranj, Seljakova 7 Po sklepu DS bo v soboto, 13. 12. 1080, na dvorišču podjetja javna licitacija za prodajo osnovnih sredstev čistilni stroj frant henrih praga kap. 25 kg leto izdelave 1028, izklicna cena 7.500,- din čistilni stroj hoffman kap. 25 kg leto izdelave 1050, izklicna cena 7.500,- din Stroje si lahko ogledate na dan licitacije, to je 13. 12. 19H0 od 8. do 10. ure na dvorišču podjetja. Licitacija bo ob 10. uri. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. Komisija za delovna razmerja TOZD Zdravstveni dom Bled razpisuje prosta dela in naloge TAJNICE TOZD Zaposlitev je za nedoločen čas. Pogoji: — srednja izobrazba administrativne smeri ali ekonomske smeri in — 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega službovanja in dokazili o strokovnosti na naslov Osnovno zdravstvo Gorenjske, TOZD Zdravstveni dom Bled — komisija za delovna razmerja. Razpis velja 15 dni po objavi oglasa. POKLICNA LESNA ŠOLA Skofja Loka Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE za določen čas Dela in naloge objavljamo zaradi bolniškega staleža sedanje delavke. Osebni dohodek je ca. 7.000 d in. Nastop možen takoj. Delo je v popoldanskem času Zaradi značaja bolezni sedanje delavke obstaja velika možnost kasnejše sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Prijave pošljite na naslov: Poklicna lesna šola Skofja Loka, Kidričeva 50, ali pa se osebno zglasite najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. SOZD SAP VIATOR TOZD Gostinstvo GOZD MARTULJEK Objavlja prosta dela in naloge KUHINJSKE POMOČNICE — POMIVALKE POSODE Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še: — popolna osnovna šola. — tri mesece delovnih izkušenj. — dva meseca poskusne dobe Delo se združuje za nedoločen čas. Rok prijave je 15 dni po objavi. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema komisija za medsebojna delovna razmerja v TOZD Gostinstvo Gozd Martuljek. Q gozdno gospodarstvo Kranj OBVESTILO Obveščamo lastnike gozdov člane temeljnih organizacij kooperantov gozdarstva Skofja Loka, Tržič in Preddvor, da bo referendum v nedeljo, dne 7. decembra 1080 0 temeljih planov TO kooperantov gozdarstvo za srednjeročno obdobje 1981-88 Glasovanje ho od 7. do 19. ure na naslednjih glasovnih mestih: 1 PODROČJE TO KOOPERANTOV GOZDARSTVA SKOFJA LOKA Za delni zbor: SORICA DAVČA ZALI LOG MARTINJI VRH DRAŽGOŠE CEŠNJICA SELCA BUKOVSČICA LUSA SKOFJA LOKA ZMINEC LOG POLJANE LUČINE HOTAVLJK SOVODENJ zadružni dom osnovna šola pisarna Kmetijske zadruge osnovna šola osnovna šola pisarna revirja (logarnica Železniki) zadružni dom pisarna revirja (zadružni dom Bukovica! pri Starmanu v Luši sejna soba TOK gozdarstva S. L. zadružni dom prostori Kmetijske zadruge (Log) pisarna revirja Poljane prostori Kmetijske zadruge (Lučine) zadružni dom Hotavlje (sejna soba) zadružni dom (pisarna KS) PODROČJE TO KOOPERANTOV GOZDARSTVA TRŽIČ Za delni zbor: PODLJUBKLJ restavracija Poljubelj sejna soba Gozdarstva Tržič dom družbenih organizacij v Lomu TRŽIČ LOM 3. PODROČJE TO KOOPERANTOV GOZDARSTVA PREDDVOR Za delni zbor: jezersko preddvor gorice naklo podbrezje sp besnica žabnica mavčiče Šenčur področna pisarna Jezersko prostori TOK kulturni dom Gorice zadružni dom Naklo gasilski dom dom družbenopolitičnih organizacij zadružni dom Zabnica zadružni dom Mavčiče pri Dolencu — področna pisarna zadružni dom pri Grilcu. Apno H Člani,udeležite se glasovanja polnoštevilno! cerklje šentur.gora as Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE TOZD nizke gradnje Komisija za delovna razmerja objavlja potrebe po naslednjih delavcih: 1 DELAVCA ZA OPRAVLJANJE KLJUČAVNIČARSKO-VARILNIH DEL Pogoj: — poklicna šola ključavničarske stroke z opravljenim izpitom za varjenje na enakih delih. Orientacijski osebni dohodek je 9.000,— din 2. DELAVCA ZA OPRAVLJANJE KOVINOSTRUGARSKIH DEL Pogoj: — poklicna šola kovinostrugarske stroke in 6 mesecev delovnih izkušenj na enakih delih Orientacijski osebni dohodek je od 9.500. — din do 10.000.- din. 3. DELAVCA ZA UPRAVLJANJE MOTORNIH VOZIL -KAMIONOV Pogoj: — vozniški izpit c in e kategorije — zaželjena je dveletna praksa 4. DELAVCA ZA UPRAVLJANJE GRADBENE MEHANIZACIJE Pogoj: — opravljen izpit za upravljanje gradbene mehanizacije in vozniški izpit c kategorije, — zaželjena je dvoletna praksa. 5. DELAVKE - KUHARICE Pogoj: — poklicna gostinska šola. — zaželjena je praksa. Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, Komisija za delovna razmerja TOZD nizke gradnje Jesenice, Sp. Plavž 6 v 15 dneh po objavi oglasa z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev. Proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o. Ljubljana, Parmova 53 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD NOTRANJA TRGOVINA PRODAJNA MREŽA Ljubljana, n. sub. o. Ljubljana, prosta dela oziroma naloge MANIPULANTA za trgovino LE8NINA Kranj - pohištvo, Primskovo Pogoji: — kvalificirani delavec trgovske stroke. — 1 leto delovnih izkušen j. — poskusno delo 2 meseca Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z opisom o izpolnjevanju pogojev na naslov Lesnina Kranj — pohištvo, Primskovo, 64000 Kranj do vključno 14. decembra 1980. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. Za ceste, vodne zbiralnike, telefon .. . Znova samoprispevek v Selcih V nedeljo se bodo krajani Selc, Dolenje vasi in okoliških vasic odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka — Denar bodo namenili komunalnemu Urejanju naselij stavljal 30 odstotkov potrebnih Selca — V nedeljo, 7. decembra, se bodo ob 7. uri v krajevni skupnosti Selca v Selški dolini odprla štiri volišča: v dvorani kulturnega doma v Selcah, v družbenih prostorih v Dolenji vasi, v hiši Mihe Berceta v Selških Lajšah in v hiši Vincenca Šolarja v Topoljah. Odprta bodo do 18. uri in krajani bodo glasovali o uvedbi krajevnega samoprispevka. Če bo referendum uspel — veljal bo seveda skupni rezultat vseh štirih glasovalnih mest, bodo krajani prostovoljni dinar zbirali prihodnjih pet let, samoprispevek pa bo začel teči 1. januarja prihodnje leto. Znašal bo 1,5 odstotka od neto osebnega dohodka zaposlenih, pokojnin in osnov za odmero davka obrtnikom, kmetje pa bodo plačevali 4 odstotke od katastrskega dohodka. Izvzeti bodo seveda upokojenci, ki prejemajo manj kot 3.600 dinarjev pokojnine na mesec. Krajani bodo denar namenili za komunalno urejanje naselij: za obnovo in asfaltiranje cest in vaških poti. za gradnjo vodnih zbiralnikov in zajetij, za obnovo javne razsvetljave in električne napeljave ter za razširitev telefonskega omrežja. Skratka zgolj za investicije. Zavedajo se, da so zdajšnje razmere povsod investicijski dinar krepko oklestile in da bodo gradnje, ki so jih začrtali za prihodnjih pet let, lahko uresničili le z uvedbo krajevnega samoprispevka. Z njim bodo predvidoma zbrali nekaj manj kot 4 milijone dinarjev, kar predstavlja 70 odstotkov za gradnje potrebnega denarja. .Uresničitev celotnega de-" lovnega programa, ki so ga sprejeli za prihodnjih pet let, bo zahtevala nekaj več kot 11 milijonov dinarjev, torej bo prostovoljni dinar pred- stavljal 30 sredstev. V delovnem programu so natančno razčlenili, kaj bodo v prihodnjih petih letih naredili v posameznih naseljih krajevne skupnosti in za vsako navedli tudi od kod bo prišel denar. Poglejmo le. koliko denarja bodo s samoprispevkom zbrala posamezna naselja. Selca 2.2 milijona dinarjev. Dolenja vas 950 tisoč dinarjev. Lajše 250 tisoč dinarjev, Kališe 190 tisoč dinarjev, Topolje 150 tisoč dinarjev, Golica 100 tisoč dinarjev in Zabrekve 70 tisoč dinarjev. Pred referendumom so pripravili tudi zbore krajanov v posameznih vaseh. Pokazali so, da se krajani zavedajo pomena krajevnega samoprispevka, saj bo bodoči že tretji po vrsti. Dodobra so spoznali, da je z dodatnim prostovoljnim dinarjem moč narediti veliko več za hitrejši razvoj kraja. Posebej v okoliških vaseh so krajani glasno dejali, da zanje brez samoprispevka usahnejo možnosti razvoja. Res pa je tudi, da so doslej v krajevni skupnosti največ pozornosti dajali komunalnemu urejanju obeh večjih vasi: Selc in Dolenje vasi. in da zdaj prihajajo na vrsto tudi druge, manjše in odroč-nejše. Tudi v samih Selcih bo prišla do izraza solidarnost. Doslej so namreč uredili in /. asfaltom pokrili predvsem ceste in poti v središču vasi, sedaj bodo na vrsti poti na obrobju vasi. Ce so torej doslej plačevali vsi. naj tudi v bodoče. Krajani so na zborih zastavljali tudi vprašanja, kaj je z gradnjo poslopja osnovne šole v Selcih. Za šolo so namreč s samoprispevkom, ki je tekel do junija letos namenili 1.5 milijona dinarjev, od skupno 2,9 milijona zbranih sredstev. Za gradnjo je vse pripravljeno, v podpisu so samoupravni sporazumi s sovlagatelji, ki so o tem sklepe že sprejeli. Del sredstev bo prispevala tudi republiška izobraževalna skupnost, zato bodo morali zaradi porabe tega denarja začeti z gradnjo že ta mesec, najkasneje pa januarja ali februarja prihodnje leto. Podobna obveznost velja tudi pri drugih sovlagateljih, zato bo morala biti šola pod streho koncem prihodnjega leta. V leto 1982 so bo lahko zavleklo le opremljanje prostorov. Tako se bodo šolarji v nove. svetle učilnice preselili po .zimskih počitnicah leta 1982. M. Volčjak Samoprispevek v Begunjah 21. decembra se bodo na voliščih v krajevni skupnosti Begunje odločali za samoprispevek za izgradnjo gasilskega doma, frizerskega salona in napeljavo telefonskega omrežja — Za program so se na vaških odborih že odločili Nov vrtec v Bohinju Bohinjska Bistrica — Ob letošnjem dnevu republike so v Bohinjski Bistrici odprli nov vrtec, za katerega sta prispevali sredstva občinska skupnost otroškega varstva in občinska izobraževalna skupnost v Radovljici. Dela so opravljali delavci Gradbenega podjetja Bohinj, obnovili pa so poslopje stare osnovne šole v Bohinjski Bistrici. Vrtec, v katerem je danes šest učilnic, je sodobno urejen in pomeni za Bohinjsko Bistrico in vso bohinjsko dolino precejšnjo pridobitev. i).s. Begunje — Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije so se odločile, da ob koncu decembra letos razpišejo referendum za samoprispevek, prvi krajevni samoprispevek za izgradnjo nujno potrebnih prostorov, ki jih krajani že dolgo pogrešajo. Krajevna skupnost vključuje naselja Dvorska vas. Zapuže. Zgoša. Poliče. Begunje in Podgora in v vseh teh naseljih so se na vaških odborih krajani že odločili, da plačujejo sa moprispevek. Razpisali bodo refe-redum za 21. december letos, ko bodo krajani glasovali na vseh običajnih voliščih. V begunjski krajevni skupnosti bi radi tudi s samoprispevkom /gradili večji gasilski dom. frizerski salon, telefonsko omrežje in postavili avtomatsko telefonsko centralo. Za gasilski dom bi potrebovali 4 milijone dinarjev, za telefonsko centralo i2 vse za mlade Jm za šport, prosti čas in ples 2 milijona dinarjev in za frizerski salon milijon 400.000 dinarjev. S samoprispevkom, ki naj hi ga plačevali pet let in sicer redno zaposleni 1.5 odstotka od neto osebnega dohodka, upokojenci 1.5 odstotka od pokojnin, kmetje 4 odstotke od katastrskega dohodka in zasebniki 1 odstotka od neto dohodka, hi v petih letih zbrali skupaj 6 milijonov 300.0M dinarjev. V krajevni skup nosti Begunje je 850 zaposlenih in zato ne morejo pričakovati večiega zneska, pričakujejo pa pomoč samoupravne interesne skupnosti za požarno varnost občinske skupščine ter prispevke delovnih organizacij, ki so na območju krajevne skupnosti Begunje. Zakaj so se krajani odločili za ta nujna dela in za samoprispevek.' Sedanji gasilski dom nikakor ne dopušča adaptacije, ki pa je nujno potrebna. V načrtu imajo nabavo novega in večjega gasilskega avtomobila, ki pa ga V sedanjem gasilskem domu ne bo mogoče shraniti. Prav tako je gasilcem boljša gasilska tehnična oprema. V krajevni skupnosti imajo danes le.14 telefonskih priključkov in zdaj. ko podjetje za PTT iz Kranja polaga telefonski kabel iz Radovljice do Poljč. bi bilo najbolj smotrno in koristno, da se napeljejo telefoni tudi v krajevni skupnosti Begunje in \ vseh naseljih. Sedanja pošta tudi ni več ustrezna, zato naj bi krajevna skupnost zgradila stavbo za PTT. podjetje PTT pa bi jo opremilo in poskrbelo za nove telefonske priključke. Tudi sedanji frizerski salon je neustrezen in last Psihiatrične bolnice, ki pa namerava stavbo podreti. V krajevni skupnosti naj bi poskrbeli za novo stavbo, frizerski salon Nada iz Radovljice pa za boljšo in modernejšo Opremo. Vzporedno s temi deli pa bodo \ krajevni skupnosti Begunje redno uresničevali tudi letni in srednjeročni program. Letno namenijo za asfaltiranje cest od 800.000 dinarjev do milijon dinarjev ter obenem rešu jejo tudi ostale komunalne probleme. V krajevni skupnosti Begun je se bodo torej krajani 21. decembra odločali za samoprispevek, za prvi kra-jevni samoprispevek in za izgradnjo tistih objektov, ki jih nujno po t rebu jejo, I) Sedei Tekstilni in obutveni center Kranj praznoval Odlikovanje za polstoletno delo Kranj — Tekstilni in obutveni center iz Kranja, naslednik Državne tekstilne šole, ki je bila ustanovljena sredi maja leta 1930, je letos praznoval 50. obletnico uspešnega dela. Z določenim odporom tujih kapitalistov pri nas zoper vzpodbujanje vzgoje domačega strokovnega kadra se je v prvih letih delovanja borila predhodnica sedanjega Tekstilnega in obutvenega centra, vendar so morali tudi oblastniki v stari Jugoslaviji kmalu spoznati, da so domači strokovnjaki potrebni. Prvi absolventi Državne tekstilne šole so to dokazovali in tudi po tej plati orali ledino nastajanja Tekstilnega in obutvenega centra. Deset generacij je do vojne končalo šolo. Niso bili le iz Kranja in Slovenije, ampak tudi iz drugih krajev Jugoslavije. Napredno usmerjeni so bili dijaki šole, povezani z delavskim gibanjem in levo usmerjenimi organizacijami. Bliža se novoletni sejem Kranj— Do konca letošnje kranjske sejemske sezone bo še en sejem - tradicionalni novoletni sejem. Letos se bo začel v petek. 12. decembra in bo trajal do sobote, 20. decembra. Letošnji dnevi novoletnega sejma so nekoliko spremenjeni, ker bodo kasnejše dni na kranjskem sejmišču osrednje prireditve dedka Mraza, vendar je sprememba naletela na ugoden odmev. Letošnji sejem bo obdržal širo-kopotrošni prodajni značaj. Marsikaj zanimivega bo mogoče kupiti, organizatorji in razstavljalci pa obljubljajo tudi nekatere izdelke, ki jih je v trgovinah težje dobiti, kot na primer bela tehnika. Sejemska ponudba bo prav tako prilagojena času. Dobra bo ponudba izdelkov, iskanih pozimi in zgodaj spomladi, na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji smučanja. Pripravljen bo smučarski sejem v malem z vsemi potrebnimi nasveti strokovnjakov. •jk v borbi je padlo ali v taboriščih umrlo 42 nekdanjih učencev šole Svoboda je poživila dejavnost tekstilne šole. Dijaki so bili noaSa razvoja tekstilne industrije in nu> skovalnega dela na tem področju V marsičem prelomno je bilo leto 186a. Zgrajena je bila nova stavba »* Primskovem. Pomagala je jugodo-vanska tekstilna industrija. TedaBj« Tekstilna šola je postala štiriletni * petimi usmeritvami. Leta I$5f nastane v njenem sklopu še Tehnična čevljarska šola. Dve leti ke^ neje nastana Tekstilni šolski center, ki se po reorganizaciji leta preimenuje v Tekstilni in obutven center Kranj. Ustanova se je staha modernizirala, skrbela za stroko« predavateljski kader in se poveie vala z združenim delom, kar ie ta* ena od današnjih njenih značilno**. Ima vse pogoje za vključitev « usmerjeno izobraževanje. V peta desetletjih delovanja je šolo konta* 6231 dijakov od tega 5388 »» tekstilnih smereh in 843 na čevljarskih. Letos se na centru izobrahi« 750 dijakov, 250 tekstilcev in delavcev čevljarske stroke pa izobražuje ob delu. v petek so bili delavci in di;^ Tekstilnega in obutvenega cent deležni doslej najvišjega in najd gocenejšega priznanja, ki je hk tudi »krona« zlatega jubileja ok-stoja vzgojnoizobraževalne ust ve. Predsednik kranjske obči skupščine Stane Božič je ii predsedniku zbora delavcev Destovniku na proslavi v počas dneva republike, ki je bila v dw Zadružnega doma na Primsko* visoko odlikovanje predsedsr* sfrj - red dela z zlatim vence* J. Košnjek TAXISLUŽBA NON STOP TEL.: 24-311 ek n Jesenice - V petek. 2f. novembra, so delavci železnice odstramh zasilne nosilce za most Podmežaklo, kjer so zgradili notnega m večieea V kratkem bodo pod njim uredili cesto, tako, da bodo tu skozi odslej lahko vozili tudi avtobusi. Delavci TOZD SAP Via tor Jesemct namreč predvidevajo, da bodo tu skozi vpeljali tudi lokalno prog