Gostilničarski vestnik
Strokovno glasilo »Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani"
Oglasi bo računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa.
Telefon 39—14.
Ček. rač. it 11.431.
Štev. 9.
Ljubljana, dne 30. septembra 1937.
Leto Vil.
Kriza našega turizma
Zahteva po ustanovitvi gostinske kreditne zadruge
Po neuspeli sezoni se vrstijo v raz nih časopisih številni članki, ki raz-motrivajo vzroke, radi katerih je bila letošnja tujsko - prometna sezona ena izmed najslabših, kar smo jih vobče zadnja leta doživeli. V dnevniku, ki izhaja v Beogradu, smo čitali članek, ki se obširno bavi z navedeno ugotovitvijo, ter poskuša vreči vso krivdo na gostinski ■ stan, češ da ima pretirane cene v svojih obratih. Dopisnik tega članka izvira iz Dalmacije in je gotovo to ugotovitev skonstruiral na podlagi virov, ki jih ima iz Dalmacije na razpolago. Ker ni turizem samo dalmatinska zadeva, temveč last vsega prebival stva naše države, ni nam vseeno, če se taka gospoda razpisuje radi honorarjev in meče vse blato ter krivdo na gostinski stan. Mi smo v članku »Slaba sezona« ugotovili številne okolnosti, ki so glavni krivci propadanja našega turizma in ki so se že leta naprej predvidevali, da bo nastopila katastrofa, če bo turizem le diletantizem nekaterih oseb. Slaba sezona letošnjega leta je posledica takega »dela«, v katerem ne najdemo nikake smotrenosti. Če pogledamo leta nazaj, vidimo, da nam je država sicer dala nekatere davčne olajšale, toda samo pri hotelskih objektih, ki se na novo postavijo, dočim so bile carinske olajšave samo navidezne, ker so ves hasek požrle dragocene komisije, ki so morale radi »objektivnosti« prihajati iz Beograda. Banske uprave in občine pa so v celem pogledu turizma odpovedale. Delo državne oblasti, banskih uprav in občin sestoji v glavnem v tem, da zbirajo statistične podatke, dajejo nasvete hotelirstvu, čeprav taki svetovalci niso vpeljani v komplicirani ustroj gostinskega obrata in se kvečjemu v turističnem pogledu izživljajo v kontroliranju cen ter v postavljanju raznih ovir administrativnega značaja. Nikjer ne opažamo enotne vodilne misli zasnovane na nekem delovnem programu, ki se da naravno realizirati glede svojega obsega tekom let. Toda treba bo enkrat začeti.
Ustvarili so se: vrhovni turistični svet, banovinski turistični sveti, krajevni turistični odbori, vendar do danes še nismo slišali, da bi bili člani vrhovnega turističnega sveta, ki naj daje direktive banovinskim turističnim svetom in krajevnim turističnim odborom imenovani in da bi se sestali, s čemer se po nepotrebnem ovira ne samo razvoj, temveč že zelo potrebna sanacija obstoječih razmer. Nam se zdi, da so osebe, ki se bavijo s turizmom, zaposlene tudi z drugimi postranskimi zaposlitvami, kar gre gotovo na škodo našega turizma.
Res je, da je gostinski stan temelj in najvidnejši činitelj pri razvoju tujskega prometa. Brez dobrega gostinstva ni mogoče imeti dobrega turizma. Ali pa se je dosedaj temu gostinskemu stanu, katerega se je na raznih konferencah samo zafrkavalo, posvečala ona skrb, kakor jo je gostinski stan deležen v Italiji, Švici, Avstriji itd. Moderni čas z na« višku stoječo tehniko zahteva vsako leto novih izpopolnitev:	Oprema gostin-
sekga obrata mora iti vzporedno s' časovnim razvojem, zato je odbijajoče, če pride gost iz inozemstva, ki veliko polaga na svoje stanovanje, v gostinski obrat, ki posluje še v oni primitivnosti, kakor pred 10 leti. Neka visoko stoječa in silno merodajna osebnost je v nekem letovišču dravske banovine od-
govorila na prašanje, če bo vlada dala kako podporo za razmah turiz ma v dravski banovini, da ni misliti na podporo, ker se ničesar iz. privatne iniciative ne napravi. Ta oseba, ki pozna slabe strani našega gospodarstva jako dobro, je pozabila, da so naši denarni zavodi nesposobni dajati dolgotrajne kredite in da niso niti pripravljeni znižati obrestne mere onim hotelirjem, ki še danes plačujejo 10 in 14%. Na rerio-viranje hotelov, odnosno njihovo izpopolnitev ni mogoče misliti toliko
Foto : Schiitz
časa, dokler se naši hotelirji in pa drugi pripadniki gostinskega obrla, ki se bavijo s turizmom, ne izkoba-cajo iz dolgov, v katerih tičijo do vratu. Temeljno vprašanje pocenitev cen v naših obratih je tedaj razdol-žitev onega sloja, ki edini lahko dvigne turizem. Kako se naj n. pr. majhni obrati, ki imajo vse predpogoje za uspešno sodelovanje pri turizmu prilagodijo zahtevam današnjega časa, če nimajo potrebnega kapitala na razpolago. Turizem ne sme eksistirati samo na Bledu, Rogaški Slatini itd., temveč mora radi njegove plodonosnosti zajeti vsaj v Sloveniji tudi podeželske kraje, ki slo-
: • ••• • ..•
Foto: Schiitz
vijo po svoji zdravi in romantični okolici. Treba je tedaj resno misliti na kakšen način naj bi se vobče gostinstvu pomagalo, da se osvobodi z visokimi obrestmi obremenjenih dolgov.
Skozi več let se stavijo razni resni in neresni predlogi za ustanovitev gostinskega kreditnega zavoda, ki naj bi omogočil prevzem dolgov od drugih denarnih zavodov in ki bi bil v stanu dajati primerne kredite go stinskim obratom. Slišali smo celo od neke stanovske organizacije, da bo priskrbela 200,000.000 din kredita z 1—2% obrestmi, vendar je bila že sama izjava tako otročja, da so se ji smejali uradniki finančnega ministrstva, ko jim je dospela do ušes. Iz naših vrst se je nadalje čul pogosto klic, da naj država da hotelirstvu ■200,000.0001 din na razpolago, v svrho razdolžitve pri privatnih denarnih zavodih. Sestavljale so se razne kombinacije, pretekla so leta, dokler ni smo zagazili v to stanje v katerem se danes na podlagi zanemarjenega gostinstva nahaja turizem. Tujsko-prometne organizacije so se bavile z vsemi drugimi turističnimi problemi samo ne z glavnim problemom, od katerega zavisi tujski promet, t. j. z razbremenitvijo zadolženega gostinstva.
Letošnja sezona je tedaj merodaj nim krogom preteče opozorilo, da naj se zganejo ob zadnji uri, če nočejo privesti državo ob one koristi, ki jih je zadnja leta imela od turizma. Turizem ni tedaj samo last gostin-
stva, temveč je last celokupnega prebivalstva, zato je dolžnost banske m občinskih uprav, da stavijo sredstva na razpolago, ki bi bila za poedine uprave skrajno nizka, da se prepreči razsulo celokupnega, v prvi vrsti potom gostinskega stanu u stvarjenega tujskega prometa. Naši člani, pa so naravno poklicani sodelovati pri taki ozdravitveni akciji z onimi sredstvi, ki jih lahko pri svo jem podjetju utrpijo.
Zvezna organizacija je sestavila načrt za sanacijo našega zadolženega. gostinskega stanu, katerega pregledujejo sedaj bančni strokovnjaki in katerega bomo nato dostavili merodajnim oblastvom. S tem bi bil u-stvarjen temelj lastne gostinske kreditne zadruge na široki osnovi, ki bi tekom 10 let konvertiral vse dolgove gostinskega stanu.
To bi bil prvi sanacijski korak našega turizma, ker bi se omogočilo okrepiti gostinski stan v toliki meri, da bi bil sposoben odgovoriti vsem zahtevani potujočega občinstva. Ves ta načrt pa seveda odvisi od države kakor tudi od samoupravnih uprav, v kolikor bodo pokazale razumevanje v najbolj usodni uri našega turizma.
Že svoječasno smo omenili važnost rekonstrukcije naših cest, ki bi vsaj prilično odgovarjale cestam sosednjih držav. Če pogledamo gradnjo, odnosno rekonstrukcijo ceste med Ljubljano in Bledom, vidimo, da ni bila ta cesta niti v dveh letih popravljena odnosno zgrajena, čeprav se je vzelo v d^lo le majhen sektor te ceste, ki je komaj 15 km dolg. S takim mevžastim. delom seveda ne moremo računati, da dobimo v dravski banovini tekom sto let asfaltirane in betonirane ceste, temveč se bodo pri tej cestni politiki še naši zanamci vozili po državnih kolovozih in ostrih ovinkih, ki so vezani v zadnjem času s številnimi prometnimi nesrečami Kdor je pogledal nekoliko v svet, je videl, da je Avstrija, čeprav je bila gospodarsko popolnoma na tleh v najkrajši dobi temeljito popravila ceste in jih prilagodila modernemu prometu. V Nemčiji se je v 2'A leta zgradilo 1600 km 25 m širokih betoniranih avtomobilskih cest. Naravno so pri tem sodelovali razni, pri nas še ne poznani tehnični pripomočki in preko 100.000 delavcev. V današnji številki prinašamo dve sliki, od katerih predočuje ena dovršeno cesto, druga pa nazorno1 prikazuje gradnjo ceste v Nemčiji. Dočim so pri nas na sektorju, katerega smo preje omenili, delali maloštevilni delavci, se vidi tu na sliki cele vlake, ki vlečejo vozičke z raznovrstnim gradbenim materijalom, kakor tudi razne dragocene stroje, ki nadomestujejo delovno silo, zato pa omogočajo čimprejšnjo dovršitev impozantnega cestnega programa, kakor si ga je začrtala nova Nemčija. V istem stanju se nahajajo tudi ceste v Češkoslovaški republiki, kjer so delavske kolone na motoriziranih vozilih. Na teh vozilih imajo delavci svoja prenočišča in kuhinje, da radi štednje časa in delovne sile ni treba prihajati po ure daleč na delo. Če se ne motimo, se država resno pripravlja
spraviti naše cestno omrežje v red ter razmišlja o raznih načrtih, potom katerih bi prišla do potrebnih sredstev. Bojimo se le, da bo davkoplačevalec, posebno gospodarski človek v Sloveniji vsled tega hudo prizadet, brezdvomno pa hujše, kakor v ostalih področjih države. Zato bi bilo misliti na notranje investicijsko posojilo, kakor ga je pred kratkim razpisala v te svrhe avstrijska republika. Potom investicijskega posojila bi se lahko najbolje izkazali naši veliki industrijski obrati, ki so po večini v oblasti tujega kapitala, kakor tudi razni denarni zavodi, tako da bi se zaščitilo malega človeka. S tem posojilom bi bila izvedba gradbenega načrta za rekonstrukcijo in gradnjo novih cest hitreje izvedljiva. Seveda bi se moralo graditi in popravljati ceste tam, kjer služijo v prvi vrsti turističnemu prometu, ne pa da bi se morda iz kakšnih drugih razlogov gradile v območjih, ki niso za gospodarstvo tako važnega pomena. Skrajni čas je, da se resno prime dela na cesti, ne pa tako, kakor ga opažamo v sektorju Ljubljana—Je-perca, odnosno Ljubljana — Kranj. Prišla bo še tretja tujsko - prometna sezona, in še vedno bodo morali inozemski avtomobilisti vozariti okoli kmečkih hiš in kozolcev ter porabljati stranska kolovozna pota, ker je državna cesta razdrapana in neuporabna.
Poleg pocenitve bencina, katerega cena je naravnost neznosna, pa je treba spregovoriti še tudi o stanju našega uslužbenstva. Od gostinskega podjetnika se zahteva, da žrtvuje ne samo za svojo stavbo in za opremo, temveč da skrbi tudi za izobrazbo svojega naraščaja. Naravno, da je vsak mojster dolžan skrbeti, da se učenec izuči kolikor mogoče popolno v svojem poklicu, ne more pa se od njega zahtevati, da ga pošilja vsled primanjkovanja domačih strokovnih šol v inozemstvo. Ta naloga pade v prvi vrsti na breme države in banovine, ter bi bilo v tem pogledu skrbeti, da se naše u-službenstvo na isti način pošilja v inozemstvo, kakor to delajo Čeh;, Nemci in Italijani, kjer je uslužben-stvo na visoki stopnji strokovne izobrazbe. Tako izobraženi nameščenci bodo v veliko podporo podjetja in bodo odgovarjali v vsakem oziru zahtevam turizma.
V naši državi se sicer nahaja monumentalna palača namenjena izobrazbi gostinskega naraščaja v Beogradu, ki pa je še prazna in neizkoriščena. Zato je hvalevredna, akcija kr. banske uprave, da je ponovno po-krenila vprašanje višjega strokovnega učnega zavoda za naš naraščaj, da vsaj za silo zamaši vrzel v našem gostinskem strokovnem osebju.
Turizem se brezdvomno nahaja v krizi, zato je treba poskusiti, z .odstranitvijo vseh ovir. Te se sicer ne dajo odpraviti v enem ali dveh letih, pač pa je treba postopoma delati, da se čimpreje uničijo škodljive posledice onih okolščin, ki so bile krive ‘ v letošnjem letu, da beležimo najslabšo sezono turizma.
Siaklo - B. Tober
Št. lfid nad Ljubljano - Telefon 39-64
za brezkonkurenčne cene nudi Vam kozarce, steklenice za vino, opletene demijone, stuce in vse kar rabite za vašo gostilniško obrt. Prosimo, zahtevajte ponudbe.
Gostinstvu Čehoslovaške republike
izražamo ob bridki izgubi predsednika - Osvoboditelja
T. G. MASARYKA
ki je dne 14. IX. 1937 ob 3. uri 29. min. zjutraj umrl
naše sožalje!
Konferenca turističnega sveta
V posvetovalnici Zbornice TOI v Ljubljani se je vršila dne 11. septembra 1937. II. seja poslovnega odbora, na kateri se je obravnavalo tudi vprašanje določitve turističnih krajev in večjih mest po čl. 1. uredbe o pomožnem osobju v gostinskih obratih. Sejo je vodil načelnik trgovinskega oddelka g. dr. Rataj, dočim so bili navzoči redni člani tega odbora gg. Gračner Ivan, dr. Jeglič Željko, Kit Ivo, Majcen Ciril, dr. Pretnar Jože, Šubic Ivo, dr. Žižek Ciril, dr. Brilej, dr. Čabaš, od banske uprave savske banovine, ing. Dolenc Anton, banovin, gradbeni svetnik, ing. Mi-klav za Savez kupališta in Čateške toplice, dr. Poščič za Dolenjske toplice, dr. Šavič za Slatino Radenci, dr. Šter za zdravilišče Dobrno in Vovk A., za zdraviliško komisijo na Bledu. Kot referenta sta bila gg. svetnik Velikonja in Badiura, za zapisnikarja pa je bil imenovan g. Sotler Joško. Kr. banska uprava je izvršila glede nameščen ja strokovno sposobnih o-seb in uvedbe 10% napitnine pisme no anketo, katere se je 13 povabljencev izjavilo 11, dočim je bila 1 izjava nestvarna, drugi povabljenec pa ni podal izjave.
Iz debate, ki se je razvila posnemamo, da je zvezni predsednik g. Majcen omenjal 2 kratno anketo v Zagrebu, za katero so dali povod štrajki natakarjev na Primorju. Po njegovem mnenju bo uvedba 10% napitnine velika zavora za razvoj večjih gostilniških obratov ter je pri tem navajal tudi nekatere konkretne slučaje. Omenjal je nadalje, da je tudi pomožno osobje glede napitnine needino ter jo odločno odklanjajo u-službenci v kavarnah. Pri tem se je skliceval na pismeni predlog, ki ga je vložila zvezna organizacija in kateremu se je pridružila v polnem obsegu tudi Zbornica TOI, da se naj u-■vede 10% napitnina za enkrat samo v 6 turističnih krajih Slovenije in to samo v času sezone od 1. junija do 15. septembra. G. dr. Šarič se je izjavil proti uvedbi 10% napitnine v zdravilišču Slatina Radenci. Zastopnik banske uprave savske banovine g. dr. Čabaš je omenjal, da je savska banska uprava že izdala tako uredbo, ki velja za vsa mesta večje kli-matične, turistične kraje ter zdravilišča. Za uvedbo obvezne napitnine se je pri pismeni anketi v savski ha novini izjavilo 80 interesentov. Na to izjavo zastopnika savske banovine je pripomnil g. dr. Šarič, da so vendar razmere v savski banovini drugačne kakor v dravski banovini.
G. dr. Pretnar, zastopnik Zbornice TOI in SPD je izjavil, da moramo med konzumenti razlikovati domače in inozemske goste. Če se uvede obvezna napitnina za domače konzu mente, bo konzum v dotičnih gostiščih brezdvomno nazadoval ter se pri tem kakor tudi glede ostalega utemeljevanja strinja z zveznim predsednikom g. Majcenom. Načelno priznava napredek v uvedbi 10% napitnine in je za to, da se pozneje tudi enkrat uvede. Tokrat pa se mu zdi, da za tako regulacijo napitnin pri nas situacija še ni zrela.
V ostalem se je pokazalo, da nekateri gospodje turističnih organizacij nimajo pravega razumevanja za težnje gostinskega obrta ter zastopajo svoja mnenja le iz ozkega tuj-sko-prometnega stališča. Kako naj loči n. pr. restavrater domače goste od inozemcev, o tem ni bilo na tej konferenci podrobnega razgovora Istotako se ni rešilo vprašanje mestnih restavracij, v katere so investirani veliki kapitali in ki bi gotovo propadle na korist manjših obratov, če bi se obvezna napitnina uvedla v teh podjetjih. Kakor vidimo bi hoteli uvesti 10% napitnino v vseh o-bratih, torej tudi v navadnih gostilnah, ker se tako radi sklicujejo na razmere, ki vladajo v Švici, na Češkem in Avstriji. Da bodo gospodje, ki zastopajo tujsko-prometno politiko na jasnem, naj jim omenimo le to, da ni obvezna napitnina niti v švicarskih hotelih vpeljana, istotako tudi ne v Avstriji in ne na Češkoslovaškem, kjer imajo hoteli in restav-
racije drugo, gospodarsko bolj krepko publiko, kakor pa pri nas. Predlog zveznega predsednika g. Majcena da se uvede obvezna napitnina, n. pr. na Bledu, v Rogaški Slatini itd. samo za časa sezone, ima tudi svojo utemeljitev, saj zahaja v te lokale, ko zginejo gosti, predvsem domače prebivalstvo. Kako bi zgledalo pobiranje obvezne napitnine po gostilnah na deželi, kjer imamo vse polno turističnih krajev je seveda vprašanje za sebe. Radi bi poznali natakarja ali natakarico, ki bi kmečkemu človeku zaračunala obvezno napitnino. Nadalje se je čula trditev, da je neupravičen strah, da bi večji obrati zaradi obvezne napitnine trpeli, odnosno da bi nazadoval njihov poset. Poskrbe naj, da bodo konkurenčni pa bo obratovanje ostalo na isti višini, kar znači z drugo besedo, taki obrati, ki bodo morali uvesti obvezno napitnino naj znižajo za toliko svoje cene, da bodo prilagodene cenam manjših obratov. Če slišimo kaj takega so nam potem razni članki, ki razpravljajo o slabi tujsko-pro-metni sezoni popolnoma razumljivi. Mnenja smo, da bo kr. banska uprava tehtno pretresala ponovno to za gostinstvo in uslužbenstvo velevažno vprašanje, da se ne napravi prenagljen korak, ki bi lahko ogrožal obstoj naših najboljših gostinskih o-, bratov. Ta uredba, ki je bila izdana, radi turizma naj ne bo potem v njegovo škodo.
i A. Klešič, Maribor:
Pokret gostinskih nameščencev in njega posledice
Razni neodgovorni elementi skušajo glavni kader hotelsko-gostinskega nameščenstva odtegniti njega delavnosti in ga prikleniti iz povse egoističnih namenov in ciljev nase, kar gotovo ni v interesu nameščenstva niti delodajalca, je pa v vezi turizma in tujskega prometa sploh. Tak način škoduje v veliki meri tudi ugledu države, državne blagajne itd.
Razne pokrete, mezdne spore in s tem v vezi stavke, ni liotelsko-gostin-ska stroka nikdar forsirala, niti prakticirala.
Hotelsko-gostinska panoga je glavna tujsko-prometna industrija in je popolnoma razumljivo, da tujci-turi sti in potniki niso radovedni na naše notranje spore, bolezni in nezadovoljstva ter razne borbe, ki se sučejo o-koli iznešenih zahtev nameščenstva, kajti oni prihajajo v državo na odmor, da se naužijejo lepote naših krajev, da so dobro postreženi, da se dobro počutijo in odnesejo s seboj v vsakem pogledu dobre vtise, kar je gotovo najboljša reklama za naš tujski promet in kraje, ki so obdarjeni s tolikimi značilnostmi in lepotami, kot jih je malo enakih na svetu.
Nekako dve leti sem se že pričenjajo ravno ob pričetku letne sezone v raznih centrih našega tujskega prometa te takozvane stavke hotel-sko-gostinskega nameščenstva. U-speh teh se na raznih krajih prav dobro opaža, ker je poset tujcev osobi-to v tem času znatno popustil in nazadoval. Če se je že potom štrajka tudi nekaj doseglo, sta v veliki meri prizadeta na zaslužku delodajalec in delojemalec, kajti na ta način povzročene škode in izgube ni možno več nadoknaditi.
Nočemo videti naših sosedov, kako med tem delajo in služijo v našo škodo, radi naše neizvestnosti in nerazumevanja! Pa čemu sami sebi škodimo! Zakaj se borimo proti last-
nim interesom in v lastno pogubo!
Izboljšanje plač, napitnine, 10% sistema, kolektivnih ugovorov itd. so vprašanja, ki jih obravnavamo pred tujcem. Vsa ta vprašanja pa so stvar skupnosti in interne narave, ki se morejo in dajo izvesti brez raznih pokretov, stavk in političnih organizacij. Boljši plačilni pogoji za nameščenca se pa dajo doseči le z medsebojnim sporazumom in z boljšim poslovanjem. Napitnina je vprašanje, ki nas spremlja že preko 50 let. Kdo je pravzaprav protivnik napitnine, vedno le tisti, ki jo ne dobiva ali pa jo prejema v najnižji meri. Vsak vzame napitnino, naj si bo nižji ali višji nameščenec, vsak v drugi formi, posebno pri procentnem sistemu, pri katerem mora i nižji nameščenec priti do svojega. Ne dela se tu torej na odpravi napitnine, nego za povišanje iste, seveda pa v legalnem smislu. Proeentualni sistemi so danes uzuelni v vseh gostinskih podjetjih, kjer se kreta internacionalna publika. Le ti pa se morajo porazdeliti na vse zaposleno osobje iz naslova tega sistema. Kjer pa naj ostanejo napitnine v veljavi za dotične, ki to žele, naj se to upošteva, seveda brez ikake obveznosti. Kolektivni u-govori, po mojem mnenju, nimajo za naše nameščence mnogo vrednosti, niti smisla, kajti le ti menjajo pogosto svoja službena mesta; mladi radi izpopolnitve svojega znanja, jetika, spoznavanja vaznih sistemov,
! raznih gostinskih podjetij, starejši pa radi izboljšanja svojega zaslužka oziroma gmotnega stanja in pozicije same. Pogodbe pa so potrebne za se-zijska podjetja, ki naj se sklepajo pred pričetkom sezone in naj vsebujejo klavzulo 8 dnevne poizkusne dobe, katera se more obojestransko kakor rečeno v pogojnem času iste in še pred pričetkom sezone same odpovedati. Ako pri podjetju, s katerim ni bilo možno zaključiti sporazuma, med podjetnikom in nameščencem, le ta ostane brez osobja in sledi, da ni nikdo vstopil v službo niti ni možen povzročiti stavke. Nameščenci liotel-sko-gostinske stroke niso bili nikdar kaka politična frakcija, niso niti pozvani to biti. Pozvani so pač biti, sami in samostojni poslodavci in je baš delovni teren, katerega si pripravljajo, njihova bodočnost, nikakor pa ne ono kar v resnici pripravljajo elementi, ki jim gre samo za večjo maso, a za težkoče in težnje ter tegobe gostinskega stanu sploh ni majo razumevanja, niti ga sploh nikdar imeli ne bodo.
Prosperitet za obe strani in za interes tujskega prometa pa je možen samo s skupnim složnim delom in v skupni organizaciji, katera edina je v stanu, obojestranska pereča vprašanja pravilno rešiti. Samo na ta način bo rešeno in doseženo povoljno vprašanje tujskega prometa v državi, ki je tudi vsem prizadetim v veliko korist, nadalje v izobrazbo naših strokovnih, izučenih naslednikov, ki naj izboljšajo sedanje prilike našega življenjskega standarda.
Kmečka zaščita in vaški gostilničarji
Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov navaja v čl. 2. toč. č., da se smatrajo za kmeta tudi one osebe, ki se bavijo poleg kmetijstva s posli vaškega obrtnika ali trgovca. Pri oceni, kdo je kmet, prihaja v poštev višina davčnih osnov, in sicer osnova za zemljarino, za zgradarino, za pridob-nino in končno osnova za dohodek
od rent. Če presegajo davčne osnove za odmero zemljiškega davka, potem ne more biti vaški trgovec ali obrtnik deležen ugodnosti navedene u-redbe. Iver odpade pri kmetih na vaseh zgradarina, je jasno, da je uredba o likvidaciji kmečkih dolgov v pogledu zaščite vaškega trgovca in obrtnika iluzorna, saj ima n. pr. sleherni vaški gostilničar večjo osnovo za odmero zgradarine in pridobnine kakor pa največji kmečki posestnik.
Kakšna je bila davčna praksa v letih 1929., 1930., 1931. in 1932. v pogledu odmere pridobnine pri gostilničarjih je vsakemu dobro poznano, saj smo imeli še celo 1. 1934. slučaje, kjer so bili vaški gostilničarji obdavčeni kar za 25% ocenjenega prometa. Iz tega izhaja, da je pri vsakem vaškem gostilničarju znašala že sama pridobnina vsled poostrene davčne prakse več, kakor pa zemlja-rina pri največjem posestniku dotič-nega kraja. Ali ni to krivica, da izpade danes vaški gostilničar, ki ima gostilno samo za postranski zaslužek iz kmečke zaščite, ko se vendar v glavnem preživlja od svojega posestva.
Prijateljem dobre vinske kapljice!
Ako ljubite dobro kapljico in želite imeti nemoten užitek, pridajte vinu približno tretjino Rogaške slatine »Tem p e 1«. Okus bo
popolnejši in — — —
Rogaška slatina ima še to prijetno lastnost, da prepreči neprijetne posledice kakor glavobol, zgago, želodčno kislino itd.
Vzemite torej k vinu vedno Rogaško slatino »TEMPEL«!
Potrebno je tedaj, da se k tej ured bi o likvidaciji kmečkih dolgov izda tolmačenje glede vaškega gostilničarja, odnosno trgovca in obrtnika v taki obliki, da se tudi tem osebam, omogoči zaščita. Pri vaškem gostilničarju bi bila najboljši kriterij po-točnja alkoholnih pijač, n. pr. do 40 hi na leto, vendar je ta osnova nemogoča, ker se kontrola, glede potočil j e ne vrši po ostalih banovinah, ali vsaj ne tako rigorozno, kakor v Sloveniji. Zato bi se morala davčna osnova za odmero pridobnine in zgradarine v letih 1929., 1930., 1931. in 1932. oceniti tako, da bi se zmanjšala za 75% in približala osnovi za odmero zemljarine.
Prepričani smo, da bo kr. vlada imela potrebno razumevanje za one gospodarske osebe na vasi, ki v vsakem pogledu delijo usodo kmečkega prebivalstva.
Kemikalije
za nego vina
kakor oglje za čiščenje (decolorante), azbest za filtracijo, kalimetabisulfit, želatina, žveplani dodatek, tanin itd. dobavlja v prvovrstni kvaliteti in po konkurenčni ceni
VIKTOR BREBLER
Ljubljana, Langusova ul. 14 — Tel. 26-56
MESTNA HRANILNICA LIUBLIANSKA
Nove in oproščene vloge Din 149,000.000.— so vsak čas in brez omejitve izplačljive
Za vse vloge jamči
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
Nadurno delo v gostilnah in kavarnah
Zakon o zaščiti delavcev predvideva izvzemši v industrijskih in tovarniških podjetjih v obče 10 urni delovnik, to se pravi, da službodaja-lec ne sme siliti službojemalca, da bi ta na dan delal več kakor 10 ur; vmesni odmor se ne šteje v delovni čas; če kdo dela več kakor 10 ur na dan, pravimo, da je opravil nadure, za vsako tako delovno uro pa mora dobiti delavec ali vsak uslužbenec 50% poviška na normalni zaslužek. Če ima tedaj za navadno uro 3 din plače, mora dobiti za naduro 4.50 din. Službojemalec se tej pravici v naprej niti pravnoveljavno odpovedati ne more. Nešteto takih slučajev se je že obravnavalo pred sodiščem. Poglejmo samo enega. V nekem tovarniškem podjetju, kjer je bilo dovoljeno samo 8 urno delo na dan, je pomočnik prosil lastnika, da bi smel delati na dan po 10 ur brez 50% poviška za zadnji dve uri, da bo na ta način več zaslužil, ker ima veliko družino. Lastnik se je spočetka branil, ker je ■vedel, da lahko pride v nasprotje z zakonom, končno se je pa le udal in dal pomočniku podpisati izjavo, s katero se je 50% povišku za nadure odpovedal. Po končanem službenem razmerju je pa pomočnik tožil lastnika za ta povišek, ki je znesel za 3 leta nazaj čez 9.000 din in lastnik je bil obsojen v plačilo tega zneska. Ta slučaj smo navedli za to, ker se kaj takega pripeti lahko tudi gostilničarju, ker tudi za uslužbence v go stilnah in kavarnah velja 10 urni delovnik. Ne bomo naštevali minister-skih uredb in banskih naredb o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic in o delovnem času pomožnega osebja, saj vidimo, da so v Ljubljani gostilne odprte do polnoči, kavarne do 2. ure zjutraj. Odpro pa se lahko že ob 5. uri, vsaj po § 19. zak. o zašč. del. Vendar pa sme biti tekom tega delovnega časa pomožna oseba zaposlena le 10 ur, t. j. da mora biti več turnusov, da se uslužbenci izmenjavajo in ne preobremenjujejo, sicer plača gostilničar nadure.
Vinko je bil jelonoša v večji restavraciji 3/4 leta. Imel je 450 din plače, 5 krat na dan dobro hrano, katero je ocenil 300 din na mesec, poleg tega je dobival povprečno po 20 din na dan napitnine od gostov. Da mu ni bilo preveč slabo v tej službi, se da posneti že iz dejstva, da je ostal v njej kar 3XA leta; izstopil je sam, menda iz objestnosti, vsaj drugega razloga ni imel.
Kakih 14 dni po izstopu je šel k odvetniku in vložil proti restavratorju tožbo zaradi plačila za nadure.
Kletarstvo 6 Trgatev
Potrebno je, da se tudi letos raz govorimo o trgatvi in o pravilni napravi vina samega. Konkurenco, ki nam giozi od vseh strani, moremo deloma premagati le z dobro kvaliteto vina. Kvaliteto vina pa dosežemo le, ako se oprimemo načel in naukov modernega, umnega kletarstva in da opustimo vso nemarnost pri pripravljanju in poznejšem šolanju vina.
Predvsem je važno, da n^j grozdje popolnoma dozori.
Grozdje je zrelo šele tedaj, kadar se listi (drugače sicer zdravi) zbarva-jo v rumeno ali v rdeče in kadar peclji grozdja začnejo leseneti odnosno so že nekoliko zleseneli. Zrelo grozdje pridobi na sladkorju in aromi (buketu) ter zgubi nekoliko na kislini. Iz nezadostno zrelega grozdja tedaj ne moremo pridelati dobrega in stanovitnega vina.
Red in snaga — najvažnejše načelo umnega kletarstva.
Brez snage ni mogoče pridelati dobrega, čistega in stanovitnega vina brez napak in brez tujega in včasih neprijetnega okusa. V smrdeči kleti, v nesnažnem, zatohlem plesnivem sodu se mora vsako vino spriditi. Zato ravnajmo v kletarstvu skrajno
Trdil je, da je v času svoje zaposlitve v tej restavraciji opravil skupaj 2608 nadur; ker je njegov zaslužek pri 10 urnem delu na dan znesel 3 din, je treba naduro plačati po 4.50 din, kar znese 11.736 din, kateri zn e sek je zahteval s tožbo. Kakšen obraz je napravil restavrater, ko je dobil to tožbo v roke, si lahko predstavlja vsak gostilničar, pa tudi vsak natakar; 11 jurjev, to ni malenkost, ne za tistega, ki jih mora plačati, ne .a tistega, ki jih prejme.
Pri razpravi jih je jelonoša od restavratorja nekaj slišal, ki mu niso bile kaj všeč, vendar je toženec ponujal tožniku 5.000 din, da ne bo nadaljnjih sitnosti. Poravnava ni uspela, vršile so se 4 razprave, zadnja je trajala 4 ure. Restavrater je navajal, da tožnik ni opravil nikakih nadur, ker je bilo v tem času nastavljenih v restavraciji povprečno po 9—13 je-lonoš, ki so vršili službo v turnusih po trije, tako da ni bil nihče več v službi kakor samo po 60 ur na teden. Tabelo po kateri je delalo 9 jelonoš, je restavrater predložil in ker je zelo zanimiva in tudi podučna, jo objavljamo:
1. dan	od 7	do	14 in	od	18	do	24.15
2. dan	od 11	do	15 in	od	18	do	23
3. dan	od 9	do	14 in	od	18	do	24
4. dan	od 11	do	15 in	od	18	do	23
5. dan	od 11	do	15 in	od	18	do	23
6. dan	od 9	do	14
7. dan	od 11	do	15 in	od	18	do	24
8. dan	od 11	do	22
9. dan	od 7	do	14 in	od	18	do	24.15
itd.
Iz tega se vidi, da sta dva jelonoši nastopila ob 7. uri, dva ob 9. uri, pet ob 11. uri, odhajali pa so od 14. do 15. ure razen enega vsi, nastopili pa razen šestega, ki ta dan sploh ni prišel več v službo, ob 18, odhajali zvečer eden ob 22. uri, trije ob 23. uri, dva ob 24. uri in dva ob 24.15; iz tega pa tudi sledi, da je bil vsak jelonoša zaposlen povprečno po 68 ur na teden; od teh je pa treba odšteti vsak
snažno. Posnažimo kleti, posodo in orodje. Stene kleti ometimo in če le mogoče pobelimo, tla pometimo in posipajmo s čistim peskom. Posodo izbrišimo dobro in pomijmo.
Ako je sod pust, treba ga je poprej dobro izpariti ali zakuhati, enako kakor novo posodo, to je s sodovim lugom, z vrelo vodo in vinom. Sode je treba za mošt in vino posebno temeljito pripraviti, kajti dosti lažje in z manjšimi stroški popravimo slab sod, kakor po sodu pokvarjeno vino, če se sploh da tako vino še popraviti.
Tudi drugo kletarsko orodje je treba temeljito osnažiti, zlasti železne dele stiskalnice, grozdnih mlinov itd., kajti železna rja se v moštu in vinu topi in vsled nje vino počrni.
Kaj važno opravilo umnega kletarstva je, da zdravo grozdje ob trgatvi strogo ločimo od gnilega ali bolnega.
Z gnilim ali bolnim grozdjem se drugače ravna kot z zdravim. Ako grozdje vsled mokrega vremena gnije, podberimo najprvo gnilobo, ostalo grozdje pa pustimo dozoreti. Pa tudi ob glavni trgatvi ločimo vselej gnilo in bolno grozdje ali gnile ali bolne jagode od zdravih.
Naprava vina iz gnilega grozdja.
Ko naberemo gnilega grozdja za eno prešo, gnilo grozdje iztisnemo in vlijemo mošt v večkrat močno zažve-plan sod. Čez 24 ur mošt pretočimo
dan najmanj 1% ure, kolikor so se zamudili pri jedi, saj so dobivali po pet krat na dan hrano; 60 ur tedensko ni bilo prekoračenih. Restavrater je pa priznal, da je jelonoša kljub temu, da bi bil lahko po tabeli odšel domov, še nadalje ostal v službi, ker je pobiral napitnino; za take nadure pa mu pač ne bo plačeval še posebne odškodnine. Priče so potrdile, da je bila tabela v sobi razobešena, da so vsi jelonoše pristale na tak delovni č4s, da pa je tožnik resnično ostajal preko tam določenega časa v službi, pa tudi poprej prihajal, akoprav to ni bilo potrebno in akoprav ga ni nihče k temu silil, ostajal je in prihajal zgolj zaradi tega, da je dobil nekaj napitnine, čeprav so drugi jelonoše, ki so imeli biti po tabeli takrat v službi, čez to godrnjali. Tožnik je sicer vztrajal, da je res opravil 2608 ur in predložil tozadevne zapiske, toda iz pisave in oblike je bilo razvidno, da jih je spisal na enkrat, ne pa vsak dan posebej zabeleževal nadure. Ker se je nesporno na Silvestrov večer, na pustni torek in še -nekatere dneve ob velesejmu več delalo in ker je iz tabele razvidno, da je bilo nekaj ur preko normale na teden, odštevši čas za obed, je sodišče ugotovilo, da je tožnik resnično o-pravil 131K nadur, za kar mu je pri-i sodilo 568 din, mesto zahtevanih 11.736 din. Hvalevredno tako od restavratorja kakor od uslužbencev, da so bili z malo izjemo vsi uslužbenci preko 4 let v tem podjetju uslužbeni in mnogo jih je še sedaj.
Nadurno delo kavarniške kuharice
Silva je bila sprejeta kot kavarniška kuharica. Pri sprejemu se je dogovorila, da bo imela 700 din meseč ne plače ter prosto hrano v vrednosti 300 din mesečno, tako da so njeni prejemki znašali 1000 din mesečno.
od gnilobne gošče na njega dnu in ga pri tem dobro prezračimo. Ako dodamo moštu čistih drož, oziroma s čistimi droži kipečega mošta, ali vsej kipečega mošta iz dobrega in zrelega ter zdravega grozdja, da se v njega ocepi dobrih kipelnih glivic, potem bo mošt lepo pokipel in bo dal dobro in stanovitno vino.
Naprava vina iz zdravega grozdja.
Ako hočemo pridelati belo vino, mora biti to vino svetle barve, ker takega zahteva danes svetovni kon-zum. Grozdje zmeljemo in ga takoj iztisnemo, posebno če je to grozdje finih vrst in dobro zrelo. Sod, v katerega mošt polnimo, malenkostno za žveplamo, to je, da zažgemo na 3—4 hi vsebine eno azbestno žvepleno trščico, ki tehta 4—5 gramov. Če je potrebno pridenemo moštu čistih drož ali nekaj litrov burno kipečega mošta. Nato zapremo mošt s kipelno veho.
Ako je grozdje navadnih, manj žlahtnih sort za navadno namizno vino, ga zmeljemo, odpecljamo in pustimo 24 ur kipeti na tropu v kadi, pri tem pa vedno mešamo, da ne stopi trop na vrh, ker se sicer lahko segreje, porjavi in tudi scikne.
Naprava črnega vina ali črnine.
Črno vino ali črnino moramo pustiti 4—6 dni na tropu kipeti radi barve, da dobi črnina lepo granatno-
Po končanem službenem razmerju je tožila kavarnarja za plačilo nadur, katere je opravila tekom 19 mesecev. V tožbi je zatrjevala, da je v 12 mesecih opravila vsak mesec točno po 111 nadur, v ostalih mesecih pa vsak mesec točno 108 nadur, skupaj tedaj 2088 nadur; za vsako naduro je zahtevala 3.50 din, skupaj 7308 din. Silva je svoje navedbe dostikrat spremenila. Prvotno je trdila, da je bil delovni čas dogovorjen od 16. do
2.	ure zjutraj. Po tej uri je opravljala različna dela v kuhinji, čistila je štedilnik, ribala pod, umivala posodo itd., kar je trajalo običajno vsak dan do 4., 5. ali celo do K 6 zjutraj, razen tega pa je z delom pričela že ob % 16.; potem je pa trdila, da trajanje delovnega časa sploh ni bilo dogovorjeno. To pa na stvari prav nič ne izpremeni, saj je v kavarniški obrti itak dopusten samo 10 urni delovnik.
Zanimivo je, kako je prišlo do tako točnega števila nadur. Navajala je, da je ves čas službenega razmerja vsak dan posebej zapisovala na listek toliko časa je delala, prišedši domov pa je z listka točno prepisala ▼ zvezek, ki ga je sodišču predložila. Iz njenih lastnih zapiskov pa je bilo razvidno, da je opravila le 1396 nadur. Koliko so bili njeni zapiski vredni, se vidi v tem, da je imela v mesecu novembru, ko je bila vsled bo-
Obnovite svoje kuhinje s posode
Aemalit
in
Palatia
Jedilno orodje ne rjavi pri
Franc Golob
Ljubljana, Ufolfova ulica 8
Specijalna zaloga kuhinjskega pribora
rdečo barvo. Pri napravi črnine, ki kipi dalje časa na tropu, moramo odpecljati grozdje in paziti, da se trop v kadi ne segreje. Grozdje moramo odpecljati, ker se nahaja v pecljih in hlastinah posebno surova čreslovina, ki jo pri kipenju tvoreči se alkohol iz njih izvleče. In vino dobi vsled tega trd, surov in neprijeten okus, zato rjavi in se ne čisti rado. Pri daljšem kipenju v odprti kadi uhaja tvoreči se alkohol, obenem pa izlilapujejo tudi buketne snovi. Če stopi trop na vrh kadi in se segreje, prične cikati. Ocetne bakterije, ki se razmnože v cikastem tropu — pridejo v vino in ga v vročem poletnem času pokvarijo, ga scikajo. Zato se daljše kipenje, to je, če traja več kot en dan, v odprti kadi ne bi smelo vršiti.
Najbolje napravimo črnino, ako kipi vedno v zaprti kipelni kadi z dvojnim dnom, oziroma v pokoncu stoječem sodu, v katerem na sredini pritrdimo preluknjano dno. To dno drži trop vedno pod površino mošta, zato se trop ne mora scikati in barvilo se iz jagodnih kožic bolj popolnoma izluži, vsled česar dobi črnina tudi lepo barvo. Zgornje dno kadi ali soda, kjer se nahaja tudi kipelna veha, pa varuje, da iz kipečega mošta ne more uhajati alkohol in buketne (dišave) snovi.
Zelo važno za dobroto in stanovitnost vina je pravilno kipenje mošta.
lezni odsotna, vpisanih ravnotako 108 nadur, kakor v mesecu septembru, ko je delala vsak dan. Pri izstopu iz službe je pa zahtevala od ka-varnarja plačilo za 1722 nadur. Dokazovanje je bilo težavno, izpovedbe prič so bile nezanesljive in nezadostne. Janko, ki je bil zaposlen po dnevi kot strojnik v tovarni, je kot priča izpovedal, da jo je hodil vsak dan zjutraj čakat pred kavarno, pa ni prišla nikdar pred 4. ali K5.- uro ven. Velika požrtvovalnost tega moža — bil je njen svak — da je po napornem in trudapolnem delu v tovarni žrtvoval še jutranje ure. Ta izpovedba je bila malo verjetna, pa tudi ni mogla dosti pomagati, ker jo je Janko hodil čakat samo prvi mesec. Manjkalo je dokazov za ostalih 18 mesecev. Točaj in kletar Lojze je potrdil, da so gostje vobče odhajali med 2. in Vi2>. uro, on je odšel v klet, kuharica pa je ostala še nadalje v kuhinji in čistila stroje, priča pa ni vedela, koliko časa je to delo trajalo. Pripomniti pa je treba, da prvih 50 tednov niti kuharica niti drugi u-službenci niso imeli niti enega dneva v tednu prostega in so delali tudi ob nedeljah. Nedeljski odmor je pa po zakonu zajamčen. Če pa minister za socijalno politiko in narodno zdravje dovoli nedeljsko delo, se pa mora dati uslužbencu kak drug dan med tednom prost. Nikakor ne sme delovni čas trajati več kot 60 ur na teden.
Kavarnar je pri razpravi priznal, da pristoji tožnici za nedeljsko delo odškodnina, kakor tudi š© za nekatere druge dneve ob katerih je bila kavarna odprta preko običajne policijske ure. Te dneve je imel kavarnar točno upisane, potrdile so pa tudi priče, da je kuharica takrat res toliko časa kuhala oziroma morala biti navzoča v kuhinji, dokler je smela bila biti kavarna odprta. Takih nadur z nedeljskimi urami vred je bilo 690, zakar bi tožnici pristo jalo 3312 din; ker je tožnica. že za časa svojega službovanja na ta račun prejela 1052 din, ji je toženec ponudil še 2260 din. Tožnica je priznala, da je prejela 1052 din, zahtevala pa je 5000 din, potem pa umakne tožbo. Sodba je bila kratka. Kavarnar je bil obsojen v plačilo zneska katerega je sam priznal, ker tožnica ni imela zanesljivih dokazov, da bi bila opravila več kakor 690 nadur.
Istočasno je bil v isti kavarni za kuharja Drago, ki je opravljal skozi 70 tednov dnevno »turo«, t. j. kuhal je kavo od 6. do 16. ure tudi ob nedeljah. Imel je tudi 700 din mesečne plače in hrano, ki se je cenila 300 din mesečno. Skozi zadnje 4 mesece, ko je bila Silva bolna, je opravljal popoldansko oziroma nočno »turo«,
toda samo po 6 dni na teden. Izsto pil je iz službe leto dni preje kakor Silva, ne da bi bil pri izstopu zahteval odškodnino za nadure. Ko je videl, da je Silva s svojo tožbo vsaj deloma uspela, je tudi on tožil za nadure. Zahteval je za 70 nedelj, t. j. 700 nadur, razen tega pa je zatrjeval, da je v zadnjih 4 mesecih opravil 404 nadure, torej skupaj 1104 nadur, za katere znese odškodnina 6624 din, torej za komaj poldrugo leto trajajoče službovanje. Kaj lepa vsota bodisi za kuharja, bodisi za kavarnar-ja. Toženec je imel mnogo ugovorov; ko pa je imel iz prejšnje pravde skušnjo, kakšno stališče zastopa sodišče glede nadur, je pri četrti razpravi ponudil poravnavo, o kateri pa Drago ni hotel ničesar slišati. Ko pa se je domislil, da Silva tudi ni v celoti zmagala s svojo tožbo, se je zadovoljil z zneskom 3000 din.
¥
nima toliko denarja, da more potovati v kopališče
TODA VSAKDO
bi moral dati za zdravje letno 100 do 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
onega z rdečimi srci na etiketi iz
RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA SLATINA RADENCI (pri Mariboru)
V starih »zlatih časih ...
Skoraj bo preteklo 35 let, odkar se je vršil na Dunaju dne 17., 18. in 19. novembra leta 1902. državni kongres gostilniških združenj bivše avstrijske monarhije. Ker se iz govorov raznih odposlancev lahko ugotovi stanje gostilničarstva, v katerem se j© nahajalo v onem času v različnih kro-novinah, naj nekoliko opišemo na podlagi stenografskih zapiskov potek tega kongresa in podamo v izvlečku nekatere značilne izjave odposlancev.
Kongres je sklicala zveza avstrijskih gostilničarjev, katerega so se u-deležile vse pokrajinske gostilničar ske zveze. Ljubljano, ki je štela tedaj 110 članov, je zastopal g. Pock. Zbrani so bili odposlanci vseh narodnosti in politične pripadnosti. Iz raznih govorov bodo čitatelji opazili tudi napeto politično razmerje tedanje dobe. i Na tem kongresu je gostilničarstvo bivše monarhije prvič nastopilo kot enota.
Dne 1. novembra se je v dvorani gostilničarja Strobel v St. Annhof na Dunaju vršil pozdravni večer, kjer je svirala poznana dunajska kapela C. W. Drescher. Vrsto napitnic je otvo-ril predsednik avstrijske zveze W. Baier, ki je med drugim rekel tole: »Sila današnjega časa je ustvarila v našem obrtu enoto, kakršna v moderni zgodovini naše domovine nima primefa. Naš nekdaj tako cvetoč obrt je vsled splošnega gospodarskega propada, še več pa vsled pogrešnih zakonskih in upravnih ukrepov na poti stalnega uničevanja. Vsi koraki, ki smo jih zadnjih dvajset let pod-vzemali so ostali več ali manj brezuspešni. Ministri in poslanci so prihajali in odhajali, obljubili so nam mnogo, pa malo držali. Ta gospoda nam ni posvečala pozornosti, ker
smo, čeprav smo zasledovali iste cilje, na zunaj nastopali razdvojeni Danes je drugače, ker stojimo gostilničarji vseh kategorij in vseh narodnosti kot bratje povezani v eno falango in smo trdno odločeni, da izbojujemo boj ramo ob rami«.
W. Kahn, predsednik združenja na Dunaju: »Vsi gostilničarji smo narod samih bratov, kajti samo v slogi in edinosti lahko končamo boj, ki ga vodimo že desetletja. Gostilničarji so činitelji v državi, z nami se mora računati«.
Rudolf Panc, predsednik »Hostimi-la«, društva čeških gostilničarjev na Dunaju. Svoj govor je imel v češkem jeziku, ter je ponovil ono kar je izrekel Baier.
Janowic (Lvov) govori poljsko: »Dovolite gospoda, da Vam pojasnim, kaj je restavrater in točilec v Lvovu. Vi boste mislili, da je morda tak meščan kakor tukaj na Dunaju. Ne! Silno se motite! On je v prvi vrsti davčni eksekutor, ki vse kar ima na prodaj spremeni v davke. Poleg tega bo še od vsake oblasti šikani ran. Mi hotelirji, restavrater ji, ka-varnarji in točilci, ki doprinašamo 25% za vzdrževanje mesta Lvova, moramo v uradnih prostorih sedeti na isti klopi z vlačugami, dokler se nas ne pokliče. Proti takemu postopanju smo protestirali, toda ni nič koristilo. Na ta nedolžen protest se je 30. našim tovarišem odvzela nočna licenca. Lahko bi Vam navedel tisoč primerov, iz katerih bi spoznali, kako postopajo z nami oblasti«.
Thomas iz Karlovih Vari: »Sestali smo se, da glasno zakličemo: Ali hočete, da se tako časten stan, kakor je gostilničarski stan, popolnoma u-niči? Mi ne zahtevamo od vlade ničesar drugega, kakor samo to, da nas enkrat posluša. Naš klic naj prodre v ono poslopje, kjer se delajo zakoni«.
Keuschnigg, predsednik iz Celovca: »Naj se dela na tem, da se odpravi § 38.« (Odprava točenja in prodaje alkoholnih pijač po trgovcih. Op. ur.)
Stoviček iz Prage: »Prvič v našem življenju smo se zbrali iz vseh dežela, da bi se posvetovali v skupnih naših zadevah. Vi veste cenjeni gospodje predobro, kako se je z našim narodom tukaj postopalo. Samo to naj navedem, kar se naslanja na resnico. Češki narod ni bil nikdar uslišan na Dunaju. Upam pa, da nas danes gospodje ne boste pustili na cedilu. Prepričan sem, da nas ne bpste varali, temveč boste z nami tvorili celoto ne oziraje se na narodnost, ker se vendar vsi borimo za e-no in isto zadevo«.
Dne 18. novembra pa se je začel kongres, katerega se je udeležilo 1072 odposlancev in kateremu je prisostvovalo 76 državnih poslancev. Med poslanci najdemo nekatere prav znamenite politične osebnosti, tako n. pr.: Župan mesta Dunaja dr. Lue-ger, Ferdinand Šramek, dr. Adolf Stransky, Dobernigg, dr. Rihard Weiflkirchner, dr. Karl Chiari, Otokar baron Pražak, dr. Julij Sv 1 vest m' itd. Kongres je vodil W. Baier, ki je izvajal: »Dovolite, da v nekoliko besedah naslikam položaj, ki se je v zadnjih dveh desetletjih izcimil in katerega lahko označim s temi besedami: Drama gostilničarskega stanu. Obrtni zakon nam nalaga dolžnost,
Papirnate servijete in krožnike blagajniške bloke in knjige ter vse potreb&čine za pisarne
priporoča po najnižjih cenah trgovina s papirjem
NI. Tičar
Ljubljana
Šelenburgova 1 in Sv. Petra c. 26
Če se kipenje mošta pravilno vrši, se vino rajši čisti in tudi čisto ostane. Ako pa zastane v vinu sladkor, se vino noče učistiti in se vedno spreminja — ni stanovitno.
Kipenje povzročajo kipelne glivice, ki zahtevajo izvestne življenjske pogoje, da se popolno in pravilno razvijajo. Glavni pogoj je pravilna in stalna toplina, ki naj znaša 12—15" C. Kadar je ob trgatvi mrzlo vreme, je treba s trgatvijo počakati, da se zrak in grozdje nekoliko ogrejeta. Trga se torej na primer šele od 10. ure naprej. Če pa ni časa čakati, potem je mošt v kleti segreti, da se spravi na pravilno kipelno toplino, to je 15° C. V to svrho se segreje v kotlu ali loncu nekaj mošta, ki se gorak izlije v ostali mošt ali v kad. Tam se vse premeša in se s toplomerom preis-kusi, ali ima mošt pravilno kipelno toploto. Če ne, se segrevanje ponovi. Tudi je treba skrbeti za to, da je klet zadosti topla. Če ni, se po potrebi v njej zakuri.
Tudi je od važnosti, da.se klet, kjer mošt kipi, oziroma kipeči mošt v njej naglo ne ohladi, kar je ob mrzlih jesenskih nočeh prav lahko mogoče. Če je zunaj mrzlo, je torej treba v kleti okna zapreti in klet zračiti šele tedaj, kadar je zunanja toplota enaka notranji.
Če se mošt med kipenjem naglo ohladi, kar se posebno lahko zgodi, če kipi v majhni posodi, se kipenje
ustavi. Mlado vino ostane deloma še sladko in je — zlasti če je bolj šibko (manj alkoholno) — podvrženo raznim boleznim, posebno še pa vleč-1 jivosti, poleti pa dokipeva in se vedno kali. Pa tudi prevelika toplota je lahko škodljiva. Pri visoki toploti se vrši vrenje jako burno, ogljikova kislina odhaja v velikih mehurčkih iz kipečega mošta in jemlje s seboj deloma tvoreči se alkohol, zlasti pa uhaja z njo fini duh vina. Če se toplina zviša nad 25 do 30° C, se kipenje kmalu ustavi in nastane nevarnost, tla začne črno vino posebno v odprti kadi cikati, posebno če ima zrak do njega pristop, kar je pri taki napravi lahko mogoče.
Po burnem kipenju je najboljše, da kipelno veho snamemo in sode z drugim enako ali pa še bolj poki-pelim moštom do vrha zalijemo ali jih potem zopet s kipelno veho zamašimo. S tem preprečimo razkrajanje beljakovin, ki je z njimi (v obliki pen) burno kipeč mošt doge v sodu omočil. Po tem opravilu pustimo vino pri miru, dokler se vsaj deloma ne učisti in ga, navadno v času od Božiča do Svečnice, prvič pretočimo v svrho, da ga ločimo od lahko gnijočih in smrdečih drož. O pretakanju vina pa bomo spregovorili enkrat prihodnjič.
Kaj vse moram vedeti o dobri kleti?
V vinski kleti vino leži in zori, v njej se vršijo vsa, za šolanje vina potrebna dela. Zato bodi vinska klet urejena tako, da vino v njej lahko zori.
Temperatura vinske kleti. Posebne važnosti za dobro vinsko klet je primerna toplota in vlaga. Temperatura bodi po možnosti vedno čim najbolj enaka. 'Kolebanje, to je višanje in padanje temperature naj ne bo večje od 5 do 0° C. Poleti ne nad 15° C, pozimi pa ne pod 9° C. Bela vina prenašajo tudi nižjo temperaturo, dočim se črnina najbolj šola pri 15—16° C. Močno kolebanje temperature lahko vinu škoduje in to tem bolj, čim večje so razlike v temperaturi. Če se klet zgodaj ohladi, je s tem ovirano delovanje živih mikroorganizmov in potrebni kemično fiziološki procesi v vinu se ne morejo vršiti oziroma so zadržani; trpi naravni padec kislin in zorenje vina. Če se pa nasprotno poleti toplota premočno zviš,a, postane vino toplo in mikroorganizmi, posebno tisti, ki ljubijo toploto, kakor n. pr. ocetne bakterije, se premočno vzbujajo k delovanju. Obstoja nevarnost vinskih bolezni, posebno cika. Vino hitreje zori, se močneje suši.
Vlaga v vinski kleti. Četudi je v
kleti več vlage kakor v nadzemnih prostorih, vendar razlikujemo sobe in vlažne kleti. Suhe kleti so redkeje od vlažnih.
V suhih kleteh se vino močneje o-suši in običajno se tudi toplota močno spreminja. V vlažnih kleteh je zrak večinoma nečist in poln glivnih trosov, ki delajo zrak zatohel. To izhaja iz tega, ker raznovrstne plesni (plesnobne glive) se ne razpasejo samo na stenah in na vedno vlažnih tleh, temveč razjedajo tudi vsakovrsten les in s tem poslabšajo zrak ter povzročijo, da sodi, podloge in drugi leseni deli prezgodaj strohnijo. Če prihaja vino s takim slabim zrakom v dotiko, dobi nečist duh in okus. Železni deli, kot obroči in dr. rjavijo; nasprotno se pa vino le malo osuši in menjava toplote je majhna.
Klet s pravilno vlago nima več kot 70—80% relativne vlage. Krompir, repa, zelenjava, kislo zelje, kisla repa, kisle ogurke, kis itd. ne spadajo v klet. Te snovi dajejo zraku za vino neprijeten duh in lahko kakor n. pr. kis povzročijo, da vino postane bolno.
Vinska klet bodi na mirnem mestu. Močna in trajna tresenja, ki valovijo skozi zemljo do vina, ne pustijo, da bi se vino umirilo. Vino mora imeti svoj mir. Finejši delci od v vinu strnjenih snovi se ne morejo izločiti in vleči na dno, vino se ne more sčistiti. Radi tega naj se
Kletarski tečaji
Zveza priredi na banovinski in sadjarski šoli v Mariboru v februarju šestdnevni kletarski tečaj. Stroški za stanovanje in hrano znašajo za u-deležence 25 din dnevno, enkratna vpisnina odnosno prijavnina pa 25 din. Pozivamo članstvo, da se prijavi za tečaj najkasneje do 31. decembra 1937. V tečaj se sprejme samo 20 u-deležencev.
da ustanavljamo zadruge, vendar so te zadruge napram oblastem brez vpliva. Zakon nas sili, da vzdržujemo drage strokovne šole in zahteva, da ne more nikdo brez učne dobe in strokovnega poduka postati pomočnik. Isti zakon pa ne ovira, da lahko vsakdo izvaja samostojno obrt, čeprav ne poseduje niti- najmanjšega strokovnega znanja. Pomočnik se mora izučiti, mojster pa ne in tako postaja naša obrt žoga in zatočišče raznim špekulantom, ki so v drugih obrtih skrahirali. Zakon je v varstvo našega obrta predvidel takozvano krajevno potrebo, ni pa naznačil, kaj se naj pod krajevno potrebo razume in nas izroča vsled tega brez vsakega varstva samovolji jiojedinih o-btastvenih organov. Z-akon je naše poslovanje omejil na malo število predmetov, istočasno pa je s § 38 (prodaja alkohol, pijač po trgovcih, op. ur.) ustvaril stanje, na podlagi katerega je dobil vsak naš član po deset konkurentov. Tako stanje je naravno izkopalo grob našemu obr-tu, številne eksistence so prišle na beraško palico«.
Župan mesta Dunaja dr. Lueger: »Cenjena gospoda! V svojstvu župana državnega in stolnega mesta Dunaja Vam želim prisrčno dobrodošlico in sem vesel, da se mi nudi prilika pozdraviti Vas v tolikem številu. Prepričan sem, da se bodo razprave vršile stvarno in da boste vse pod-vzeli, da dosežete uresničenje vaših zahtev. Gospodu mag. svetniku Kienastu sem naročil, da naj vašim razpravam prisostvuje in mi o tem referira, da lahko preštudiram vaše zahteve in predloge v kolikor mi jih je mogoče rešiti v lastnem delokrogu kot prvoinštančno obrtno oblast-vo. Na koncu si dovolim povabiti vas jutri k majhnemu sprejemu v svečani dvorani dunajskega magistrata. Ne bo tako svečano, kakor so pisali nekateri časopisi, toda mesto Dunaj si je svestno svojih dolžnosti glede gostoljublja in boste s tem kar se bo vam nudilo gotovo zadovoljni«.
Nato je imel W. Kuhn, predsednik dunajskega gostilničarskega združe-
nja referat glede § 38 obrtnega zakona v tem smislu, da se izloči prodaja z alkoholnimi in žganimi pijačami v zaprtih steklenicah iz poslovnega območja trgovine. Priobčitev tega referata nam bi vzel preveč prostora zato ga za danes izpuščamo in ga bomo radi zanimivosti in aktuelno-sti prinesli v eni izmed prihodnjih številk.
Po tem zelo zanimivem referatu se je priglasil k besedi podpredsednik državnega zbora poslanec profesor August Kaiser: »Še nekaj je, česar ne smemo izpustiti iz oči: nezakonito točenje bo prebivalstvo v vedno večji meri demoraliziralo. Vlada misli, da bo pijančevanje omejila, če izda manj gostilniških koncesij in u-krene to ali ono, kar zadene gostilničarja, pozablja pa, da nezakonito točenje prepreči njene dobre namene. Trdi se, da se bo nezakonito točenje kaznovalo, toda če se bo vse nezakonite točilce kaznovalo, potem se jih mora na tisoče in tisoče zapreti. Sam sem imel to razvado opazovati. V neki ulici se nahaja nasproti policijske stražnice gostilna, na drugi strani pa branjarija. V gostilni je bilo mnogokrat prazno, pri branjevcu pa je bilo vse polno policijskih stražnikov. Zato moramo zahtevati, da se upravičene zahteve gostilničarjev u-sliši. Tu se ne gre za to, kako so steklenice zaprte, ker je goljufija, pač pa se naj nezakonito točenje popolnoma odpravi. »Nato poziva udeležence kongresa, da naj zahtevajo od svojih poslancev pomoči in pravi: »Parlament ima dolžnost, da gospodarsko dela...« K besedi se je oglasil državni poslanec Holansky, ki je v češkem jeziku govoril to le: »Smatram, dragi tovariši, za svojo dol žnost ugotoviti, da smo danes napravili zadnji poskus rešiti naš stan pred popolnim uničenjem. Ne trdim to kot poslanec, temveč kot vaš kolega. Poznamo dobro, kako stvari stoje. Reklo se je, da je bilo preje 80% samostojnih in 20% nesamostojnih gostilničarjev, danes pa je ravno narobe. Ne bo več dolgo, ko ne bo več samostojnih gostilničarjev, temveč bodo vsi odvisni od pivovaren. Verujte mi, da bodo zastopniki češkega stanu z veseljem podpirali vaše zavzemanje, ker so vendar po večini zastopniki obrtnikov, torej malih ljudi. Predsednik Vorliček iz Prage je pravilno pripomnil, da se je že pokojni Horica zelo zavzemal za naš stan. V začetku 1899. je vložil nujni predlog glede strokovne sposobnosti, vendar se mu je nujnost od strani narodnih polancev odrekla...«
Poslanec pater Stojan govori v češkem jeziku: »Pozdravljam vas na tem tako pomembnem kraju z željo, da bi vaša stremljenja imela uspeh.
e zida vinskih kleti v bližini želez-ic in industrijskih podjetij.
Zidava ali poprava vinskih kleti. (
det bodi popolnoma v zemlji, to je rh oboka bodi s površino zemlje v sti višini, tla kleti pa naj bodo naj-lanj 4 metre globoko v zemlji. O-oki naj bodo močni in taki, da Je
kleti, mnogo prostora. Stene ome-me in pobeljene, če pa se sčasoma a stenah naseli kletna plesen (Rha-odium cellare), je nesmemo odstra-iti, ker je dober regulator vlage, to
i, previsoko vlago znižuje, prepre-uje pa presuh zrak. Tla naj bodo ; betona, ker se dajo lahko čistiti, led podlagami (ganterji) ali ob sle-ah pa 50—60 cm na široko ne be-jniramo, da more toplota in vlaga emlje bolje vplivati na zrak. Docela 'betonirane kleti so mnogokrat pre uhe in nosijo potem vse slabe posle-ice takih kleti. Če mogoče, si tudi v inski kleti uredimo vodovod. V tleh a primernih mestih, najbolje ob beh daljših straneh hodnikov, ki aj bodo 2 m široki, napravimo plit-e kanal čke, da se more odvajati vo-,a pri čiščenju.
Okna in razne naprave za prezra-evanje naj ne bodo prevelike in reštevilne, ker bi se s tem povzro-ilo premočno kolebanje temperatu-e. Dušniki so lahko taki, kakor dim-iki izpeljani na vrh strehe. Ob u-odnem vremenu se da klet z njih omočjo hitra prezračiti. Tudi v od ken nasprotni strani lahko napra-
vimo take dušnike na način, da imajo zunaj tik ob zemlji vhod v zid, v kleti ob tleh pa istotako tik ob zemlji izhod. Tudi na ta način se da dobra zračiti.
Vhod v vinsko klet bodi po možnosti iz kakega notranjega prostora, n. pr. iz kipelne kleti ali iz prešnice, da more zunanja temperatura čim najmanj vplivati na zrak kleti. Če je vhod naravnost od zunaj, tedaj naj bo na severni, vzhodni ali zapad-ni strani in imej kak prizidan prostor ali vsaj dvojna vrata.
Okna iz stekla, vrata iz močnega hrastovega lesa; železo kot dober prevajalec toplote ni priporočljivo.
Podloge (ganterji) so lahko iz lesa (hrast), železa (rabljene železniške tračnice), iz kamna, betona ali so zidana. Najboljše so podlage iz kamna ali betona; so takorekoč trajno trpežne, udarci lali streslaji valovijo na njih le slabotno.
Nega kleti obstoji v tem, da jo držimo čisto in da jo zračimo. Zrači naj se po potrebi. Pri tem je paziti, da se zrak preveč ne ohladi. Tedaj v vročeni poletnem času ob hladnih dnevih ali ponoči, pozimi pa v toplejšem sončnem času. Če neugodne vremenske prilike zračenja ne dopuščajo, potem se priporoča klet tu in tam zažveplati. Pri tem nastali žveplov dvokis čisti zrak na način, da umori v zraku plavajoče mikroorganizme.
Vi ste prihiteli semkaj, da na tem kraju spomnite poslance in vlado na njihovo dolžnost. Če zahtevate, da se izpolnijo upravičene zahteve, potem se razmere morajo v gostilniški stroki urediti. Saj so vendar dobre gostilne posebno v majhnih krajih od velikega moralnega pomena«.
Drž. poslanec Hofer: »Cenjeni go spodje! Danes smo mnogo slišali o gospodarski sili, o odpomoči iste itd. Tudi vlada se je v lepih besedah zavzemala za obrtniški stan. Če ču-jem o dobrohotnosti vlade, se spomnim na onega zobozdravnika, ki je bolniku izdrl zdrav zob. Sprememba § 38. ni samo važna za gostilničai-stvo, temveč za celokupno obidniš-tvo. Pred nekaj dnevi smo poslanci opozorili ministra trgovine, kako nujno potrebno je, da se odpravi točenje vina in piva po trgovcih. Njegova ekscelenca je vzela našo pred-stavko na znanje. Kdor ve, kako visoko je gostilničar obdavčen in s kako visoko režijo dela, potem ne morem zapopasti, zakaj vlada mirno gleda, kako uničuje trgovec z davki obremenjenega gostilničarja. Naš finančni minister je velik umetnik. Prepričan sem, če bi kak dečko pogoltnil krono in bi jo zdravnik ne mogel ugotoviti, naš finančni minister bi jo gotovo izvlekel. Te žalostne razmere morajo enkrat prenehati. S a. j vidimo dopoldan pri južini, če pogledamo gostilniško sobo in pa lokal branjevca. Branjevec ima polno, toči pivo, vino, reže šunko in klobase, dočim se pred njegovim lokalom sprehaja policist, kateri večkrat, če ima čas, še pomnoži število gostov v branjariji«.
Predsednik gostilniške zadruge Judendorf Schantl, pravi:	»Ob več
prilikah se nam je obljubljalo zlate gore, storilo pa se ni ničesar. Pred vsakimi volitvami dajemo kandidatom lokale na razpolago in mnogo sami prispevamo, da kandidat uspe. Če bo šlo tako dalje, potem naj gospodje zborujejo pri branjevcih«.
janowic (Lvov): »To, kar se v Galiciji dogaja nima gotovo nikjer primera. Stiska se nas in zaničuje, ter moramo ležati pred oblastjo v prahu. Pri nas je vsak korporal in financar oblast. Mi nismo nič drugega kot davčni eksekutorji. Kako naj vzdržujemo svoje družine, tega pač nikdo ne vpraša...«.
Lowenheck (Lvov); Deset odposlancev nas je iz Lvova, hotelo pa je priti 100 do 200 naših tovarišev. Če bi gospodje prišli v Galicijo in videli kaj se tam dogaja, bi jokali. Branjevci bodo nas popolnoma uničili: vino, pivo in žganje se prodaja v kozarčkih in steklenicali. Tam dobite kar hočete, sladkor in kava se prodaja samo na videz. Poleg tega nam delajo še privatne kuhinje veliko škodo. Škoda, da je od poljskih poslancev samo eden navzoč. Naše poljske poslance bomo prosili (klic: zahtevali) ja, zahtevali bomo od njih, ker imamo vendar pravico, da se za nas potegnejo. V Galiciji bi bila strokovna izobrazba silno potrebna. Čevljarji in krojači se skrijejo za vplivne osebe in si pribavijo koncesije«.
Pock iz Ljubljane: »Od daleč smo prišli, da vam potožimo svoje gorje. Mi smo blizu italijanske meje in trpimo silno pred konkurenco italijanskih vin. 40 litrov vina in 60 litrov ■vode se prodaja po 28 kr. in ljudje se kar trgajo zanj. Kakor kak pajac, s turbanom na glavi potuje krošnjar
VSE LETO
lahko imate
sladki mošt
ako ga konzervirate z NIPAKOMBINOM A/1I. NIPAKOMBIN A/II.
je enostavno, sigurno in neškodljivo sredstvo.
Navodila daje
»RADIOSAN«, Zagreb
Dukljanova ulica št. 1
Uporaba dovoljena od Ministrstva za narodno zdravje in socijalno politiko.
od hiše do hiše, ljudstvo pa mu gre na limance. Kar nam še škoduje, to je konkurenca privatnih kuhinj. Po štirideset abonentov imajo poedine družine, in sicer se tam prehranjujejo od visokega uradnika do pisača, restavraterji pa gledajo skozi prste. Magistrat dela pri podeljevanju kar hoče. Če se poteguje za koncesijo strokovnjak, bo odbit, drugi, ki pa ni od stroke, jo gotovo dobi. Tudi g. ... je šel med konkurente. Kupil je hišo, njegov brat pa je v njej odprl točilnico, ki je postala prava pi-jančevalnica. Do 2. ure zjutraj se tam poje in jodla, dočim morajo o-stali gostilničarji imeti zaprte svoje lokale že ob 12. uri. (Nadaljevanje)
Tržne cene
(Po uradnih podatkih v mesecu septembru)
Goveje meso I. vrste kg 12—14 din, goveje meso II. vrste kg 10—12 din, goveje meso III. vrste kg 8—10 din, telečje meso I. vrste kg 14—16 din, telečje meso II. vrste kg 12—14 din, svinjsko meso I. vrste kg 16—18 din, svinjsko meso II. vrste kg 14—16 din, vampi kg 8 din, pljuča goveja kg 6 din, pljuča telečja kg 12 din, svinjska pljuča kg 8 din, telečja jetra kg 20 din, svinjska jetra kg 12 din, mast kg 18 din, šunka kg 20 din, prekajeno meso I. vrste kg 18 din, sveže kranjske klobase kg 22 din, napram mesecu avgustu nespremenjeno. Suhe kranjske klobase kg 28—30 din, v avgustu 20—25 din. Surovo maslo kg 28 din, napram mesecu avgustu nespremenjeno. Liter malinovca 18—25 din, v avgustu 14 din. Beli kruh kg
4.50	din, polbeli kruh kg 4 din, črni kruh kg 3.50 din, kava Portoriko kg 76 din, kava San-tos kg 60 din, kava Rio kg 54 din, kavna primes kg 17 din, riž I. vrste kg 11 din, napram mesecu avgustu nespremenjeno. Liter namiznega olja 18—24 din, v avgustu 18—20 din. Liter navadnega kisa 2 din, liter vinskega kisa 3 din, testenine I. vrste kg 12 din, čaj kg 10'0—160 din, napram mesecu avgustu nespremenjeno. Perutnina— piščanec 14—18 din. Kokoš kg 18—25 din, v avgustu 20—25 din. Raca kg 16—20 din, v avgustu 18— 24 din. Gos kg 30—35 din, napram mesecu avgustu nespremenjeno. Srna kg 14—20 din, v avgustu i2—18 din. Divji zajec kg 26—28 din.
fUetarsKo društvo v Ormožu r. z. z o. z.
najmočnejša vinarska zadruga v dravski banovini
priporoča svojo veliko in stalno zalogo
navadnih namiznih do najfinejših sortiranih vin iz Ormoško-ljutomerskih in Haloških goric
Vina lastnega pridelka 530 članov vinogradnikov Originalno blago in originalne cene
Stalna evidenca vseh razpoložljivih vin navedenih okolišev pri producentih
Telefon št. 18	Ustanovljeno	l.	1898
10-LETNICA TUJSKO - PROMETNE ZVEZE V MARIBORU
Tujsko-prometna zveza v Mariboru je slavila dne 26. septembra 10-let-nico svojega obstoja. Ista zveza fun-gira tudi kot generalni zastopnik društva »Putnik« ter se je z izredno delavnostjo razvila v močno tujsko-prometno organizacijo. Zvezo je u-stanovil svoječasni veliki župan g. dr. Otmar Pirkmajer s sodelovanjem mariborskih gospodarskih slojev. Po reorganizaciji te zveze je prevzel posle ravnatelj g. Loos, ki je z velike agilnostjo in smotrenostjo dosegel na turističnem polju za svoje področje jako lepe uspehe.
Gostilničarstvo z iskrenostjo pozdravlja 10-letnico te plodonosne tuj-sko-prometne organizacije ter ji želi še mnogo uspeha.
Slajenje mošta v vsej banovini
Navodilo vinogradnikom za slajenje vinskega mošta.
Radi neugodnih vremenskih razmer, ki zadržujejo normalno dozorevanje grozdja in povzročajo, da grozdje letos izredno gnije ter propada, je izdal gosp. ban za letos splošno dovoljenje za slajenje vinskega mošta.
Nabavo trošarine prostega sladkorja je finančno ministrstvo že dovo-
Prodaja vina in žganja v trgovinah
V istem času, ko se trgovska združenja borijo proti silnemu šušmar-stvu, ki ga vršijo razne osebe s prodajo manufakturne in druge robe, opažamo, da so trgovski lokali na delželi v ogromnem številu postali' največje zakotne gostilne, ker se v njih prodaja vino, žganje, kakor tudi raznovrstni prigrizek. Koliko je takih trgovin na deželi, ki imajo več gostov kakor pa gostilne, zaradi tega je odpor podeželskega gostilničarstva napram takim trgovcem silno velik in lahko vzame skrajno opas-ne oblike. Ti trgovci - šušmarji se ne zavedajo, da je gostilničarstvo velik odjemalec njihovih predmetov in če bo to šušmarstvo še nadalje obstojalo, potem bomo pač morali misliti na popolno osamosvojitev.
Prepričani smo, da se resni trgovci in vodilne osebe v trgovskih organizacijah sramujejo takih tovarišev, zato je njihova dolžnost, da jih čimpreje opozore in zatro šušmarstvo v lastnih vrstah.
Pod firmo prodaja alkoholnih pi jač v originalno zaprtih steklenicah je taka zloraba, da je ne moremo v vseh oblikah niti opisati. Dobavitelji vina dostavljajo tem trgovcem originalne etikete, da sami napolnijo steklenice in jih kot »originalno zaprte« prodajajo. Ponekod pa so si trgovci uredili tudi igrišča za balinanje, kjer lahko opazite dokaj pisano družbo in sicer od varnostnega organa pa doli do kmečkega fanta, ki pijejo proti plačilu na prostoru trgovčevega posestva iz »originalno zaprtih steklenic«. Ker pa oblastvo tako nerado daje licence za veselice po gostilnah, nudijo nekateri trgovci tudi ples in godbo, tako da ni druge razlike med trgovcem in gostilničarjem, kakor samo na davčnem predpisu, ki je za trgovca izdatno nižji, kakor pa za gostilničarja.
Dolžnost gostilničarstva dravske banovine je, da se proti tej razvadi postavi v bran brez ozira na osebe in jih dosledno prijavlja, event. tudi neposredno na zvezno upravo, da bo še bolj povečala število vloženih pritožb.
Varnostne organe pa prosimo, da pri svoji službi pazijo tudi na te o-brtne prestopke, finančne organe pa da svojo kontrolo raztegnejo na trgovska obratovališča, kjer bodo imeli brezdvomno več uspeha, kakor pa pri gostilničarjih, ki imajo že itak vse pod pečatom. Na organizacijah celokupnega gostilničarstva pa je, da začne najostrejšo borbo proti prodaji alkoholnih pijač potom trgovcev z mešanim blagom.
lilo. Na 1 hi mošta se sme dodati največ 4 kg sladkorja, sladiti mošt od samorodnic je prepovedano.
Radi zbiranja prošenj za nabavo trošarine prostega sladkorja veljajo sledeča navodila:
Občine zberejo od vinogradnikov prijave za slajenje mostov v dvojniku po obrazcu A, kakor ga predpisuje pravilnik k vinskemu zakonu ter jih pošlje za ozemlje bivše ljubljanske oblasti kletarskemu nadzorniku pri kr. banski upravi v Ljubljani, za področje bivše mariborske oblasti pa pomočniku kletarskega nadzornika pri okr. načelstvu Maribor levi breg.
Istočasno pa morajo predložiti občine tudi skupne pi’ošnje na finančno direkcijo v Ljubljani za izdajo trošarine prostega sladkorja. Tem prošnjam, ki morajo biti kolkovane s 30 din za vsakega prijavljenca, je priložiti seznam vinogradnikov z navedbo količine pridelanega mošta v litrih, kar mora potrditi občina in pa množino sladkorja, ki ga rabi posamezni vinogradnik za slajenje mošta.
Ker je treba v prošnji navesti, odkod naj se občini trošarine prosti sladkor dobavi, sporočamo, da ^ta prevzeli razdelitveno akcijo (poverjeni od državne tovarne sladkorja v Relju) Gospodarska zveza v Ljubljani in Kmetijska družba v Ljubljani. Obe omenjeni zadrugi bosta izdali občinam še posebej potrebna navodila.
NE NASEDAJTE SLEPARJEM!
V zadnejm času se je pojavil v nekaterih srezih na Gorenjskem slepar, ki pregleduje čaše in drugo steklenino ter jo tudi po svoje žigosa. Pri tem se predstavlja za banovinskega uradnika, oddelka kontrole mer v Ljubljani in se legitimira z falsifi-cirano uradno legitimacijo. Za žigosanje steklenic zahteva naravno odškodnino, predvsem mu ugaja takojšnje plačilo, če pa vidi, da je gostilničar nezaupljiv, pa mu daje v svr-ho nakazila položnico Hranilnice dravske banovine v Ljubljani. Na ta način je bilo že dosti gostilničarjev oškodovanih, zato svarimo vse člane na tega sleparja.
To sleparstvo pa naj nam bo tudi v poduk. Ne razumemo, kako more gostilničar plačati na licu mesta razne stroškovnike, ko zahtevajo vsi tiradi nakazila potom lastnih čekovnih položnic. Zato priporočamo, da naj se nikomur ne daje na roko denarja, ker so slične sleparije še v bodoče mogoče.
IZDAJA DOVOLIL O ZAPOSLITVI IN SPOSOBNOSTI
Z ozirom na slučaj, da je neko združenje izdalo gotovi osebi potrdilo o 4 letni zaposlitvi v gostinskih o-bratih za dosego gostilniške koncesije, kar ni odgovarjalo dejstvu, opozarjamo, da je treba pri dvomljivih prosilcih v lastno kritje izvršiti poizvedovanje potom združenj ali potom oblasti in ustanov. Pri tem opozarjamo na izrecno strogo določilo § 222 kazenskega zakona, glasom katerega se kaznuje s 6 meseci zapora odnosno s 5000 din, kdor napravi lažno ali predrugači z namero, da bi preslepil oblastvo ali zasebnika zaradi svojega ali čigar drugega boljšega napredovanja služiteljske ali delavske knjižice in listine, listine o odpustu iz vojske, izpričevala o sposobnosti ali vedenju in tem podobno. Opozarjamo tedaj združenja, ki izdajajo 'sti-ne, kakor vse one osebe, ki pričajo o zaposlitvi osobja po gostinskih o-bratih, da postopajo silno previdno.
KOLIKO LAHKO ODTEGNE DELODAJALEC OD DELAVČEVEGA ZASLUŽKA PRI PLAČEVANJU BOLNIŠKEGA, NEZGODNEGA IN STAROSTNEGA ZAVAROVANJA?
Od 1. septembra t. 1. dalje se pobirajo prispevki tudi za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt ter zvišani prispevki za javne borze dela, kakor je to odredil minister za soci-jalno politiko z odločbo št. 876 z dne
11.	avgusta 1937. Za člane je tedaj
Cene zmerne !
Prvovrstno blago !
Marin Barbič
Telefon 29-39
Zaloga vin
trgovina vina in žganja Ljubljana — Stara pot št. II prima dalmatinskih, ljutomerskih Žganje s tropinovec
Telefon 29-39
in
cvička
važno vedeti, koliko lahko odtegujejo od mezd uslužbencev pri plačevanju bolniškega nezgodnega in starostnega zavarovanja.
I. tabela kaže odbitke, če je delavec zavarovan tudi za onemoglost, starost in smrt; II. tabela pa kaže odtegljaje v primerih ko delavec ni zavarovan za onemoglost, starost in smrt. Nezgodne prispevke plača v celoti delodajalec sam.
Za vse vrste zavarovanj in doklad se odteguje;
1. za bolezen 3.5% zavarovane mezde;
2. za onemoglost, starost in smrt
1.5% zavarovane mezde;
3. za Rorzo dela 0.7% zavar. mezde;
4. za Delavsko zbornico 0.3% zavaro vane mezde.
Dovoljeni odtegljaji torej znašajo:
I.
II.
'zadan za teden za 14dni zadan zateden zaI4dni
I.	0.34	2.05	4.10	0.25	1.51	3.02
III. 0.58	3.46	6.91	0.43	2.59	5.18
IV. 0.70	4.18	8.35	0.52	3.13	6.26
V. 0.84	5.04	10.08	0.63	3.78	7.56
VI. 1.01	6.05	12.10	0.76	4.54	9.07
VII. 1.20	7.20	14.40	0.90-	5.40	10.80
VIII. 1.44	8.64	17.28	1.08	6.48	12.96
IX. 1.73	10.39	20.74	1.30	7.78	15.55
X. 2.04	12.24	24.48	1.53	9.18	18.36
XI. 2.40	14.40	28.80	1.80	10.80	21.60
XII. 2.88 17.28 34.56	2.16	12.96	25.92
Na podlagi te tabele in po predhodni ugotovitvi mezdnega razreda si lahko vsak član sam izračuna koliko lahko odtegne svojemu uslužbencu pri plačevanju prispevkov za bolniš ko, nezgodno in starostno zavarovanje.
ZAVAROVANJE ZA ONEMOGLOST, STAROST IN SMRT.
S 1. septembrom 1937. se je pričelo izvajanje zavarovanja za starost, onemoglost in smrt, in sicer za vse osebe, ki so zavezane zavarovanju za bolezen.
Od zavarovanja za onemoglost, starost in smrt so izzvzete sledeče osebe:
1. ki so dne 1. septembra 1937. že dopolnile 70. leto starosti;
2. osebe, ki prejemajo od 1. septembra t. 1. od države, samoupravnih teles, iz fondov in naprav javnopravnega značaja ali od Pokojninskega zavoda rento vsaj v znesku 1500 din na leto;
3. osebe, ki so zavarovane pri Po kojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani.
Delodajalci morajo zato prijaviti Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani vse one osebe (razen gornjih izjem), ki so pri njih zaposlene. Te prijave so potrebne radi tega, da. ne predpiše Okrožni u-rad za nje prispevkov.
ALI JAMČI ZAKONSKI DRUG ZA PRISPEVKE BOLNIŠKEGA IN NEZGODNEGA ZAVAROVANJA?
Ker obstoja mnenje, da n. pr. žena gostilničarja ne jamči za plačilo zavarovanih prispevkov Okrožnemu u-radu za zavarovanje delavcev pojasnjujemo, da obstoja solidarna obveznost v smislu § 40. zakona o zavaro
vanju delavcev. Ta odstavek se dobesedno glasi:
»Za vse prispevke, ki jih mora po tem zakonu plačevati delodajalec odnosno lastnik obrata, razen prispev kov, ki se plačujejo za zavarovane podjetnike po 4. odstavku § 35. in ki se tudi ne zahtevajo za več nego 15 dni nazaj, jamči solidarno zakonski drug, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu«.
Iz tega izhaja, da mora v slučaju neizterljivosti plačati zakonski drug prispevke Okrožnemu uradu ter nastane taka obveznost z dnem, ko se je skupno gospodinjstvo osnovalo in prestane z dnem, ko se skupno gospodinjstvo ukine.
ALI SE MORAJO OSERE, KI SO SE VZELE SAMO NA POSKUŠNJO ZAVAROVATI PRI OKROŽNEM URADU ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV
Mnogi mislijo, da v tem primeru ne gre za pravo in resnično službeno razmerje in da zato osebe vzete na poskušnjo niso zavezane zavarovanju. To naziranje je nepravilno, ker pravi § 3. zakona o zavarovanju delavcev, da so zavarovanju zavezane vse osebe, ki dajo stalno ali začasno in na podlagi kakršnegakoli delavnega razmerja svojo telesno ali duševno moč v najem.
ZVIŠANJE DOKLAD ZA JAVNE BORZE DELA
Minister za socijalno politiko je odločil, da znaša od 1. septembra 1937. doklada za javne borze dela l/s prispevnega zneska ki se predpisuje po zakonu o zavarovanju delavcev.
BEOGRAJSKI MEDNARODNI VELESEJEM BREZ ZABAVIŠČ
Prodno se je otvoril I. beograjski mednarodni velesejem je župan mesta Reograda g. Ilič objavil, da traja policijska ura za kavarne v Reogra-du in Zemunu za časa velesejma do rane ure, to se pravi celo noč, za gostilne pa do 3. ure zjutraj. Reograjski župan je hotel namreč nuditi gostinskemu stanu njegovega mesta, zaslužek takrat, ko je prilika podana. Pri zaključku sejma smo doznali, da je uprava te ustanove tudi brez zabavišč izborno odrezala, saj je posetilo velesejem preko 450.000 oseb.
S tem je dokazano, da so velesejmi tudi brez tingl - tanglna aktivni in da jim ni treba odvzemati zaslužka obrtnikom, ki so za to poklicani, da pogostijo goste in jim nudijo primerno zabavo. Izgovor, da n. pr. ljubljanski gostin. obrati za časa velesejma ne nudijo gostom nikake zabave je silno jalov, ker bi gostinski podjetniki znali poskrbeti brezdvomno za primerno in na višku stoječe razvedrilo, če jim ne bi velesejmska u-prava konkurirala z zabavnim prostorom, ki je do 2. ure zjutraj odprt.
Gostilničarji in gostilničarke, oklepajte se svojih gostilničarskih organizacij, ker le te vam pomagajo v sili!
Šivalni stroji - - kolesa
prvovrstnih znamk po izredno nizkih cenah naprodaj pri
promet Ljubljana, Napoleonov trg (nasproti križevniške cerkve)
Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled
Ivan Rozina
Velika izbira kerni?. 'b in oljnatih barv, šolskih, Studijskih in umetniških barv *-■■ Firneži, laki, steklarski in mizarski klej, Selak,SpirU denat lužila »Arti«, tuši, pastele ter sploh vse slikarske in picsl-r rske potrebščine - Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca - Najnižje cene in naboljša postrežba
LJUBLJANA
trgovina barv In lakov (preje ,.0 r I e n t ‘) Prodajalna Tyrševa (Dunajska) c. 14 poleg trgovine Schneider & Verovšek - Tel. 39-25
Jubileji
Gospa Grčar Fani, gostilničarka v Šiški, Gasilska ulica 5, bo dne 1. oktobra t. 1. praznovala v krogu svojih domačih 70 letnico rojstva. Imenovana je danes najstarejša gostilničarka v Ljubljani in sicer ne samo po letih ampak tudi po samostojnem udejstvovanju. Istočasno, ko praznuje 70-letnico rojstva, praznuje tudi 50-letnico odkar se je poročila
in otvorila s svojim prvim možem Mikuliničem gostilno, sedaj pri Keršiču v šiški ali še preje pri »Orošu«. Prvi soprog je bil sin Mikuliniča, lastnika hotela »Pri Virantu« na trgu Sv. Jakoba. Po enem letu sta prevzela gostilno v Reinighausu v Šiški, kjer jo je vodila 10 let. Nato se je preselila v Cerkveno ulico 19, kjer se je po smrti soproga 1. 1900 ponovno poi*očila s pokojnim Grčarjem. 17 let je vodila to gostilno, kamor sta pogosto zahajala pokojni pisatelj Cankar in pesnik Aškerc. Leta 1917. pa se je zopet naselila v šiški v Gasilski ulici 15, kjer je gostilno vodila do julija t. 1., torej polnih 20 let.
Mi imenovani jubilantki iskreno čestitamo in ji želimo še obilo zdravja in zadovoljstva.
Kako je z odpovedjo osobju?
Odpovedni rok znaša redoma 14 dni. Samo v gotovih slučajih lahko poslodavec odpusti uslužbenca takoj brez odpovednega roka iz službe. Nenadna odslovitev se lahko tedaj izvrši:
1. Če je uslužbenec pri sprejemanju na delo podtaknil lažna spričevala, potrdila, listine itd. ali če je utajil obstanek istočasnega drugega službenega razmerja in premotil imetnika obrta.
2. Če je uslužbenec v službi nezvest, če v svojem delu brez službo-davčeve privolitve zahteva za sebe ali od tretjih neupravičeno sprejme koristi, zlasti če sprejme provizijo ali obljubo provizije ali kako drugo nagrado brez. službodavčeve vednosti ali če kaj stori, s čimer postane službodavčevega zaupanja nevreden.
3. Če brez odobritve ali po obrtnem zakonu priznanega zadržka zapusti delo ali svoje dolžnosti ne vrši ali vprav noče vršiti in tega svojega postopanja ne opraviči zadostno, uli če se po izrečnem opominu ne pokori službodavčevim odredbam, ki so u-pravičene po predmetu službe.
4. Če tudi po opominu nepazljivo ravna z ognjem ali z. upaljivo lučjo in vobče z nevarnimi predmeti v lokalu ali delavnici.
5. Če je izdal poslovno tajno podjetja, v katerem je zaposlen.
6. Če je službodavca, njegovega namestnika ali člana njihovih rodbin fizično napadel ali če se zoper nje pregreši z izdatno žalitvijo časti, ali če je fizično napadel ali huje razžalil ostale osebe, zaposlene v podjetju.
7. Če podpihuje domačine in ostalo uslužbenstvo k nepokorščini, k nemoralnim ali protizakonitim dejanjem.
8. Če namerno poškoduje službodavčeve stvari.
9. Če je zaradi bolezni ali nezgode dalj ko štiri tedne zadržan, opravljati svojo službo.
10. Če oboli po svoji krivdi za nalezljivo boleznijo in je bolezen dokazana z zdravniškim spričevalom.
11. Če se kljub ponovnemu opominu vdaja med delom pijančevanju.
12. Če se mu z razsodbo sodišča, ali z rešitvijo občega upravnega oblast-va za več ko 14 dni odvzame svoboda.
V primerih točk 1. do 9., 10. in 12. izgubi slažbodavec pravico odpustiti brez odpovedi uslužbenca, če je za omenjene vzroke vedel dalj kot teden dni.
LETEČA KONTROLA NAD PROMETOM Z VINOM IN ŽGANJEM
Kr. banska uprava je organizirala leteče kontrole, ki se vozijo z motornimi vozili po važnejših cestah v dravski banovini in zaustavljajo voznike ter tovorne avtomobile, ki prevažajo vino. S tem namerava banska uprava, če ne preprečiti, pa vsaj zmanjšati tihotapstvo z, vinom in žganjem.
Prepričani smo, da te leteče kon trole, ki bodo požrle ninogo denarja ne bodo dosegle zaželjenega haska. Tihotapstvo se bo vršilo še dalje, ?aj poznajo tihotapci razne načine, da spravijo blago brez kontrole v promet. Bolj primerno bi bilo, če bi se banska uprava s točilci na drobno, t. j. z gostilničarji pavšalirala, kakor je to bilo pod Avstrijo vpeljano, ker bi lahko ves kontrolni aparat, ki ga v prvi vrsti uporablja samo radi kontrole nad gostilničarji, uporabila za preganjanje številnih tihotapcev in šuš-marjev, pred katerimi je gostilničarski stan brez zaščite. V resnic; ne vemo zakaj se banska uprava brani sprejeti ta predlog, ker bi vendar računala s popolnoma sigurno proračunsko postavko, na drugi stra -ni pa bi uspešnejše zaščitila gostilničarski stan, brez katerega visijo banovinski in občinski proračuni v zraku.
Ta odsek ima nalogo, da izenači davčno prakso v državi, ki je po raznih banovinah silno različna. Posebno se je neenakost pokazala pri odmeri poslovnega davka, ki je kakor znano v dravski in savski banovini najhujši. Dočim se na pr. v teh banovinah jemlje za osnovo v svrho skupnega davka na poslovni promet 10% od celokupnega prometa, se v drugih banovinah jemlje le 1%. Isto-tako se je ugotovilo, da tudi pri pobiranju taks ni enakega postopka. Tako je n. pr. odsek ugotovil, da je skoraj na vsakem sodišču bivše Srbije 3000-3600 starih zapuščinskih spisov, vsled česar je država skoraj na vsakem področju teh sodišč oškodovana za najmanj 1,000.0001 din. Nadalje se je ugotovilo, da državna pravobranilstva ne gledajo na izvršenje pravomočnih razsodb, katere je država v vseh inštancah dobila V Beogradu bi morala namreč država dobiti na podlagi takih sodb ca. j 20 milijonov, v vsej Srbiji pa okoii 30 milijonov din. Če bi vladala v vsej državi davčna enakost in če bi se oblastva malo bolj brigala za točno pobiranje taks itd, ne bi bilo treba navijati davčnega vijaka v dravski banovini.
POTEK JESENSKEGA VELESEJMA V LJUBLJANI
Jesenski velesejem je dokazal močno vtoljo našega gospodarskega in kulturnega sveta, tako da je bil gospodarski značaj navzlic številnim speci-elnim razstavam tudi v tem slučaju krepko podčrtan. Predvsem je treba omeniti 'razmeroma ugoden kupčij-ski rezultat. Razstavilo je 431 tvrdk, od teh je bilo 193 inozemskih. Glavno obiležje letošnje jesenske prireditve pa je bila razstava slovenskega novinarstva, prirejena v proslavo 140-letnice Vodnikovih »Ljubljanskih Novic«. Poleg tega je bila še etnograf-sko-misijonska razstava itd. Prihodnji mednarodni velesejem v Ljubija ni bo začetkom junija 1938.
KAKO POSPEŠUJE ITALIJANSKA DRŽAVA TUJSKI PROMET
Kako pospešuje italijanska država tujski promet, ki ji donaša mesečno 100 milijonov zlatih lir dohodkov se vidi iz sledečih številk:
V letošnjem državnem proračunu je predvideno 29,100.000 lir. Od tega odpade za splošno pospeševanje 16,000.000 lir, 3,600.000 lir znaša dotacija države »Enitu«, 3,000.000 lir prispeva glasom proračuna za kritje popusta pri ceni turističnega bencina, J dočim bo 6,000.000 lir porabila za po' speševanje gostinstva.
Čuje se tudi, da bo dala drižava v svrho modernizacije gostinstvi do leta 1940, ko se bo vršila v Rimu svetovna razstava 1 milijardo din.
Če pogledamo te številke, se nam , zdi proračun našega odseka za turi-j zfeln pri trgovinskem ministrstvu, ki znaša nekaj malega nad 500.000 din, silno siromašen. To naj bo samo majhen prispevek h krizi našega turizma in končno za poduk onim či-niteljem, od katerih odvisi več ali manj usoda našega turizma.
Jugoslavija ima 15,174.000 prebivalcev, dočim živi v Sloveniji 1,210.000 ljudi.
ROK ZA IZMENO PLATIŠČ PRI MOTORNIH VOZILIH PODALJŠAN
Rok za izmeno platišč na obstoječih tovornih vozilih se podaljšuje do
1.	aprila 1938.
NALOGE ODSEKA ZA KONTROLO DRŽ. DOHODKOV
Pri fin. ministrstvu se je ustanovil odsek za kontrolo dohodkov, kateremu načeluje bivši direktor dravske finančne direkcije g. Dr. Valjavec.
POŠTNE PRISTOJBINE ZA INOZEMSTVO
Z odlokom ministra za pošto se spremene dopolnilne pristojbine za odpremo pisem in dopisnic v prometu z evropskimi državami. Po tem odloku se evropske države razdele v tri pasove; s temi dopolnilnimi pristojbinami: prvi pas 2 din, drugi pas
2.50	din, tretji pas 3 din. V prvi pas spadajo Avstrija, Bolgarija, Grčija, Italija, Madžarska in Rumunija. V drugi pas: Nemčija, Poljska, Češkoslovaška, Švica in Turčija. Vse druge evropske države so — razen sovjetske Rusije v tretjem pasu. Z istim odlokom se odredi, da se ima pri odpremi pisem in dopisnic za uvedbo vrednosti po letalski pošti plačati za vsako pošiljko še 50% pribitka redne pristojbine. Te spremembe stopijo v veljavo 1. oktobra.
Pivovarna in žganjarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO MAJBOIJŠE KVAtllUt
ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere i. t d.
*
ZAHTEVE VINOGRADNIKOV
Na zborovanju v Ljutomeru dne 26. septembra so med drugim sprejeli vinogradniki še sledečo resolucijo:
1. Vinoreja v staroznanih ljutomerskih goricah in v sličnih goricah naj se obvaruje nadaljnega propadanja.
2. Po vinskem zakonu je prepovedana nepravilna označba vina ter se naj zadnji odstavek čl. 23. pravilnika zakona o vinu ukine.
3. Zaščita ljutomerčana naj se pospeši.
4. Trošarina na vino je od vseh davkov najbolj nepravična, zato se naj v celoti ukine.
5. Dovoli se naj prost promet z vi nom, zato naj odpade tudi vprašanje ali se naj uvede pavšalna ali popisna trošarina s kontrolo.
6. Prepovejo se naj novi nasadi vinogradov v žitorodnih ravninah, že obstoječi naj se sistematično o-pustijo.
7. Za ljutomerski vinski okraj naj se doseže carine prost izvoz vina v Avstrijo.
8. Carina na modro galico, žveplo in druga obrambna sredstva naj se ukine.
9. Za enotno prodajo vina naj se čimpreje omogoči gradba zadružne vinske kleti v Ljutomeru, itd. Vinogradniki so v Ljutomeru tudi
sklenili da naj vinogradniki ne prodajajo navadna vina izpod 4 din, boljša ne izpod 6 din, za sortna vina pa naj razmeroma zahtevajo večjo ceno. Splošni začetek trgatve je bil določen 10. oktober. Po poskusih ima letošnji mošt skoraj isto količino sladkorja in kisline, kot lansko leto ob istem času.
MENJAVANJE DENARJA V VLAKIH
Finančni minister je dovolil, da lahko obmejne pooblaščene menjalnice, izvzeto od čl. 1. toč. 3. pravilnika o reguliranju prometa z devi/a mi in valutami spremljajo po svojih uradnikih mednarodne brzovlake od mejne postaje pa do prve postaje, kjer vlak stoji.
ŠTEVILO RADIJSKIH APARATOV V JUGOSLAVIJI
Po statistiki poštnega ministrstva je bilo v letu 1936. 95.926 radijskih naročnikov. Na področju ljubljanske poštne direkcije pa je bilo v tem letu 13.781 aparatov. Najbolj počasi napreduje število radijskih aparatov v Sloveniji. Vkljub temu stojimo še daleč za ostalimi državami, to pa radi tega, ker so aparati obremenje-, ni s silno visokimi pristojbinami.
NOVA OBRTNA ZBORNICA
Z uredbo ministrskega sveta se bo ustanovila v Nišu za področje moravske banovine nova obrtna zbornica, katero so obrtniki te banovine že dalj časa zahtevali. Na področju nove obrtne zbornice je 8.243 obrtnikov.
Raznoterosti
Angleški in amerikanski turisti
lahko pridejo z enim vizom dvakrat v našo državo. Ministrstvo zunanjih poslov j-e dovolilo angleškim in ame-rikanskim turistom, da se z vizom za enkratni prestop državne meje ponovno brez plačanja novih taks povrnejo v našo državo.
Poraba sladkorja v naši državi pada. Domači konzum sladkorja je v stalnem padcu, ker je sladkor radi visokih trošarin predrag. Značilno je, da je konzum sladkorja v Češkoslovaški tudi v tem letu poskočil.
Koliko kreditnih ustanov je pod zaščito? Pod zaščito se do danes nahaja 337 kreditnih ustanov.
Železniški promet v Jugoslaviji. Potniški promet po naših železnicah je v stalnem dvigu. Leta 1932. se je prevozilo po železnicah 31,546.022, v letu 1933. 29,707.188, leta 1934. 28,572. 189, leta 1935, 34,819.032 in leta 1936 37,694.919 oseb. Na področju ljubljan ske direkcije se je v letu 1936. prevozilo 8,425.288 oseb.
SS92-6-IS23
Otroški čeveljčki Iz najflnej*ega laka s trpežnim usnjenim podplatom la lepim okrasom na vezava
ROBERT GOLI
špecijalna zaloga platna, belega in pralnega blaga
LJUBLJANA
ŠELENBURGOVA 3 Velika izbira namiznih prtov in brisač v stalnih bariah. Razne tkanine za zastore, posteljna pregrinjala Itd.
VAŽN O!
NARODNA BANKA ZA SANACIJO NAŠIH DENARNIH ZAVODOV
Dne 20. t. m. se je vršila seja u-pravnega odbora Narodne banke, kjer se je sklepalo tudi o nekaterih spremembah v pravilniku za kreditiranje. Narodna banka se resno bavi spremeniti dosedanjo kreditno politiko, ki jo je zavzemala napram denarnim zavodom.
Zimski vozni red
Poleg sprememb, ki so že objavljene na stenskih voznih redih, stopijo s 4. oktobrom 1937. Se sledeče spremembe v veljavo:
Na progi Rogatec—Grobelno: potniški vlak št. 2114 odhaja iz Rogatca ob 9.15 ter prihaja v Grobelno ob 10.20; potniški vlak št. 2115 odhaja iz Grobelnega ob 10.44 minut ter prihaja v Rogatec ob 11.44.
Na progi Maribor gl. kol.—Brezno Ribnica: potniški vlak L 9024 odhaja iz Maribora gl. kol. ob 14.32 ter prihaja v Brezno Ribnica ob 15.23; potniški vlak L. 9025 odhaja iz Brezna Ribnice ob 15.55 ter prihaja v Maribor gl. kol. ob 16.52.
Na progi Maribor gl. kol.—Ruše izostaneta potniška vlaka št. L. 9022,
odhod iz Maribora gl. k. ob 4.30 in L. 9023, odhod iz Brezna Ribnice ob 5.02. Potniški vlak L 9018 bo odhajal iz Maribora gl. kol. ob 4.05 ter prihajal v Ruše ob 4.28; potniški vlak št. L 9019 bo odhajal iz Ruš ob 4.38 ter prihajal v Maribor gl. kol. ob 5. uri ter bo imel zvezo proti Ljubljani in Za • grebu na potniški vlak št. 515, ki odhaja iz Maribora ob 5.05.
Na progi Gornja Radgona—Radgona odhaja potniški vlak št. 8820 iz Gornje Radgone za 10 minut prej, to je ob 7.01 ter prihaja v Radgono ob 17.06.
Na progi Št. Janž na Dol.—Trebnje na Dol.—Novo mesto izostane mešani vlak št. 9431-9221, odhod iz št. Janža na Dol. ob 6.10 in prihod v Novo mesto ob 7.48 .Mešani vlak št 9431a bo vozil takole: Št. Janž odhod ob 5.40, Trebnje odhod ob 6.47 in Novo mesto prihod ob 7.25. Na progah avstrijske, italijanske in madžarske železniške uprave stopi zimski vozni red dne 3. oktobra 1937. v veljavo.
Dopisujte v Vaš strokovni list!
Pozivamo članstvo, da sodeluje pri svojem stanovskem listu in da mu poroča vse važnejše dogodke, ki so n. pr. v kvar gostilničarskemu stanu ali ki nastanejo v stanovskih združenjih. V teh dopisih naj se naslika življenje gostilničarja in njegovo poslovanje v o-bratu. Narišej<5 naj se na podlagi res-nijnih dogodkov nedostatki, težkoče, ovire itd. Stanovski list naj bo tedaj ogledalo vseh teženj, ki jih zasleduje gostilničarski stan. Glede dopisnikov je naravno tajnost zajamčena in bo uredništvo rade volje vse dopise za tiski primerno prikrojilo. V vsakem združenju naj bo končno po en dopisnik ta-| ko, da bo celotna slika o gostilničar-; stvu naše banovine podana.
Oglašujte v Gostilničarskem vestniku!
<1624-4»
Zelo lepi čevlji Iz najfinejScga "Bolčža, fc na]-novejšim okrasom In trpežnim usnjenim po<£ p la to m. za naSa mlad« gimnazijalka
Najprikladnejši dekliški usnjeni £evlji> r ta* ponko preko risla.
2402-61000	_
Lnhkl. trpežni lo najprikladnejši tefovadnJ jn športni čevlji. VeL 35-42 Dio 35.-
6622-44722
Zelo priljubljen in največ zahteva»'otro88l čevelj iz finega telečjega boksa s trpežnim usnjenim podplatom.
5842-05
Najboljša obutev otrokom za svečanosti t£ finega laka. z usnjenim podplatom I guma* sto peta
= Ljubljana, Laško in Maribor =
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni iežak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
Delnim pivovarna,.UNION"
== Ljubljana, Laška in Maribor ==
7,n ^iroHnUfvn• fiftHim Milan, Celje.— Za lastnika: »Zveza združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani*: Perc Karol, Celje.
Za Zvezno tiskarno v Celju: Cetina Milan, Celje.