Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. ^ V administraciji prejeman velja: g Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld«, za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 (ld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedieija v ,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St.;2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri papoldne. Štev. 204. V Ljubljani, v četrtek 6. septembra 1894. Letnilt XXII. Javili shod kat političnega društva Ljubljanskega v Vipavi dne 2. septembra. Gotovo ni bilo nobenemu od 2500 obiskovalcev javnega shoda pretepeno nedeljo žal, da se je v budi vročini potrudil na grajsko dvorišče. Po kateri poti si dospel v trg, pozdravil te je slavolok s primernim napisom, raz hiš so visele zastave slovenske, cesarske, papeževe. Najbolj se je v tem obziru odlikovala grajščina preblag. grofa Lanthieri-ja. Ob 4 uri popoludne naznanjalo je streljanje topičev začetek shoda. Odvetnik in deželni odbornik gosp. dr. Papež otvori zborovanje, kazoč na pravila kat. pol. društva, po katerih je glavni smoter društvu prirejati na raznih krajih shode in s poljudnimi govori raz-jasnevati vprašanja, ki so dandanes pereča, naj si že bode v gospodarskih, verskih, šolskih ali soci-jalnih zadevah. Taki shodi so bili že ua več krajih in povsod smo si pridobili obilno prijateljev našemu društva, saj so spoznali, da nismo prišli hujskat, kakor se nam prerado očita, temveč le podučevat. Na prijazno vabilo vipavskih veljavnih mož smo radostnim srcem prišli v solnčnato Vipavsko dolino. Kot deželni odbornik takoj začne govoriti o gospodarskem vprašanju naše doline. Za vrejenje reke Vipave in hudournikov preiskuje, dela načrte in proračune deželni inžener, a da sedaj ni še mogel temu kraju zastaviti svojih moči, je vzrok, ker je moral več časa sam nadzorovati delo pri novem mostu v Ratečah in pri ribniškem vodovodu. Za reko Vipavo pride takoj na vrsto vodovod na Planini in na Vrhpolju. V dveh letih, meni, da bode teoretično delo že končano. O razdelitvi pašnikov je že izdelan načrt, ki je sedaj pri ministerstvu, ako želi jedna tretjina opravičencev razdelitev, se drugi dve tretjini ne morete ustavljati razdelitve. Lovski zakon se preftareja. Ce tudi ne bode v vsem ugajal kmetovalcu, tboljšan le bode. Mi smatramo zajca za škodljivo žival in kmet sadi zelje in drugo za se, ne za zajca. (Istina!) Da bi se pomagalo vinorejcem, določila se je svota 2000 gld. za premije onim, ki poskušajo z ameriškimi trtami, tem namreč uš ne pride tako hitro do živega, kakor domačim. Na prošnje se daje od tega zneska podpora vinorejcem, da si prve troške poravnajo. Tudi daje dežela brezobrestna posojila do 100 gld. v ta namen. Zraven tega bode še potovalni učitelj obiskoval vinorodne kraje in dajal pojasnila in praktične svete. — To so ob kratkem točke, s katerimi se je bavil deželni zbor in odbor, ako kateri želi še natančnejših podatkov, se lahko posebno še obrne do govornika, ali do domačega poslanca g. Lavrenčiča. (Zahvala.) Veliki zbor vipavskih pevcev zapoje pred odrom mogočno Nedvedovo kantato »Avstrija moja", ko se ploskanje poleže, nastopi dr. Gregorič in začne na podlagi ravno odpete pesmi govoriti o kat. pol. društvu. Razloži kaj je društvo, kaj je pol. društvo, kaj je kat. pol. društvo. Njega geslo nam pove, smoter vsega njegovega delovanja in ta je: Vse za vero, dom, cesarja I Vera uči, kaj je dobro. Vest človeka peče, ako je kaj slabega storil. Tedaj je že stvarnik položil v človeško srce čut dobrega iu Kristus nam je to še natančneje določil. Verski nazori naj stopijo v življenje, to je preosnova vsega družinskega in državnega reda. Zato ima vera s politiko opraviti, ker je vera prava in stalna podlaga dobre politike. Pogubna načela, katera v zadnji številki list »Delavec" razvija, nas gotovo ne pripeljejo k pravi preosnovi družabnega reda. Dom — kaj je dom je težko povedati, ali ako si šel na ptuje, takrat si Čutil, kaj je dom. Ali za domovino vpiti samo »živio 1" za dom se navduševati samo pri kozarcu, je premalo, od tacega de- lovanja domovina še nima koristi. Delovati je treba za njo, njej posvetiti svoje moči in tukaj vsaki veliko stori v katerem že si bodi stanu. Podpirati gmotno stanje, ker revež prej zataji svoj dom, kakor oni, ki trdno stoji. V ta namen delujejo posojilnice požarne brambe, poštene razvedrilne in podučne veselice in lepi zgledi. Za cesarja. Kaj je hiša brez gospodarja? Ako bodo le hlapci in dekle vodili in ukazovali, biša ne bode dolgo obstala. Občina brez župana ne obstoji in iz več občin obstoji država, tedaj je še bolj potrebna predstojnika — vladarja. (Živahno pritrjevanje, govorniku čestitajo.) Pevci zapojo Zajčev zbor »Pojmo pjesmu". Glavna navduševalna melodija je kakor pri večini Zajčevih skladb v basu, in pri kakih 30 basistih kaj veličastno doni slavospev pesmi in domovini. Dr. Šusteršič govori o kmetijstvu blizu uro dolgo. Dasi je vročina precej huda in nekaterim ljudem sije solnce naravnost v obraz, poslušajo ga z največim zanimanjem. Vsebina njegovega govora bi bila ob kratkem ta-le: Vse napreduje, trobijo liberalni listi, a gotovo je, da kmetijstvo propada. Dokazuje na podlagi statističnih podatkov, kako je liberalizem zakrivil, da se denar kopiči v nekterih rokah, a ni se spomnil kmeta. V naši državni polovici pride povprečno na 6000 samostalnih posestev na boben v enem letu. Kaj je temu vzrok? Nekateri pravijo, slabe letine — trtna uš. A kmet se je z zemljo vedno moral boriti, brez nesreč ni bilo nikoli, če ni bilo trtne, so bile pa druge uši. (Istina.) Ali prej, ko še denar ni imel tolike veljave in je kmet si pridelal, kar je potreboval za-se in ni bilo še takih razvad in je tudi svoje davke v pridelkih plačeval in sicer plačeval več, ako je veliko pridelal, manj, če se je slabo obneslo, prej so bili drugi časi. Le deseti del dohodkov šlo je za davke, a sedaj se postave ne ozirajo kaj na kmeta. Ako imaš 630 gld. dohodkov, si oproščen dohodnin- LISTEK f Frančišek Božič. V Železnikih, dne 3. Žalostno je zapel v četrtek dne 30. pret. mes. popoludne ob treh mrtvaški zvon v Železnikih, tužno sporočilo oznanujoč, da se je na boljši svet preselila blaga, sveta duša. Ni bilo nepričakovano to sporočilo, a vendar nas je pretreslo globoko v duši pre-žalostno zagotovilo, da našega dobrega preč. gosp. kapelana ni več mej živimi. Ze duh božji sam veličastno govori o smrti pravičnega; tudi pokojni č. g. Frančišek bil je pravičen, zato prav posebno o »jem veljajo svete besede: »Pravični, akoravno prezgodaj umrje, bode vendar v pokoju; zakaj starosti ne stori častitljive ne dolgo življenje, ne veliko število let, ampak umnost človekova velja za sive lase, in življenje brez madt-ža je velika starost Ker je Bogu dopadel, je postal Njegov ljubček; pobran je bil, da ni hudobija njegovega uma popačila ali da ni hinavščina njegove duše preslepila. Zgodaj je končal, pa je spolnil veliko let, zakaj njegova duša je Bogu dopadla, zato je hitel ga vzeti izmed hudobij." (Modr. 4.) Te besede božje naj nas nauda-jajo s sladko tolažbo v dueh najbridkejše boli. Blagi pokojni gospod se je rodil v Loškem Potoku, kjer je bil takrat njegov oče učitelj. Ze v mladih letih prišel je z očetom, rojenim Idrijčanom, v Idrijo, kjer je preživel malo da ne ves čas, kar ga ni presedel v ljubljanskih šolah. Že v zgodnji mladosti zgubil je ranjki gospod dobrega svojega očeta; vsa skrb za otročiče padla je torej na šibka ramena bogoboječe matere-vdove, katera je kolikor je vedela in znala, skrbela in se trudila, da bi dobrega kruha pripravila ljubljencu svojega srca. Blagoslov božji je vidno spremljal njen silen napor; izpolnile so se ji goreče želje, katere je v gorečih molitvah pošiljala pred prestol Najvišjega; svojega iskreno ljubljenca videla je stati kot mašnika pred oltarjem Gospodovim. Nepopisljivo velika je bila njena sreča, a tudi nepopisljivo kratka. Videlo se je č. g. novomašniku, ds ni zdrav; jako rahlo bilo je njegovo zdravje; toda upali smo vsi, da nam mili Bog obvaruje dragoceno življenje njegovo, in to tembolj, ker je bil poslan na jako lahko službo v Železnike. Mnogo čč. gg. kapelanov je prišlo s slabim zdravjem, deloma tudi zelo bolehnih tu sem, a okrepili so 8e tu, da so bili sposobni tudi za težavuiše službe; jednako smo tudi o dragem pokojniku upali. Toda drugače bilo je sklenjeno. Ni nam dano opisati vseh upov in nad, a tudi vseh bolestnih trenotkov, katere je preživel preblagi pokojnik; ni ga peresa na svetu, ki bi moglo narisati vso bridkost in žalost, trud in požrtvovalnost, strah in up, čuvanje in vse zatajevanje, noči brez spauja in dneve brez pokoja, katere je pretrpela preblaga gospa mati ob postelji svojega hirajočega sina. Vedno bolj in bolj je pojemalo olje v svetilnici življenja rajnega č. g. Frančiška, le tu in tam za-plapolal je plamen luči malo bolj in obudil goljufivo nado ozdravljenja, a le kmalu je motnemu žarku upanja sledila še večja obupnost. Slednjič je lučica življenja t četrtek ob 3. uri popoludne popolnoma ugasnila mladeniču, ki je doživel le 23 let, 8 mesecev in 5 dnij. V soboto dne 1. septembra bilo je truplo pokojnikovo položeno k zadnjemu počitku na železniškem pokopališču. Slovesno črno sveto mašo s pridigo, globoko v srce segajočo, in vodstro žalostnega sprevoda prevzel je iz posebne ljubeznjivosti preč. gosp. Janez Sušnik ; razven tega so se brale še tri druge svete maše za ranjcega gospoda. Ganljive in pretresujoče so bile besede, s katerimi je ranjcega gospoda proslavljal govornik, in to po vsej pravici, saj so bile v njem vtelesene vse kreposti: dičila ga je prava iskrena pobožnost; kar prirojena mu je bila neutrudljiva marljivost, katero je kazal v vsem svojem učenju; preblaga duša njegova bila je polna skega davka, ko bi bila jednaka postava za kmeta, bi vi skoraj nič ue plačevali. Odprli so preveč meje tujemu blagu. Prevozuina iz Amerike do nas stan« le 1.20 gl. za cent, ni čuda, da žito nima cene, s®-daj še pogodba z Italijo čutite pa vi najbolj, (žali Bog, da res!) kako bi bilo temu pomagati ? Davke preosnovati na korist kmetovalcu, omejiti posel prekupovalcem, združiti se v skupine, ker z edinjenimi močmi se lože kaj doseže. Tu omenja posebno še našo vinarsko zadrugo in vabi. ljudi k njej, ona bo pomagala kmetu tudi z denarjem v sili in on bo z vinom na jesen lahko plačal, gledala bo, da se vino zdravo ohrani, vabila kupce in skrbela, da se po vrednosti tudi proda. Posojilnice po Baiffesenovem zistemu so silno koristne za male občine. Na Tirolskem jih je že vpeljanih 120. (Govornik opisuje njih napravo in delovanje). Oderuško postavo sicer imamo, a oderuhov se še nismo znebili. V svojem poslovanju kot odvetnik je imel slučaj, ko je siromaka oderuh tako stiskal, da se je od glavnice 90 gld. v desetih letih nabralo samo obresti 2400, če tudi je bilo med tem časom 40 gld. kapitala plačanega. Govori še o naši železnici, o novem načrtu ministra Falkenbeina v prid kmetijstva. Vse postave in načrti pa ne bodo dosegli vsega, ako se družba ne preustroji in slovo do liberalizmu. Liberalizem ima geslo: „Vsak zase" krščanstvo pa, „Vsi za enega, eden za vse!" Prevgtroj se pa mora pričeti že v šoli. Naša dosedaj na šolska postava gleda le na prebrisanost in vedo otrok, ne blaži pa srea, ne kroti strasti. Sad takih brezverskih šol se posebno kaže na Francoskem, najbolj zagrizeni liberalci se boje tega sadu, zato odgojujejo svoje otroke v verskih zavodih, a verske šole pa ne privoščijo drugim. Zato moramo delati z vsemi močmi, ne prej jenjati, dokler ne dobimo verske šole. Smo katoliki složni, jo bomo tudi dosegli. Krščansko življenje naj bode v družinah, v društvih, katoličana se moramo pokazati posebno pri volitvah. Ne poslušati onih, ki se laskajo ljudstvu, kedar ga potrebujejo pri volitvah, ampak one, ki imajo za Vas gorko srce in tudi vedno odprte roke. Poslanci delajo postave, zato si oglejte tacega moža od vseh strani, preden mu daste svoje zaupanje in svoj glas. Ne vstrašite se groženja, še manj zabavljanja. Zabavljati je pač lahko, zato ni potreba dosti študiranja, ampak le dobra pljuča in nekaj brezobzirnosti. Bojte se le Boga, pa nobenega druzega I Burno odobravanje in ploskanje je sledilo gorkim besedam. Zajcev „U boj" zapoje nato 60 pevcev, in ko se na sklepu omenja presv. cesarja in svetega Očeta, pojeti se dotični bymni. — Blizu pol 7. ure bil je shod zaključen. — Pri skromni večerji zbralo se je 61 mož, županov, duhovnikov in druzih. Marsikatero napitnica se je vrstila s petjem do pol 10. ure, ko so ljubljanski gospodje morali oditi k svojim poslom v metropolo. Sklepam poročilo z gorko željo, naj bi javni shod obrodil obilnega sadu 1 gorečnosti, katera se je prelepo razodevala v spo-vednici, šoli, sploh v vseh njegovih duhovskih opravilih. Radi teh krepostij bil je rajni gospod toliko priljubljen pri vseh, ki so ga poznali, posebno pri vrlih župljanih železniških, ki so bridko plakali poslavljajoč se od preljubega jim duhovnika. Dvanajst čč. gg. duhovnikov in bogoslovcev je spremljalo telesne ostanke do prezgodnjega groba; jeden gospod bogoslovec potrudil se je ceI6 iz daljne Idrije k pogrebu. Iz Idrije prišli ste dve blagi učiteljici tolažit v bridko bol vtopljeno gospo mater, razven njih še tudi neka druga gospa; le njih trudu se je posrečilo, da ni prežalostna mati v omedlevici izdihnil« svoje duše. Med molitvami sprejela je hladna zemlja to, kar je njenega; vrli železniški pevci pa so zapeli par ginljivih žalostink. Poslovili smo se od svežega groba, blagrovali smo te pa, o nepozabljivi prijatelj, da bi srečno dokončal svoj tek. Na misel so nam prišle besede dičnega Gregorčiča: Saj tvoj dom ni tu na sveti, Ti Um gori si doma; Tebe n o 6 e svet umeti, Ti ne moreS pa sveta. Blagor tebi, da vživaš to, kar ti napovedujeti prvi dve vrstici, in da ne okušaš grenkosti, katero pa dajeti zadnji dve; kolikor dalja živi duhovnik, Shod dolenj. katol. polit društva pri Treh Fara)|i. (Dalje.) Manje naklonjena Slovencem pa je pravosodna uprava, kar se je pokazalo pri imenovanju deželno sodnih svetnikov, izmed katerih pripada vsaki deželi V, v primeru števila okr. sodišč. Kranjska ima 30 okr. sodišč; tretjina znaša 9, torej ji pripada 9 svetovalcev, dobila jih je pa samo 7 in je tedaj prikrajšana za 2; in s tem dala se je neka prednost štajerski in koroški deželi, kateri kronoviui sta poleg svojih dveh tretjin dobili še 2 svetovalca po vrhu, želeti je, da se tudi pri drugih strokah državne uprave ne ponovi tako postopanje, zlasti če bi vlada zlorabila naš domači prepir in bi se lahko izgovarjala na primer : „Ta prositelj, uradnik je prenapet, jaz ga ne maram", a dotični uradnik je morda najbolj zmeren, pohleven narodnjak in spreten uradnik — pa vlada ga ne potrdi pod pretvezo prenapetosti. Videti je, da vlada pri imenovanju uradnikov izkoristi naš domači prepir in zadosti za njo je to, da se kak prositelj od ene ali druge strani žnači kot prenapet narodnjak, da ga ona potem prezira pri imenovanju — nam na škodo, nasprotnikom na korist, kakor se je to zgodilo v novejšem času. Omeniti moram še vedno rastoče stroške oboroževanja in prenaredbo volilnega reda. Kar se tiče stroškov za vojaštvo, potemnil se je zopet črni oblak, domobrancem podaljšala se je enoletna služba na dveletno službo, tako da je zginila brambovska armada dejansko v redni armadi. Vrh tega se morajo tudi črnovojniki zglaševati vsako leto, kar dosedaj ni bilo. Seveda so se s tem zopet pomnožili stroški, — jaz sicer nisem glasoval za ta nova bremena in sem svaril, da narodi kmalu popolnoma obnemorejo. Skrajni čas je, da se začne resno misliti, da se olajša to strašno breme in vsaj ne pomnožujejo stroški za vojaštvo, saj nam visoki naši diplomati vedno zatrjujejo, da živimo v najprijaznejših odno-šajih z vsemi državami. Kar se tiče volilnega reda ozir. občne volilne pravice, za katero se zanima tudi naš narod, treba je stvar dobro premisliti, da se tudi povoljno reši. Občna volilna pravica lahko postane oni socijalni meč, ki reže na dve strani — mislim namreč, da v obče ni želeti nadvlade one mednarodne delavske stranke (vojske), ki se malo briga za vero, za narodnost, ali za sedanje društveno stanje in stanovske razlike, ker želi neko idealno enakost, ki se po mojem mnenju more težko doseči, dokler se človeški rod ne spremeni v same angelce. Zato pa vendar tudi jaz privoščim volilno pravico takim, ki je dosedaj nimajo; vendar naj bi delavci — če se za naprej obdrže sedanje neopravičene skupine grajščakov, mestnih in kmetskih občin, in trgovinskih zbornic — volili v svoji skupini. To pa radi tega, da ne bi n. pr. delavci kake tovarne s svojimi glasovi potlačili stoletja in stoletja v istem kraju živečega domačega prebivalstva. toliko bolj se trudi, žrtvuje, dela, moli in trpi za narod, a toliko manj ga svet ume, ker ga noče umeti. To je bridko, to skeli in boli duhovnika, a vsemu temu te je, o preblagi Frančišek, odtegnila roka božja. Še nekaj nam prihaja na misel, besede Gospodove : „2etev je velika, a delavcev je malo." (Luk. 10. 2.) se vedno bolj vresničujejo; 21 mladih duhovnikov zapustilo je pred letom dnij semenišče, a že štirje izmed njih ne delajo več v vinogradu Gospodovem ; jeden izmed njih je le prerano opešal in se podal v začasen pokoj, tri pa je pograbila nemila dekla božja. Pač veljajo besede: In ti, ki z umom, cvetom let Zdaj bahaS se vesel, Glej, predno ti odpade cvet, Prah bodeS in pepel! (Gregorčič.) Sedaj pa, premili Frančišek, ti vita vitae meae, v miru počivaj! Sel si iz doline solza, poslovil si se od nas, ki smo te ljubili kakor lastno dušo, umrl si res, toda ne le mladeničem, ampak vsemu ljudstvu zapustil si spomin svoje smrti v zgled čednosti in moči. (II. Makh. 6. 31.) Le hrepenel jax bodem k Tebi, Ne bom po Tebi žaloval, Saj naSel si na božjem nebi, Kar tnkaj bi zastonj iskal. — L — Ali če se že tu razširi volilna pravica, bilo bi gotovo umestno in svoječasno, da se odpravijo nekatere najbolj kričeče krivice sedanjega volilnega reda. Da se n. pr. uvrste v skupino grajščakov tudi tisti posestniki, ki toliko zemljiščuega davka plačujejo kakor grajščak, če tudi niso vpisani v deželni knjigi ■ da se volilni okraji v deželah, v katerih n. pr. poleg Nemcev ali Lahov Žive Slovenci kakor na Primorskem, Koroškem, Štajerskem i. t. d., tako razdele, da tudi Slovenci z ozirom nS svoje število zadobe primerno število poslancev, ker postavim sedaj ni glede koroških Slovencev, ki brojijo 7S prebivalstva dežele, */j kor. Nemcev ima 9 poslancev 7s kor. Slovencev pa nobenega. Gotovo si bodo slov. poslanci prizadevali v tem smislu in se potegovali za to, kar zahteva korist slovenskega naroda. Pač moram še naglašati, da sedmoriea slovenskih poslancev s koalicijo niso stopili v strogo ne-razrušljivo zakonsko zvezo — zvezala jih je tudi taktika, ker menijo, da bi bili brez zaveznikov preveč osamljeni in da s svojim prenaglim izstopom ne pomorejo do izključljive (liberalne) nemško-poljske vlade; da morebiti ni izključena mogočnost, da se v državnem zboru ali pa tudi zunaj zbora kaj pripeti, kar bi gualo občutljive Nemce iz sedanje zveze. Potem trebalo skušati, da naši nekedanji zavezniki iz tako imenovanega železnega obroča bratje Poljaki in bratje Cehi s konservativci vred obnove stari železni obroč. Ako bi pa slov. poslanci videli, da v sedanji zvezi ne dosežejo opravičenih svojih tirjatev, potem bode vedel vsak poslanec, kaj mu je storiti, in gotovo bo naš narod odobril ta korak, h kateremu bi bili prisiljeni slov. poslanci, če iztopijo iz te zveze. Pri vsem tem pa mislim, da se ne smemo vedno le zanašati na vlado in vse pričakovati od nje, da moramo deloma tudi pred očmi imeti zlati uk : .Pomagaj si sam in Bog ti pomore". To velja na primer pri slovenskem uradovanju : Slovenci v slovenskih pokrajinah ne smejo se zanašati le na dobrohodnost vlade in vladne naredbe glede rabe slov. jezika, sami morajo zahtevati pri raznih uradih, advokatih, notarjih, da uredujejo v slovenskem jeziku, pa tudi slov. občine, krajni šolski sveti itd., naj se v svojem poslovanju poslužujejo slov. jezika, potem je mogoče doseči oni namen, katerega si more želeti vsakteri na svojo narodnost ponosni Slovenec. Sicer pa tukaj, kakor pri vsakem delu velja to, da se mora delo resno, mirno, odločno zvrševati — vse to velja tudi o delovanju poslancev in oni se motijo, ki menijo, da se pri tem poslu more vse doseči s kričanjem. V tej zadevi sklicujem se na levičarsko liberalno stranko, katera je začetkom Taffe-jeve vlade poslala mnogo kričačev n. pr. posl. Knotza i. dr. v državni zbor, potem ko so se ti zarotili da bedo enkrat kih-nili in da bo Taaffe-jeve vlade konec. In kaj se je zgodilo ? Ti kričači so zginili, lastna stranka in volilci znebili so se jih pri prvi priliki. Dodatek vredništva: Kakor se nam iz Idrije poroča, zložil je slavni odbor ondotne katoliške družbe v seji dne 2. t. m. potrebno svoto, da se bodete za ranjcega č. g. Božiča brali dve sv. maši, in sicer 11. in 12. t. m., ob '/,6. uri zjutraj. Zemlja in zemljani. Kulturnozgodovinsko-poljudno-znanstveno predavanje za pasjo dni. Govoril popotni učitelj dr. Žlobudral. (Dalje). A vstrij a je ime pol nemško, pol latinsko-Avs-tria, ki bi pa po sedanjih razmerah moralo glasiti se: Aus-duo, odkar je namreč uveden dualizem. Za Dunavo je za nas naj imenitneja reka Leitha, ker deli cesarstvo v „naše" in pa „mažarsko". V naši polovici je glavno mesto Dunaj, kjer stoji stolp sv. Štefana in pa kovačnica za denar in postave; Mažarji pa imajo stolno mesto Budapest ali po najnovejši izrekavi: J ud a pest, kjer gospodari minister W e c k e r 1 e. Ime kaže, da je mož bolj majhne postave, sicer bi se moral imenovati: Wecker, to jO budilec. V nekem pomenu je to tudi res, ker je ogerske katoličane vzbudil, da so začeli „brihtati se". Mažari in Judje imajo menda že toliko nesnage, da je napolnila celo jezero, ki se zaradi tega nazivlje: Blatno jezero (Plattensee). Navedel sem to, da znate, zakaj Vam jaz kot Vaš poslanec ne delam takih obljub, katerih izpolniti meni pri najboljši volji ne bi bilo mogoče. Ali če Vam tudi ne delam visokodonečih obljub, katere bi bile morebiti prijetne kakim neizkušenim ušesom, izpolnjeval bom vestne in mirno, kakor dosedaj, težavni posel slov. poslanca, dokler mi dragi volilci ohranite častno svoje zaupauje. (Živahno odobravanje). (Dalje slčdi.) Politični pregled. V Ljubljani, 6. septembra. Mladočehi. Vodjam Mladočehov, kateri so kritikovali delovanje Staročehov, postaja zoperua kritika njih delovanja. Dr. Herold se je pritoževal o tem v nekem govoru na Kutnigori. Posebno je ob žaloval, da se celo v mladočeški stranki najdejo možje, ki kritikujejo iu obsojujejo mladočeško delovanje. To škoduje ugledu mladočeike stranke, ker potem ua-sprotniki mislijo, da inej njo ni jediuosti in se bliža razpadu. Nasprotniki sedaj sodijo, da mladočeška stranka slabi in je premagljiva. — Seveda dr. He-roldu bi bilo najljubše, ko bi njegovega delovanja ni-kedo ne kriiikoval. Za Mladočehe so bili tedaj ugodni časi, ko se je po vseh shodih le kritikovalo delovanje Staročehov. Tisti časi so minoli. Sedaj so Mladočehi pri javnem delovanju iu t>rej njih kritiku-jejo. V nepremagljivost mladočeške stranke je pač malokdo veroval, in se dr. Heroldu ni bati, da bi v tem oziru kritika dosti škodovala. Liberalci in Poljaki. Prijateljstvo mej Poljaki in liberalci je veliko ali vendar še ni popolno. »Bohemia" zahteva od Poljakov, če hočejo, da se to prijateljstvo obrani, da naj nikar ne gledajo v Siezijo in da naj učni minister ne dopusti slovenske gimnazije v Celju. Mi ne vemo, če bodo Poljaki pripravljeni koaliciji na ljubo žrtvovati šleške Poljake. Nekateri poslanci bi to pač storili, ali javno mnenje v Galiciji je pa za brate v Sleziji precej vneto in poslanci bi se postavili na jako nevarno stališče, ko bi popolnoma prezirali mišljenje svojih volilcev. Tudi za Galicijo minevajo časi, ko je vs&ka izvolitev bila zagotovljena, da jo je Ie priporočil volilni odbor. Sedaj pa imajo volilci že tudi svoje mnenje. Zmaga nemških nacijonalcev. Kako slabo stoji z nemškoliberalno stranko v Brnu, pokazalo se je te dni. Nemški volilni odbor, v katerem sedč nemški liberalci in nacijonalci, se je naposled odločil, da za kandidata za izpraznjeno mesto postavi tovarnarja "VVanniecka. Wannieck je bil že jedenkrat državni poslanec, ali je odložil mandat, ker s politiko liberalne stranke ni bil zadovoljen. On je največ pripomogel, da se je zidal nemški dom v Brnu. Po smrti "VVinterhollerjevi so nemški nacijonalci takoj Wanniecka imenovali kot sposobnega moža za kandidaturo. Liberalni listi so se pa sedaj udali, ko so spoznali, da bi bilo težko zmagati s kakim svojim kandidatom. S svojo prijenljivostjo so toliko pripomogli, da se je na videz pokazala jedi nost brnskih Nemcev. Kalol. stranka na Nemškem. »Deutsche Zeitung", ki kat' liški stvari ni prijazna, je te dni prinesla članek, v katerem nehote hvali katoliški centrum na Nem4kem. Sprva venjegraškem. (Nova šola). V Belipeči na Kranjskem otvorila se bo 9. t. m., t. j. v nedeljo po „Malem Šmarnu" z vso mogočo slavuostjo nova nemška šola, katero je pomagal občini zidati „nemški schulverein" z znatno podporo. Naj »Slovenec" to vest vsaj toliko ponese med slovenski narod, kolikor koga iz kranjske veseli isti dan priličen izlet v divni nWeissenfel8" poslušat mnogobrojne govorance ..napredka in omike". Udeleženci iz Kranjske vračajo se ob 9. uri zvečer v Ljubljano. (Stavba .Narodnega Doma".) Pretekli ponedeljek pričelo se je s postavljanjem ostrešja. V zaduji odborovi seji oddane dela prevzela so tvrdke : G. T i) u n i e s, Spreitzer in Martinčič, ki so najnižje ponudbe stavile. Ker je vreme ugodno, delo prav dobro napreduje. (Poslopje novega višjega gimnazija) pričelo se bode zidati prihodnjo pomlad, ker bodo do novega leta vsi načrti in proračuni dogotovljeni. Sedanji dre cesti oklepajoči stavbeni prostor (mestno drevesnico), bodete primerna regulovani. — Prostor za stavbišče meri kakor je znano, nad 4000 kvadratnih metrov. (Iz Železnikov). Znano je, da naš kovaški obrt od dne do dne bolj propada. Revščina je naš stalni gost. Do 600 ljudij se je v zadnjih 20 letih izselilo h rodnega kraja in razmere naše so vsak dan slabše. Okrajni glavar kranjski je blagohotno sprožil misel, naj bi se poskusilo, da se napravi v Železnikih državna papirnica, da bi s tem ubogi delavci dobili novega zaslužka. Dne 2. septembra seje zbralo več delavcev iu so šli prosit župana, naj bi on to stvar spravil v tir. Našim poslancem in slav. vladi priporočamo to zadevo; pouče naj se natančno o železniških razmerah in gotovo pridejo do sklepa, da se mora kmalu kaj okreniti. (Premovanje konj) se je vršilo dne 3. t. m. v Lescah. Za kobile z žrebeti so dobili: Janez Cotelj iz Zgoš 35 gld., Anton Meršolj izHraš 20 gld., Mat. Cop iz Roden, L. Vovk iz Črnivca in Janei Hubad iz Roden po 15 gld., Fr. Avsenek iz Studenčie in J. Biloh iz Smokuč srebrno svetinjo. Za breje kobile: A. Žnidar iz Zgoš 25 gld, Jos. Pogačar iz Vrbe 20 gld., J. Pristov iz Vrbe 15 gld., J. Marolt u Radolne in Al. Žerovec iz Miina srebrno svetinjo. Za žrebeta: J. Dolar iz Vrbe in Ivana Pristov z Brega po 10 gld., C. Jan iz Sp. Gorij, Frančiška Rozman iz Zg. Otoka in J. Brejc iz Novevasi srebrno svetinjo. — Dne 4. t. m. je bilo premovanje v Kranju. Za kobile z žrebeti so dobili: J. Vehovec iz Voklega 35 gld., J. Dolenec iz Stražišča 20 gld., Fr. Dvožan iz Golnika, J. Markun iz Bašlja in Fr. Pokoren iz Škofje Loke po 15 gld., J. Zupan iz Sv. Križa in Andrej Hočevar iz Zapog srebrno svetinjo. Za breje kobile: J. Križnar iz Stražišča, J. Strupi iz Cirčič, J. Primožič iz Sv. Križa, Fr. Rozman iz Stražišča, J. Kepec iz Podreč. Za žrebeta: A. Danič iz Veleso-vega, M. Remec z Rupe, J. Basar s Suhe, S. Jereb iz Sp. Bernika in A. Primožič iz Sv. Križa. (Vrnitev vojaštva z letošnjih vaj.) V soboto v jutro vrnejo se vsa vojaška krdela z letošnjih jesenskih vaj z Notraujskega in sicer: pešpolki, lovci in brambovci z železnico z Rakeka, sanitetne kolone, husarji in artilerija pa peš po državni cesti. Zstem odidejo rezervniki in dopustniki na svoj dom. (Vozne takse.) Deželna vlada kranjska je določila, da se na službenih potovanjih za dvouprežni voz sme zaračunati: z železniške postaje Zatičina v vas ali nazaj 80 kr., s postaje v Višnji Gori v mesto ali nazaj 40 kr., s postajališča pri Št. Vidu v vas ali nazaj 50 kr. (Shod češko - slovanskih delavskih društev) se bo vršil 8. in 9. t. m. v Litouaišlju v sobani višje realke, katero je mestni zastop blagohotno brezplačno prepustil. Avstrijski socijalni demokratje so imeli še večkrat svoje strankarske shode, koder so si sestavili svoj načrt in se razgovarjali o svojih težnjah. Krščanski misleči delavci se Malega Šmarna dan prvič se-stanejo v večjem številu. Dosedaj je z raznih krajev Češke, Morave in Sltškega oglašenih 81 vdeležencev. Z velikim veseljem tudi mi pozdravljamo češke delavce, ki na krščanskem temelju zidajo svojo organizacijo in iščejo boljših časov. Ako bi kedo želel poslati kak pozdrav, ali sicer kako stopiti v dotiko s temshodom, podajemo tu naslov sklicevateljev: Tom. Jos. Jiroušek, redaktor Delu. Novin v Litomjšli — Češko. (Nadvojvoda Ludovik Viktor) se je v ponedeljek pripeljal na Bled ter izstopil v hotelu „Mall-ner\ V torek ob 11. uri se je pripeljal v Opatijo, kjer ostane tri tedne. (Popravek.) Vrazglasilo ravnateljstva c. k r. velike gimnazije ljubljanske, ki je bilo priobčeno v včerajšnjem in predvčerajšnjem listu, vrinila seje neljuba pomota. Vsprejemne skušnje pričele se bodo v ponedeljek, dnel 7. septembra ob 8. uri zjutraj in ne due 16. septembra ob dveh popoludne. (Zdravje v Ljubljani.) Od 26. dne avgusta do 1. septembra je bilo 12 živih in 2 mrtva rojena, umrlo jih je pa v tem času 25. Umrl je 1 za logarjem, 1 za davico, 3 za jetiko, 3 za vnetjem so-pilnih organov, 2 za želodčnim katarom, 1 za starostno oslabelostjo, 14 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi ie 9 tujcev in 12 iz zavodov. Zbolel je 1 za legarjem, 1 za grižo in 1 za davico. (14krat sam za-se glasoval). Pri občinskih volitvah v Pasji Vasi (Decani) pri Kopru, je glasoval dosedanji župan štirinajstkrat sam za-se in svoje somišljenike. Imel je namreč pooblastila nekaterih gospodov iz Kopra ter raznih podobčini. Zupan je Slovenec, pa preveč prijazen z Lahi. — Privolitvah nobena stranka ni dobila absolutne večine. Pričakuje se, da bodo volitve vničene z ozirom na 14 glasov gosp. župana. — Ako pride do novih volitev, opozarjamo že sedaj voditelje v Istri, da se pravočasno sporazumejo stranke v Pasji Vasi, kajti vsled njiju nesložnosti, bodo imeli korist le naši narodni nasprotniki. (Kršansko junaštvo.) (II Popolo.) Mons, Wulfing iz kongregacije oo. Redemptoristov, prišedši v Rim ad limina, poprosil je v samostanu v Tilbourg za šest sester, katere bi šle v njegov misijon v Swiram, kateremu je on apostolski vikar. Žrtev, katero bi morale storiti,je bila največja: žrtev Patra Damijana. Tam deluje več obetov Redemptoristov, ki so pa že nalezli gobovo bolezen, izvršujoč delo kršanske ljubezni. In kaj mislite, koliko se jih je prostovoljno oglasilo za teh šest mest ? Devetdeset! In res vzvišen prizor je bil videti, ko so predniki izbirali izmed teh devetdeseterih junakinj, žalost onih, katerim ni bilo dopuščeno, da bi darovale svojo mladost, svoje zdravje, svoje življenje! — Kje, razun v katoliški cerkvi, more se najti tako pretresljivo — vzvišeno junaštvo. (Amerikanske novice.) Slovenci v Glevelandu zidajo novo cerkev in župnišče. Oboje bode dodelano že do 15. oktobra t. 1. — Razna društva, od kar so se združila v BJednoto", dobro napredujejo, ter prirejojo razne slavnosti, na katerih se tudi ame-rikanskim Slovencem vtrjuj« n&rodna zavest. — Veliki štrajki so malo ne vsi končani. Delalci so že dolgo časa silili na delo, le voditelji štrajkov, kateri imajo od njih edino dobiček, znali so delavce skozi 40 dnij odvračati od dela. — Amerikanci delajo vse na debelo. To nam kaže tudi nastopna dogodbica: V New-Yorku zasačili so ponarejevalca denarja, kateri je že za milijon dolarjev ponarejenega denarja razpečal. Imel je kar celo tiskarno za svoje bankovce. — Amerikanci so izračunih, kako dolga je nemška vojska. Ako bi neprenehoma noč in dan po 12 mož drug pri drugem skozi široka vrata stopalo, hodili bi 30 dnij, preden bi zadnja vrsta izginila skozi vrata. (Razpisane službe na Primorskem). Pri primorskem c. kr. namestništvu je razpisana služba tajnika v VIII. plačilnem razredu. Zahteva se znanje deželnih jezikov. Prošnje do 10. septembra. Pri finančnem ravnateljstvu služba glavnega davčnega nadzornika v IX. plačilnem razredu, služba davčnega prejemnika v IX. plačilnem razredu, davčnega nadzornika v X. plačilnem razredu in davčnega pristava v XI. plačilnem razredu. Vse službe so zvezane z jamčevino v znesku letne plače. Prošnje do 20. septembra. (Cirkus Henry.) Občudovanja vredne produkcije Henryjeve družbe privabile so tudi včeraj mnogo občinstva, katero je vsem točkam vsporeda sledilo z zanimanjem, posebno pa odlikovalo z burnim ploskanjem mali umetnici Bono. Poleg tega so ugajali gledalcem bratje Mantovani, izborni telovadkinji M. in E., jahač Leon, čudežni slon Blondin in trapasti Avgust, kateri je vzbujal mnogo smeha. Predstavo je zaključil lep prizor s ciganskega taborišča. Med prestankom je pač vredno ogledati si konjiš-uico razstavo zares krasnih konj. Društva. (Sl av. kat. d el a v s k o društvo.) Prečastiti gospod kanonik Luka J e r a n blagovolil je društvu podeliti nekaj knjig za društveno knjižico, za kar se mu društveni odbor najtopleje zahvaljuje, in kliče Bog plačaj I Dal Bog še mnogo posnemalcev! V nedeljo zvečer bode društveni shod ob 6. uri. — Kot podporni udje so na novo vstopili č. gg.: Dr. Žitnik Ignacij, kurat, Slibar Gregor, župnik v Rudniku, Lesjak Anton, župnik v Želimljab, Kunauer Ivan, župnik v Golem. Cebašek Boštjan, kurat na Kure-4čku, Debelak Fran, posestnik v Udmatu. (»Kmetijsko bralno društvo") pri sv. Ilju v Slov. Goricah bode imelo prihodnjo nedeljo dne 9. septembra ob 4. uri popoldne v krčmi g. Bračka svoj letni občni zbor združen a prosto zabavo. K udeležbi uljudno vabi odbor. (Kmetijsko bralno društvo) osnovalo se je v St. Vidu na Dolenjskem, kateremu je vlada pravila že potrdila. Ustanovni občni zbor vrši se 15 t. m. v društvenih prostorih. Osnovalni odbor obrača se do vseh rodoljubov, ki se zanimajo za novo društvo, da bi je podpirali z darovanjem primernega berila za knjižnico. (Veselica družbe sv. Cirila in Metoda) se je zadnjo nedeljo jako dobro obnesla. Družba je dobila do 150 gld. dohodkov. Jako je ugajal govor č. g. kurata Ant. K o b I a r j a. Za zabavo je pa najlepše skrbel izborni ljubljanski kvartet .Ilirija". (Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem) je imelo redni občni zbor dne 4. t. m. v pritličju II. mestne šole na Oojzovi cesti. Navzočih ,|e bilo 26 udov. Predsedoval je zboru predsednik društva prošt dr. Anton J a rc , ki omenja v svojem nagovoru, da je že od 1870. 1. temu društvu na čelu, a sedaj se pa mora zaradi premnogih driiaih opravil, nekaj pa tudi zaradi visoke starosti odpovedati predsedništvu. Pričujoči prosijo predsednika, naj še dalje vodi društvo, a le-ta ostane pri svojem sklepu, in nadučitelj Vojteh Ribnikar iz Logatca se v imenu zbora zahvali predsedniku za njegovo neumorno in požrtvovalno delavnost. — Iz poročila tajnikovega je bilo razvidno, da je bilo podpiranih 14 vdov in 25 sirot, ki so dobile 1587 gld. podpore. Letos so prirastle 4 vdove in 2 siroti, kljubu temu se je premoženje pomnožilo za 1980 gld. 30 kr. Vsega društvenega premoženja v obligacijah, dolžnih pismih, v hranilnicah in v gotovini je 53.560 gld. Društvo sta osnovala dr. vitez Močnik in škofijski nadzornik Jurij Zavašnik že 1. 1860. — Do 1. 1869 so društvo vsestranski podpirali duhovniki, ko je pa to nehalo s cerkvenim nadzorstvom, prevzel je vodstvo prošt dr. Anton J a r c , tačas deželni šolski nadzornik, ki je ostal društvu pokrovitelj in načelnik tudi potem, ko je I. 1872 šel v pokoj. To je dobro znano v učiteljskih krogih, in zato so tudi obžalovali, da gospod prošt zapusti društvo, kateremu je bil toliko let voditelj. — Iz debat posnamemo le toliko, da se je nsglašala potreba spremeniti obliko sedanjega računskega sklepa, ki naj bi se v prihodnje priobčeval po vzoru posojilničnih računov, in da se je živahen razgovor unel o predlogu odbo-rovem, da naj se tudi letos, kakor že poprej dve leti, učiteljem, vplačujočim že nad 30 let, odpušča letuina. Zagovorniki in prot;govorniki so se sklicevali na par?grafe, in sicer: drugi, da je vsak dolžan vplačevati (§ 7), prvi pa, da ima občni zbor po § 22 pravico določevati o svoti vplačevanja. Predlog odborov je obveljal z večino 2 glasov. — Potem se je vršila volitev novega odbora. Z veČino glasov je bil za predsednika izvoljen c. kr. učitelj F. Stegnar in dosedanji blagajnik Močnik — je bil z vsklikom zopet za blagajnika. V odbor so bili izvoljeni udje: Borštnik iz Šmarija, Oepuder in Dimnik iz LJubljane, Piibnikar iz Logatca, Valenta iz Ljubljane, Ž rovnik iz Šentvida in Žumer iz Ljubljane. Takoj po tej izvolitvi se je odbor konstituiral in je izvolil za tajnika mestnega učitelja Jožefa Cepudra in za podpredsednika Jakoba Dimnika iz Ljubljane. — Potem so se rešile prošnje namenjene občnemu zboru, ki prav za prav spadajo v področje odborovo. V društvo sta bi'a sprejeta: Simon Karol, učitelj iz Lesec, in Lovšin Fr., nadučitelj na Vinici, prošnji 2 drugih učiteljev ste se odložili v nadaljevalno pozvedovanje prihodnji seji odbora. Izredni podpori sta se dali 2 učiteljema. Prošnji 2 drugih učiteljev sta bili odklonjeni. Za pregledovalce računov so bili izvoljeni: Javoršek iz Šiške, Armič in Furlan iz Ljubljane, ki bodo imeli nalog pregledati račun preteklega leta (1894), ob enem tudi pregledovati med letom društveno denarno gospodarjenje. Narodno gospodarstvo. Za trgovce z vinom! Dne. 18. septembra t. 1. se bode vršila v Trstu pri javnih skladiščih prva vinska dražba. O tej priložnosti dovoli lloydova družba 377,% prepustka na vožnji onim vinskim trgovcem iz domačih in italijanskih obalnih[mest, mimo katerih vozijo nje parniki. Pri tej dražbi so nastopni posebni pogoji: 1. Vino dobi oni, kateri po trikratnem vskliku največjo ponudbo stavi; 2. dotično vino, ki se ima prodati, bode razpostavljeno na ogled, isto tako uzorci istega na poskus; 3. vino se zmatra prodano kot posku-šeno in izbrano; izjeme pri kakovosti se ne dovoljujejo ; 4. ako se proda vino brez sodov, tedaj mora dostatnik vina v treh dneh na svoj strošek pretočiti, če se ne sporazumi s prodajalcem za izposodbo sodov; 5. vino leži pri skladišču tri dni na dostalčev strošek. V tej dobi mora tudi dostalec pri skladiščni blagajni odšteti dolžuo svoto ter odločiti glede od-stranjenja vina na lastne stroške ali pa vino prepustiti v skladišču za daljno ohranitev na ime in račun dostalčev. Ako se tako ne stori, se bode vino pre-prodalo na dostalčev rizik, ter na vsak način ara zgubila v korist prodajalca; dražboval bode upravitelj ; ali pa za to dražbo določeni vinski posrednik (agent), gospod Artur Weiller; 7. dostaloc je u& vezan kot aro položiti 2 gld. za vsakih 100 kilogr. Ara mora biti v gotovini ali pa v veljavnih avstrijskih kreditnih listkih, ki se sprejemajo po dnevni kurzni ceni. Ista ara se odšteje pri poravnanju skupne svote ali pa, plačana ista, se jo povrne; 8. dostalec mora lastoročuo potrditi dražbeni zapisnik; za vse slučaje teh posebnih pogojev veljajo določbe za javne prostovoljne dražbe v smislu odloka c. kr. ministerstva z dne 9. aprila 1892 št. 10885. Telegrami. Danaj, 6. septemb. Nadvojvoda Leopold Salvator je včeraj popoldne odpotoval v Levov, zvečer je tje odpotoval ministerski predsednik knez Windischgratz, danes pa minister notranjih stvarij markiz Bacquehem. Dunaj, 5. septembra. Poslednjih 24 ur jih je v sedmih bukovinskih okrajih 9 zbolelo in 7 umrlo za kolero, in v 24 galiških okrajih pa 162 zbolelo in 94 umrlo. Dunaj, 6. septembra. Kongres nemških in avstrijskih čebelarjev je sklenil, da bode prihodnji shod drugo leto v Lipsiji. Dunaj, 6. septembra. Včeraj so člani vinogradarskega kongresa ogledali poskuše-vališče v državnem sadjarskem zavodu in kleti klosterneuburškega ustava. Landskron, 6. septembra. Včeraj popoldne so se vojaške vaje morale prenehati ob jedni popoldne zaradi silnega dežja. Južna vojna je včeraj se polastila kraja pri Tfebenici in severna vojna se je umaknila do Schlossberga in Haselberga. Cesar in nadvojvode so se kmalu po jedni uri povrnili v Landskron. Landskron, 6. septembra. Cesar je ob sedmih odjezdil k vajam pro Schlosberga. Nadvojvodi Karol Ludovik in Rainer sta jezdila za njim, ravno tako je odjahal nadvojvoda Albreht v glavni stan. Glavni boj bode okrog Schlossberga in Haselberga. Danes se končajo vaje. Vreme je oblačno, megleno in mrzlo. Brno, 6. septembra. Zdravje namestni-kovo je po nezgodi v Brausdorfu sedaj še precej povoljno, vendar ne more potovati k prisegi brnskega župana. Levov, 6. septembra. Rumunski minister Lahovary je prišel semkaj. Opatija, 5. septembra. Ruski finančni minister Witte prišel je semkaj. Budimpešta, 6. septembra. Delavci tovarne za puške so zopet začeli delati vsled pogajanj pravnega zastopnika te tovarne ž njimi. Budimpešta, 6. septembra. Včeraj je higijenični kongres se posvetoval o koleri. Najbolj zanimiv je bil govor Menčnikova, ki je dokazoval, da koleri ni jedini vzrok ko-lerni bacil. V črevih so še druge bakterije, ki razvoj kolernega bacila pospešujejo ali pa ovirajo. Osebe, ki imajo dosti razvoj kolernega bacila pospešujočih bakterij, zbolč, osebe, ki pa imajo dosti razvoj kolernega bacila ovirajočih bakterij, pa ostanejo zdrave. Berlin, 6. septembra. V Nemčiji jih je od 27. avgusta do B. t. m. 53 zbolelo iu 21 umrlo za kolero. Berolin, 6. septembra. Curtius je ob 801etnici svojega rojstva dobil lastnoročno pismo cesarja Viljema, v katerem cesar častita jubilarju, dobremu svetovalcu in prijatelju njegovega očeta Friderika. Haag, 6. septembra. Parlamentarični mirovni kongres je izvolil komisijo, ki bode proučavala vprašanje o mejnarodnem razsodišču in poročala prihodnjemu shodu, ki bode najbrže v Bruselju. Shanghai, 5. septembra. Ker je konzul Zjedinjenih držav izročil japonske ogleduhe, mislijo Japonci ostaviti mesto, kajti ne čutijo se več varne. Japonske prodajalnice hitro prodajajo svoje blago. Izročene ogleduhe bodo menda obglavili. — V Shanghai po nekem prepovedanem kanalu jadrajoča ladija je zadela ob torpedo in se je razletela. Skoro vse moštvo so rešili. Umrli so: Ana Zaje, delavčeva žena, 39 let, Rožne Jožef Magerl, voznega nadzornika sin, dolina Iti, bronehitis, — Sofija Moršner, 60 let, Enionska cesta 8, rak 4. septembra, ulic« 23. jetika. 5. septembra, 6 mesecev, Kravja davčnega kontrolorja žena, na jetrih, V bolnišnici: 3. septembra. Katarina Matelič, gostija, 63 let, Carci-noma uteri. — Andrej Vidmar, poslrešček, 60 let, jetika. Tu j« i. 4. septembra. Pri Slonu: Eger, Kindskopf, Luber, Henkel, Grumvald z Dunaja. — Verbančič, Hunke, Hali, Miiller, Reither iz Gradca. — Lendhofer, Fabriotti, Bubak, Nordlinger iz Trsta. Vremensko sporočilo. a « O Cas Stanje Veter Vrepae j Mokrine ! na 24 ur v mm opazovanja zrefcomera ▼ mm toplomere po Celziju 5 7. a. zjut. i. u. pop. 9. a. zvež. 735 1 734 4 734-9 14 8 20 8 15-8 brezv. sl. vzh. n oblačno n jasno 0.00 Srednja temperatura 17'11 za 1-1° nad normalom. Zahvala. 463 1 Za obilne dokaze sočutja o bolezni in smrti predrazega očeta izrekamo vsem najsrčnejšo zahvalo. Zlasti preč. gospodu kanoniku in dekanu J. Oblaku za pokop, preč. g. patru gvardijanu in sosednjim duhovnikom za spremstvo, spoštovani rodbini Praš-nikerjevi za vtnec in drugo postrežljivost, gg. pevcem za nagrobnico, vdeležencem iz Polhovega Gradca; faranom mekinskim pa za ves njihov trud ob bolezni in smrti pokojnikovi. Mekine pri Kamniku 6. sept. 1894. Rodbina Rihar-jeva. Eksekutivne dražbe. Niko Petrovčiča iz Draščič številka 33 posestvo (3762 gld.) dne 22. septembra (druga v Metliki. Fr. Laknerja iz Kokrice zemljišča (4090 gld.) dne 17. septembra in 22. oktobra v Kranji. Jan. Bezeljaka iz Jelič. Vrha zemljišče (360 gld.) dne 29. septembra v Idriji. Fr. B a 1 a n t a iz Ilovice posestvo (1466 gld. 43 kr.) dne 8. oktobra in 12. novembra (ponovitev) v Ljubljani. Lovr. in Gašper S a j o v i c a iz Motnika posestva 14ega septembra (druga) v Kamniku. Jak. Trpina iz Žiberš (terjatev 950 gld.) posestvo (3630 gld.) dne 11. oktobra in 10. novembra (ponovitev) r Logatcu. __ Vpis tvrdke. Pri c. kr. dež. kot trg. sodišči v Ljubljani tvrdka: »Fran Habianičc, trgovina s suknom, manufakturnim, platnenim in prtenim blagom v Ljubljani. Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča 88* po pošti, -ga_ Ubald pl. Trnkticzy lekar zraven rotovža v Ljubljani priporoča: a*~Kutjcočcsno tinkturo.-«« Bolečine pomirljivo sredntvo pri kurjih očesih in pri trdi koži na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo kar s Ščetko pomaže bolni del na nogi. — Stekleničica z rabilnim navodom in ščetko vetja 40 kr., tucat 3 gld. 50 kr. Cvet zoper trganje (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. Marijaceljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucati 4 gld. 80 kr. Planinski zeliščni ali prsni sirop za odra-ščene in otroke; raztvarja sliz in lajia bolečine, n. pr. pri kašiju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zabasanju, in skaženi želodec. — Škatulja 21 kr., 1 zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr. Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobijo v 292 17 lekarni Ubalda pl. Trnkoczy-ja v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. Najboljšo pitno vodo pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušeno, od zdravniških (X.) avtoritet priznano, ima 51 32 CILAVN O Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov in vodovodov najugodnejšo pijačo. Henrik Mattoni, Karlovi vari in na Dunaju. Najsigurnejše iu najboljše nalaganje glavnice s je v 4% zastavnih pismih gališkega zemliško-kreditnega društva. Isti osiguravajo več nego 4-odstotno obrestovanje ter so pupilarno varna, davka in fatiranja prosta, sposobna za kavoije, sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavolj; razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 25333 hipotekarne vrednosti. Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri uca u V T_jjllt>lj»lli. 295 26 Cirkus Henry. Danes v četrtek dne 6. sept. 1804 Elitna predstava. Posebno odbrani program. Gospod Pale na balan6nem trapecu; Faust ln Meflsto, po Nuniju v kratkem v svobodi izučil ravnatelj; Izglnjenje dame Izmej občinstva izvaja Clown Aleksander; Bratje Uantovani, akrobatični potpourri; Grand quadrllle de fleurs de noblesse, jahajo štiri dame in štiri gospodje. V ciganskem taborišču, velik fantastičen balet, izvaja vsa družba. Blagajnloa se odpre ob 6. url. Začetek ob 8. url. Cene prostorom in vse drugo podrobno povedo plakati in listki. Jutri v petek dne 7. septembra 1894 prvi High-Life-večer. Štev. 625./M. š. sv. 460 1—1 Začetek šole na mestnih ljudskih šolah. Na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani, in sicer: na 1. in II. mestni petrazredm dedki ljudski šoli; na mestui nemški deški ljudski šoli; na mestni dekliški ljudski šoli pri sv. Jakobu; na vnanji dekliški šoli v uršu-linskem samostanu; na mestni nemški dekliški ljudski šoli in jednorazrednici na Barju se začne šolsko leto 1894/95 v sredo dne 19. septembra 1894. 1. Vpisovanje bivših in vsprejemanje novih učencev in učenk se bode vršilo dne 16. in 17. septembra 1894, poklicanje sv. Duha pa dne 18. septembra. Vpisovalo in vsprejemalo se bode: za I. mestno petrazredno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju v Poljskih ulicah; za II. mestno petrazredno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti št. 6.: za nemško deško ljudsko šolo v Mahrovi hiši na Cesarja Josipa trgu št. 12 (pri tleh na levo); za mestno osemrazredno dekliško šolo pri sv. Jakobu v redutnem poslopju ; za vnaujo uršulinsko osemrazrednico v uršulinskem samostanu; za mestno nemško dekliško ljudsko šolo v Špitalskih ulicah štev. 10 (kresija, II. nadstropje); za jednorazrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št. 9. Otroci, kateri ne sUnujejo v Ljubljani, smejo se vsprejemati v mestne šole le z dovoljenjem mestnega šolskega sveta. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dnč 8. septembra 1894. Predsednik: GRASSELLI s. r. 462 1 Dunajska borza. Dni 6. septembra. Skupni državni dolg v notah.....98 gld. 85 Skupni državni dolg v srebru.....98 , .85 Avstrijska zlata renta 4%......123 „ 95 Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 97 „ 95 Ogerska zlata renta 4%.......121 „ 80 Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 96 „ 45 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1017 „ — Kreditne delnice, 160 gld..............366 „ 40 London vista...........123 „ 95 Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 60 „ 85 20 mark........................12 „ 17 20 frankov (napoleondor)............9 „ 98 Italijanski bankovci........44 „ 80 C. kr. cekini......................5 „ 8S kr. Dn6 5. septembra. 4