Kaj je novega v telesni kulturi Po osvobaditvi se je telesna kultura sicer precej razmahnila, dobivala pa je tudi oblike, za katere ne bi smelo biti v naši samou-pravni socialistični družbi prostora. Zaradi slabega sistema organi-ziranosti so se pod masko telesne kulture razvijali različni negaiivni pojavi: prevladovanje tekmovalnega športa, profesionalizem, dvoj-na morala odgovornih, birokracija ter predvsem pomanjkanje ra-zvojne daljnovidnosti. Pri vseh tehpojavih so ostajale družbenopo-litične organizacije ob strani, opozoril tudi nihče ni jemal resno. Vsaj pri nas pomeni zasedanje skupščine telesnokulturne SIS Slovenije lani v Portorožu prelo-mnico v telesni kulturi, saj so se delegati samoupravno odločili za drugačno pot, kar so -potrdili s podpisom samoupravnega spora-zuma o nekaterih pomembnih vprašanjih nadaljnjega razvojate-lesne kulture. Hkrati so se delega-ti zavzeli tudi za akcijski in ne deklerativen odnos do vsega, kar je potrebno storiti v telesni kultu-fi, saj je bilo načelnih stališč več kot dovolj. Sprejeti samoupravni spora-zum je zahteval tudi spremembe tekmovalnih sistemov v vseh športnih panogah. Delegati so se odločili za dve smeri: pripraviti nove tekmovalne sisteme za po-dročje športne rekreacije ter pose-bej športni tekmovalni sistem za razvoj vrhunskega športa. Osnov-na območja tekmovalnih siste-mov so krajevne skupnosti in ob-čine s tem, da športno rekreacijski sistem služi občanom in delovnim ljudem, ki se redno ukvarjajo s športno rekreacijo, športno tek-movalni sistem pa le športnikom, ki delujejo v okviru selekcij. Novi tekmovalni sistemi morajo biti bi-stveno cenejši. Nova usmeritev in zasnove športne rekreacije in vr-hunskega športa so zahtevale, da v praksi sprejmemo in uresničuje-mo take tekmovalne sisteme, ki bodo omogočili povečano športno rekreativno dejavnost delovnih ljudi in občanov, hkrati pa zagoto-vili posameznikom in ekipam možnosti in pogoje za doseganje vrhunskih rezultatov. Zaradi omejenih možnosti bomo v pri-hodnje financirali iz združenih sredstev osnovne pogoje za šport-no rekreacijo v krajevnih skupno-stih in organizaeijah združenega dela, na višjih ravneh pa le za se-lekcionirane športnike in ekipe. Čas, v katerem živimo, je v zna-menju bitke za uveljavljanje dogo-vorjenega. Še vedno so nasprotne sile - zagovorniki tradicije - moč-ne, ki bi želeli ohraniti staro, ven- dar v novi preobleki. V večini pri-merov gre za nerazumevanje spre-memb ter še vedno za prikrito uveljavljanje klubskih interesov. Star tekmovalni sistem je zahteval 72 odstotkov vseh sredstev, ob po-drobni analizi pa kaj lahko ugoto-vimo, da je od porabljenih sred-stev odpadlo za strokovno delo le 6 do 8 odstotkov. Zato so sestavljavci koncepta razvoja vrhunskega športa upo-števali pri predlogih za nove tek-movalne sisteme predvsem na-slednje zahteve: •V športno tekmovalnem siste-mu lahko tekmujejo le vrhunski in perspektivni športniki, vsi osta-li imajo mesto v športno rekreacij-skem tekmovalnem sistemu. •Osnovni izbor vrhunskih športnikov in njihov športni ra-zvoj poteka iz osnoVne selekcije, preko usmerjene in specializirane do finalne. •Na višjih ravneh smejo tekmo-vati le selekcionirani športniki, ki so izpolnili pogoje dosežka in sta-rostne omejitve. •V ekipnih tekmovanjih (šport-ne igre) smejo prehajati športniki brez omejitve, medtem ko v indi-vidualnih športih ni ekipne uvrsti-tve. ' / •Zvezna prvenstva ne morejo biti razlog za odstopanje od spre-jetih meril v naši republiki. , •Pri izdelavi tekmovalnih siste-mov je potrebno upoštevati pre-dnostno razvrstitev športnih pa-nog. •Čimprej bo potrebno ugotovi-ti smotrnost večjih tekmovanj, ki jih prirejajo planinska zveza, zve-za tabornikov, Partizan ter hkrati smotrnost delavskih športnih iger. •Seveda ne moremo mimo dej-stva, da smo še kako zainteresira-ni tudi za spremembe zveznih tek-movalnih sistemov, do katerih bi moralo priti. Mimo vsega naštetega pri ure-sničevanju portoroških sklepov so v občini Ljubljana Center tudi reorganizirali občinsko zvezo za telesno kulturo v zvezo telesno-kulturnih organizacij, skladno z ustavnimi načeli. Pri .tem jih je vodila nujnost priblizati telesno kulturo delovnim ljudem, obča-nom, mladim v vzgojnoizobraže-valnem sistemu. Pri tem ne gre le za izpolnitev dolga ustavi,ampak za uresničitev samoupravne vloge človeka v telesni kulturi, kar v končni posledici pomeni tudi stal-no spreminjanje, dosledno sprem-ljanje telesne kulture in spremi-njanje preživelih oblik.