Spomenica slovenskega dijaštva graškega
na vlado glede pripravljalnih korakov za
slovensko univerzo v Ljubljani.
Slovenci 8o edini narod Avstrije, čegar akademiška mladina se mora izključno v tujem, nemškem jeziku 7a časa akademiških študij izobraževati, potem pa, po dovršenih študijah, v svojem poklicu uradovati v slovenskem jeziku.
Vsakemu mislečemu človeku zdelo bi se perverzno, ako bi moral na pr. Nemec pravniške študije dovršiti v francoskem jeziku, da se na tak način usposobi za nemško uradovanje in za spretno in pravilno rabo nemških tehničnih izrazov.
Dočim ima vsaki mladi uradnik o nastopu službe itak že več nego dovolj opravka, da se uživi v svoj novi poklic, mora se Slovenec, ob sicer jednakih razmerah, razun tega še le začeti učiti slovenske terminologije, ker med študijami ni imel prilike, da bi se spopolnjeval v isti!
Ko je torej slovensko dijaštvo iz odgovora na interpelacijo poslanca Malfattija izprevidelo, da ima najvišji predstojnik avstrijske naučne uprave resno voljo, vsakemu avstrijskemu narodu omogočiti akademiški študij v materinem jeziku in da se vlada ne bo obotavljala, ako treba v tem oziru stopiti pred zbornico s tozadevnim zakonskim načrtom, oglasilo se je zopet polno upov energično za ustanovitev že pol stoletja zahtevane slovenske univerze. Vlada pa, ki je že imela priliko izraziti svoje mnenje o ustanovitvi jugoslovanske univerze v Ljubljani, izjavlja, da treba v ta namen pred vsem dobro premišljenih pripravljalnih korakov, nikakor pa ni povedala, kakšen naj bo ta prehod k ustanovitvi popolne univerze in ni se tudi izrazila s pričakovano jasnostjo o vpra šanju, na kak način namerava, dokler ne ustanovi popolne slovenske univerze, slovenskemu dijaštvu v smislu javno priznanega svojega principa omogočiti študij v materinem jeziku!
Ker je vlada izrecno izjavila, da bo kaj dosegljivega vedno rada izvrševala, zato slovensko dijaštvo apeluje na cesto povdarjano pravičnost vlade nasproti vsem ter se 8 predloženo spomenico obrača na njo s prošnjo, naj nemudoma ukrene vse potrebno, da se na univerzah, na katerih do zdaj slovensko dijaštvo mora študirati, na graški in na dunajski, uvedejo začasno, — dokler se Slovencem ne ustanovi lastna univerza na domačih tleh — slovenska predavanja. S tem izpolni vlada ne le svojo dosedaj zanemarjeno dolžnost, da skrbi za potrebno jezikovno izobrazbo  slovenskega dijaštva za njega
Stran 502.
bodoči poklic, ampak pripravlja tudi na najprimernejši način tla za bodočo jugoslovansko univerzo v Ljubljani, kajti vse te učne sile se lahko iz Gradca in iz Danaja premestijo na ljubljansko univerzo. Da vlada še bolj iz-previdi utemeljenost te naše prošnje, hočemo jej v sledečem, na podlagi zgodovinskih dejstev, dokazati, da ste gori imenovani univerzi kakor nalašč ustvarjeni, da sprejmeta začasno slovenske stolice.
Kakor se je že cesto, zlasti v proračunski debat dne 13. junija 1. 1871. odločno povdarjalo v poslanski zbornici, ustanovljena je graška univerza glasom ustanovne listine ne le za Nemce, ampak za oba naroda notranje Avstrije, torej tudi za Slovence, ki imajo potemtakem popolno pravico zahtevati, da se na isti uvedejo slovenska predavanja, zlasti, če jih zahtevajo samo začasno.
Saj se je pa tudi že res na graški univerzi predavalo v slovenskem jeziku na vseh štirih fakultetah. Z min. odločbo od dne 10. decembra 1. 1849. je bil na graški univerzi nastavljen za avstrijsko državljansko pravo v slovenskem jeziku slavnoznani pisatelj in učenjak Kranjc; ravno tako profesor cerkvenega prava dr. Josip Kopač z min. odi. od dne 13. marcija 1. 1850. za kazenski pravdni red v slovenskem jeziku, in z min. odi. od dne 25. septembra 1. 1850. profesor finančne vede dr. Josip Skedl, z obvezo predavati kazensko pravo v slovenskem jeziku, dočim sta profesorja dr. Robič in dr. Tosi slovenski predavala na teologični fakulteti, katera predavanja so v slovenskem jeziku navedena v lekcijskem katalogu graške univerze. Ako so se morala ta predavanja začasno ustaviti, zakrivila je to, kakor je povdarjal v državnem zboru 1. 1871. poslanec Kosta, edino le vlada, ki slovenskim predavanjem ni posvečevala tiste nežne pozornosti in skrbi, kakoršnje treba vsaki novi napravi in zlasti zato, ker se slovenskim dijakom ni dovolilo delati izpite v slovenskem jeziku. Ker 80 slovenski poslanci na burno izraženo željo vsega slovenskega naroda 1. 1870. iznova zahtevati ustanovitev slovenske univerze, sklenila je vlada zopet aktivirati slovenska predavanja na graški univerzi, posebno glede judicijelnih predmetov, ter je v ta namen upostavila v proračun znesek 3600 gld. Iz vsega tega jasno sledi, da vlada ne stori prav nič novega, ako sedaj zopet uvede začasno slovenska predavanja na graški univerzi, dokler ni ustanovila popolne slovenske univerze. To bi bilo tembolj naravno in upravičeno, ker dandanes na graški univerzi delajo lahko celo Italijani izpite v svojem materinem jeziku, ki imajo pač nanje manje narokov, nego v isti deželi rojeni Slovenci na »lovenska predavanja.
Nič manj tehtni vzroki govore za začasno uvedenje slovenskih predavanj na dunajski univerzi, ker se je tudi glede iste vlada že I. 1871. pogajala z dr. Ferd. Pogačnikom o uvedenju slovenskih predavanj in ker mora iz gmotnih vzrokov dandanes na dunajski univerzi študirati še več slovenskih dijakov nego v Gradcu.
Stran 503
Seveda smatramo za neizogiben pogoj dobrega uspeha takih predavanj, da smejo slovenski dijaki iz dotičnih predmetov delati vsekako tudi izpite v slovenskem jeziku, ker bi bilo krivično, siliti slovensko dijaštvo k dvakratnemu študiju istega predmeta.
Ker slovensko dijaštvo meni, da se vlada res hoče oprijeti neaudoma vseh potrebnih priprav za ustanovitev slovenske univerze, obrača se torej do, nje s prošnjo, naj v smislu svojih javno izraženih principov na navedeni način slovenskemu dijaštvu nemudoma omogoči študije v njih materinem jeziku ter z vzgojitvijo učnih sil uspešno pripravlja tla za brzo ustanovitev slovenske univerze.
Slovensko dijaštvo upa vse to tem bolj, ker vlada pri drugih narodih, ki do zdaj še nimajo samostojnih univerz, pri Italijanih in Malorusih, na isti nai^in pripravlja ustanovitev samostojnih vseučilišč, ker omogočuje Italijanom na inomoški in graški, Malorusom pa na Ivovski univerzi akademični študij in polaganje izpitov v materinem jeziku.
Gradec, dne 11. grudna 1901.