TRST, petek 3. januarja 1947 Glas zaveznikov Leto III - Št. 472 oirm&cijjski dneonik A. I. S. Cena 5 lir UREDNIŠTVO: Via S. Pellioo S • Telefon št. 9385» In 9444J OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona), trgovski L. 15, mrtvaški L. 30 (osmrtnice L. 60), objave L. 10, finančni in pravni oglasi L. 25. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 25. Davek i vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema izključno: U. P. X., Trst, ul. 3ilv. Pellico št. 4. tel. 9401». Cena posamezna številke L. 5 (zaostale L. 10). Rokopisov ne \ racamo. Sestavljanje nemške mirovne pogodbe 14. f.m. londonski sestanek predstavnikov 4 zunanjih ministrov Vabila 18 državam nikov, da poizvedo za stališče teh sil. Poročevalec britanskega zunanjega ministrstva je dal izjavo, da so v imenu Sveta zunanjih ministrov razposlali vabila za zasedanje posebnih namestnikov zunanjih ministrov. Zasedanje se bo začelo 14. januarja. Povabila so LONDON, 3. Januarja — Včeraj so Izvedeli v Londonu Iz verodostojnega vira, da bo poročilo o postopku, ki ga naj sprejmejo namestniki štirih zunanjih ministrov veies.l na zasedanju v Londonu dne 14. Januarja, v glavnem obravnavalo vlogo, ki jo bodo Imeli manjši zavezniški narodi pri sestavi dok ornnih pogojev mirovne pogodbe. Pristavili so, da bo poročilo, ki ga bodo namestniki predložili svetu zunanjih ministrov meseca ■marca v Moskvi, privedlo mirovne pogodbe z Nemčijo v podoben stadij, kot ga je dosegla konferenca treh velikih v Moskvi meseca decembra 1945 do prvih petih mirovnih pogodb. Najvažnejši sklep, ki so ga sprejeli leta 1945 v Moskvi, je bil, naj Svet zunanjih ministrov sestavi 5 prvih mirovnih pogodb, in jih, potem ko so predstavniki vseh zmagovalnih velikih in majhnih držav o njih razpravljali na pariški konferenci, znova vzame v pretres. Zunanji ministri štirih velesil bodo v M06kvi odločili, kakšno vlogo morajo imeti majhne sile pri sestavi mirovne pogodbe z Nem-. čijo na osnovi poročila, ki so ga sestavili namestniki. To vprašanje postopka ne bo na noben način prejudiciralo pravice malih sil, da predložijo svoje stališče o vseh vidikih mirovne pogodbe namestnikom zunanjih ministrov, ko se bodo ti sestali 14. januarja, ker. Je dolžnost namest- poslali sledečim državam: Avsta- straliji, Belgiji, Brazilu, Beli Rusiji, Kanadi, Kitajski, Danski, Češkoslovaški, Grčiji, Indiji, Luksemburgu, Nizozemski, Novemu Zelandu, Norveški, Poljski, Južni Afriki, Ukrajini in Jugoslaviji. Države bodo lahko predložile svoje stališče k mirovni pogodbi z Nemčijo. Posebni namestniki bodo imeli svoja zasedanja v Londonu v «Lancaster House». Dva posebna namestnika, ki so ju do zdaj imenovali, sta sir William Strang za Veliko Britanijo in Robert Murphy za Združene države. Oba sta politična svetovalca zavezniškega nadzorstvenega sveta v Berlinu. SOVJETSKE OSEBNOSTI NIKOLAJ BULGANIN politični načelnik sovjetske vojske in član Politbiroja komunistične partije v Sovjetski zvezi H0YSMANS 0 KRALJU Bruselj, 3. Januarja Belgijski socialistični ministrski predsednik Camille Huysmans je pojasnil stališče belgijske vlade (koalicija socialistov, liberalcev in komunistov) glede vrnitve belgijskega kralja Leopolda iz begunstva. Dejal je: »Belgijska vlada je mnenja, da vladar pomeni pravo in ustavnost. Okoliščine so privedle belgijsko vlado do tega, da je sprejela to mnenje in vlada nima niti najmanjšega namena, da bi svoje stališče spremenila. Ce pa bi kaka nestrpna desničarska skupina želela se kako tocnejšo definicijo, bi lahko izjavil: belgijska vlada Je mnenja, da vladar pomeni skoro pravo in ustavnost. Na tej osnovi ni prav nobenega politika, vključujoč tudi skrajne ekstre. miste, ki bi bil proti začetku pogajanj glede kraljeve vrnitve.« RAZOROZEVANJE NEMČIJE Frankfurt, 3. januarja Komisija 4 velesil bo 6. januarja začela s preiskavo, kako napreduje razoroževanje Nemčije. Poročilo o operacijah RAFa med vojno 316.248 poletov zavezniških letal nad nemškim zaledjem v 4 mesecih LONDON, 3. januarja. — V Londonu so objavili poročilo pokojnega letalskega maršala sira Trafforda Leigha Malloryja o operacijah britanskega letalstva proti Hitlerjevi Evropi. Pokojni letalski maršal je bil glavni poveljnik letalskih sil zavezniškega ekspedicijskega zbora, in sicer od novembra 1943 do septembra 19 j It. V tej dobi se je vršila najtežja zračna vojna v dosedanji zgodovini sveta. Od 6. junija 1944, ko so se zavez- niške sile izkrcale v Franciji, pa do konca septembra istega lela so letalske sile zavezniškega ekspedicijskega zbora izvršile 316.248 poletov. Načrti za zavezniško invazijo v Evropi so bili samo en del ogromnega strateškega načrta, kako bi s telkimi in osredotočenimi napadi iz Združenega kraljestva, Sredozemlja in iz Sovjetske zveze porazili Nemčijo. BOJI V TESALIJI ZASEDBA KRAJA HYPATHI Atene, 3. januarja V Atenah so uradno objavili, da so grške vladne čete ponovno zavzele mesto Hypathl v Tesalijl, katero bo v torek zasedli gveriljci. Poročajo, da sta imela grška vojska in orožništvo štiri mrtve, 15 ranjenih, medtem ko pogrešajo štiri vojake. Poročilo pravi, da so se grški gveriljci, katerih število so prvotno cenili na 100 ljudi, razdelili v male skupine in se zatekli v hribe, ko so se Hypathiju približala vojaška ojačen ja.^ Maršal Tito Jugoslovanom za Novo leto Beograd, 3. januarja Maršal Tito je za Novo leto govoril jugoslovanskim narodom. V začetku govora je poudaril velike napore jugoslovanskega naroda za obnovo države. Ljudstvo je tekmovalo v mestih in vaseh, v tovarnah in na kmetijah pri obnovi cest, šol in različnih ustanov za blaginjo skupnosti. V preteklem letu so v Jugoslaviji zgradili in popravili približno 250.000 mestnih in podeželskih hiš, na stotine kilometrov cesta in železnic, na stotine večjih in manjših cestnih in železniških mostov. Popravili so nadalje na stotine tovarn in podjetij, katere so bile uničene med vojno. Iz opustošenih pokrajin Jugoslavije se je preko 50.000 družin naselilo v Vojvodini in Slavoniji. Maršal Tito je poudaril, da je vse to izvršilo ljudstvo Jugoslavije, ki je poleg Sovjetske zveze ena izmed najbolj zaradi vojne opusto&enih. dr. iav v Evropi. Jugoslavija je vse to izvršila, čeprav ni do zdaj dobila ti tujini nikakega posojila. Maršal Tito je nadalje naglasil, da so vse te uspehe dosegli zato, ker je oblast v rokah ljudstva in ker niso dovolili, da bi se reakcionarji znotraj in zunaj države vmešavali v izpolnitev teh nalog. Maršal Tito je nato omenil nekatere napake, ki so se pripetile pri delu v preteklem letu. Na prvem mestu je maršal omenil pomanjkanje sistematičnega načrta za gradnjo in popravo razrušenih mest, ki so največ! trpela v vojni ter je dejal, da so ljudske oblasti pokazale pri tej stvari premalo iniciative. Na drugem mestu je maršal Tito omenil, da so posvetili premalo pozornosti temu, da bi preprečili ne potrebno trošenje ljudske imovine. Nadzorstveni organi vlade so namreč ugotovili mnogo takih primerov. Na tretjem mestu je maršal omenil, da nekateri državljani v najbolj bogatih predelih države niso v celoti izpolnili svoje dolžnosti in niso oddali predpisane količine Uta, in sicer ne zato, kr- je ne bi imeli, temveč ker so jo hoteli zadržati iz špekulativnih raztogov. Kontno je maršal Tito dejal, da je bilo nekaj primerov, ko so se premalo ozirali na tiste, ki so gosoj-darsko najbolj sibfci in ki so tudi največ trpeli v tej vojni. To so zagrešili dostikrat tuji elementi, ki so neprijazni novi Jugoslaviji in ki so se zaradi nepazljivosti vrinili v ljudske oblasti. Maršal Tito Jo tudi omoti i ozkosrčne stare polžke, Ki ne mislijo na obnovo država, temveč samo govori > o kmetski «e-mokracljl, o e kr bi za kmete in delavce, o socialni demokraciji In o svobodi govora in združevanja. Maršal je dela., da ti ljudje govore tako, kakor da vse to že ne . bi bilo zajamčeno / novi Jugoslovanski ustavi in kot ua ne bi bilo sploh jugoslovanske ustave, ki predstavlja najbolj demokratičen program, ki Je bil ustvarjen po vojni. Maršal Tito je nadalje rekel, da dobro vi, od kod piha veter. V interesu imperialistov bi namreč bilo, da bi Jugoslavija ostala gospodarsko nerazvita brez tovarn in brez dobro oborožene vojske, da bi tako lahko ponovno postala plen dobičkarjev, kakor je bila poprej. Maršal Tito je tudi naglasil, da stari politiki ne bi bili nevarni s svojimi programi, ce se ne bi skrivali za demokratskimi gesli, ker pa stalno zatrjujejo, da so demokrati, so zaradi tega nevarni in Jih je treba stalno treba Imeti pred očmi. Na koncu svojega govora je mar. šal Tito vsemu jugoslovanskemu ljudstvu voščil sretno Novo leto AMERIŠKI ČLANI KOMISIJE ZA GRČIJO Washington, 3. Januarja Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo imena treh funkcionarjev, ki bodo spremljali Marka F. Eth-ridga, ameriškega člana preiskovalne komisije Varnostnega sveta Združenih narodov, katera bo v kratkem pričela krajevne preiskave v področju obmejnih sporov Ti trije funkcionarji so: Barry N. Hovvard, šef odseka za Bližnji Vzhod, oddelka za raziskovanja za Bližnji Vzhod in afriške zadeve zunanjega ministrstva; Norbert F. Unschuetz, ataše za informacije v uradu za zadeve Bližnjega Vzhoda in Afrike; Cyril Black z univerze v Princetownu. AMERIŠKA IZJAVA O BEOGRAJSKEM PROCESU Washington, 3. januarja Zastopnik severnoameriškega zunanjega ministrstva je izjavil, da so popolnoma noosnovane obtožbe, ceš da bi Američani v Jugoslaviji in Albaniji koga podpihovali k vohunstvu in sabotažam. Te obtožbe so prišle na dan v razpravah proti Jugoslovanskim in albanskim državljanom, ki so jih njihove vlade obtožile prevratnega delovanja. Zastopnik je rekel: «Verjetno je, da imajo albanske obtožbe namen doseči, da bi albansko ljudstvo mislilo, da je bila severnoameriška misija iz Albanije izgnana, ne pa cla se je umaknila na zahtevo iz VVashingtona. «Obtožbe Jugoslavije imajo očitno dva smotra, jo izjavil omenjeni zastopnik. Prvič, skušajo omejiti dolovanje severnoameriškega veleposlaništva v Beogradu, drugič pa se skušajo znesti nad Jugoslovanskim politikom, ki Ja pričal v obrambo Mihailoviča.« Omenjeni zastopnik je tudi kategorično zanikal poročilo nekega časopisa iz Moskve, čoš da po Turčiji in Perziji »mrgolijo ameriške čete«. Rekel je. S;, v teh državah sploh ni severnoameriških čet. Proliinflacijska polilika francoske vlade Leona Blnma PARIZ, 3. januarja — Francoski ministrski predsednik Leon Blum Je v svojem novoletnem radijskem govoru francoskemu narodu označil vladni sklep za splosno znižanje Industrijskih In poljedelskih cen kot «živčni udarec« za Inflacijo. Blum Je podal v 24 urah svoj drugi radijski komentar o sklepu, ki so ga naznanili za takojšnje znižanje cen za 5% ter za nadaljnje 8% znižanje v dobi dveh mesecev. Blum je izjavil: «Vlada govori kot oblast in prepričan sem, z vso nepremagljivo močjo javnega mnenja, ko pravim, da je treba odločno zajeziti nadaljnje naraščanje inflacije.« «V nadaljnjem znižanju cen in v odgovarjajočem naraščanju kupne moči franka vidim znak živčnega udarca in odstranitev tendence k inflaciji, h kateri teži ves narod. Videli boste v kratkem, da so to dejanja, ne pa zgolj obljube. To je samo začetek in izhodišče. Znižanje cen ter povečanje in moderniziranje proizvodnje sta dva pogoja za rešitev Francije«, je pristavil Blum. «Vprašanje dela bo za nekatere predstavljalo težkoče. Vprašanje premoga je še vedno skrajno težavno, toda z zaupanjem in vztrajnostjo bomo tudi to vprašanje rešili. Delo ne bo pogrešalo kontinuitete. To delo tudi odgovarja življenjskim potrebam države in njenemu skupnemu čustvovanju; ko bomo z delom začeli, sem prepričan da bo vlada to nase delo tudi nadaljevala.« Minister za prevoz Jules Moch je delno objavil znižanje železniških pristojbin ter pristojbin podzemske železnice, kolekovanja, telefonskih pristojbin, znižanje taks, ki so Jih napovedali na predvečer božiča, da bi s tem izravnali preračun za prihodnje tri mesece. Vendar je znižanje novih cen nekoliko višje od cen v preteklem Trifnnoi/ičei/ proces Priznanje bivšega partizanskega stotnika in drugih obtožencev BEOGRAD, 3. januarja. — Včeraj so nadaljevali razpravo proti Milošu Trifunoviču, predsedniku jugoslovanske emigrantske vlade v Londonu od junija do avgusta 19Jj3, ter sedmim drugim obtožencem. Bivši jugoslovanski partizanski stotnik Željko Sušin je priznet svojo krivdo, da je prodajal vojaške tajnosti bivšemu posebnemu gospodarskemu atašeju na ameriškem veleposlaništvu v Beogradu. Kakor je znano, so vse obtožence obtožili vojaškega in političnega vohunstva. Sušin je izjavil, da je izročil za- pisnik s podatki o oborožitvi jugoslovanske armade ameriškemu atašeju Eriču Pridonoffu preko voditelja obtoženih in bivSega uslužbenca ameriškega veleposlaništva MiSe Stefanoviča. Za to je prejel 3.000 dinarjev. Pristavil je, da je ataSeju dal 1u-d[ podrobnosti o osebju vojnega ministrstva ter ezelo zaupna navodila, ki so bila tiskana samo v desetih izvodih». Pred vrhovnim sodiščem ljudske republike Srbije se je včeraj nadaljevala razprava proti bivšemu časnikarju Miljutinu Stefanoviču in proti bivšemu predsedniku jugoslovanske vlade v Londonu Miši Trifunoviču. Sodišču predsedu je predsednik vrhovnega sodišča Srbije Mihajlo Gjorgjevvc. Javno obtožbo pa zastopa Miloš Ninin. Radio Beograd pravi, da je skušal Stefanovič dokazati, da je na ameriškem poslaništvu samo prevajal. Priznal pa je, da je bil u stalnem stiku s pomočnikom ekonomskega atašeja severnoameriškega poslaništva v Beogradu. Priznal je tudi, da je izročil temu atašeju okoli 40 pismenih vohunskih poročil in precejšnje število ustmenih poročil. Ta poročila so vsebovala podatke o državnih in vojaških tajnostih, oziroma podatke iz političnega, gospodarskega in socialnega življenja Jugoslavije. Med zasliševanjem je Stefanovič tudi priznal, da je dajal podatke o tipih vojaških letal, o razmestitvi protiletalskega topništva v Beogradu ter o premikih vojaških transportov. Na sodnikovo vprašanje je tudi priznal, da je dajal poročila o delovanju četnikov, o nepravičnem porazdeljevanju blaga ustanove VNRRA ter o nepravilnosti volitev. Na vprašanje, s kom se je druži! in kdo mu je dajal informacije, je Stefanovič odgovorfl, da se je v glavnem družil v Gigujem Kostičem, s Ksenijo Anastasijevič, z '£)rani :;n Andjtlkovtčam ter letu. Minister Je izjavil, da bodo cene za vožnjo s podzemsko Železnico in avtobusi v Parizu štiri franke namesto pet frankov, v primeri s cenami dveh frankov za listek tretjega razreda podzemske železnice, kot je to veljalo do božiča. Moch, ki je govoril po radiu po govoru Leona Bluma, je izjavil: «Boj proti visokim cenam se Je že pričel na vseh področjih. Francija bo prav gotovo zmagala.« Izjava, da namerava vlada slediti politiki utrditve cen, je omilila napetost med delavskimi organizacijami ln vlado glede na zahteve za povišanje plač, ki Jih je pripravljala glavna delavska zveza. Izgledi za sporazum med vlado in sindikatom državnih uslužbencev so ugodni, medtem ko so še pred 24 urami voditelji/sindikatov izjavili, da so pesimisti glede možnosti sklenitve prijateljskega sporazuma. Podporo, ki jo je dala glavna delavska zveza politiki za znižanje cen Blumove vlade, imajo v neka^ terih pariških političnih krogih kot znak, da je mogoče doseči sporazum med glavnimi strankami (komunisti, socialisti, ljudsko republikansko gibanje) ne le v vprašanjih gospodarske politike, marveč tudi političnih vprašanjih, vštevši volitve predsednika republike ter sestavitev koalicijske vlade. Levičarske stranke so zaskrbljene zaradi stalnega neuspeha poizkusov, da bi vlada prevzela odgovornost, ter so prepričane, da Jim ne bo uspelo sporazumeti se za podvig, da bi ustavili inflacijo in rešili valuto. V tem primeru bi mogel nastati položaj, ko bi država zahtevala De Gaulleovo vrnitev na oblast. TOČA V AVSTRALIJI Sidney, 3. januarja Na Novo leto Je v Sidneyu (Avstralija) padala strašna toča. Bila je kot pest velika in Je razbila na tisoče okenskih stekel. 350 oseb se Je moralo zateci v bolnišnice, kjer so Jim nudili prvo pomoč zaripli zaradi ran, ki jim jih ja povzročila toCa in zdrabljeno steklo. Nevihta je divjala po južnih in vzhodnih delih predmestja. Nekoliko kesneje pa Je padala toča po severnih delih mesta, a ni povzročila občutnejše škode. Po začasnih podatkih znaša škoda milijon avstralskih šterlingov. Pobitih Je najmanj pol milijona stekel. Pri okrožnih oblasteh je bila včeraj prava poplava prošenj za stekla, toda dobava stekel Je zelo otežkočena. Mnogo industrijskih nameščencev ni prišlo na delo. ker so morali popravljati škodo, da so preprečili številne tatvine ki so Jih tatovi izvršili zaradi razbitih oken. Prav tako je bil naval tudi na zavarovalne družbe, kjer so zahtevali povrnitev zavarovalnine. ZAPISKI Izdelali so podoben načrt za za vezntško letalstvo, ki je imelo sledečo nalogo: doseči in obdržati premoč v zraku ter izločiti nemško letalstvo, da ne bi op>olnoma vključene v novo organizacijo področja. ZANIČEVANJE MATERINEGA JEZIKA Pod tem naslovom je priobčila cKoroška kronika», glasilo Britanske obveščevalne službe na Koroškem, pričujoči članek: Visok uradnik me je nedavno vprašal: »Kako je to, da prihajajo ljudje, iz krajev, kjer razen orožnika ni nobenega Nemca, ljudje, ki ae jim pc^na na govorjenju, da niso Nemci, in strastno ugovarjajo proti novi uredbi o šolstvu ter izjavljajo, da svojih otrok ne bodo pošiljali k slovenskemu pouku. Kako je to? Saj bi se morali ljudje zavedati, da je dobro, če govorijo dva jezika?* Nekaj odgovora na to vprašanje vzamemo iz knjige nemškega učenjaka Grentrupa, ki je evojo knjigo spisal pred dvajsetimi leti v prilog nemškim otrokom, ki so v tujini obiskovali nenemške šol«. Ta učenjak piše: »Zakaj se pa drži vsaka skupnost materinskega jazika in ae ga mera držati? Vsako živo bitje se hoče vzdržati pri življenju, to je naravni red. Človek, kateremu preti smrt, ima pravico, braniti se proti sovražnim močem. Materinski jezik spada med vrednote, ki nosijo življenje duha. Ce se napada materinski jezik, bo vsakdo čutil udarec. Jezik je pa tud! družabno dobro, in zaradi tega družine ln ljudske skupine nasprotujejo tistim, ki jim hočejo vzeti mater.nsko besedo. Raz-narodovanje je razdiranje duhovnih vrednot. Raznarodovanje se nikjer ni izvršilo kar čez noč. Skozi dobo dveh ali treh rodov se je v narodu ruvalo, in še potem ni miru. To je smrtna borba tlačenih narodov. Držati se materinskega jezika ni nespamet (ni sramotno), nasprotno, to je izraz pletete — uda-nosti — proti roditeljem in proti narodu. Morebiti bo kdo ugovarjal, da proti pravicam manjšine stoji pravica večine! Dva jezika pa si nL kakor ne nasprotujeta! Tukaj velja pregovor, da »je na svetu prostora za vse*. Naj večina goji in neguje svoj jezik, od tega nima prav nič, če manjšino ovira in zatira v rabi manjšinskega jezika. Človek as je rodil v nekem Jeziku, ki se mu položi kakor dediščina v zibelko, a tu. di tu potrebuje človeškega sodelovanja. In človek bi sodil, da izven telesa in duše človeku nobena stvar ni tako svojska kakor materinski jezik. Nobeno polje, nobena hiša, nobena oblea človeku ni tako svojska, kakor jez k. Jezik Je najmočnejši steber, na katerega se opirajo narodne lastnosti. Te narodne lastnosti so vir življenjskega napredka. Ce ljudstvo brani svoje lastnosti, se mu tega ne mor© zameriti. Ljudstvo, ki js izgubilo svoj jezik, Je postalo duševno manjvredno. Jakob Grimm, Karel Vogt, Jules Simon, Marcel Prevost in Maurice Barres naglašajo to dejstvo. Mauri. ce Barres piše: »Uničevati v šoli ljudski jezik se pravi, neizogibno uničiti inteligenco (razsodnost', ustvarjati pohabljence, poneumniti ljudstvo.* In Gorres se je izrazil: »Izkušnja vseh časov nas uči, da je jezikovna izobrazba združena z izobražbo ljudstva. Kjer koli je močnejši narod pri slabšem narodu vpeljal nov jezik, je obtičala Izobrazba v svojem poteku.* Namen vsakega človeka in vsakega naroda Je, priboriti s: pot do svojega naravnega razvoja. Posameznik ln množica sta popolnoma upravičena, iskati svojemu razvoju primerno pot. Treba je, da se človek v izvestnih razmerah prilagodi jeziku in kulturi drugih ljudi. Odločitve v tej stvari pa ne moremo prepuščati narodnemu nasprotniku. Drugače je tem. kjer ljudstvo materinski Jezik izgublja po svoji zanikrnosti in meče od sebe svoj jezik kakor vrtnar pdevel. Ti ljudje so podobni zanikrnemu evangeljskemu hlapcu, ki je svoj talent zakopal, pa bo nekoč za to pred Gospodom odgovarjal. Zdaj lahko odgovorimo na vprašanje tistega gespoda: Slovenci, ki odklanjajo materinski jezik, so ali duševni siromaki, ali po agitaciji Vsenemcev zapeljani ljudje. VOJNI ZLOČINCI PRED SODISCEM Hamburg, 3. Januarja Dne 6. januarja bo dachausko a-meriško vojaško sodišče začelo razpravljati proti bivšemu šefu Himmlerjeve policije v Porenju bivšemu generalu SS Jurguen Stro. opu. Obtožen je usmrtitve ameriških letalcev, ki so na nemških tleh zasilno pristali ali odskočili s padali Cfcupno z njim bo razprava proti 21 bivšim častnikom policij« in Gestapa, ki so obtoženi, iuu yj so udeležili usmrtitev. INCIDENT V NEAPLJU Neapelj, 3. januarja Na Novo leto po 20 uri je komunistični sprevod, ki Je štel približno sto oseb in Sel proti sedežu socialistične stranke, korakal mimo sedeža «Uomo Qualunque». Tu so jih sprejeli z žvižganjem ter so oddali nekaj strelov iz samokresa, zaradi katerih Je bilo več lažje ranjenih. Pravočasni poseg policije je preprečil, da bi konflikt zavzel večji obseg. Policija preisku. Je, kdo Je streljal OBNOVA NEMČIJE London, 3. januarja »Kultura« zveza sa demokratični prerod Nemčije«, bo skupaj z nemSko filmsko družbo deloma prevzela funkcije bivšega nemške-ga ministrstva ta * prop.;|*»J& * Stian 2 Petrolejska pogodba med anglo-ameriškimi družbami GJLAS ZAVEZNIKOV 3. januarja 1947 ZANIMIVOSTI Novinarsko središče Podpredsednik gnane ameriške brzojavna agencije «United Press» MANCHESTER, 3. januarja. - Liberalni dnevnik .Man- I w^U ^kiey, ki je nedavno obi- \t; petrolejske drulbe namreč ne morejo sklepati mednarodnih kZZo "* *“ m‘dnarodw no' sporazumov o enem izmed največjih svetovnih virov politične pLZ ■ . . „ moči brez vpliva na raznovrstna splošna vprašanja. I - P nkUy ;e te-/aviZ' da vozna Kaj st je na primer ugodilo z aeglo-amer iškim petrolejskim sporazumom, ki sta ga podpisali (vendar pa na ratificirali) angleška in ameriška vlada leta 191,5, da bi zagotovili, da zasebni interesi ne bt prevladali nad njunimi političnimi interesi f Zdi se, da je ta pogodba propadla. Ali moremo te tega sklepati, da morejo petrolejske družbe svobodno ravnati zgolj v trgovskem pogledu t Ko so prvič objavili načrt za arabski petrolejski vod, je bila vlada Združenih držav mnenja, da so s tem prizadeti življenjski državni interesi. Takratni ameriški upravitelj vseh zadev, ki so v zvezi s petrolejem, Harold Iokes, je leta 19M izjavil, da os predložili ta načrt *Skupnim Štabom vojnega in mornariškega ministrstva*. Dodal je, da je glavna prednost tega načrta v tem, da bo mogel prihajati petrolej iz Perzijskega zaliva na zahod iz področij, kt so pod ameriškim nadzorstvom, Težko st je misliti, da bi na to stvar pozabili. Prav lahko je uganit,, da so se gori omenjenim ozirom takrat pridružit, Se drugi pomisleki. Četudi hi nastala v mirni dobi kaka ovira za izkoriščanje ve likega petrolejskega področja v Južni Perziji, 6i bilo neprecenljive vrednosti, da bi imeli druge vire na drugi strani Perzijskega zaliva, ki M bili povezani z Indijskim ooeanom. Vetja ameriSka udeležba pr, izkoriščanju tega področja bo vsekakor pripomogla k ustalitvi poetičnih razmer. .Manchester Guardian* pravi, da bi .to celo utegnilo voditi k odgovornejšim ameriškim pogledom do Palestine*. Ce bodo ta načrt uresničili, bo vsekakor prinesel mnogo bogastva v to resnično ubožno pokrajino ter bo zmanjžal tamkajšnjo napetost. Vse to pa bo prinesla Sele bodočnost. Pomisliti je treba tudi na IZ JUGOSLAVIJE j državo še iz predvojnih let m da to, kako bodo ti načrti vplivali na I}e ugotovil, da je Češkoslovaška po Sovjete. Brez dvoma bi bilo mnogo \le9 Belgije dosegla na področju po boljSe, če bi takrat, ko so delali I v°in* obnove največji in naj-načrt za angloameriSki petrolejski I vidnejši napredek. Izdatno iz-sporazum, dosegli soglasje med I boljSanje prometnih sredstev in vsemi državami, ki se potegujejo {vsestransko podpora, katero dajejo za tamkajšnji petrolej. Petrolejske {novinarskemu delovanju, obeta ve, družbe pa so prehitele angleSko in Ilike uspehe in nudi upanje, da bo ameriško vlado. I Praga postala središče medna- eManchcster Guardian* zaključu.\rodneaa novinarstva; poleg tega je svoj članek z mnenjem, da je\ima V8e vredpogoje, da postane treba skrbeti, da bodo velika p e-1sr,jd>Sče velikih mednarodnih trolejska ležišča na vzhodu izkori-\sr°rtnXh Prtredu<;v- Pinkleg j« tu-Sčal, na ta način, da bodo po\dl da bo agencija .United možnosti čim manj škodovali dm-1 p’'e'',s* v Pra9i ustanovila posebno g kt ho poslovala kot sre-tega petroleja dostopne vsem. I d'Sie novInarske službe za srednjo lin južnovzhodno Evropo. Poleg te-\ga je pohvalil razumevanje in pri-I pravljenost češkoslovaških oblasti, I ki gredo , mednarodnemu novinar-I stvu v vsakem oziru močno na | roko. Italijanska vlada vodi pogajanja POLJSKA ZAHTEVA SVOJE ZLATO London, 3. januarja Poljski ministrski predsednik Edivard Osubka-Morawski je za Novo leto preko varšavskega radia govoril poljskemu narodu in med L ustanove UNRRA za zgra- drugim izjavil, da Poljska zahteva, Idltev tovarne za penicilin v Italiji. naj ji Velika Britanija v 1947 vrne jDel naPrnv so že dobavili, ttalijan-zlato. Poljska zahteva tudi olajšave\x,ee strokovniakc T>a so poslali v za Poljake, ki se hočejo vrniti do-\Anglil°’ Združene države in Kana- | do, kjer bodo v raznih podjetjih I preučili najnovejše metode za pri-I dobivanje penicilina. * * * Na letalski progi Nem York — Lj KULTURA „NAGELJCKl“ pravlfice in pripovedke Pod tem naslovom je mlada pisateljica Zora Saksida dala kot božično darilo zbirko ljubkih pravljio in pripovedk. Na H straneh osmerke je pisateljica nanizala petnajst izredno posrečenih pravljio. Vse so popolnoma izvirne in kažejo bogato da rovi f ost Saksidove, hi se Je tako znala poglobit, v pravljični svet kot malo naših pisateljic. Jezik je bogat in pokate marsikatero izvirnost. Za primorske Blovenoe je pa ta knjižni pojav toliko bolj pomemben, ker je vsaj malo ublažil kričeče siromaštvo našega sodobnega Pisateljevanja. Knjiga, ki je izšla v samozaložbi tudi to kaže na idealno stremije, nje pisateljice — je zelo lepo opremljena. Risbe Vilka Cekut.e so po ,večini prav dobrie in lepo spremljajo branje teh prijetnih zgodb. *Nageljčke* prodajajo v vseh knjigarnah po razmeroma nizkih oenah. Tudi zato so primerni, da jih vsi slovenski starSi kupijo svojim otrokom. Ne bi smeli, manj. kati tudi v vseh šolskih knjižnicah, ker bi zelo prav prlSH tudi kot pomožna knjiga pri slovenščini. TRST triov. IZ SLOVENIJE »Ljudska pravice., pike da so s IMiami ,ta Wiih dve nmeriiki ^U- ; ssrss? rš/r s? s zlt sss ss tfasrs tz as vanjskih hiš in gospodarskih poslopij, kar znaša skupno 87 odstot- | tonskem letališču. • * e risssiSHHS naia m premajhno Število strokov-1 , . , , A lata Hoseja aoper kazen na 6 let za- nega kadra, krivda pa pada tudi I ' .rZ, „„ _v ... na . . . . I Pora, na katero so ga obsodili me- H. aA ’ 6 <*°" I seča junija, ker je dajal tajna ob- pustilo izredno mnogo šužmarstva I waW,B sovjetski zvezi. Fred Rose Madžarski minister za industrijo in voditelj madZarak* trgovinske delegacije Antal Ban je z ostalimi Člani delegacije zapustil Beograd; delegacija Je bila v Beogradu zaradi zaključitve pogodb« o izmenjavi blaga in o plačevanju mod Madžarsko in Jugoslavijo. Pri odhodu »o delegacijo pozdravili Jugoslovan, •k. poljedelski minister Vaša Cu-brilovid, kakor tudi oba pomočnika ministra sa zunanjo trgovino, in sicer Vojislav Srzcntie in Bogdan Crnobrnsa. Nekaj vač kakor pred enim le-•tom so odprli v Beogradu bolnišnico za plastično kirurgijo. Bolnišnica Je pokazala sijajne uspehe. Eto kraca leta 1946 so izvršili v tej bolnišnici 1120 plastičnih operacij. V večini primerov je šlo za vojne poškodbe, kjer so bili prizadeti najvažnejši človeški organi. V bolnišnici Je 120 postelj; imajo vse potrebne priprave ter izvrstne adravnlke in strežniško osebje. V Beograd ao prispeli člani jugoslovanske delegacije na glavni skupščini Združenih narodov. Delegacijo seta vi ja jo: zunanji minister Stanoja Simič, ki je voditelj delegacije in člani: podtajnik za zunanja zadeve dr. Aleš Baebler; Jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Vladimir Popovič m univerzitetni profesor Milan Bartol. Na postaji je bil med prisotnimi mi-ni« trski podpredsednik Edvard Kardelj. Odpravnik poslov poljskega veleposlaništva v Beogradu Sten-Stobar»ky Je Izročil v Cetinju ministrskemu predsedniku Črne gore Blaži Jovanoviču red »Polonia Re-stltutas II. stopnje. Preztdij poljskega narodnega sveta Je podelil to visoko odlikovanje črnogorskemu ministrskemu predsedniku zaradi ■aslug, ki JJh Je imel v skupni borbi za osvoboditev. SLOVAR RUSKEGA JEZIKA Založništvo sovjetske znanstvene akademije pripravlja slovar ruske1 ga jezika v 15. zvezkih; stel bo veo kot 200 tisoe besed. Za sestavo slovarja bodo pregledali veS kot 5 mi-lljonov citatov iz literature ter znanstvenih in političnih knjig. LENINOV RED GLASBENEMU KONSERVATORIJU Ob pril treh zgodbah: *Trije kralji». predprodaja vstopnic bo na dan uprizoritve od 9. ure dalje prj gledališki blagajni. NAJBOLJŠI FILMI V LETU 1946 V Nem Yorku se je sestala komisija filmskih kritikov, da bi izbrala najboljše filme p letu 1946. Kot najboljši film je komisija izbrala e-Najlepsa leta našega življenja», ki je ameriški film. Samo en glas manj je dobil angleški film <(Henrik V«. Na šestem mestu je bU italijanski film eRim odprto mesto*. MEDNARODNI FILMSKI FESTIVALI V LETU 1947 V letu 1947 bo po vsej Evropi ved filmskih festivalov. Prvi festival bo spomladi v Cannesu v Franciji, junija bo mednarodni festival v Bruslju, poleti bosta dva filmska festivala na Češkoslovaškem, in sicer v Marijanskih Lažnih in Karlovih varih, jeseni pa mednarodni filmski festival v Benetkah. V Hollgmoodu pa pripravlja za letos predsednik akademije filnu-ske umetnosti in znanosti Hers-holt svetovni filmski festival, na katerem bodo predvajali najboljše povojne filme vseh držav. FILMSKI ATELJEJI V HOSTIVARU OBNOVLJENI V predmestju Prage v Hostivaru so bili na slavnosten način predani javnosti novo zgra.eni filmski ar teljeji, ki so zgoreli v mesecu decembru leta 1945. Novi ateljeji so zgrajeni najmodernejše in zavzemajo površino 2.380 kvadratnih metrov. Zazidani prostor meri 32.500 kubičnih metrov in pri grajenju je bilo uporabljeno 246.000 km železa ln železnih konstrukcij, 115.000 kg. betona ln velika kolje čina ostalega gradbenega materiala. Novi ateljeji so opremljeni z najbolj modernimi tehničnimi pridobitvami ln so danes poleg Brran. dovih ateljejev v Pragi vsekakor tehnično najbolj urejeni filmski ateljeji v Evropi. PROIZVODNJA VZGOJNIH FILMOV V SOVJETSKI ZVEZI Sovjetski odbor za telesno vzgojo in šport nadaljuje s proizvodnjo vzgojnih filmov. Dva izmed njih,