PODPORNE JEDNOTE GLASILO SLOVENSKE STEV.-NUMBER 239 SubscripUon |6.00 Titrlr m k dan mil »sMj i* Issued «Uily l Holkiays. leto-veak xxv. I Ir^dnUkl in upnivniikf proiiorii 8057 8. Uwiul«U Avt. Office of Publicstion: * MIT 8outh L*wmJ»U A v«. T«ltQhi)M. Ročk wt 11 4004 ČT? * j^TTSZ Cbkigot mn pondeljek, 10. oktobra (October 10), 1982. aunSTTTTpiHi«! r«te> »f providrd f^VSSoHlHS^^ Ogromni profil poVzroiili UMler vidi *t hujše krtaa v bodočnosti, če na prida da radikalnih nprememb , New York. — (FP) Daai je sedanja kriza najdaljša in mnogih ozirih hujša od 1870, je dr. Harry W. Laidler, direktor Lige za industrialno demokracijo, mnenja, da bodo bodoče krize vsaka hujša od druge. To nevarnost je mogoče odstraniti le, če se podvzame konkretne korake za radikalno preured-bo človeške družbe na principih planirane ekonomije. 0 vzrokih dedanje kria« in bodočih perspektivah j« govoril te dni na WEVD radio postaji. Eden glavnih vzrokov sedanje krize je po Laidlerjevem mnenju premajhen delež v stalno naraščajoči produkciji, ki so ga delavci dobivali v obliki plač od leta 1922 do 1929. V tej dobi je bilo letno zvišanje pravih plač le 1.4%, prof iti pa so naraščali od leta do leta za 7.8%. V krizah zadnjega pol stoletja je povprečno vzelo od 16 do 17 mesecev, predno je bienis zopet začel lezti navzgor. To se v glavnem tiče kriz iz leta 1888, 1897,1908 in 1914. Ta doba ekonomskega padanja je 'eta H921 trajala 20 mesecev. Sedanja pa. že traja nad 99 mesecev, to je stalno padanje biznisa, kar Je najdaljša doba krize od 1870. Takratna kriza Je trajala do malega osem let. Ker je bila dežela še razmeroma mlada, kapitalizem v prvem razvojnem šta-diju, ni ljudstvo toliko trpelo kot sedaj. Srednji zapad se je takrat začel šele dobro zapad pa je" bfl le redka- nase-ljen. Krizi so se takrat umaknili stotinoči z odhodom proti sa-padu — na farme. Danes so ljudje privezani na meetu, ker so razmere povsod enake. V krizi leta 1921 je bilo število brezposelnih od 4,600,000 do 6,000,000, danes jih je totalno brez dela krog 12,000,000 in ako se prišteje še tiste, ki so le delno zaposleni, to število znaša po mnenju dr. Laldlerja, ki je eden najprominentnejšlh ekonomov v deželi, 15,000,000. In bodoče krize bodo še hujie! To smemo pričakovati, če upoštevamo gospodarske tendenee kapitalizma, pravi Laidler. Z ozirom na rapidno dviganje profitov in produkcije In razmeroma majhno dviganje plač tekom sedmih let pred kriao, kar je njem glavni vzrok, navaja on tole statistiko, ki pokazuje groteskno enostranodt kapitalistične ekonomije: Kot prej omenjeno je povprečno letno dviganje pravih plač bilo od 1922 do 1920 1.4%. Od 191!) do 1920 pa se je dvignila produkcija na delavca za 48%, kar znaša nad štiri odstotke letno Med temi štirimi odstotki in dviganju pravih plač za 1.4% leto je velika razlika, ki je rezultirala v sledečih posledi cah: I t no dviganje inveatlcij v tovam. in stroje Je inašalo c i * 1'osledica tega Je, da ima rr>" i.a primer trikrat večjo Če-vljar*ko industrijo kot pa zahtevi am.-riškl trg. Detela potfe-^J« le krog 800 milijonov pa-ro\ re\ Ijev na leto, producira Jih I* lai.ko !K)0 milijonov piTOV. | , r < tO pomeni nelzogibnos »r"'-i '»"elnosti med čevljarskimi drug i t- velika potraU kap'tata in tretjič višje cone čfr-kot pa bi bilo potrebno, 6e b| h a ta industrija le toliko [«Mta. da bi zadostovala potro-.r. nudila stalno saposlenost. Rl"' razmere Je najti v sleber- m »"Atriji v večji ali manjši m«ri ■ ik] visokega naraščanja pro-«uknj#. jn počasnega dviganja f'*' -o imeli dobiček v prvi vr-letniki kapitala. Korporaeij 7' Profiti so se od leta do leti Medtem, ko so *"*-ale plače povprečno manj kot poldrugi odstotek na leto, so "zaslutili" bankirji po 10% čistega prof i ta, lastniki javnih naprav N>% in prav toliko Je donnšala gradbena Industrija. To je razvidno tudi v naraščanju diVidend, ki so leta 1922 znašale tri milijarde 400 milijonov, leta 102» pa osem. milijard 950 milijonov. Divklende leta 1330 ao bfye še višje; znašale so nad dev«t milijard kljub depresiji. Plačane so bile v veliki meri iz rezervnih fondov korporaeij. Letno dviganje profitov je torej znašalo petkrat več kot plače delavcev in produkcija na o-sebo je naraAčala več kot polovico hitreje kot pa delavske plače. "Vendar pa pričakujemo, da bo ljudstvo pokupilo izdelke, katere producira naša maana industrija s tako velikansko naglico," sarkastično dostavlja dr. Laidler. EftlLARO- kaznovali IZDAJALCE Veem bivšim voditeljem, ki ao poetali člani narodne vlade, je porratek v stranko prepovedan. — Konservativci proti dumpingu sovjetskih produktov Liga saizrakla proti ziri Mika JP-1, 8. okt. — Laboritsks stranka je na svoji konferenci v Leioestru zavrgla premijerja MacDonalda, tajnika za doml-nione J. H. Thomasa in vikom-ta Snowdena, ki je nedavno re-signlral kot član kabineta. Sprejela je resolucijo, ki prepoveduje fcovratek vsem bivšim delavskim voditeljem, ki so postali člani narodne vlade ali pa podpirali to vlado, v stranko. < Neka druga resolucija, ki je bila sprejeta na konferenci, poziva člane delavske stranke v parlamentu, rta j vodijo odločno opozidjo proti politiki protek-cljfcke carine. To je v soglasju « deklaracijo, katero Je prejšnji tegtn podal George Lansbury, voditelj laboritev v parlamentu. Ufesbury je Izjavil, da narodna Francoski tajava da vla-f&lsificirane Ženeva, 8. okt. — V momentu, ko so v teku poskusi na rasnih fronti^ da se pokrije z nekakšno mednarodno digniteto cenzuro tittk, ki Jo izvajajo nekatere vlade, se je dvignil odpor na seji delegatov dije prilog sy dija je ni kon narodov in večina je izrekla za načelo _ jr* h so as včeraj , n resaitatn štu iti sodelovanja ti-organlaaoijami v miru. Ta štu-la, dO velika veči-nasprotuje vlad-časopisjs. Francoeki delegat Francois d'Etessa«, urednik Usta Depe-che de Tkuloae, je dejal, da fal sificiraiia poročHa, Id zaidejo ' časopisje. Izvirajo v veliko večji meri te vladnih pubiicijskih birojev kot pa iz rednih časopisnih agentur. Dona Isabel de Palenela, znana španska feministka, je tudi pobijala vladno cenzuro tlaka. Rekla je, da žurnalieti ne morejo opravljati svojega posla učinkovito, kko jih na vseh straneh ovira vladna kontrola. "Molk o važnih stvareh," je rekla, "pri naša bojazen. To vodi v nesporazume, tf rezultirajo v sovraštvu." Pristavila Je, da bo Španija najbrt sklicala avetovno konferenco, ki bo raepravljala o svobodi t)ska. Zahteve grških rojalMov Atene, tfrlka, 8. okt. — Novi politični zkpletljaji so se poja-vill na Qmm, ko Je M. Tsal-daris, voditelj rojalistične stran ke, zahteval *d predsednika Zai misa, naj *ui poveri seetavo novega kabineta, ker Je njegova stranka fcvojevala velike uspehe pri aadnjih parlamentarnih volitvah. Prednednlk je zahtevo odklonil )n premljer Venlze los bo ostal na krmilu, dokler se ne otvori zasedanje parlamen ta. Omoftene delavke odelavljajo San Fraaclsco, Cal. - Padflc Gas k Electric Company je za-čela odšla vi jat i omolene šenske iz svoje sluib«' NJea načrt je sledeči: Omote ne delavke, 1ia terih molje delajo stolno, bodo docela odslovi jena; omolene delavke, kal** moije Aslajo U polovico tndaa, bodo tudi delale le potoviee tedna; omoien lovke, katerih mošje so vsakega zaahilka, ostonsjo sluibi; dekleta, ki ss porods lelaveem a obdrte delo, InsuU 9* tkriva na Sled drli v Italijo in Grško. — Odvetniki aktfajo dobiti Mar-tina InsoUa iS kanadskega aa- Pariz, 10. okjt< — Samuel InsuU, padli javionaprsvni magnet, je pobegnil Iz Italije, se glase tadnja poročila. Na podlagi informacij, ki so deloma potrjene, se skriva na Balkanu. Ve ae le toliko, da Je kupil fte-leanlikl vozni liptek v Milanu 21 ur prej, predi;* Je ameriška vlada naprosila italijansko policijo, naj ga aretira. Njegov sin Samuel Insull ir., ki je spremljal očeta na begu v Italijo, se je včeraj vrnil v Pariz. Modane, Fmncijs, 8. okt. — Avtoritete so ugotovile, da je Samuel Insull, ^katerega je vele-porota okraja Obok obtožila po- vlada, odkar je bila organizira na, usmerja svoje smernice na Mpi torijskega programa. Dalje so laborHl sprejeli resolucijo, v kateri lotevajo odpravo lordske zbornice, katero smatrajo za nepotrebno ln nevarno institucijo, ivojo konferenco so zaključili s j pfppevanjem revolucionarnih pe-J ' * • • ■ • ' i Istočasno je Imela konservativci stranka svojo konferenco ikpoolu, na kateri Je Qll-ver S. Locker-Hampson silovito ' sovjetskih produk- ___so konservativci iji z odobravanjem ln ur-posebnl davek na uvoz sovjetskega. blaga. "Velika Britanija bi ne smela dajati kreditov sovjeteki Rusiji", Je dejal Locker-Hampson. "So v Joti porabijo denar, ki ga dobe od nas, za širjsnje revolucionarne propagande. Rusija 1-ma najmočnejšo armado na svetu in največje tovarne, v katerih izdelujejo strupene pMne. A-ko Imamo kaj denarja za trošenje, porabimo ga raje doma ali pa v dominionlh." Locker-Hampson je zaključil svoj govor z apelom, naj Velika Britanija vztraja na svojem stališču in še nadalje odbija zahteve Indije ln Irske svobodne dr-iavs. _ Farmarji v Iowi luirijo a koruzo Des Moines, Iowa. — Farmarji v tej dršavl spet Igejo koruzo namesto premoga. Farmarji pravijo, da 40 buAljev ko-run greje hl«o toliko časa kot tona trdsga premoga. Današnja oena koruzi slabše vrste Je deset centov, oziroma $4.00 za 40 bu Mjev. , Tona trdega, premoga sUne Okrog $15.00. Kurjava s neverbe In tatvine velikih vsot denarja is Mkgajn kompanij, katere je kontroliral, j>obegnil v Italijo. InsuU in njegov sin sta pobegnila Is pariškega hotela v sredo ijutraj, zvečer istega dne pa sta prispela v Turin, kjer sts prebila noč v hotelu Palače, naslednje jutro pt'ata se odpeljala s vlakom preti Florenci. Uprava hqtol|i Palače je Isja-vila, da sta bisulla pred odhodom dejala, da nameravate o-stati več dni v Florenci. Poizvedovanje v slednjem mestu za be-guncoma je bilp neuspešno. Sledile! ju niso mogli najti v nobenem hotelu. Neknterl domnevalo, da eta Insulla odšla proti Na-polju, da se vktvaU na panlk Augustus, ki odpljujs proti A-merlki, ali pa se bosta še dalje skrivala v Italiji, da se tako iso-gneta ekstradikoMi. Insull je v I talij i dobro. poz* nan. Govorice se glase, da je pred dvema Jetoma kupil večje število delnic Piedmont Hydroe-lectrlc Co. Barrie, Ont., Kanada, 8. okt. Jetnik št. 88 je našel za zldovjl tukaji^e okrajne jetnišnlce samoto, katero je Iskal brez uspeha v drugih krajih od meseca junija. Jetnik št. 98 je Martin J. Insull, ki ie pobegnil Iz Chi-ca ga, ko ee je podrla stavba e-lektrarskega imperija, katero je gradil njegov brat Samuel dolgo vrsto let. Noben poročevalec ae nI oglasil pri JftiOku v zaporu, ker so taki oblkki prepovedani. Njegova ^liea nima oken ln uživati mora hfeno, ki Jo predpUujejo avtoritete sa jetnike. InsuUovi odvetniki so naznanili, da >odo skušali dobiti biv-šega magneta is Ječe pod poroštvom. Pbmošnl drlnrni pravd- ZAIOTA PROTI RUDARSKIM STAVKARJEM Miličniki pomagajo premogovni druibl pri razbijanju etavke Chlcago. — (FP) — Skrbno proučevanje okolščin v svesi s vkorskanjem miličnikov v okraj Ohrlstian pokazuje zaroto a namenom, da se zlomi rudarska stavka. Milica je bila odrejena v Tay-lorvllle po eksplosijl dveh bomb, ki pa sta napravili malo jkkodo, toda Peabody Coal Co. je vseeno pritiskala na governerja, naj pošlje miličnike, ker obeto-ja velika nevarnost pred Izgredi. Temu je sledila prepoved vseh zborovanj. Milica je ook> prepovedala zborovanja mestnemu svetu, toda ta prepoved je bila kasneje umaknjena. Naslednji korak Js bila aretacija treh promlnentnlh oseb, o katerih so bili miličniki informiranj da so naklonjene rudarskim stavkarjem. Poveljnik miličnikov je Isvršll aretacije samovoljno, ko je W. G. Argust, dlstrlktnl superintendent Pea-body Coal Co„ is javil, da pod> pirajo sUvkarje. Kapetan Mea-chan je potem prepovedal pikati ran je premogovnikov in njegove čete eo razpršile stavkarje, ki so prišli Is bllšnjlh naselbin, z bombami za solsenje ln bajoneti. Proti Meachanu je bila vioAe-na obtošba, ker ao njegovi moije ugrabili več rudarjev, toda šerif je ignoriral poalv, naj Jih aretira. Meechan se stalno d ruši s uradniki Peabody Coal Oo. Odvetnik rudarjev, bi v|i častnik v zvezitl armadi, Te osnačll početje mlličnlkov^aa arogantno in ostudno, ker so sa vdlnjall Interesom Peabody Coni Co. ln Ji pomagajo pri msbijanju stavke. _ Mllltariatlčne aktivnosti v Mandžuriji ' Mukden, 8, okt. — Glavni stan japonske armade Je včeraj objavil poročilo o mlUtnristič-nlh aktivnostih V Mandluriji. Je tega poročila je razvidno, da Je bilo v 86 spopadih med kitajskimi rebeli, ki se bore proti novemu režimu, ln Japonskimi Četami ubitih v septembru 8,6M re-belev in 15 Japonskih vojakov, več tisoč pa je bilo ranjenih. V eni sami bitki, ki ss je vršila ob reki Nonnl, je padlo 1,667 kitaj-sklhu{ebelev nlk aa efcraj Cook John Hamp-kl jo poletel v Kanado ton, in lsposloval zaporno povelje, Je lajava da se bo borU1 proti izpustitvi Insulla ns svobodo. " mm koruzo Je torej za farmarja brez malega štirikrat cenejša kot s premogom. ;. tmmmmmširnmmr Trgovska zbornica vaki tovarnarje Pravi, da v Lynchburgu ns manjka cenenih ln pohlevnih delavcev Lynekburg, Va. - (TP) ^ Trgovska zbornica tega mesta je pravkar isdala dve Učni brošuri, iz katerih sije ves clnlsem ameriškega kapltallsma. Pam-fleta sta namenjena podjetnikom v drugih državah, katere zbornica vabi, naj priselijo svoje tovarne v Lynchburg, kjer je "dovolj cenenih ln zadovoljnih delavoev." 8 to propagando so trgovske zbornice na Jugu v prejšnjih letih privabile še marsikatero družbo, da Je pressllla svoje tovarne na burbonskl Jug. Glav na atrakcija je ceneno ln pohlevno delavstvo, katersga Je v vseh Južnih državah na pre-ostajanje. "Lynohburg Je posebno srs čen s ozirom na delavsko sltua cijo," pravi trgovska komors. "Delavoev Je na preostajanje' ln so sadovoljnl . . . Tukaj ni neinteligentnih ln nelsvežbanih "tujoev" (kar pomeni tudi domačine la drugih držav), katere je nemogočo asimilirati, niti ne nemirnih ln neodgovornih zamorcev. Za delavske sestop niks ln agitatorje, sa boljševlke in radHcalce nI prostora v Lynch burgu ... ki je presaposleno ln nima časa, da bi se ukvarjalo z unijami ln organizacijami," pravi zbornica. Tudi plače so velika atrakcl Ja za prospektiv^e tovarne li drugih krajev, ki v očeh tukajšnjih Babblttov niso "tujci" - [burgu 60 po Isjavl sbornloe še nekoliko '^Ižje v primeri s povprečnimi plačami v državi," ki je v grupi držav i najnižjim mesdnim sUndardom. Kdor hoče verJeU trgovski zbornici, ni v Lynchburgu nobenega otrožkega dela. Poročilo I državnega depertmenta za delo pa pokasuje, da Je bilo to mesto lsnsko leto na tretjem mestu z ozirom na kržltve zakona o otro-šksm delu. Teh slučajev Je bilo v Ljrnchburgu. 91. KRITIČEN POLOŽAJ NA DALJNEM IZHODU ji m — • * Rudarski voditelji pri Room hH|i j , Albany, N. Y, — Glnvnl odborniki unije ' United Mine Workers so zadnji petek poeetU 11 governerja RooaeveKa, predsedniškega kandidata demokrat-ake stranke, In mu zagotovili svojo lojalnost ter sgltnsijo sa izvolitev. | Obe skupini ae neHU v nadt, da "slabše ne more bkl" diktatorja: ' Weshlngton. — Bankrotirani farmarji v mesU, brezposelni dela vol na farme — staro preseljevanje delavskih mas sa boljšim kosom kruha, katero Je krisa de pospešile. Človek bi mislil, da farmarji v teh časih ne silijo v mesta, kjsr Je milijone bresposelnlh Pa tudi med delavci na splošno Je večjo zanimanjs za farme kot v "dobrih" časih. Prvo mlšlje-nje pa Je zmotno, kot dokasuje-Jo številke o naseljevanju far marjev v mests ln katera Je objavil svecni biro sa delavsko statistiko. Umiku leto Je ns primer 1,-472,000 farmarjev dalo slovo farmaratvu ln ss prssslllo v mesta, na farme pa Je odšlo 1,67»,-000 delatoev. To so bili vsčino< me "bueted" farmarji, ki so Iz-1 gubiII farme ali pa odšli s njih v nadl, da se Jim slabše tudi V mestih ne mors goditi. Is istih rszlogov so šli tudi delsvcl, ve-linoma brezposelni, Iskat sreče na farme. _ Biro pravi, da je bilo naselje-venje ne farme večje lansko leto In predlanskim kot pa Izse-Ijevsnje. Doetsvlje pa. da to nassljevenje ns predstavlja "trajnega vračanja na farme, ampak skoraj Isključno Iskanje cenejših bivališč In golega Ob-stanka." Izgleda, da bo ntorala ameriška vlada prianatt aovjete, da prepreči načrte japonskih Imperl-laMrtov lwaahkagtofK D. c. — (w) — Aktlvnoetl Japonskih mllltarl-atov bodo resultlrale v sbllžanju med Sovjetsko unijo ln Združenimi državami. To je bistven politični fakt, katerega se ne mor« ignorirati. Fašistična skupina na Japonskem, ki Js prišla na krmilo ln diktira mllltarlstične ln politične smernloe, Je aktivna ln bo skušala absorbirati ne samo Mandžurijo, temveč tudi del severne Kitajske. Japonska im-psrlallstična ekspanzija ograža tako sovjetske kot ameriške interese. Tokio se sanaša, da *-meriška vlada ne bo priznala sovjetake Rusije še tako kmalu, ona pa bo lahko medtem ustvarila nov Imperij na Daljnem vihodu. To nevarnost vidijo tudi nekateri amerlikl uradniki. (Prepričani so, da bo Japonska v bližnji bodočnosti zasegla več kitajskih provinc Južno ln ta-padno od Mandžurije. Tak naval Je mogoč le taradl pomanjkanja eovjotsko-ameriške kooperacije. lagleda, da državni, vojni ln navalističnl departmentl smatrajo politiko, ki odklanja prt-znanje sovjetski vladi, sa veliko smolo. Ako bo hotela aimsrižka vlada vsdržatl politiko odprtih vrat na Daljnsm vzhodu, bo mo- lo Kitaj-hočr Ameriki obdržati svoj delež trgovine na Kitajskem, tedaj ne sme dopustiti ekspanslje japonskega impe-riallsma. Ampak Združene države ne morejo same voditi u« spežne vojne proti Japonski v svrho protekclje svojih in kitajskih interesov. Fotrebna Je kooperacija z Rusijo na severu. To so raslogl, da Je postala administracijo bolj naklonjena sugestijam diplomatov, vojažklh ln drugih ekspertov, ki urgirajo Sorasum s Sovjetsko unijo, oskva je nedavno podpisala pogodbo s Japonsko glede pravic ribolova, toda to že ne pomeni, da odobrava okupacijo Mandžurije fro Japoncih kot Je ne odobrava ameriška vlada, kar Je Jasno povedal državni tajnik Stlmson v svoji lsjavi, v kateri Je dejal, da Amerika ne bo prisnala nlkakega dogovora med Japonsko I^KItajsko, kato-bl prva lflsillla a grožnjo oborožene sile. Situacija na Daljnem vzhodu je nai>eta ln morda bo prav to prisililo ameriško vlado na prisnaje sovje-tov, * katoliško aarkav Mpremenlla jo bo v poštni urad. Poslanci zahtevajo aretacijo nadškofa _ Tla Juana, Mehika, 8. okt. Duhovnik Joae Nune* Je snoči izjavil, da so mu vladni uradniki Isročlil odlok fedsrslnsgs sodišče, ki se glssl, ds mors svojo cerkev In drugo Isstnlno izročiti vlsdi, ki Jo nsmersvs predelati v poštni urad. Mežico Clty, i. okt. — Nad-kof Pascual Dlas Js bil včsrsj saslišan v uradu federalne policije. Zaslišanje Je trajalo dve uri, nakar Je bU nadškof Izpuš-čsn. Člani poslsnsk« zbornice so včersj olHošlll nadškofa kršenja verskih iskonov, ker Je brsl ms-še In opravljal drugs dolžnosti svojega urada, ne da bi se prej pravilno rsglstrirai. Veliko število poslancev Je zahtevalo, da avtoriteto takoj aretirajo nadškofa. VETA PIOBVETi vMeljeb sprejel | kfctoliški Univerzi; bili, d* bo i mol va v^lfvotai električni Zgttfcdil koherar,a ff JS M m* m-n I llIMI** tflasl* Of Tlflt fTDKVATCD Glaso m mm z nase is raznih krajev | Hit Ibin JPROSVBTK oktobra. "Progresivna" politika Ameriški progresivnem sli libersliism je politični repek dveh starih in reakcionarnih strank. Ameriški liberaliiem se ne sme pri-mer j a ti z onim, ki smo gs posneli v naši stari domovini; rasen imena nima nič skupnegs s starokrajskim ln deloma evropskim liberalizmom, Kakor je ameriška politika v splošnem politika svoje vrste, ki nima para nikjer na uvetu, tako je tudi ameriški liberalni element svojevrsten speeimen. Da ne bo nesporazuma, je treba pripomniti, da so tudi v ameriškem gospodarskem, kulturnem. socialnem ln verskem življenju liberalne struje, ki se tu pa tam stikajo in vežejo s političnimi liberalnimi nitmi, a ne vselej in povsod. Blls bi napaka, če bi vas, kar nosi liberalno ime, zmetal! v en klobuk. Marsikateri politični liberalec je ekonomski reakcionar ln marsikateri ekonomski reakcionar je verski liberalec. Zdaj imamo na rešetu le politično vejo ameriškega liberalizma. Poleg stalnega liberalnega repka republikanske In demokratske stranke Imamo tudi "neodvisne" progresivce ali liberalce. To so tiste zvezde repatlce, ki se pokažejo in izgini-nejo zdaj tu in zdaj Um kakor jim kaže. Največji oportunlstl so. Enkrat ee prlsmolljo k republikancem, drugič k demokratom in tretjič celo k socialistom — in z mirno vestjo to ponavljajo, če je trsba, tudi petkrat ali deaet-krat. V letošnji volilni kampanji imamo spet pri llko, da opazujemo obratne akrobatake skoke teh liberalcev ali progresivcev, regularnih in "neodvisnih".^ Večina republikanskih liberalcev Je skočila v demokratski tabor ln objela RoosevelU; manjšina še čepi na plotu, ker ni ie uganila, kdo je bolj progresiven, Rooeevelt ali inženir Hoover. DemokraUki liberalci so vsi za RoosevelU. Tudi nekaj "neodvisnih vidi v Rooseveltu progreslvcs. Ostale "neodvisne" vije krč ln nekaUrl so se toliko premagal), da priporočajo aocUllsU Thomasa. Rooeevelt sam udarja na struno "progresivne polUike". To je potrebno, da bo glavni nasprotnik osvstljen za reakcionarja. AH ni to i zborno? Hoover je aaaadnjak, on, Roosevelt Je pa liberalec, naprednjak I Ima hladilno "žav-bo" za vas — za velika ln male bankirje, za želeanlške barone ln železničarske delsvce, magnaU elektrike in odjemalce, za velike In male trgovce, za uboge farmarje — oh, obriši mi solzo, brat! ln brezposelne delavce, skratka za vsa,'za vse. Vss bo Roosevelt zllberafl-tiral. ■■ Progresivci mu pa verjamejo ln mu ploskajo. NIČ ne vidijo dejatva, da je Roosevelt guverner najbogatejše države že štiri leU — ln magnatje Umkaj niso še nič izgubili, delavci pa farmarji nič pridobili. Vae gre po sUrem kot Je šlo še petdeset let neglede, če Je na čelu vlade demokraUki liberalec aH republikanski nazadnjak ali republikanski liberalec aH demokraUki nazadnjak. Ne, liberalci tega ne vidijo; oni vidijo le kožo na vrhu, kaj pa je pod kežo, Uga ne vidijo in ne brigajo ae. Ameriški politični liberalizem Je najtraglč-nejšl stvor pod solncem. To je stvor doceU bankrotirane pameti. Ta je kriv, da ae ameriško delovno ljudstvo še danea nI orientiralo na političnem polju s ozlrom na svoje koristi. BlovenakI politični svetovalci v Ameriki, ki poonemajo akrobate liberalizma In progresl-vlzms. so zmožni, da bi bili bolj možati In do-aledni — niso pa zmožni, da bi to spoznali. Inženir Hoover Je rekel v svojem govoru v Des Moineau. da bi bilo lahko alabše v UJ krizi v Ameriki. Da ni slabše. Je seveda njegova zaaluga in volile! ga morajo is hvaležnosti ponovno isvollti! Bankirji, ki so dobili "doto" od Hoovrovs korporacije, razumejo to reč in oni bodo volili Hoovra. Lahko bi bilo slabše, če ne bi nič dobili . . . Dvanajst milijonov delavcev, ki so brez dela, nI dobilo nobene "dole" od federalne vlada Hoover jim je še odločno povedal, da ae nje je ne bo. Dele nimajo, denarja nimajo — nič nimajo. Kaj naj bo še slabše? Republikanski listi gruse delaveem. ki še delajo. naj pazijo, kako bodo volili, da si ne sa-pravljo deU. Diktatura je morda v Rusiji in lUlijl, toda v Ameriki je ni. Te je demokracija! Poročijo s radarske konvencije C Hlapi i, 1IL — Tretji dan konvencije nove rudarske orga-ije Progresive Minners of America, ki zboruje v tem mestu oJ(3. oktobra. PrefUno je bilo poročilo, ki ae tiči sUre organizacije ~ UMWH Vrniti se mora vse, tudi densr, ker J. Lewl» tako želi. Aplavz. Nato je nastopil Frank, Kennar iz IVešt Vlrglnlje, ki Je govorU tričetrt ure. Orisal je vse dek), kar ga je v dolgih letih oAdil John Lewis (in John Walk5), katero pa ni rodilo ni-kakege sadu za premogarje, po-vzročllo pa je pocepitev med ru-darjl Ih velikansko z*tibo; posledice morsmo sedaj trpeti vsi. Odbor za resolucije poroča, ds se polije resolucijo v Harlan Ky., naj bolj pošteno postopsjo i rudarji; sprejme se resolucija, da morajo biti okrajni maj-narsld inšpektorji izvoljeni od premogarjev, ne pe imenovani po okrajnem superviiorju. Resolucija št. 8 zahteva, da ae zgradi zavetišče za stare in onemogle premogarje, v ta namen pa da se pobira po 50c na mesec, da se nabere potrebna vso-U za zgradiUv poslopja. Resolucija št. 4, ki se Jo pošlje gover-nerju države Kalifornije, za-hUvs, da govemer Izpuatflz zapora Tom Mooneyja ln Bllllng-sa. | Dalje pravi resolucija št. o, da so vraU odprta vsem premo-gsrjem, dk lahko pristopijo v Progressive Mlners of America organizacijo. Resolucija št. 6 pa vaebuje aUvek, ds otrokom premogarjev. ki tele pohajsti Brookwood delavsko Mo, bo organizacija Progressive Mlners of America stala na strani ter jim pomagaU gmotno. Zadnja resolucija, k) nosi št. 7, zahteva priznanje sovjeUke Rusije. Vse U resolucije, sedem po šUvllu, so bile a veliko večino odobrene In odposUne na pristojna meeU. Zaključek seje ob 5. pop. Loale M ah kov t/. a eUvkevne fronU TaylfcrVffle, ni - Sedaj Imamo tukaj vojaštvo. Btraiijo nas tako, i|a človek niti po cesti ne sme. Os je le količkaj aa sumu, pa ga vržejo v zapor. Medtem pa nabirajo kar na cesUh delsv os, da gredo deUt, pa le taks, k niso v nobeni uniji; le psr je u-nionistov, da so šli delat Stanujem tik pri rovu, pa kakor hitro se pokaAem na ceetl, me že naženejo vojaki nazaj na hišno dvorišče. Vae noči patro-lirajo po cestah. — Do sedaj je deUla samo sna nujna, to je rov št 9, na 6. oktobra pa so pričali a obratom tudi v rovu št. P&. Na 6. oktobra jih je šlo na delo 20, večinoma neorganlslra: nI premogarjl. Nekateri so šli, ker ee boje supertnUndenta. Tu dl mene so že uaUvlli ln me vprašali, naj grem delat, pa sem j:m kar naravnoat povedal, da ske-bet ne grem. Seveda so ml po-tem rekU, da aem boljševik. ■Kič ne ds, kako nas nazivajo, ml vemo, za kaj ae bojujemo — ■naše pravice, kaUre nam je Lewls ln njegori pomagači s Walkerjem vred dovolj dolgo kratil.—Tony Kaplan, član društva 528. * Vabilo na ehod Hheboygan, Wla. Primarna , volitve so minule ln v Uku je volilne kam panja za november-ske splošne volitve. Kandidatje kapitalističnih strank v resnici nimajo nlkaks platforme, na katero bi a ponosom poklsdali svoje obljube. 1*41 In obrekovanja so jedro njih govorov. Tudi tukajšnji kandidat 1 govemerja, W. Kohler, se rad poelušuje nesmiselnih srsdsUv aa dosega svojega namena. Pred nedavnim Je imel shod v feest-nem parku, kaUrega se je iide-lešilo (če smemo verjeti tukajšnjemu listu 8hsl>oygaa Press) do 1S.000 ljudi. Povdsrjal Je. ds če se ne semenja progrealvee s "stalwartl". da bodo tovarnarji primorani "mufati" it VVIaaaai na v druge dritave, kajti tu da je kapital preveč obdavčea la na more konkurirati drugiei tovarnarjem v eoaednjlh dri«v ah Na-sUne pa vprašanje, koliko pe-slušelosv mu verjame MINrsuški župan Hoan je pa bil drugačnega mnenja V torek dne 27. aept. je imel politični shod v v Eagle's halli, in je I-mel kakih 2,000 poslušalcev. Rekel je, da le naj gredo miJi-onarji iz države, tovarne osU-nejo in delavska moč osUne, in drŽava bo vzela v roke obrat. Samo treba je, da delavci rabijo razum in volijo socialistlčiig listo. Tudi soc. klub M. 236 JSZ s sodelovanjem društva št. 344 SNPJ je sklenil, da priredi velik političen shod v soboto dne 16. oktobra v Fludernikovlh prostorih, kjer bo govoril s. F. Zaitz Is Chlcaga. Shod prične ob 8. zvečer. Po končanem shodu bo proeta zabava. Vstop prost vsem. Vabi se vse Jugoslovane. Pub. odbor. Poročilo z antracitnega polja Fereet Clty, Pa. — Na 26. sep tembra aem se napotil na antra-citno polje. Mnogo sem že slišal in Č1U1 o trdem premogu, zato me je seveda še bolj zanimalo, kajti prvič sem stopil v U kraj sedaj. Najprej sem se usUvil v Nantlcoku pri F. Kovaču. Tam so zadnje dni začeli nakej delati, prej pa je vse počivalo. Tamkajšnji rojaki zo naprednega mišljenja. Kot so ml pravili, so ondotnl rovi prave klavnice, zato pa imajo štiri pohabljene med našimi delavci. Tam imajo naši rojaki aoc. klub. Sin rojaka Zupana me je peljal v naselbino Luzerne, kjer je več nsšlh rojakov. Nekateri ne delajo že šest mesecev aH vel. Med njimi je en par naprednih, večina pa se ne zanima ne za to ne za ono. Z A. PetkovŠkom sva obiskala rojake tudi na Miner s Millsu. Tam je še slabše glede dela in napredka. ProeveU in ProleUrec sU tam Uko slabo razširjena, da ni vredno omenjati števila. Vendar je upati, a-ko se razmere izboljšajo, da ee bodo vsaj uradniki društov SNPJ naročiH na Prosveto, na njihov lastni list. Saj ni čuda, če Hat nazaduje, če ga pa ne naročijo oni, ki ga bi morali širiti. Obiskal ssm naselbino Scran-ton, kjer sem ae najprej usUvU pri sobratu Končniku. Delavske razmere ao zelo slabe, duh napredka pa živi. Naših rojakov tam nI dosti, pa so po veČini naročeni na Prosveto in Proletar-ca. Sedaj imajo tudi soc. klub, ki smo ga ustanovili dne 1. oktobra. Kakšen razloček od ena do druge naselbine! Cas in razmere se pa spreminjajo, zato u-pajmo, da bodo tudi osUle na- Forest Citjr. Tam žklf precej slovenskih družin, menda okrog 400, listi pa nazadujejo radi sls-bib razmer, velikega napredka pa menda še nikdar ni bilo. Vendar se% tem odru precej zbotj-šuje. Seveda imajo svoj. soc. klub, in prsvlli so ml, ds se jim je Joško Oven zelo dopadel Nekateri zelo delujejo za našo stvar, treba pe bo še pluga, da ae pridobi rojake za naše ideje. U Forest Cityja sem namenjen v Little Falls »n Gowando, N. Y., od koder bom poročal pozneje,—Joeeph 9aoy. Poročilo zastopnika Sharon, Pa. — Na mnoga vprašanja, zakaj Wč več ae poročam v Prosveti iz slovenskih naselbin, odgovarjam, da sem moral dne 28. avgiuta osUtl doma, to pa radi bolezni, katera me je položila v bolniško posteljo za celih šest Udnov. Se sedaj tnlkem zdrav in menda tudi nikeJi več ne bom, dokler se ne bom preselil na "drugI svet" kjer ne bo Hoover gospodsril. Prej ko se preselim, sem se od-ločil, ds grem še enkrat na potovanje med naše rojake. Ne mislim« da ml bo v sedanjih razmerah mogoče dobiti veliko šUvllo novih naročnikov, pač pa sem se namenil, da bom vspodbujal rojake, naj dpe osmega novembra oddajo svoje glasove socialističnim kandidatom, kateri s4 bodo rssnično borili za delavce interese proti krivičnemu slstomu, ki nas sedaj peha v mfzčrijo. To je torej moj namen, da grem spet na pot. Vsi mi smo prizadeti, to je, val delavci in farmarji, ne glede na vero. Ka-piUlttem tepe vse enako, zato pa bi se morali tudi vsi mi, kar je delovnega ljudstva, ki je v večini, skupaj vzeti in izvoliti javne urade sami svojč zastopnike lz vrst sgvednega delavstva. VediU, da pravi socialist se ne briga za vaše versko prepričanje, ampak on želi, da postanete zaveden delavec, da bosU glasovali za delavce, ne pa za delavske sovraši^ke, kar se je do-sedaj v veliki množini godilo. Soctaffšti ee v glavnem borijo za boljše delavske razmere pod novim sistemom, kateri bo preu-atrojil človeško društvi kaUre tpmelji bodo sloneli nI pravičnem delu in pravični taafielitvi vseh dobrin. Trajno boljših razmer pod danjim krivičnim si*tea*lu ne moremo pričakovati. To je lahko jasno vaakemu. Zate pa je treba razumne preuredbe, tako da bo lahko vsak pošfto človek zaslužil ia živel kot se sjodobi. Danes Je na giilijone ljudi brez selbine posnemale Scranton. dela in mnogo jih Tamkajšnji rovi slabo obratujejo. Težko sem se ločfl od Scrsn-tona, oziroma od naših zavednih rojakov. Neki sodrug me js peljal v dl je v deželi vsega _ tem pa trpe tudi naši otrocf. Toda kapitalistični sistem Je brezobziren, se ne, briga za po*)bffoc«iui j« bil« ^POZKIJONALCBM obtotmc*. Nn.Udnie« ■I .Jitoini kkvi «■'*• »"Sf d vri UNle »ihn> čni govori oMOŽenooir BeogrX»T sept. 19S2-Mdanja Srb** aemljoradnl-/-rtiia ie bila ena najmoč-strank parlamentu v Beo- LTdu Ta stranka ni mkoli so-Ka z nobeno vlado v Jugo-^insejenahaialaBtaln^ rjiji. Zaradi tega je docela Zmljivo. da so njeni prist** SSipu diktature poatali Ae LTo^iciJonalci, ki se mso »dovoljevali samo p tem. da ao JJ »bstinirali od vsakega deU z ^o, marveč so razvili tudi taj- ^o delovanje in agitacijo proti ^Med voditelji zemljoradničke stranke je bil xelo ugledni beo-Lakl univerzitetni .profesor rWoliub Jovanovič. Ta je bil tudi voditelj tajnega gibanja stranke po 6. januarju 1929, ko io bfle vse strsnke ra*pu*čene; Letos 2. maja pa je imel tajni gestanek ali celo javen shod svo-jih somišljenikov v Kragujevcu. Ob tej priliki je bil areUran in odveden v beograjsko Glavnja-io Z njim vred je bilo naslednje dni aretiranih Se U njegovih somišljenikov, do&tfi ao mnogo drugih aretirali, a kmalu spet izpustili. Dne 19. septembra pa ae je aa-cel pred beograjskim sodiščem za zaščito države prooea proti tej dvanajstorici obtožencev. Med sodniki državnega aodišča »U tudi dva Slovenca: dr, A-iojiij Gradnik (znani pesnik in vnet Jugoslovan današnjega kova) in dr. Anton Stubec. Med odvetniki, ki branijo obtoženo« je tudi en ljubljanski odvet in 9icer dr. Natlačen. Obtožnica je zelo obširna ter. našteva vse politične grehe Olv toiencev od nastopa diktature pa zdaj, odkar je bila zemljerad- nička stranka razpuščena, a je tajno delovala dalje. Glavni obtoženec, uni v. prof dr. Dragoljub Jovanovič, je obtožen, da je od leta 1991 pa do aretacije letos sestavil političen elaborat, s katerim je ekušal u-itvariti pri drugih raspoiošenje za izpremembo sedanjega roda v driavi. Ves ta veliki in vatn materijal je bil zbran v agitacijo zoper diktaturo, zoper rešim pod katerim trpi Jugoalavija že nekaj let. Dr. Jovanovič je poleg tega sestavljal, narekoval, Izdajal in širil letake z ostro vaebit no zoper današnji režim, v njih j« jasno in točno obrazložil gospodarsko politiko sedanje vlade, ki vodi neizbežno v gospodarak polom države, kar je tudi zgovorno dokazal; te letake je širil asm in *iril jih je po svojih pristalih, ki jih v Srbiji ni malo. Tako tajno delujoča stranka Je med irbskim — politično zelo zrelim prebivalstvom pridobivala ztne-N>m več pristašev. Obtožnica o-iita dr. Jovanoviču tudi^ da .Jo-sestavljal, tiskal in širil brošure. v katerih je napadal politič-m red v driavi ter propagiral fe-derativno ureditev države. Na-^ je obtožen, da je imel 2. ®»ja letos tajni sestanek evoiih ^»taAev v Kragujevcii, na kameni j«. s|>et hujskal zoper ob-,lojH i režim v državi (obtožni-u prav i: zoper državo) ter go-o \ladni politiki tako, ka-*"r je prepovedano govoriti, vne-*»> ljudi za federativno ureditev in za nasilno izprement-•0 reiima v državi. so zaradi širjenja tajnih sestankov, širje-■jj m tiskanja političnih opo-*ranil avoja dejanja z odločnim n 'samozavestnim priznanjem er Utemeljevanjem, zakaj je de-al tako. Imel je dve uri dolg po-itičen govor, v katerem je raa-agal svoje,'politično prepričanje in gledanje na politfcno la i gospodarsko stanje v driavi, ki e po njegoVditi mnenju neizdrž-no in da je treba delati na tam, da ae rešim, izpremeni. Spraviti sedanji režim v ropotajrnjeo, pomesti s tako politiko za ztuerpm to smatra uni v. pral. dr. Jovanovič za edino rešitev držav nega propada, nikakor pa ne za pretidržavnb delo, kakor trdi obtožnica sodišča za zaščito režima v državi! Dr. Jovanovič ae zaveda, da je delal proti zakonu, zaveda pa se tudi, da je delal za >ravico, in bo kljub vsemu vztrajal v tej svoji borbi. Je odločen opozicijjggalec. Enako je priznal in utemeljeval svoja dejanja drugi obtoženec, ki je tudi v daljšem govoru izpovedal svojo odločno voljo, boriti se vselej ln povsod prot sedanjemu režimu, ki vodi državo v propaat. Za ta erolea, kjer je prvič med obtoženci tudrvseUčillški profesor obtožen protidržavnfega delovanja, se aeve»da posebno v £e-ogradu zelo zanimajo. Med poslušalci v sodAi dvorani je tudi več uglednih bivših politikov -sedanjih opoiicijonaldSv, mnogo univerzitetnih! profesorjev, med njimi tudi ^foSsednik bivše ze-mljoradničk* Stranke Joca Jovanovič in ain nekdanjega mini-atra, zdaj političnega emigranta Pribičevifea; Milan Prlblčevič. O zagovorit obtožencev pri-občujejo listi le kratke stavke. O procesu boifto še poročaH. • *'•-« ' .-i do o ptujski 0o*eeroFonkl. — O ponesrsčenki. ki jo je povozi lo v Hajdini pri Ptuju, smo poročali, da je»bilo ugotovljeno, da gre sa Ivaj&fc Toplakovo. Toda fc^lakova žjvi. Zato ao truplo znova izkopalj ter vpričo pokoj-ničnega mož)L očeta in braU u-gotovili, da;gre za 88-letno po-sestnico Barbaro Vindiš iz Tr-dobojcev, ofelija Sv. Andraža. Najbrže je uvrštla samomor v zmedenosti,"ker je bila že pred leti v umobolnici ProtMržavpt element. — Pred celjakim sodiščem se Je morsl zsgovsrjati te dni brezposelni rudar Alojzij Pribošlč iz Raztez pri Bajhenburgu. Je zelo inteligenten delavec, ki je živel po večini v Nenftljl, Belgiji in na Holadskem, zna francosko, nemško, flamskri, mnogo ae ukvarja knjigami1 o socialnih proble čemer je dobil Kokalj poškodbe po vsem telesu iz zlomil ai je ključnico. V ljubljanski bolnici mu kost naravnali, rane saši-vse je kazalo, da kmalu o-_JiS0adoma pa se je poja-vilo laatrupljenje, ki mu je Kokelj seveda podlegel. Dne 17. sept. ao ga pokopali na Bori pri Medvodah. Iz sssede ofcetreljen. — Is Novega mesta poročajo o napadu ia sssede, katerega žrtev je po-stal 27-letni Štefan Djak U Vi-doševičev pri Travniku v Bosni. Uprava hmeljniške graščine ima namreč Ae nekaj časa zaposlenih več bosanskih delavcev, ki spravljajo drva iz gozda Jagodin^. V soboto }7. sept. je po končanem delu posestnik JSnez Gru-blš povabil delavci Djaka k sebi v hišo na vino. Okrog 11. zvečer je Djsk odhajal. Gospodar ga Je spremenil na dvorišče. Tedaj pa je nekdo izaa vogala u-streli! ter obstrelU hudo Djaka, mm* 4 »i m i r" * ■ milita H«r KMtoHkW4 IMoUim. aponski general Honjo, ki je podjarmil kitajako Mandžurijo. Ali opazite, kako vojaki drže ljudatvo proč od generala? Japonski iriati ne ne aam J niti svojim ljudem. ——rr-——" 'i *.....* — ki je dobil šibre v glavo in v trebuh. Neznatno ranjen je tudi Grubiš. Djaka so prenesli V delavako taborišče, potem pa v kandljsko bolnico, kjer so ga ts-koj operirali. Najbrž bo podlegel, ker ima črevo šestkrat prestreljeno in ne sme uživati nobene hrene. Orožniki so baje napadalce izsledili, ki pa ao izpovedali, da je bil nap^d namenjen nekomu drugemu. Samosnor mladeniča. — V Mostah pri Ljubljani ae je vlegel na tračnico l^letni v Trstu rojeni ptanlslav Cebokli, zdaj pristojen v Ljubljano. Železničar, ki je pregledoval progo dne 20. septembra zvečer je okrog 11. našel njegovo truplo nedaleč od ljubljanakega glavnega kolodvora. Vse truplo je bilo zeto razmesarjeno, polovica glave pa je ležala nekaj metrov dalje mod tračnicami. Povozil gs js eks- pres. Pri samomorilcu so našli stine in spričevala, da je dovršil mehaniško šolo. Zakaj je šel v smrt, ni bilo rsavidno iz ničesar, a vsekakor je fanta nagnal v smrt oba* zaradi brsz-oselnosti in bede. V starosti 19 et , . , Se en semenu*. — V Velen ah pri Šoštanju al je končal II tijenje 6Wetni Jernej Koren, znan pod hnenom "podvelanskl mlinar". Zadnje čaae je šivel v težkih razmerah, pa je nazadnje obupal ter se 90. sept. obesil na domačem sadovnjaku. Na-ii so ga že mrtvega. * Samomor. — Dne iT. sept,*je Drava nedaleč od Maribora naplavila truplo neke šenake. Se-e zdaj ao dognali, da je aamo-morilka 21-letna služkinja Frančiška Dovjakova a Rakeka, ki je služila v Mariboru pri neki u-< radniški družini. Kaj jo je pognalo v obup -in samomor, nl znano. Smrtna nesreča. — V trbov/elj-i ski cementarni so vozički stisnili mladega, kornanj 21 let staregu delavea Zakuška Alojza 0(J Sy. Urha nad Zagorjem. Fant je čoz nekaj dni poškodbam podlegel v celjski fe<>1nici. Meri* Umrli so: v Domžalah mih. In ko rfe je letos ZJgtin p;' Iftak riilav^ J^i? " Top^ideru pri Beogrs-I>ragomirCosiš, novinar •J? »rzentič, zdravnik dr. Si-je Milošev«, uradnika Nada v {ie°fradn Ljubica Ko-u^l GUvni «»Hošenos dr. Jo-Z**)' "btošen tudi. ds jofl-Un('ril tlak letakov ia brošur vrnil domoV, pač nl bil vajen, biti tako tih in previden v besedah. Pridobival je pristašev. Pa ao ga aretira}!. Enega dejanja mu niso mšfcli dokazati, zaradi drugega obteženega dejanja pa ;e bil obsojeh na 8 mesecev zapora. . požar pri ftnarjo na Dolenj — Ns Selih pri posestniku Kastellduilje 20. sept. zjutraj po polito« izbruhnil požar na podu. Koae je vnela tudi slamnata streha* *e veter zanesel o-gorke tudi rfa aUnovanjsko hišo. Poaestnica Marija KasUlic se Je nahajala z otroki v hiši, apeli ao in ae zbudillišaie, ko Je bils že vaa hiša v plamenh in ae Je začel v veži etfop rušiti. Mati je najrlo pograbila otroke Ur zbe-Žala na pUno. Takoj nato ae je vnel tudi pod in žitnka soseda Jožeta Mehleta, po ddmače "pri Pajku**. PriHItell eo gasilci, ki so pošsr pagaaill. Ksstellcu, k v času poŠM%'ni bil doma, je pogorelo v ssl \ Podlegel psššodhaai — Prec 14. dnevi aT Js ponesrečil pr Križah na OšOsnJskem psčarak mojster VlM Kokalj H Kranja. Po rodtf je bil Is Rakovnika pri Medvodah, pred nekaj leti ps prišel v Kranj ter postal eemo-stojen mojster. Dne U- sept. ss je odpsljal a prijatelem žepičem proti Tržiča, pri Krišah ob sre-čanju a kolessrji pa sU obs strmoglavila s motorjem na tis, pri Otrovii prstan cezarja ; ' aimljt ' Iz Milana poročajo: Vsa IU-Uja drgeta v kriminalni vročici I Ze dalj. časa ae je sušljalo o skrivnostnem obolenju milanskega velet rgovca Francesca Scamborinija, zdaj pa so prišli tej skrivnosti na sled in odkritje je pokgaalo, da gre za premeteno zasnovan zločin. Scambo^nl je eden najuglednejših mlinskih meManov in večkratni milijonar. Ima palačo, kjer se Je zbM cvet milanske družbe, Posebno njegova 28 letna Žeija, kraaotica od temena do nog, je bila privlačna sila njegovega doma. Zaradi nje so prihajali k flcamboriniju celo diplomati. Goepa Antonija je bila občudovana in od vaeh oblegana ženska. Najelegant-oejši in najimovitejši kavalirjl so ji dvorili ln vaakdo se je boril za njeno naklonjenost. Gospa Antonija pa Je izkazovala naklonjenost aamo svojemu možu — vsaj na zuniij. . Zagorici ta Milka 21 letni Ivan Peček,. v r pri Mirni 24-letna žena Ifllka Korbarjeva, v Savljah ob Sari Ivan Hvastja, v Ptuju 5t-letgi Franc Delpin, v Gaberju pri Celju 49-letal potnik Fric Ocvirk, celjski bolnici 51-letna dnina-rlca Antonija Venkova z Reči-ce ob Savinji. Pred časom aa je uvrstil med plejado častilcev Scamborinije-ve žene mladi odvetnik Velllnl, ki je prihaJel k Scamborinlju kot njegov pravni. aastopnik. Nl pa dolgo trajalo ln Volilni je postal ne le pravni zastopnik trgovca, marveč tudi njegov prijatelj. Približal se je tudi njegovi ženi. Scamborini, ki Je bil poslovno vsčkrst odsoten, je advokatu tako zaupal, da mu js v svoji odaotnosti celo poverjal nadzorstvo nad ženo. Te pravice se je Volilni posluževal v največji meri» aato je bila njegova prisotnost v Sčamborinijevi palači izven Vaakega suma. prazno-Kakor navadno pb takšnih prilikah, Je bila ta daft Jjjegova hiša polna gostov. Godovniku ao napijall, med zabavaJMi plpeali in flirta-11. Ko jeKa družba najbolj pa Je RcamborlrilJa la slaboat. Zgrudil tla. Pozvali so pa n f mogel ugo-siabosti. Se le na-prepeljall težko vujaaiiatorlj. skrivnostnega zs- Ko je okreval, pa je hotel presenetiti svojo ženo a darilom. Stopil je torej k avojemu draguljarju, da bi labral primeren dar. Med izbero pa ga je draguljar prosil, naj vaame s seboj tudi prstan, ki ga je prinešla v popravilo gospa Antonija. Scamborini js sačuden vprašal, kskšno je bilo naročeno popravile. Tedaj Je isvedel, da je prstan, ki mu ga js bila žens sa dan njegovega godu nataknila sa prst, ia zapuščine Cesarja Borgije in da se lahko nspolnl s strupom. Kuplls ga pa nl še-ns, marveč advokat Vsillnl. Mož je smrtnp prebledel — hipoma mu je postalo vse jasno. Saj to je bil tisti prstan, ki Jo moral zaradi njega v bolnico! Prosil je draguljarja, naj mu razkaže mehanizem, t majhnim pritiskom se Je na prstanu sprožilo želo, po katerem je brizgnila tekočino neopazno v meso. Scamborini je hitel domov |n naznanil atvar policiji, ki Je začela zasledovati odsotno Ženo. Cez nekaj dni je bilo ugotovljeno, da prihaja vsak dan aa nekaj ur v advokatovo stanovanje. Prijeli ao oba na vožnji s avtomobilom baš, ko sta hotela zbe-žati v inozemstvo. Njun načrt je bil, da bi po smrti trgovca prodala palačo Scamborini In naselila v inozemstvu, kjer ne bi nihče mogel slutiti, kako podel peklenski načrt sta skovala In ga Izvršila a pomočjo pratana Cezarja Borgije. Prod neftaj tedni je i val 8camboHni svoj god. žldane vol nenadoma se je a zdravnt tovltl vz slednji bolnega Tam ao s borinl zns strupljsnia. Štirinajst "dni je visel trgo- Kepublikancl ss hvaMjol Btfew Vork, — Revija The World Tomorrow je snallsirsla platformi starih strank. Iz te analize Je razvidno, da republi kanska platforma vsebuje 41.8% samohvale, demokratska pa le 1.7%. Več prostora pa so de-mokratje porabili v svoji plat form J za grajanje republlkan cev, In sicer 18.87'. "Suvereni" državljani sedaj lažje Izbirajo med "manjšim In večjim slom", kar Jim omogoča ta statistika Slamnato glasovanje na učJtslJl šču Buffalo, N. Y. - Na drlav-nem učiteljišču v tem mestu Je slamnato glasovanje o prodaed nišklh kandidatih pokazalo tole illko; Izmed profesorjev Jo M glasovalo za HooverJa, 17 za Thomaaa io Is B za Roossvslts. Med študenti je dobH Hoover Fiziološke zanimivosti I V Rimu je pred kratkim ab njene usode Vendar nisem deli smo, kako jI je nerodno. Na- Prav nič vedel, kako živi. Miših pogledov ni mogla prenesti, kalo me je pada gvem Zato sem Zdelo se mi je, da se sramuje se žuril po pločniku. Jože ni za-in ne ve, kaj ji je prav za prav ostajal. Dokler ni bilo med na-torjti ma in Francko samo pekaj ko- "Jože, stopi k nji," je aveto- Utjcov, naju ni opazila, ker je ka-1 Lado zala hrbet. Ko se je pa okreni- " Jože ae je obotavljal. je obšla zadrega. Sprva „vr j « t* ni vedela, kaj naj stori. "Nerodno mi je , je pojasnje- „ . , T val. "Saj sem takorekoč sprt z I pm greš sdsj ?^jo Je Jo-vso družino. Radi Lojzke so jez- domače ogovoril ni. Francka mi morda ne zameri, "Domov", je Francka skoro a nerodno je, saj vidita." sramežljivo zašepetala in pove- Lado ga je poredno pogledal, <*}• HBHMHI segel v žep, izvlekel iz nJega di- Potem sva jo oba nagovorila, nar, zavihtel z roko po zraku in če »me™ z njo. Francka Je pri-dosegel, da je prišla Francka k volila Dobil sem občutje, da Ji naši mizi. Obotavljaje je vzel iz J« n*JIno spremstvo vzlic razu-njenih rok časnik, pregledal na- ml j i vi nerodnosti zelo všeč. Sli slove na prvi strani in Ji šele po- »mo po pločniku široke ceste, tem izročil denar. To zadrževan-1 Sprva smo govoril brezpomem-je imelo viden namen, ki palhnosti. Meni se ni dalo, da bi "Mož, ki ga bom nekoč jaz vzela, mora biti junak!" "I, tako atrašna pa v resnici nisi videti, dekle 1" e Pri vojakih — Kaj je vaš oče? — Javljam, da je mrtev. — Torej, kaj je bil? — Živ, prosim. — Ne razumeva se, dragi moj. Kaj je torej imel? — Jetiko. — Od tega vendar ni živel. — Ne, od tega je umrl, prosim. Najpametnejši V New Yorku so bili na isti cesti trije slaščičarji. Prvi je i-mel napis: "Najboljši slaščičar Zedinjenih držav", drugi "Najboljši slaščičar sveta", tretji pa je pustil napisati "Najboljši slaščičar na tej cesti." • Pri zobozdravniku Gospod doktor, tale umetn zob, ki ste mi ga včeraj vstavili me strašansko boli. — No vidite, saj sem vam dejal, da bo kakor naraven. T™ film- kaj hi V filmskem ateljeju V pavzi se izprehaja J skem ateljeju igralka. — Kdo ste? ga vpraša —: Katoličan. — Nisem vas vprašala, v verujete, temveč kdo ste? n. pr. sem filmska igralka. In v to verujete? e Vsi amo igralci — Nesrečni sin! Z igralko * nočeš poročiti? Ne, to si pa kar izbij iz glave! — Toda oče!*Kaj nismo vsi i. gralci? Materina radost - Pravijo, da bodo bodočo vojno vodili kemiki. — Zelo me veseli. Moj .s^ff dira jus in mu torej ne bo tre-ba na vojno. • ' Pri izpitu Profesor kandidatu: "Povej, te mi, koliko časa se potrebuje približno, če se peljemo po železnici iz Halifaxa v Vancouver?" Kandidat po kratkem premi, šljanju: 'To je odvisno od hi-trosti vlaka, gospod profesor." OGLASITE SE TAKOJ, PRODAJA VELIKA Privatni dom s« proda, pohištvo skoro zastonj, parlor oprava $3f, vredna do $826; importirana Orijcn-talna preproga Z23.00. Oprava spalna aobe $85; valik naslonjač $12; u-grinjala, posoda. Ameriška orijental preproga $9.00, sestav posode za uj. terk $8; itd. Prodamo tudi posamei. no. Za hitro prodajo plačamo tudi prervosnino. 5268 Washington Blv, Tel. Aoatin 3888.—(Adv.) Je „ ni povzročilo nobene zadrege. Francka je med tem časom pogledala po drugih mizsh, Jože je ps prvi hip poškilil čez tovs-riševo roko vt večernik. Potem se je ozrl v raznašalko. "Kako je, Francka? Na čudnem kraju se srečamo." jo spraševal kaj posebnega in tudi Jože ni z nobeno besedo silil za tistim, kar naju je izvabilo iz zabavišča. Ko smo hodili še nekaj minut in že parkrat menjali ceste in ulice, je Francka vatopila v neko hišo, kjer je morala biti zakotna točilnica. . ' __. Povedala Je, da tu vsako noč poje otožno ozrin k, * , HimWi ^^ Raznašalka se je uumnu v*..», gfcugl anj6o , ljudeh ^^ vanj. Izzivalnemu vprašanju se L^ domav> Je izognila z nepomembnim iz- Vrnlu M je prftv kmjUu govorom rm ^^eJaz sem Med njeno odsotnostjo si z se spomnil planinskega izleta nigya ^ poVedftla. pred leti in tiste £\£ jc ona 8topila mtZed na- tedaj razposajeno vriskaU po| ju flmo m da,je y n- dala niti enega časopisa, radi če aar se je vsnejevoljila. Pod levo pazduho jih je imela še precej. (Konec prihodnjič.) — Janko Mlekuš: SREČANJE S 3. V naši tovarni je z drugimi težaki opravljal pomožna dela tudi njun oče. Zaposlen Je bil dolga leta. Večina tovarniških delavcev ga je d<4>ro poznala. Stari ao ga posnaii radi sebe in to-varišije, mladi pa zavoljo njegovih petih otrok. Poleg Francke in Lojzke je imel tudi tri sinove, s katerimi se je skoro \»akdo družil. Hčerki sta bili toliko pri. kupni, da Je marsikdo iskal nju-ne družbe. Fantje so se tepli jut naklonjenost, izpodrivali drug drugega in ju naskakovali z različnimi nameni. Francka je bila najatarejši otrok, Lojska p« tretji. Vzlic temu se pa med njima nI opazilo akoro nobene razlike v letih. Obe ata bili enako \ zrasli obema je aijala mladost ,7. obličje. Kolikor je bila mladost-nejša. toliko več Je Imela Fran-cka z rojstvom dsne šlvahnoatl. Med fanti, ki so se pot<-gu\ali za prijaznost obeh deklet, jr bil tudi Jože. Njegova sdrsta pre-šemoet si Je kmalu pridobil* Lojzkino naklonjenost. To j«* bil tudi namen vseh njegovih prit«, devsnj pri dekletih Radi uprr. hodov s Lojzko. tahajaniH v kino. na veselice ln k njim na dobt>ega sem Mslutil tudi pri Francki. A stvar se je obrnile. Strojnik je moral vzlic xsej vztrajnoati popustiti. Fraa-cka mu Je odrekla vse, kar Ima oprat ka z ljubeznijo Jože ml je povedal, da Je strojnik tiste te-dne relo popival, potem ae je pa streznil in ga je ljubezensko la lova nje kmalu minil* Fraaeka strminah. Med tistim dekletom in to raznaialko mi ni bilo mogoče najti skladnosti za eno in Isto osebo. Raznašalka skoro ni Imelk lic, bila je tudi upognje- nZnn^ vje| NajzaneelJivejte dnevne de- ailila med koičena ramens. Vas L^, Vf>u ' ^ ^ Je bila vidno auha, prav nič Po-Up^etl". Ali jih čttate dobna prejšnjemu atasitemu de-|da||? kletu. V obrazu seiji opazil nekaj zagrenjenostl. Ko ji je Lado isročil denar ln se ji nasmehnil, ni mogla israeltl pravega nasmeška, Čeprav je to poekueila. Od naše mite je odšla brez pozdrave. Stopila je Ae k tistim mizam, pri katerih še nI bila. Prodala je še dva izvoda. Pred Izhodom si je uredU*,. neprodane liste in pogledala proti naši mizi. Dvorana ae je atom Ha. Godba je prenehala igretl. Francka je zginila. Zastor se je razgrnil in na o-odru so začeli Igrati šaljiv prizor. v katerem eo nastopali za- NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA * ' Po sklepe t. reda* konvencije ss seda) lahke asreB aa Ust Prosreu h prišteje eden, dra ali tri Osne is as druUae In Is snega naalevs k «1 naročnini. Ltet Proereta stane ss vse enak* sa Osne ali neOaae HM u eno letno naročnin*. Ker pa člani šs plačajo pri seeementn $1 JS ss tednik, •a Jim to prišteje k naročnini. Mi prištejemo enega, dva ali tri ČUm h eno drnšiae k eni naročnini. Torej seda) nI vsroks, n*. da Jc list pr* drag ss člane & N. P. J. List Prosveta Je vaša lastnina in getcrc k ckoro v vsaki drniinl pekdo, Id M rad čital llet vaok dan. Torej bmUJ insti priliko, ds se tadi Vi naročite ns dnevnik Proevete. Ceno Usta Premts j«: Za Zdraš. driare in«MuSo $SjSS . trn CUcro tal CMcngo M......flM 1 tednik ln........... • 4Jt 1 tednik in............... IJI J tednika |n.i..*<......Z.SS Z tednika in.............. Ul ■ . lil Mm • tednike la............tU t tednike la. aH p kupon, Order v pisarn la si naročite Presvcte, Ust, U Jo PoJcanOo:—-Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, aH še se preeell proč od družine ln bo aahteval ssm svoj list tednik, bodi moral tisti Osa is dottfoe drošine, ki je teko ikopno naročena aa dnemli Proeveto, to takoj nassanlti nprnvnlitvn lista, ln obenem doplačati doti&s vsote liste Prosveta. Ako toga as store, tedaj mera apravniitvo nlfeti datum as to vsoto naročnika. ----- PKOflTETA, tNPJ, SZS7 to. Unmdale Ave, Ckicsgc. DL Priloicno podil Jam naročnino ss Bat Proevete vsote t- __ CL drnštva It— Naslov Ustevlte : la gs »rlplllte k map od sledečik flcaet m* isml. Ime.. -ČL Ker TELEFON BOCKWBLL 4004 ■ -tPSJ^affi :M k i, i? i' TISKARNA S. N. P. J. —— 8PRSJKMA VUA v tiskarsko obrt spadajoča dela Mi^f krvatsksm. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJU. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAUM Vsa pojasnila daje vodstvo tisksrse Cene smem* udjsko dslo prve vrztt. po taformscijt m S. N. P. J. PRINTERY 2657^9 So. Laerndnle Aveoot CHICAGO, n.u TAM 81 POBI IVA tMUO TUDI VSA USTKKNA POJASNILA liillip r.odina, upravitelj. >