obertnij
U
skill
L
arodskih

v f
eci

Odgovorni vrednik Ur. Janez JBIeiweiê.
--JJ-JBg!
TecW 1.
sredo

augusta (poznoleína) 1852.
List ee
Hebrejske melodije
Po angleškem L. Byron-a, pošlovenil Jeriša.
IV. .
Divja gazela.
Gazela divja radostivo
Po g;orah Juda **) še skakljá
I virov pije vlago živo,
Ki iz zemlje svetih tal vihrá Nje lahni stop, oko nje jasno Se mérita prostorje krasno
?
oči bolj
sjajne
Tak lahen stop,
Tam Juda ***) nekdaj gledal je; Na mestih radosti nekdanje
Bivatelje krasneje še. Na Libani so cedre ostale, )dišle Juda dive zale!
(Da se klahne jabelka ohranijo do spomladi
dobre)
y
naj se berž ko se z drevesa odtergajo
y
v
suhi pešek položé; to naj se pa tako le storí: ko nec mesca oktobra naj se položé v sodce med pe sek tako, da je vsaka lega jabelk s suhim peskam dobro pokrita. To je pa zavoljo tega dobro, ker 1) pe sek sadje obvarje, da zrak do njega nemore; le brez dotike zraka se ohrani sadje dolgo ; 2) pešek z a d e r zuje hlapenje jabelk, da tako dobri okus delj časa obderžé, pa tudi tisto mokroto, ki se iz njih potí, pesek naglo posèrka, da so jabelka vedno suhe in zavol mokrotě ne gnjijó. Kdor tako ravna pri jabelkih, na kterih mu je veliko ležeče, jih ohrani do spomladi tako dobre, kakor da bi jih bil še le vceraj z drevesa odtergal. Kdor jih pa pusti več tednov na prostim zraku ležati, se zgerbančijo in
zvenejo, da niso okusne pa tudi ne terpečne.
Srećneja palma je, k' poljane
Seni, ko Juda begi rod; Ker, vkořenivši se, ostane
V šamoti divni brez pomot: Tal ne pusti, k' so jo rodila, Y deželi drusi bi vsahniia.
Nam pa venečim je potvati,
Storiti v tujem smert grenkó; Kjer dedov sme pepel ležati, Poćival naš nikdar ne bo :
v
Se kamna vec od hrama nije Šalemski tron zasramba krije.
Mimetijske skusnje.
(Kdor hoće krompir kuhati, da je močnat in
posebno
dober
naj ga pred kuho čisto omije in
olupi
5
in potem po navadi kuhati da. Berž pa. ko
ili	• v • «	i	i r	i	i i
naj
čisto odcedí vso vodo, v kte
je mehko kuhan
rim ga je kuhal. Po tem naj lonec s pokrovam
pokrije in spet k ognju ali v peč postavi, kjer se
bo krompir v kratkim kaj dobro spařil (dâmpfen.)
(Da se moka ne spari in spridi), kar se nar
^ M S M/ U t/ » « f V/ « W W f V « ^ W M	l^fl/ U ff l IA C/ J » A» U1 UV Ai M
raji od spomladi do konca veliciga serpana primeri naj se namest v žakljih shrani v sodcih. Ame rikanci že tako ravnajo, da moko, ktero pošiljaj
y
na prodaj v dalj
kraj
y
devajo v sodce namesto
v
zaklj
(Za xivinorejce.)
Magar
y
učenik Alfortske

na Francoskim terdi,da živino
živinozdravnišnice
rejic po svoji volji lahko naredi, da mu krava ali
naj
ielice ali junčke stor/. Hoče telico imeti, ii«j	--------r----------7---®----------------------
pusti kravo po plemenu, preden je pomolženabi- (trato) pokriti. Najboljši rusa, ki se u to porabiti
Mako se zamore jo bregori rterditi ?
(Konec.)
Včasih je primerno, bregove naravnost z ruso
V • J «	^T	1 • ^ •	v	I •	i	I • I •
y
lá
naj jo pustí s praznim vimenam, to je, ko je FflOU,ttVÏ'	m oc huuc » tuau pivnu,
pomolžen a bila. Če ravno tega nič kaj prav mor.a plošnj at biti. Rusa pa, ki se na odločeni
to je, s po lni m v imenam
y
hoče pa junek a
to je
y
ko je
more, je taista, ki se vzame iz terdo poteptanih pašnikov. Naklon, ki se hoče z rušo pokriti
ne verjamemo, vendar skusnja
V 9
uci
^m	yv
kraj prinese, mora presna (frišna) in vlažna biti
da pri tacih
y
s aj o, siti se zna.
kmetijah, kjer krave navadno po molžikbiku spu- z zeleno platjo naj se navzdolej položi, vselej pa
si priredé veliko več junčkov ko telic. Sku- kar mogoče, naj se precej porabi, ko se iz pa
šnikov izreže.
Jako hasnovito za bregove vterditi je ger
movje saditi, ker njegovo koreninje zemljovino do
bro veže in močno vterdi; ob enim tudi listje nje
(Babo landw. B.)
(Tlak iz cegla v govejih hlevih).
hlevih
Skocienapravljajo tlak iz ceglov, ki imajo po sredi
Več tacih žlebčkov se izteka v večji ki je tudi iz ceglov, pa iz večjih, napravljen
Pra
^lebček.
žleb
y
in po kterim se preobilna gnojnica odteka.
vijo, da po tacim tlaku se veliko stelje pri Jirani in da je hlev lepo snažen.
Divja gazela ali divja koza. **) Dežela Juda. ***) Rod Juda,
y
y
govo hud smrad močvirnih vodá na se vleče in po sèrka. Sadijo se pa germi ali spomladi ali je seni. Nar bolji u ta namen so jelše, verbe pritlični topoli, akacije, in sploh tako bilje in germovje, ki že samo po sebi poleg vodá rado raste in bližnje bregove pokriva. Posebno akacije se ne morejo dosti priporočiti, ker jako hitro ra
262
stejo, nisko deržane gosto hostníno naredé,ssvo
Ko sim bil terg in njega okolico dobro ogledal
jimi korenincami tla na vse kraje presinejo in za- sim sel na vecerno stran mesta čez Tib
(Te
pieto
5
in tako zemljo mocno vkup deržé.
Le pa
trans Tiberim) , kjer je Vatikan s cerkvijo sv. Petra
y
y
ziti je treba, da bližnje njive ali verti po korenini
Tu se pride na Had
most peterih obokov
cah teh germo v, ktere se ko plevel pod zemljo mu zdaj
plodijo,
„Ponte Sant Angelo" pravijo
y
ki
Konec mo
škode ne terpé. Sajenice germov morajo sta na tem kraji ste lepi podobi sv. aposteljnov Petra
marmorja, in na mostu je na vsaki
vta namen saj ko perst debele biti, da se ne posuse
m Paula iz belig
Tako germovje se da skorej vsako tretje ali strani pet velicih krasnih angeljev s znamnji Kristuso-ceterto leto porezati, in dajè za tem prav dober viga terpljenja. Unkraj mosta precej pri reki je lep iu
les za podzemljske snope (ťašine), ^ ^ spletene vitre, ktere u podlago pri stavljanji ali zidanji na bregovih ali rove izpolniti, se upotre
buj ej o.
to je
u otep
terden grad
stelo s
ali tabor, ki mu Angelj
grad
t Ang
«
pravijo. Cesar Had
»
je
sozidal, de bi bil njemu in nastopnikam po smerti pokojno počivališče (Mausoleum), — ali pozneji žalostno
Kar brege vtiče, jih s tacimi s nop mi vter- nemirni casi so iz castitljiviga
diti, so na Rajnu in naHolandskim že silno dalječ prišli. Ker pa ta reč u vodno stavbo sega, in pri vterjenji bregov z zidovjem in druzimi umetnimi
groba hudo vojasko ter
dnjavo napravili. Ker sim se bil s potrebnim dovoljenjem previdil, sim tudi uoter sel ga natanjko do verha ogle-dat, kjer silno velik, iz marmorja izsekan angelj stoji.
napravi mom ^..^u».*»^, ivi 0»VJ^	- »-----—
ležeče zemljiša ali posestva obraniti se nameni, sta bila lepa vselej zvedeniga moža za nasvèt popraša, ali mu pa slavni Benvenut C
tišti
kmetovavec
ki
svoje
blizo vodá V gradu so mi okazali tudi st
k
m
J

njeni nesreći prelepa
C
v kterih enči in
celo
delo izroči, opustimo
tukaj
y
to rec natanjcnisi
elini zaperta. V notranjim prostoru terdnjave okrog grada je nekoliko lepih poslo-
popisati.
pij za vojake. Iz grada je
dolga
pokrita pot
obokih
Ali se ima le inajhin kos brega proti napadu ali mostovz v Vatikansko poslopje, de so papeži ob ne-vode zabraniti, in kjer je lésa dovelj, se dá breg varnih časih, ko se je ljudstvo puntalo, lahko v grad
vterditi, če se ko li u zemljo zabij ejo, po tem na tište podnice (Bohlen) nabijejo. Pri takim rav
nanji je pa
bezali
Od grada naprej sim přisel v bolnisnico sv.
veliko ležeče na tem, da so koli
prav
Duha „Ošpitále di Santo Spirito
u
Ta bolniš
terdno u tla zabiti, ker, če letí odjenjujejo, se tudi nica je bila ze v letu 119S napravljena, in je zdaj nar
_____« «	• ^ ^ *	1	v • •	1	i • V •	« i	i	é i	m m m
moćne dile lahko skrivijo.
veći in nar
bogatejsi
vsih druzih, ki jih je veliko v
Kakoršniga gradiva koli se pa pri zidanji na	Rimu. ima 1680 postelj za bolnike, dobro vredjeno
bregovih poslužimo, nar bolj prikladno in nar ce-	lekarnico (apoteko), lep anatomski muzej in imenitno
nejši bode vselej taisto, ktero se u ravno tištim	književnico za zdraviteJje. Verh vsiga tega je tukaj
kraji in nar lože dobi. Tudi je skušnja že mno-	tudi precej velika
gokrat
posebna
zdravilnica za
nôre
m
poterdila,da tište
del tudi nar
boljši, ki
naprave pri vodi so veći niso preveč umetne.
oskerbnišnica za nezakonske otroke, kterih se. ka
y
kor sim slisal, okoli 800 na leto va-njo prinese
Ako kaže tako stavbo s lesam izpeljati,
bo poglavitna skerb, da je lés popolnama dorašen, pred cerkev sv. Petra.
naj
Malo naprej na desno se pride na veličanski terg
Tu
zdraviga jedra, in kar mogoče tište verste, ktera
ostermi.
Ni
ga mende na svetu
vsak popotnik čuđenja bolj veličanskiga delà
/iUl U f 1 ^ «* J t/Ul u • Ili I^M-i. ItlV^V V	VIOVV f VJL uvv ^ »vvi u»	-----------------------c?	-------- --------------U	---------c	----
na zraku in u vodi nar dalje terpi. Če se leso- človeškiga uma in človeških rok, kakor je to, ki ga tu
je za stavbo na bregu namenjena, še z člověk na enkrat pred seboj vidi, namreč krasni terg in
vina,
V •
vrocim, oljnatim katranam (Theer) dobro nama
že
5
je taka naprava še veliko bolj terdna.
velicanska cerkev sv. Petra, kneza aposteljnov.
Terg
y
ki ga od cerkve dol na obéh straneh cu
Za
gospodarja, ki
se zidanja na bregovih
y
je najvažniši reč, da dobro gradivo
do
dovito lepa oboka (Portico) na stebrih in klončnikih (Pilastro) objemata, je tako velik in prostoren , de,
ber lés in terdo kamenje —si poskerbi in pripravi; kakor sim nekod bral, 200.000 ljudi ima tukaj brez
umetno naredbo in djansko izpeljevanje
gnječe
prostora dovelj. Stebrov in klončnikov je na
stavbě mora zvedenimu zidarskimu mojstru pripu- vsaki strani po stiri verste, in vsih skup je 284 ste stiti; kar tudi brez nevarnosti storiti zamore, če si brov in 90 klončnikov. Verh teh portikov, ki jih je
Je lil.
pre vidno za to delo pravi ga moža bil izvo- slavni Bernini sozidal, stoji 96 lepih, iz kamna izte
r	„ .	i	—	_v	>i	■ i	' ...	. • t j • t «
J. s.
sanih podob.
Na sredi terga stoji tišti obelisk, ki so
Polovan je po JLasliim
Spisal IVI. Yernè.
12. pismo.
ga bili pod cesarjem Ka I i gula m iz Egipta v Rim prepeljaii, in ki je nekdaj v Neronovim okrogleji
(Circus Neronis) stal. Obelisk (steber), ki je 115 rimskih pedi (palmo romano) dolg,
Je
iz sivo-rudečkastiga
Dragi prijatel!
kamna, ki mu „Sienski granit" pravijo, pa brez hiero-lifov. Drugi obeliski pa, kišim jih v Rimu več vidil, so
rr »
/« Rima 23. rožnika
polo
vsi s hieroglifi (različnimi podobami) opisani. Slavní Precej pri vratih, skozi ktere se iz severnih krajev Fontano ga je v letu 1586 na ukaz papeža Sikst a V.
Piazza del po- sred krasniga terga po koncu postavil, se vé de z
priprave je
v Rim doide, je krasni ljudski terg
u
55
y
ki je sila prostoren in tako lep, de je gotovo veliko tezavo, ker razun
mašin
in
druge
malo tacih na svetu. Sred terga, ki je podolgato okro- bilo še 140 konj in 800 delavcov pri vzdigovanji treba, el, stojí visok steber (obelisk) med štirimi Ievi, ki iz Na verh so mu križ vsadili, in s križem vred je od
fr »
ar
obcov vodo točijo. Na levi strani je zali pinčji hřib,	tal do verha 186 pedi visok, kar menim, de ni veliko
nekdaj „collis hortulor u m" krasno občje sprehajališče.	manj ko toliko naših čevljev. Računiti se mi ne ljubi
Mestnim vratam ravno nasproti ste dvé enaki cer-	in nimam časa. — Terg kinčite tudi dvé krasni štirni,
ki tri lepe in popolnoma ravne ulice delite, ktere	iz kterih voda do 4 sežnje (25 rimskih pedi) visoko
kvi

iz krasniga terga v mesto peljejo. Srednja
y
ki ji Korso
ki pí.
(Corso) pravijo
je nar lepši celiga mesta, in od ljud
5
Cerkve pa sv. Petra
y
ki je gotovo nar
veči in
skiga terga
((
do
beneškiga poslopja

nezia" pol drugo miljo dolga.
Palazzo di Ve- nar lepši na celim svetu, se ne prederznem popisovati,
ker vém, de nisim za to. Dumas pravi v svoji knjigi

263
Monte-Christo", de to cerkev le ví dit
dan

potřebuje cel je scer že veliko železa přidělalo, pa se ga še veliko
jo pa po vsih posamnih delih dob
le dati vec pridelati zamoi
in po vsih razmerah prevdariti
cel mesec. In to je posebno tisto v Majd
Tudi
-Pek
íeste pridno popravljajo da bo vožnja za kotlovino
y
gotova resnica. Kako bi Ti jo tedaj jez popisati mo- in zelezo lozji, in ker je pri tem na izvedenih cestnih
gel
2
Kaj maliga Ti bom znabiti pa vender pozneje od voditeljih nar več ležeče, je
V
ze
zdaj 10 —12 inženirjev
ogledovati
za to izvoljenih, kterih se bo za napravo cesta, mostov
nje povedal, ker sim se namenil jo večkrat To mi tudi vsak svetje in pravi, de večkrat ko jo bom in druzih stavb , kakor tudi za zmerjenje polja in de
vidil
bolj
mi bo dopadla, in de se vsakikrat v nji še
kaj prav lep
n aj d e
kar se je prej še zgrešilo
zele
Dezelna postava
ploh se veliko vec potřebovalo. Začetek je dober.
veléva, da se morajo zemljišne (gruntne)
Potem sim šel v cerkev sv. O n of r i a, kjer slavní bukve po celi dezeli napraviti, kar pa brez izvedenih
pesnik po dolgim
yy
vobodeniga Jeruzalema" T or k vat o T
mzenirje
ni
mog
Kdo bi bil pri nas pred 20 leti
terpljenji in preganjanji v miru počiva. Ljudje le misi il, da si bomo za zmerjenje zemljiš inženirje
na svetu so vender pac pi
lobarde! Neumerliga vdinjali; sedaj napreduje vse to prav lepo. — Ravno
pesnika vse čisla in povzdiguje , in vender ga ni bilo
mo

da se ie Serbska vlada
svitlega nadvojvoda I
še člověka, ki bi mu bil spodoben spominek postavil, obernila, da bi poslal iz Štajarsk
dva skušena
Lepe besede in hvala
se vé de
so bolj
kup,
kakor djansko pokazati, kar v sercu ćutimo
nogradnika, ki bi ravnala ondašnje nograde in tako
V «
umno vinorejo
Že sta šla dva zvedena moža iz slo
Od tod sim šel naJanikulski hrib skozi vrata, venskega Štajarja v Serbio
ki jim
r>
Porta San Pancrazio" pravijo, in ki se jim je
sila veliko
pri
nekdaj „Porta Aurelia" reklo, lepo, stavo (Villa) knezov Pamfilskih (Doria-Pamfili) ogle-dat. Rimski knezi in drugi bogatini imajo okrog mesta kaj prijetne lepe pristave s krasnimi verti, zalimi gaji, ribniki, njivami in senožeti ; pa razun že imenovane in
še ene kuezov Borgežkih (Borghese) precej delječ zu
naj. vrat
ki jih
Y)
Porta del popolo" kličejo, in ki so jih
v nekdanjih časih „Porta Flaminia" imenovali, jih nisim
utegnil ogledovati, ker
si m
veliko druziga viditi imel
Wovicar iz s lor an» hi h krajev.
v
Cernegore se piše v
„Teržaški časnik",
da
y
je vse radovedno Danilo obnašal, kterega
kako se bo mladi knez Cernogorski
imenitnim redom
je Ruski car, ko ga je z poslavil, z naslovom „světli knez Cernogorskeganaroda" nagovoril. Iz vsega tega se vidi, da imajo Cernogorci sedaj po preteku 322 let
v
samostojno vlado
pod krilom Ruskega cara. Burac
Cernoević, sin Ivana Cernoeviča, je bil poslednji go
y
spodar Cernogorski. On je v letu 1516, ko je bil v Benedkah, izročil deželsko oblast metropolitu Ger m anu od kterega časa je bila deželska in cerkovna oblast v rokah enesra zedinjena, ki se je „vladika" imenovat. Da-
»
nilo
ki
, ... ni bil bogoslovec, si je
prizadeval, da
bi se te
dvé oblastí spet ločile in se njemu sama svetna vlada
so bili s tako ločitvo zadovoljni, in
izrocila; Cernogorci Ruski car —
v
„kneza Cernogorskega
kar je velikov pomenljivo
«
v
ga je izvolil Ceravno je Cernogora majhna deželica, je imela vedno svojega višjega duhovnega vla-darja (metropolita), ki se je za namestnika Serbskega patriarha vedel. Kdo bo sedaj na to mesto izvoljen, še
ko ne bo tudi cerkveni oblastnik na Ru-
' *	v
skem izvoljen, vendar mora serbski jezik znati; v Černogori je edini arhimandrit v Ostrošanski nahii, Nikodém Rajče vic po iménu, ki bi bil za to mesto pri-
ni znano; pred
y
praven. — Sliši se, da je mladi knez poln terdnevolje marsikaj v svoji deželi poboljšati, kar zboljšanja potřebuje. V ta namen hoče potovati tudi po Serbskem in po Horvaškem in ogledati notrajno vredbo teh dežel. Visoko učeni Vuk Stefanovič Karadžič ga bo nek na potovanji spremljal, ki je že nasvete za osnovo soi v Oetinji in v drugih krajih pripravil. Scer misli knez
tudi z druzimi
zvedenimi možmi se
posvetovati v mno
gih zadevah zboljšati stan Ćernogore.
Iz Belgrada se bere v „Teržaškim časniku",
da
ai vlada na
povzdigniti
i
7B0 moc prizadeva blagostan Serbske dezele zato pa sije Serbii tudi vesela prihodnost.
Posebno si prizadeva rudarst
povzdigniti in število
plavsev za železo in kotlovino pomnožiti. Dosedaj se
XP
v
Iz Ormo&a na St ajar skem. (Dalje)
smo se
tega
gledali
mo se na
• *
Ko
Jeruzalema
nazaj in oglejmo od tod kr
vinske gorice, ki
prostirajo kro°*
»
in krog, kamor
v 9
0C1
nesó, ravno sedaj v
nar socnisi zelenjavi in ovencani z lepim grojzdjem obetajo pridnemu vinorejcu obílen pridelk.
y
ki
Jeruzalem je majhna
kvica, ki na humcu stoji
kakih 100 sežnjev nad dolino povisanem; nje rudec nik se vidi delječ
krog
in
krog;
blizo cerkve je prelep
grofa
W u r m b r a n d - a.
nogradsko poslopje
prijatelj ! se vstavi z menoj in vživaj
Tu
y
veselega
dragi
serca
rajski
gled
po krasni deželi
v
Od tod proti mske gori
rJ
vidiš na sterminah J
in gorice Merzl
»
Polj
m
Zeleznih Vrat. za kterimi se rodovitna Mursk
m
hod
dolina z nebrojnimi vasmi razprostuj proti í nar s Ru nč
HQHHHH od si se ti kaže S ter m
rj
1

vsih Lutomerških
Graba in Nunsk
Grab
y
Potem
y
kterih víno ne
slovi le v domačíi, temuč je slavno znano po
širocem
svetu
Sredje tega
ogleda pa so
razvaline starodavnega Dolnjega grada, kjer so nekdaj mogočni Lut o mer-ski vitezi gospodovali, o kterih je mnogo narodskih pri-
povedk znano, ktere sedaj marljiv domoljub pridno na béra in jih bo po „Novícah" menda kmalo razglasil

Ob soncnem izhodu pa
y
rice Gomila. Stara Gora
kjer stojimo,
in Št.
Ko-
se vidijo go
Olbenk
tikoma Horvaške meje, zakaj večji poslopja z drevo-redi jagnjedovimi segajo že medji murje.
Na južnoizhodni strani v dolini pod Kaižerom je fara Št. Miklavž a, ktere podružnica, kakor sim že
omenil, je cerkvica Jeruzalemska. Ko je v letu 1704 Madjarska derhal Krucov přivřela v našo deželo, poži-
gala in ropala
grozovito
y
je tadanji junaški fajmošter
St. Miklavža Martin Stariha pri cerkvici Jeruzalem ski svoje farmane zbral in ž njimi vred čez razbojnike
planil in jih odpodil ; za tega voljo ga še dandanasnje ljudstvo v hvaležnem spominu ima. Dalje po ravno strani se zagleda na široki planjavi lepo mesto Va razdín z njegovimi mnogimi zvoniki.
Proti jugu se vidite slavni gorici Brebrovnik in Vinski verh,.za njima prijazna podružnica Hum
V •
UC1
s krasnim daljekovidom, kjer prav priljudni gosp. telj vsacemu popotniku vse prijazno razkazuje. Kakor dalječ oko še po ti strani pelje, se vidi mnogo in mnogo lepih gradov, cerkvic in sél naHorvaškem, med kte-
rimi nar bolj zad Ivan či co zagledaš, kjer se Drava in
Sava ločite
y
pred
sabo po imaš Pavlovski Verh
y
Litmerk in Lahonšak, čigar imé na nekdanjeRimce
Nam bo prav ljubo»
Vred.
264
(Lahe) opominja; za tem se vidi Kuradi h rib poleg kolodvor severne železnice zapustil, po kteri se je pri
Velke Nedele, kjer se gosp. tehant Peter Dainko
j
peljal
i
se ma je pred krasnim obokam poklonil mestni
nekdaj toliko priden in slovec slovensk jezikoslovec, odbor, in zapan dr. Seiler ga je ponizno nagovoril in mu
prav dobro imajo. (Konec sledi.)
lz Gradca 11. ang. Ako se ne bode po ura
dih na Slovenskem kmalo slovenski pisati začelo , saj ono kar kmet v roke dobiva, kakor je bilo obljubljeno,
razodel obcje veselje nad srečnim prihodam v glavno mesto njegove deržave po toliko slavnim potovanji.
Vse
ulice
>
9
po kterih se je peljal, so bile praznično
ne
in polne ljudi
9
ki
so od vsih strani klicali „vivat"
Pred
bodo pravoslovci dolgo vec tukajsnih slovenskih raz-lag poslušali. Zakaj pa je letos spet manj pravoslovcov slovenski poduk poslusalo? Pervič zato, ker se zmi-rom ni treba po domaćih pisarnicah dobro slovenski znati
stolno cerkvijo je sprejel cesarja Dunajski nadskof s korarji in veliko množico duhovnov in ga spremil v
cer
kev
9
kjer je bila z ah
pesem péta. Iz cerkve
se je peljal cesar z ravno takim slavjem po městu v
in
pisati, temoč
le nemski ; drugič ker se zmirom v na
tis ne pride že davno prestavljeni in odobreni slovenski
je mnogim preteško;
svoje poslopj svitljeno.
Zvecer je bilo celo mesto krasno raz V pondeljk je svitli cesar spet Dunaj za
zakonik ; učiti pa se brez knjige
tretjič, ker nekteri začenjajo sumiti, da pri nas ne bode urad kakor pri vsih drugih austrianskih narodih, v narodnem jeziku, temoč v nemskem. Tega pa vendar naj nemislijo, sajvidijo, kako vlada po sol ah že k temu pot pripravlja. Zakaj pravična vlada ne bode htela, da bi vsigdar zvesti Slovenci sami brez obečane jedna-kopravnosti bili, sami zanemarjeni in žuljeni z jarmom
pustil in se v Iselske toplice podal, kjer so njegovi starši, da bo v njih drušini d godu dan
nov
b
na njegovi Po razpisu c. k. ministerstva bomo dobili
d
5
namreč nove tolarj
>
fo
boj
te ali goldinarje, dvajsetice in scer ma nj si od sedanjih, njih notranja
desetice, ki vred nost
b
pa
t
to
?
kakor je bila ; manjsi pa bojo za
9
ker se bo manj kotlovine (kufra) pridevalo
9
raz
njim nerazumljive ptujsine; cetertic, ker mende nekteri samo na sedanjost
mera med srebram in kotlovino bo pri
gledajo , na
prvi mali dobiček
na
narji
k
namreč na 9 desetink
sim tem de-bra bo prišla
• V 0
manjsi trud, ne spoznaje prihodnega kam velkšega. Gotovo pa je: dokler to tak ostane, je za našo mladež in narod teško. — Drugo zastavico najdemo tù na višji gimnazii, ktere ne moremo vganiti : zakaj da ni nob en učenec preskušnje zrelosti in slovenščine napravil? Se postava ni prav oznanila, ali se ni prav razumela? Saj ona jasno pravi: Dobra skušnja iz slovenščine bode dijaku na korist; bi pa utegnila preskušnja sla b a
Postava tedaj Ravno tak se čudimo nad letošnim poročilom Mariborske gimnazie, zakaj ni kakor drage
1 desetinka kotlovine; zato bo pa tudi 500 forintov (gol dinarjev) tega noviga denarja, naj bo v tolarjih
dvajseticah ali deseticah
9
ali
?
lotov
vselej 11 funtov in 192/t0 galo, kar popřej ni bilo. Le za turško kupčijo
namenjeni tolarji M
T
ostanejo pri starim.
večletne
na
Ta prenaredba sreberniga denarja se opira skusnje, da je sila veliko austrianskiga denarja v ptuje
dezele slo, kjer so ga
volj
bilnosti koti
9
biti, mu vemdar ne bo nikdar k škodi, tega ne odvraća.
prelivali. Temu se bo sedaj s tem v okom prišlo; da bo
manj ko tlo v
v njem in se tedaj ne bo splačalo

prelivati. Koval se bo pa novi denar iz srebra
9
leta tudi letos povedano bilo: koliko je bilo slovenskih
imate d
in banka pri pra vijeniga

in pa
ki ga ; juž-
dijakov, koliko
drugih?
Z.
n o
m erikanskih tolarj
forintov
- %
j
kovalo se bo tudi prihodnjič veliko več tolarj
m
Od Drave 10. aug. Kdor iz druzih krajev slo- forint
j
kakor dosedaj
venskega Štajera v Ptujski okraj pride in povsod le
tva jedogotovlj
?
Osnova za prenaredbo pira se pa ta osnova na 4Ietne
nemške napise krajev, cest in vasi najde, začne me- skušnj
9

d
k
ta n e j
kakor
?
da je med zgol same Nemce zašel. Ne davno so bile; popravilo se bo le marsikaj, kar po 41etnih skus
nek gorji vinokupec dolgo ne hotel verjeti, da bi tù vse njah poprave potřebuje, slovensko bilo. Pitam v Ptoju znanca, zakaj da je tu- prizadeva stan čbelarst
Ministerstvo kmetijst
st
v
našim
kaj tako, ker vemdar postava ocitno velí, da morajo po Slovenskem ti napisi biti slovensko-nemški? Reče Vrab
in ga povzdigniti
cesarstvu zvediti Vojaki, ki so bili v taborisče v
blizo
mi
da so. pre
>
9
kmeti to tak hteli. Odgovorim mu: To volj mnogih bolezin
Zagreba
. ki
poklicani
9
SO
p
za
Kol
zsajati jele; med 1200
> hudo na Ru-
tak
pa menda ne bode. Bi kmeti smeli, kar bi hteli, bi si jih je zbolela polovica gotovo kaj bolj primernega želeli. Proti postavi bivem- sko-Poljskim razsaja, da vse iz Varšavě bezí, med277
dar ne smeli kaj začetí.
9
M.
lz Ljubljane. Gosp. Karl Melcer je po sklepu
vis. ministerstva podúka izvoljen profesor na Ljublj. gimna-
Gosp. Henrik Costa, vodja c. k. višji colnije v
ki so zboleli 6. dan t. m., jih je pomerlo 103. cam je nova naprava zlo všeč, da se ne prodaj
Par-
žito
Zlí.
Ljubljani, je podal sv. očetu papežů PijuIX. en iztis v nemškim jeziku izdaniga življenjopisa nesrečne vojvodi-
Marije Terezije. Po pismu v „Zgodnji
vec na mero ski m ne boj
vina přidělali
>
pak na vago.
N
N a p o li t
Ij grojzdne gnjilíne letos skoraj nic
tudi
bo šlo pod zlo
9
celo
h
se je jela gnjiloba prijemati
Austrianska in franco
nje
Angoulemske
ska armada ostanete v papeževih dezelah, in govori se
Danici" poslovenjenim, so se sv. oče prav lepo zahvalili gosp. Costa-tu za ta hvale vredni dar in mu v zastavo hvaležniga serca podělili apostoljski blagoslov, ki naj inu pomaga k vsaki sreči.
celo
9
da boj
posádko v Angeljskim gradu (En
ar
elsburg)
za vec casa z
živežem
previdili
Ang
v •
in Amerik
zavolj
Razpertija med
va je jela
bst
vedno huji vreti.
Amerikanska vlada
G
k
zavolj
nekiga razžaljenja
Novic ar iz mnogih hriijer
skiga poročnika nim
Nap
ki je zadelo amerikan
je dovolil 15 pregna
9
da smejo spet ka Francosko nazaj priti
9
je tudi glasoviti Thiers in
Po potovanji na Ogerskim, Erdeljskim in Vojvodini, drugi so ljudske stranke.
V
se
med temi
vsi
ki je blizo 10 tednov terpelo, je preteklo saboto popoldne vil sedanje ministerstvo pred šestimi došel svitli cesar srečno na Dunaj
9
kterig
pet druzih Orleancov; Sultan je mahoma poslo-
je bil Rešid
glavar
Paša; ljudstvo je zavoljo tega zlo zdrazeno, in za je bil s tako slavo in s tacimi veličanskimi slovesnostmi gotovo se pripoveduje, da je bilo unidan mesto naiaš sprejet, da kaj taciga Dunajčanje lie pomnijo. Ko je zažgano.
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.