Poštnina plačana v gotovini Maribor, petek IS. oktobra 1937 Štev. 235. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo tu uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Izredni testni prispevek •»Službene novine« prinašajo uredbo o izrednem cestnem prispevku za izkoriščanje državnih in nedržavnih cest. V smislu te uredbe plačajo izredni prispevek lastniki blaga, če se to ne da ugotoviti, pa plača prispevek lastnik prevoznega sredstva. Prispevke pa morajo plavati tudi traktorji, mlatilci itd., če se prevažajo po cestah in posebno kvarijo ceste. Plačila izrednega prispevka so oproščeni: 1. Trgovci in obrtniki za prevoz svojega blaga materiala, če njihov Masovni promet ne prekaša količine 52 ton letno. 2. Kmetje za prevoz svojih poljskih pridelkov do hiše brez ozira na količino, in na trg do vključno 52 ton letno. 3. Prevoz materiala za izdelavo in popravilo državnih in nedržavnih cest. 4. Lastniki potniških avtomobilov (taksijev), izvoščkov in navadnih voz, ki služijo za prevoz potnikov, če lastnik izključno s temi vozi vzdržuje sebe in svojo družino in mu to sredstvo služi za Poklic, pod pogojem, da lastnik sam šofira in vodi, pa to dokaže. Lastniki potniških avtomobilov, taksijev, ki vrše reden promet na odrejeni liniji med posameznimi kraji, plačajo izredni prispevek. Nadalje je oproščen prevoz poštnih pd-Šiljatev z državnimi ali zasebnimi vozili, tbda prevoz potnikov in drugega blaga ie podvržen plačilu prispevka, nadalje je oproščena država, humanitarne ustanove, kmetijske zadruge za prevoz lastnih Proizvodov svojih članov do skupnega skladišča, zveze kmetijskih in drugih zadrug, če ne dele dobička po zadružnih deležih, za prevoz svojim članicam do 52 ton letno, pne voz hrane za pasivne kraje. Izredni prispevek se ugotavlja kot odstotek in se torej odmerja samo na tovor (potnika), ne pa na, lastno težo prevoznega sredstva. Ključ za odmero prispevkov je naslednji: Potniški zasebni avtomobili, ki služijo samo za lastno porabo, pavšalno 200 Din letno od voza, potniški avtomobili (taksiji), ki prevažaio tfidi druge . potnike, plačajo letno pavšal 500 Din. Avtobusi" za linije konkurentne državnim žeieznicam 0.25 Din od avtoma in prevoženega kilometra, za delne konkurentne linije 0.15 Din, za nekonku-Jčntne proge 0.10 Din. Tovorni avtomobili: 0.10 Din od tone tovora in prevojnega kilometra brez ozira, če je proga konkurentua li ne. Vozovi z živalsko vPrego: 0.08 Din od tone tovora in ppe-v0Že» ega kilometra. Izredni prispevek se ?dmerja v prvi polovici januarja za vse ®to na podlagi prometa v prejšnjem letu. 'dede uporabe izrednega cestnega pri-sPevka določa uredba, da se mora upo-f^biti za vzdrževanje onih delov cest, za alere je bil tudi plačan. Prispevek, ki ™ bit plačan za izkoriščanje cest s sobnim cestiščem, se varuje za obnovo eu cestišč. V vseh primerih se porablja rispevek: 30% za državne, 60% za ba-Ovinske in dovozne ceste, 10% za obeske ceste. Uredba i- stopila v veljavo l’m 13. oktobra velja pa od 1. aprila Vi ^a'je za vse obvezance, katerim ni 1 Predpisan izredni cestni orisnevek za Redarsko leto 1937. Odlikovanje. Drugi namestnik staneši- pn Sj»kola kraljevine Jugoslavije. Gjuro . ankovič. je odlikovan z redom Jugo-Vvnske krone I. stopnje. Obsedno stam®v JERUZALEM, 15. oktobra. Vso Palestino je zajel nov naval terorja od strani Arabcev. Prihajajo poročila o novih atentatih Iz Besana in Galileje, kjer so Arabci uničili vse telefonske in telegrafske zveze. Ta razdejanja kažejo, da so atentatorji postopali po načrtu. V Jeruzalemu vlada spričo tega novega vala terorja veliko vznemirjenje. Računati je, da bo v najkrajšem času preko vse Palestine razglašeno obsedno stanje. Reuter poro- ča, da so angleška oblastva odredila aretacijo nadaljnjih petih članov arabskega narodnega odbora. Na progi Liba—Ra-chele je b*l izvršen atentat proti potniškemu vlaku, pri čemer je bilo več mrtvih. Podrobnosti tega atentata niso znane, Ker so Arabci pričeli streljati proti židovskemu avtobusu, je bil vrhovni komisar primoran, da proglasi nad Jeruzalemom obsedno stanje. Hitojsko o@mmm s* žensiiu ŠANGHAJ, 15. oktobra. Topniško obstreljevanje na šanghajski fronti je zahtevalo v mednarodni koncesiji 37 mrtvih in 60 ranjenih. Japonci so skušali severno Lirika nekajkrat transportirati čete na kopno, vendar so bili pri tem moteni po kitajskih topovih. Po poročilih iz Nankinga so prešli Kitajci na severu province Samsi k protinapadu. Ob teh borbah so utrpeli Japonci težke izgube. dedžos MoiSoSeSedo (težit* AD1S ABDBA, 15. oktobra. Abesinski uporniki so izrabili zadnjo deževno dobo ter napadli razne manjše italijanske garnizije, zlasti one, ki taborijo na visoki abesinski ravnini. Italijanske kolonialne čete so kmalu napravile mir in red ter večino hrabrih upornikov uničile. V teh bojih je padla večina poglavarjev vstavkih Abesincev kakor n. pr. dedžas Au- rares, Glasmač, Terege, Antene Nev/ Se-lasdje, Belente Zema in Lig Ilma. Glavnega zarotnika n organizatorja teh uporniških pohodov dedžasa Halla Sebeda so na licu mesta ustrelili. Italijanske izgube od 1. do 30. septembra so: 102 vojaka. Celotne izgube od 1. januarja 1935 do 30. septembra t. 1. pa znašajo 2357 mož. LONDON, 15. oktobra. »Daily Ex-press« poroča, da sta lord Plymouth in poslanik Corbira sklicala sejo nevtralnost-nega odbora za petek, oziroma soboto. Odbor bo razpravljal o sledečih predlogih: 1. V Španijo se odpošljejo delegacije, ki naj organizirajo umik prostovoljcev. 2. Pri tem naj sodeluje vseh 26 držav, ki so članice londonskega odbora. 3. Takoj po odhodu prostovoljcev se priznata Valenoija in Franco kot vojskujoči se sili. če bi se pokazalo, da je nekoristno še nadaljnje razpravljanje glede odpoklica prostovoljcev, potem bo skušala Francija doseči sodelovanje v sledečih točkah: 1. Otvoritev pirenejskih meja. 2. Mednarodna kontrola Balearskega otočja in ureditev patrolne službe angleških in francoskih vojnih ladij, da se prepreči, da bi bilo Balearsko otočje zasedeno po kaki tuji sili. PARIZ, 15. oktobra. Kitajsko poslani-1 tovila, da uporabljajo Japonci na šang-štvo objavlja izkaz dveh kemikov Rde- haiski fronti neke vrste gorčični plin, ki oega križa, ki ju je delegiralo v Kitajsko deluje dve do tri ure po letalskem, ozi- Društvo narodov. Oba kemika sta ugo-lroma topniškem bombardementu. 9 Miji SOJ 06 Saš kih NAPOLJ, 15. oktobra. »United Press« i rednih posadk v Libiji okoli 50.000 ita- poroča, da je odposlala Italija v Libijo lijanskih vojakov. 11.000 vojakov. Sedaj izkazuje stanje | mm v Motim PARIZ, 15. oktobra. Agencija Štefani poroča: Najdba trupla 551etne Marije Re-nard v neposredni bližini postaje Fon-tainebleau je zbudila v Parizu težak vtis, saj gre za vdovo častnika, ki ie bil pri-deljen tajni službi. V Parizu so prepričani, da gre tudi v tem slučaju za nov politični zločin. „fto§ k Mmhne vo usojene 00 PARIZ, 15. oktobra. Upravnik sovjetskega komisariata za oboroževalno indu-. strijo Rufinovič je imel v Moskvi na ne-|kem političnem zborovanju silno ognje- vit govor, v katerem je dejal, da preti vsej Evropi rumena nevarnost in da je najbolje, da izbruhne čim preje vojna, če je že tako usojeno, da mora priti do vojne. pjfiOfMfMfl. ff&g(JMA Senat in skupščina Po določbah ustave bi se, kakor znano, morali sestati obe zbornici narodnega predstavništva vsako leto na dan 20. oktobra. Da se formalno zaključi sedanje zasedanje, sta obe zborniški predsedstvi sklicali za torek 19. t. m. seji senata in narodne skupščine, na katerih bo med drugim sklenjeno, naj se vse nerešene zadeve prenesejo na prihodnje zasedanje, ki se prične v sredo 20. t. m. Na prvi seji si bost-, senat in skupščina izvolila novi predsedstvi in bosta kandidata JRZ ostala sedanja predsednika. Zopet SLS? Današnje »Jutro« objavlja: »V zvezi z zagrebškim sporazumom se že nekaj časa širijo po Ljubljani in po deželi vesti, da je v teku akcija za obnovitev nekdanje klerikalne stranke, bivše SLS. Ta stranka naj bi se kot »stara«, torej pred-šestojanuarska politična formacija skušala pridružiti skupinam, ki so sklenile zagrebški sporazum. Voditelji nove skupine naj bi bili zaenkrat ljudje, ki se v JRZ niso udejstvovali v ospredju ali pa so se v zadnjem času umaknili. Baje imajo že zagotovljeno podporo enega izmed listov, ki veljajo danes še za glasila JRZ. Voditelji akcije si za enkrat Še niso na .ias-jnem, ali naj bi »obnovljena SLS« skušala dobiti priključek k Zagrebu direktno in »a lastno pest. ali pa naj poprej poskusi osnovati enotno »fronto« z onimi naivnimi neučakanci, ki že sedaj vsak za sebe i vozijo svoje p i skrčke v Zagreb in deloma tudi v Beograd, da bi jih čim bližje primaknili k ognju. Zagrebško in beograjsko ognjišče sta sicer precej veliki, bojimo pa se, da vendarle ne dovolj za vse lonce, ki bi sc radi pririli k žarečim »rinkam«. Pr©ori)@irtacifa frankovcev Beograjsko »Vreme« prinaša po nekean D. B. iz Zagreba sledečo informacijo: »V vrstah takozvanih hrvatekih nacionalistov (frankovcev) se opaža ustvarjanje neke nove politične orientacije. Izgleda, kakor da so vsi elementi nezadovoljni z dosedanjim razvojem političnega položa-ia ter z akcijo dr. Mačka, dočim želijo na drugi strani, da se strnejo v neko izrazito narodno strankarsko skupino. Frankovci priznavajo, da so doživeli s svojo akcijo neuspeh v pogledu ustvarjanja samostojne b mitske države. Za ta neuspeh mečejo krivdo predvsem na jalovo in nesposobno politiko dr. Mačka 'ter na izdajstvo hrvatske stvari od strani raznih činiteljev v Inozemstvu. Radi tega hočejo odslej po novih poteh in voditi novo oportunistično politiko. Kot glavni argument za ta preokret navajajo poleg že omenjenega neuspeha še drug važen moment, namreč ta, da morajo biti Hrvati združeni in da je treba budno paziti ne samo na to, da ostanejo strnjeni, temveč da se z raznimi avtonomijami še trdnejše povežejo med seboj, tako da bodo predstavljali čim kompaktnejšo celoto tako v političnem, kakor kulturnem . pogledu. Radi tega so voljni, da spremenijo svoje dosedanje stališče in da se pokorijo zakonom naše zemlje. V frankovskih vrstah so prepričani, računajoč na šibkost dr. Mačka, da se bodo hrvatski nacionalisti, klerikalci ter bivši zajedni-čarji ter vsi ostali nezadovoljneži s politiko dr. Mačka že pri prvih volitvah pokazali, četudi z manjšim rezultatom, ki naj opraviči njihov obstoj ter jim da neko legitimacijo, da tudi oni govore v imenu ioietki Sogafa nagrada Pod tem naslovom poroča »Slov. beseda« v št. 37: »V nedeljskem »Slovencu« smo brali uradno objavo upravnika ljubljanske policije g. dr. Hacina, ki obljublja visoko nagrado 10.000 dinarjev onem-u, ki izsledi storilce, ki so v noči od 23. na 24. septembra t. I. v Misijonski tiskarni v Grobljah pri Domžalah poškodovali 'tiskarske stroje.« Proti centralizaciji penezov »Trg. list« poroča v št. 116: Centralizacija denarništva se mora nehati! To je soglasna zahteva vse Slovenije. Kakor pa vse kaže, se namerava kljub temu centralizacija denarništva še nadaljevati. To jasno dokazujejo priprave za ustanovitev centralne zadružne banke v Beogradu. Ko se bo ta banka ustanovila, potem bodo še denarne vloge zadrug odšle v Beograd. Še tisto malo denarja, kar ga je še ostalo v Sloveniji, bo odšlo v Beograd. Že itak veliko pomanjkanje denarja v Sloveniji bo naraslo naravnost katastrofalno. Nujno je zato, da vsa Slovenija složno dela na to, da se prepreči centralizacija zadružnega denarja. Sicer bo ■boj proti tej centralizaciji še posebno težaven, ker še ni dolgo, ko so vsi slovenski listi in vsi slovenski politiki hvalili in zagovarjali novi zadružni zakon. Abaš ta zakon mam je prinesel centralno zadružno banko. Že samo zaradi te določbe bi morali biti slovenski poslanci proti temu zakonu. Dejansko pa je bil proti njemu takrat le en sam — poslanec Ivan Mohorič. Zaradi praznih fraz so se drugi navduševali za ta zakon in niso videli te »malenkosti«, da se bodo z njim centralizirale tudi vse zadružne vloge. Bolj drastičnega primera kratkovidnosti naših politikov res že ni mogoče najti. Upamo, da bo vsaj sedaj pravo spoznanje prodr- lo in da bodo vsi Slovenci složno delali na to, da se nova centralizacija našega denarja prepreči. Dovolj je Slovenija že udarjena z dosedanjo centralizacijo denarništva in ne more prenesti še nove. Zato pa vsi odločno v boj proti najnovejšim poskusom nove centralizacije našega denarja.« torvatskega naroda odnosno da delujejo kot priznani politični činitelji.« Vodja št. 1 - Vodja št. 2 »Slov. narod« piše v št. 7 dne 14. t. m.: »Sarajevska »Jugoslovenska pošta« javlja, da je pretekli četrtek prispel dr. Vekoslav Kukovec, vodja »kmeoko-deiav-skega gibanja« v Mariboru, v Beograd. Najprej je posetil šefa bivše demokratske stranke Ljubo Davidoviča in imel ž njim dolg razgovor. Nato je posedi še Adama Pribič^viča, predsednika bivše Čevljarji — pesniki... Glasovih umetniki in pesniki, kralji in slikarji so bili obenem tudi — čevljarji čevljarski poklic prav za gotovo ni manj časten kakor drugi hišni obrti. Nasprotno, rečemo lahko celo, da je čevljar često užival poseben ugled, radi katerega bi mu njegovi tovariši iz ostalih poklicev lahko zavidali. Zgodovina nam omenja več značilnih osebnosti iz visokih družabnih slojev, ki so se posvetile čevljarski obrti. Nemška književna zgodovina pripoveduje o »čevljarskem kralju« Hansu Sachsu, ki ni samo čevljev šival, ampak je z isto vztrajnostjo pisal tudi stihe, ki so potomstvu ohranjeni n še dosti poklicev, ki so veliko neprijetnejši, napornejši in — manj zanimivi. čevljar je prav za prav majhen — filozof. Od čevljarskega poklica do metafizičnih, političnih in pesniških premišljevanj in zaključkov ni tako zelo duleč. Kadar čevljar kroji in šiva čevelj, takrat — ustvarja. Od njega je odvisno, če bo naše obuvalo udobno, lahko in prijetno. On daje čevlju obliko, čevljar povišuje ljudi (ženske bolj kakor moške!), toda ne pretirano, ker bi človek sicer izgubil možnost lahkega kretanja. (Zenske ne dajo bog ve kaj na to!) Čevljar gleda na ljudi drugače kakor ostali: on gleda nanje od spodaj, od nog navzgor. Za njega je najvažnejša stvar pri človeku — noga. Vse, kar je od stopala navzgor, je zanj vedno manj važno. Prav za gotovo pa ono, kar je na drugi strani žepa! O licu, ki je od noge najbolj oddaljeno, lahko rečemo, da za čevljarja sploh niti ne obstaja. Vsaj takrat ne, ko pred nami (oziroma še bolje in točneje: pred teboj, lepa bralka!) kleči, meri nogo ali pa nam obuva čevelj. Dve vrsti čevljarjev sta: oni, ki si s tem oibrtom služijo svoj vsakdanji kruh in oni, ki so se temu poslu posvetili iz neke posebne naklonjenosti in se s čevljarstvom samo mimogrede bavijo. Tak čevljar je bil na primer španski kralj Ka-r el III.; pravijo, da je znal narediti kras-ne čevlje. Ker pa ni od tega živel, je ostal rajši še kar naprej kralj in se ni spremenil v poklicnega čevljarja. Tudi Tolstoj se je neki prav tako bavil s čevljarstvom. Na drugi strani pa je bilo mnogo ljudi, ki so se skušali šila otresti in so streme- li za tem, da postanejo nekaj drugega. Znana so mnoga imena ljudi, ki bi morali spočetka postati in ostati čevljarji, pa so pozneje stopili na mnogo slavnejšo življenjsko pot. Glasoviti ruski pisatelj Maksim Gorki je kot devetleten deček stopil v čevljarski uk. Veliki španski slikar Bartolomeo Murillo je prvotno tudi hotel krojiti in šivati čevlje. Gorki, Murillo in še mnogi drugi so imeli srečo, da so čevljarsko šilo lahko pravočasno zamenjali za pero oziroma za slikarski čopič. Bilo pa je in je še dandanes zelo veliko ljudi, ki jih sreča ni tako lepo pogledala. Usoda jim ni bila tako naklonjena; postali so sicer sijajni čevljarji, mnogo več pa niso mogli doseči. Tragičen lik je med njimi že omenje- cer znal tudi peti in pesniti, vendar pa je vse svoje življenje moral nabijati s svojini čevljarskim kladivom, če je hotel jesti... Eno je ideal, drugo pa stvarnost! Sas Lahkoatletski dvomafeh MadbonLjub liana, se bo vršil v nedeljo 17. t. m. do-poldne na stadionu SK Železničarja. Na lahkoatletskem mitingu bodo, pomeril) svoje moči ljubljanski in mariborski srednješolci. Obratni miting med reprezentancama srednješolcev . Maribor i)1 Ljubljane se bo vršil pomladi v Ljubljani. Izredno veliko zanimanje vlada za izid nedeljskih prvenstvenih tekem, ki so iz* redno važne za vse tekmujoče klube. V Mariboru se bosta srečala na igrišču SL Rapida SK Železničar in SK Rapid, v Čakovcu Čakovečki SK : Gradjanski, v Murski Soboti pa IS9K Maribor in SK Mura. Grafiki in gasilci bodo v kratkem nastopili v javnosti. Gasiloi, ki so že itak na glasu kot izborni športniki, so nam* reč izzvali mariborske grafičarje, naj se z njimi preizkusijo na zelenem polju. če bodo naši grafiki ta poziv sprejeli, potem bodo Mariborčani lahko prisostvovali izredno napeti nogometni tekmi. Za propagando smučarskega športa v naši državi bo ministrstvo za telesno vzgojo priredilo v letošnji smučarski sezoni veliki zlet jugoslovenskih smučarjev, in sicer v Sloveniji. Termin še m končno določen. Tildi bo ministrstvo z_a telesno vzgojo organiziralo letos tečaje za smučarske učitelje. h gornje Osebna vest. Doslej v Gornji Radgoni poslujoči praktični zdravnik g. dr. Breznik Franc se je kot sreski sanitetni referent preselil stalno v Celje. Odlikovanje. V ponedeljek dne 14. 3 zavedno članstvo JSZ »svojim odločnim stališčem dovolj krepko odgovorilo, da je JSZ izključno njegova last in da odklanja vsak vsiljen nadomestek. Toda čas je pokazal drugače. Tu je stara dr. Krekova Jugoslovanska strokovna zveza, ki je danes Pravi odraz demokratičnega in borbenega duha pravih krščanskih strokovničar-jev, in nova »Zveza združenih delavcev«, ki noče služiti samo pravični delavski strokovni borbi, marveč v prvi vrsti s*rankarsko«pOlitičnim ciljem. Ker so ustanovitelji in podporniki te nove organizacije kot hrabri bojevniki na odprtem oojnem polju doživeli občuten poraz, so ta način boja opustili in ga zamenjali s ^dtalnim rovarjenjem in nasprotova njem, §jj so v tem0 jn za k,uiise. Pre ,5€sli so ta boj v zaprte dvorane in predavalnice, kjer vršijo svoj« delo po sta-rih kolesnicah obrekovanja in laži. Ni je 'esnične ali neresnične napake v našem vodstvu, v naših skupinah ali na posameznikih, katere ne bi kot balon tiapih-n,'i in razkri" Že davno je naša Jugoslovanska zveza proglašena od teh lju-1 za nekrščansko in nckatoliško z namenom. da bi se zasajalo v vrstah naših ant>v in mec! nepoučenim delavstvom, ■ tudi sicer v katoliški javnosti, neza- Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila danes dopoldne kazenska razprava proti 211etnemu delavcu Maksu Feršu iz Bre-sternice, ki ga je državno tožilstvo obtožilo radi 4 tatvin in radi roparskega umora, ki ga je dne 16. julija 1937 izvršil nad posestnico Kristino Gselmanovo v Bre-sternici. Za današnjo razpravo je vladalo veliko zanimanje, toda radovedneži so bili neprijetno presenečeni, ker niso imeli dostopa v razpravno dvorano št. 53, kjer se je obravnava vršila, ker je bila razprava proglašena za tajno. Ferš namreč še ni dovršil 21. leta, ker je rojen, 29. oktobra 1916, in je moralo radi tega sodišče proglasiti v smislu zakona obravnavo kot tajno. Sama razprava se je pričela ob 8.30 ter je trajala do 11. ure, ko se ie sodni dvor umaknil k posvetovanju, ki je trajalo do 11.15. Ko se je sodni dvor zopet vrnil v razpravno dvorano1, je senatni predsednik s. o. s. dr. Tombak sporočil, da >e razglasitev sodbe javna in je ob navzočnosti ostalih članov kazenskega senata s.o.s. Kolška in Leč-nika razglasil naslednjo sodbo: Maks Mmm Ferš obsojen na 20 let robite Ferš je kriv v smislu obtožbe, in sicer da je izvršil dva zločina tatvine, dva •prestopka tatvine in roparski umor dne 16. julija 1937 v Bresternici nad posestnico Kristino Gselmanovo, ob kateri priliki je ukradel 165 dinarjev gotovine, razne obleke in jestvine v skupni vrednosti 765 dinarjev ter se obsoja na 20 let rebije. V utemeljitvi in obrazložitvi sodbe je senatni predsednik s. o. s. dr. Tombak naglašal, da je sodišče pri odmeri kazni upoštevalo, da je Ferš predkazno-van, in sicer radi ropa na 2 leti robije vn radi zločinstva tatvine na 8 mesecev strogega zapora, ter da je radi tega bilo treba odmeriti najvišjo kazen. Tudi je dr. Tombak naglašal, da je Ferš Gselmanovo premišljeno umoril in izropal in da Feršovemu zagovoru, češ da je Gselmanovo slučajno zabodel, ni verjeti. Ob koncu svojih izvajanjih je dr. Tombak dejal, da je za Ferša velika sreča, da mu manjka še nekaj dni do polnoletnosti, sicer bi bile posledice čisto drugačne. Ex offo Feršev branilec g. dr. Rosina je prijavil revizijo sodbe. Obtožbo je zastopal drž. tožilec Sever. Kino Unior Veseli dunajski film »■Silvija in njen šofer«. Olga Čehova, Gusti Huber, Wolf Retty, Leo Slezak. fk&soditG jpttd Petek, 15. oktobra: Zaprto. Sobota, 16. oktobra ob 20. uri: »Najboljša ideja tete Olge«. Red D. Nedelja, 17. oktobra ob 20. uri: »Trije vaški svetniki«. Prvič Znižane cene. »Najboljša ideja tete Olge«, fina in zabavna Preradovideva komedija, se ponovi jutri v soboto za abonente reda D. — V nedeljo zvečer se prvič letos vpri-zori zabavna^ kmečka komedija »Trije vaški svetniki«. Pri tej predstavi veljajo znižane cene. Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Cafuta Franc, postrešček, Pobrežje, in Masten Alojzija, bivša kuharica, istotam; Štern Friderik, tovarniški ključavničar, Pobrežje, in Esih Marjeta, .gospodinja, istotam; Zupan Maks, »trgovec, Tezno, in Petrovič Terezija, posestnica, Tezno; Zemljič Janez, kaznil-niiški paznik, Kratka 3, in Duh Elizabeta, šivilja, Pobrežje; Berglez Jožef, tovarniški ključavničar, Tezno, in Malek Antonija, tkalka, istotam; Babič Vincenc, nadkurjač drž. žel., Studenci, in Jug Magdalena, vdova Žunko, gospodinja, istotam; Kragl Franc, mehanik, Radvanje, Nova vas, iti Tischler Jožefa, istotam; Karel Maček, trgovski pomočnik, Smetanova 30, in Pavla Potisk, Koroška 70; Tominc Franc, tovarniški delavec, in Pal Anica, tkalka; Jakolič Vilibald, strojnik v tekstilni, in Matejovic Ružena, zasebnica, Košaki 31; Lorber Ludovik, ključavničar, in Kovač Marija, šivilja, iz Črešnjevca; Novak Ignacij, orožniški podnarednik, in Pec Marija, hči posestnika, od Št. lija v Slov. goricah; Kozjek Anton, delavec, in Šlager Alojzija, zasebnica, od Sv. Lovrenca na Pohorju. — Bilo srečno! Grob pri grobu. V tukajšnji bolnišnici sta umrla 431etna gostilničarka Horvatič Antonija iz Tezna, Cankarjeva 24, ter 53letni delavec Kodrič Anton iz Pobrežja, Nasipna ulica 6. Žalujočim naše iskreno sožalje! S<>dne novice. Pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča bo v ponedeljek dne 18. t. m. zanimiva obnova procesa proti 401etnemu posestniku Jakobu Rozmanu in 481etne-mu posestniku Mihaelu Ivanuši, ki sta bila obsojena radi umora prevtžitkarice Ane Tomažičeve iz Paulovskega vrha. Rozman je bil 27. aprila 1932 obsojen na 15 let, Ivanuša p. na 20 let. Ker je Rozman vedno zatrjeval, da je nedolžen, je upanje do nje. JSZ je proglašena kot zgolj kruhoborska, razredno sovraštvo razpihujoča, marksistična, komunistična in boljševiška organizacija, s katero krat-komalo krščansko misleči delavec sploh ne sme imeti nobene zveze. Kdo odgovarja za vse te krivio3, ki se danes godijo Jugoslovanski strokovni zvezi? Nihče! In vendar se godijo. Dan za dnem, teden za tednom, na sestankih, na tečajih, na zborovanjih. Komu v korist? Morda katoličanstvu, ki prav zaradi tega silno trpi? Boj se torej nadaljuje z vso siK>. Spremenjen je le način. Več kot štiri leta so skušali zrušiti svobodno JSZ v javni borbi. Vzdržali smo jo zmagovito. Tudi novega načina se ne strašimo, čeprav je bolj nevaren od prejšnjega. Tudi tega bomo vzdržali, če bo treba, Še dalj. Za nas govori že to, da je moral nasprotnik iti I v skritost in temo. Tako delajo elementi, jki v pošteni družbi niso priljubljeni. Za jnami pa je tudi vsa pravica iu resnica.« potom svojega odvetnika dosegel obnovo procesa. Uredništvo in uprava »Večernika« in tuk. podružnice »Jutra« imata odslej samo telefonsko številko 24-55 (ne več 24-40). Narodna odbrana priredi v nedeljo dne 17. t. m. svojo redno tombolo v korist nove šole pri Sv. Treh Kraljih nad Ma-renbergom, ko bo med srečne dobitnike razdeljenih nič manj kakor 20 tomboi-skih dobitkov. Priporočamo, da vsak po možnosti seže po tombolskih kartah in žrtvuje tnal prispevek za naše obmejne šole. Matere in očetje! Pri vzgoji in negi vaših otrok vam bo najboljši svetovalec mesečnik »Roditeljski list«. Celoletna Vtaročnina je 24.-— dim. Naročite ga pri Pedagoški centrali v Mariboru. Pravoslavna parohija obvešča svoje vernike, da se od nedeljo 17. t. m. pa do nadaljnjega vrši liturgija, kakor ostali obredi v vojašnici 32. art. polka v prostoru, 'kjer se je vršil parastos po falago-pok. kralju dne 9. t. m. Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela v počastitev spomina blagopokojnega banskega svetnika g. dr. Marka Ipavica od g. dr. Fr. Rateja, načelnika banske uprave Din 200. Za velikodušno darilo izreka odbor najlepšo zahvalo. Soboto, nedeljo v mali kazinski dvorani pri pogrnjenih mJzah poslovilni koncert Zafaaroff. Dramatska šola. Vsi, ki so se prijavili za dramatsko šolo, naj se zglase v nedeljo 17. t. m. ob 10. uri dopoldne v gledališču. Pri tej priliki se lahko priglase tudi novi prijavljene!. Sit življenja... Ko se je sinoči okoli 18. ure vračal domov delavec Alojz Kar-mal, stanujoč na Koroški cesti 102, je našel na ograji serpentin pod Ruško cesto obešenega starejšega moškega. Karma! je takoj prerezal vrv, s katero se je moški obesil, ter je poklical stražnika, s katerim sta moškega, ki je bil nezavesten, z umetnim dihanjem zopet spravila k življenju. Poklicani mariborski reševalci so moškega, nekega železničarskega vpokojenca Maksa P., odpremili v tukajšnjo ^splošno bolnišnico. Kdo je požigalec? Včeraj med opoldanskim odmorom so opazili, kako uhaja iz skladišča strugarja Matija Stauberja dim. Vdrli so takoj v, skladišče, kjer so ugotovili, da so pričeli tleti trami. Požarno nevarnost so takoj odstranili s par škafi vode. Sreča je le, da so ogenj takoj opazili, sicer bi vsa hiša in delavnica postala žrtev ognja. Kakor je preiskava dognala, je bil ogenj podtaknjen in sicer je doslej še neznani zločinec vtaknil skozi straniščno Špranjo papir, ki ga je nato zažgal. Zadeva je bila prijavljena policiji, ki sedaj poizveduje za požigalcem. Letošnja trgatev ni kakor nam poročajo iz Ljutomera prinesla onega razpoloženja v naše vinograde, ki je bilo prej tu doma ob narodni pesmi. Po vrhovih Zvočni kino Ptuj. V soboto ob 20. in v nedeljo ob 17.10, ob pol 19. in pol 21. uri: »Romanca« (Tajna dokumenta št. 32). Kot dodatek Foxov tednik ter kulturni film o naši državi. Gledališke novice. Režiser J. Borko pripravlja premiero »Kvadrature kroga«. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 18. t. m.: »Skedenj«. Prva repriza. naših goric vlada mir, tu in tam srečaš sklonjene, močno oblečene in vse blatne berače, ki nimajo veselja do petja in tr-gatvenega vriskanja, ker opravljajo bra-tev v skrajno slabem vremenu. Le tu pa tam se sliši kak pok iz možnarja. Vzrok vsemu je stalno deževje, ki je nap ra vik) mnogo škode po naših vinogradih, ki so kazali v začetku lepo bodočnost, ki pa je skopnela ob slabem vremenu in silila k temu, da se je trgatev vršila letos tako zgodaj radi naglega gnitja grozdja. Nekateri vinogradniki so se še potrudili, da bi čakali s trgatvijo do sv. Terezije, a jih je deževje preteklega tedna prisililo, da so se takoj po deževju lotili trgatve, ki je dala po kakovosti še manj sladkorja, kakor prejšnji teden. Zadnje -gatve bodo končane v ‘ljutomerskih goricah ta teden. Dosegle so pri moštu do 19 stopinj, dočim so trgatve na zapadnem delu sreza okoli Male Nedelje in vzhodnem delu okoli Štrigove že pred 14 dnevi končane, in so dosegle do 16 stopinj. Vinogradniki zre tudi letos v lepšo bodočnost, kar jim daje poguma, da bodo tudi dalje v redu opravljali svoje gorice, ki so jim letos kljub slabemu vremenu kvantitativno bolje poplačale njihov trud, kakor je bilo to preteklo leto, ko je toča napravila ogromno škodo, da so rane trsja komaj letos zacelile. —ko. Fakirske čarovnije: zmrzne in spet oiivi Fakirske čarovnije so že znane. Ta si prebode z iglami telo od vratu do nog, drugi se da živ pokopati in vstane iz nakve zdrav, kakor je bil legel vanjo. To, kar poročajo o Argentincu Pedru Natisu, pa prekaša vse čarovnije, kar smo jih doslej slišali. Pedro Natiz je živ legel v vodo, v njej zmrznil in se čez 34 ur zopet zbudil zdrav in čvrst kakor riba. Predstava je bila javna. Pred začetkom predstave sta Pedra Natiza preiskala dva zdravnika. Ugotovila sta, da deluje srce v redu. S skrajnim naporom volje se je faJkir prestavil v izredno stanja, pri čemer je srce skoro nehalo utripati. Pred občinstvom je stala kovinasta krsta. Dva pomočnika sta položila Natica vanjo, potem ko sta mu ponovno natrla kožo z neko posebno anažo. Odprto krsto sonato prenesli v drug prostor, kjer je bila toplota za pet stopinj nižja kakor v dvorani za občinstvo. Voda je v kratkem času zmrznila jn Argentinčevo telo je kmalu ležalo v velikem kosu ledu. Krsto so dali na mizo in fakir je vzdržal v tem sta nju 24 ur. Seveda je bil ves čas pod zdravniškim nadzorstvom. Ko se je začel po 24 urah tajati led, je bilo Argentinčevo telo trdo in mrzlo. Obličje je kazalo mrtvaško bledico. Natizova pomočnika sta najprej začela ribati obraz, potem pa dvignila fakirja in ga položila v mlačno vodo. Čez pol ure se je začel 'Natiz buditi M je postopno zopet oživel. Stran 4. Mariborski »Večernik« Jutra mammmmmmmmmmmmtm •mnasssss&zsr:-'’. V Mariboru, dne 15. X. 1937. Sslmavske pande Gostilničarji za svoje interese Kakor smo že na kratko poročali se je dne 6. in 7. oktobra t. 1. vršila v Splitu skupščina Zveze gostiln, organizacij iz vse države. Na 'dnevnem redu je bila razprava o predvedeni uredbi o obsegu obratovalnih pravic gostilničarskega obr-ta, ki naj uredi vsa dosedaj še nerešena vprašanja. Živahno razpravo je .zbudil načrt za sanacijo našega hoteistva in vobče celokupnega gostinstva, kakršnega je predložila Zveza združenj gostilničarskih obrti dravske banovine po svojih zastopnikih. Ta načrt predvideva razbremenitev zadolženih gostinskih podjetnikov z znižanjem obrestne mere, na drugi strani pa pocenitev kreditov za nove investicije, ki so v gostilničarskih podjetjih vsako leto potrebne. V najkrajšem času bo v to svrbo sklicana posebna anketa v Beogradu, da se konečno doseže ustanovitev gostinskega kreditnega zavoda. Od predlogov naj še omenimo predlog, da se novelira zakon o zaščiti delavcev, zlasti v kolikor se tiče naknadnega plačevanja nadur, nadalje spremembe uredbe o pomožnem gostinskem osobju, izdaje tolmačenja k uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov, naj *e omenimo oredlog, da se novelira zakon o zaščiti delavcev, zlasti v kolikor se tiče naknadnega plačevanja nadur, nadalje spremembe uredbe o pomožnem gostinskem osebju, izdaje tolmačenja k uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov glede vaških gostinličarjev, ukinitve prodaje alkoholnih pijač v originalno zaprtih steklenicah po trgovinah in točenja pijač ter prodajo jedil za takojšni konzum po raznih nabavljalnih zadrugah. Zadnje čase se namreč opaža, da vaški trgovci silno izrabljajo pravico prodaje alkoholnih pijač v originalno zaprtih steklenicah, radi česar postajaio njihove trgovine pod to krinko prave gostilne, ki silno škodujejo vaškim gostilničarjem. Iz poročila gen. sekretarja pa je bilo posneti hudo borbo, da so gostilničarske organizacije vodile proti Ujmi. Zastopnik dravske banovine je vztrajal na svoji svoječasni zahtevi, da se sedanji delegat prosvetnega ministrstva v avtorskem posredništvu odpokliče, ker je sam avtor in poleg tega še tajnik avtorskega združenja, radi česar ne more biti arbiter v sporih, ki so med autorji in gostilničarji neizogibni. Poleg tega ie tudi zahteval, da naj določa posebna paritetna komisija za vsako leto avtorske honorarje, da se gostilničarstvo reši diktata UJMe. Raz motri vala se je tudi spomenica Zveze za tujski promet v Ljubljani glede nrometno-tarifne in devizne politike, ter so r>o imenovali zastopniki gostinstva v akcijski odbor, ki naj siknpno z Radno zajednico turistiakih sama izdela posebno spomenico v vseh perečih tujsko prometnih in gostinskih zadevah. V akcijski odbor je bil ‘izvoljen Lz dravske banovine zvezni predsednik g. Majcen Cini. izredna skupščina je pokazala, da se gostilničarski stan pojavlja kot jako važen gospodarski dinitelj, kateremu bodo morali merodajni činiteiji posvečati večjo pozornost, če ne bodo hoteli škodovati turizmu. Na plesu. On: »Vaš robec sl obdržim za jamstvo, da pridete gotovo na sestanek!« Ona: »Robec prav potrebujem, da si napravim nanj vozel, ker bi sicer pozabila na sestanek,« Senzacija v Galiciji Svojevrstno senzacijo imajo v vasi Galiciji pri Celju, ki je globoko odjeknila v vseh krogih prebivalstva. Pred meseci je bilo namreč ukradenih v cerkvi več cerkvenih posod, med drugim tudi kelih in monštranca, vredna okoli 30.000 dinarjev. Tat je prišel do oltarja s ponarejenimi ključi in je silno previdno odstranil hostijo, jo zavil v papir in položil nazaj v omarico. Vernikom je sporočil tatvino najprej domač; župnik g. Miloš Čari ter na koncu pridige pozval vernike, naj prično zbirko za nove cerkvene posode. Obiastva so prejela v zadnjem času več ovadb, kje je iskati tatov. Izvršene so bile razne hišne preiskave, a brez uspeha. Po župniji so se seveda širile vsakovrst- J ne govorice, kdo bi mogel biti tat. Nekdo je celo položil na prag, kjer stanuje g.; župnik, pismo z neznano vsebino. V za-! četku oktobra je odšla iz župnišča fa- j rovška kuharica. Nekaj se je sporekla z gospodarjem in odpovedala službo. Po njenem odhodu jz farovža so postajale govorice še bolj čudne in so prišle tudi na uho orožnikom, ki so zadevo prijavili na sreskem načelstvu ter vprašali, ali jim je dvoljeno izvršiti preiskavo v stanovanju g. župnika. Prijave, ki so jih do-bili orožniki, so se glasile, da je iskati j kelih in monštranco v samem župnišču.! Sodno ‘ oblastvo je dovolilo vse korake, da se napravi govoricam konec. Orožniki so prišli v župnišče. V naznačenem ' prostoru, kjer imajo shrambo starih svet-1 nikov in drugega cerkvenega pribora, so odtrgali s tal desko in so res našli vse, kar jim je bilo sporoosno. Od orožnikov zaslišani g. župnik je zagotavljal svojo nedolžnost in zatrjeval, da je vsa gonja j le plod maščevanja. Hkrati je obdolžil bivšo svojo kuharico, da je ona ukradla svete predmete in jih skrila na naznačenem mestu, da bi spravila njega v ne-, všečnosti. V zvezi s tem neobičajnim do- j godkom so orožniki nekega moškega are-1 tirali in sedaj vsa Savinjska dolina pri- ■ čaku/j, da :,e bo zadeva dokončno po-! jasnila. | vatnih ur. Približno 13 km južneje od te centrale se bo na Dunajcu zgradila še druga centrala, ki bo imela okoli 10 milijonov kilovatnih ur, pri Solinu na Sanu pa druga velika centrala s približno 100 milijonov kilovatnih ur. Na programu pa je še ustanovitev električnih central na Visli pri Bielani, Biliji in Brdi. Pri Roslo-ku se bodo izkoriščali zemeljski plini.— Vse te električne centrale bodo imele skupno kapaciteto 700 milijonov kilovatnih ur. Za elektrifikacijo Poljske se zanima tudi tuji kapital. Tako so predložile poljski vladi ponudbe za zgraditev, central francoske, švedske in angleške finančne skupine. Hranilniška uredba. Na seji upravnega odbora Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije v Beogradu dne 6. in 7. oktobra 1937 se je ugotovilo po proučitvi stanja in potreb naših samoupravnih hranilnic v zvezi s pričakovano in obljubljeno sklenitvijo uredbe o hranilnicah enoglasno sledeče: Pupilarna varnost in pravica na pupilni denar sta bistveni karakteristiki hranilnic v svetu in jim omogočata izvrševanje pravih hranilniških poslov in nalog. Obžalujoč, da našim samoupravnim hranilnicam še ni vrnjena odvzeta pravica za sprejemanje pupilnega denarja, ki so jo uživale dolgo vrsto let in ki jo stalno uživajo vse hranilnice v drugih državah, smatra upravni odbor Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije, da jim more biti vrnjena ta pravica najpreje v uredbi o hranilnicah s takojšnjo sklenitvijo te uredbe, ter izjavlja, da se naše samoupravne hranilnice nikoli ne morejo odreči te svoje osnovne pravice. Ko bodo imele pravico sprejemati ta denar, bodo mogle tudi naše hranilnice izdatneje zadovoljevati kreditne potrebe države, kakor je to tudi v drugih državali. kjer uživajo hranilnice poleg te svoje pravice tudi druge privilegije in so mogle tako s pomočjo zbranih kapitalov zadovoljevati kreditne potrebe države v najvec-jem obsegu in da jih še zadovoljujmo^ Isto službo bi mogle vršiti uspešno tudi naše samoupravne (mestne, banovinske in občinske) hranilnice, če bi se jim nudile pri nas iste. pravice. K temu je treba pripomniti še, da so zastopniki slovenskih hranilnic, včlanjenih direktno v Zvezi jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, na isti seji natančno razložili, zakaj je nova uredba za slovenske hranilnice v najvažnejši točki (razen v oni o pupilnetn denarju) o nalaganju denarja nesprejemljiva, zaradi česar so zahtevali, da se sprejme uredbe tedaj, če bodo zaščiten! interesi slovenskih hranilnic in slovenskega gospodarstva. Zato se bodo še : pred izdajo nove uredbe poiskale možnosti, kako ugoditi zahtevam slovenskih hranilnic. Poklon. Jna: »Povej mi, ali mi pristoja dobro novi klobuk?« On: »Izvrstno! Najmanj petindvajset let si mlajša v njem!« Zagovornik, »Pomislite, gospodje sodniki, s koliko prebrisanostjo, srčnostjo, rekel bi celo junaštvom je storil mladi obtoženec rop. In tako velik talent, ki toliko obeta, hočete obsoditi?« Razno STRIŽENJE 3 — britje Din 2.— v Mlinski 8. 5466 POSETITE DNEVNO »GRIČ« Rošpoh, vinska trgatev, do= mače koline, sladki vinski mošt- 5816 KRANJSKE KLOBASE "" zopet dnevno sveže na zalogi A. Anderle, Gosposka 20 5757 Uredba o obveani uporabi mešanice bencina s špiritom za pogon motorjev stopi v veljavo dne 17. oktobra t. I. in sicer je od tega dne naprej prepovedano prodajati in uporabljati čisti benčin za pogon motorjev ter se mora od tega dne prodajati (in rabiti iza pogon motorjev samo mešanica bencina in špirita. S 17. i oktobrom 1937 znaša za mešanico ben- i cina s špiritom državna trošarina 2 in pol din za kilogram, banovinska troša-rina pa ne sme biti večja od 0.35 dinar-jev za kg, otoČiriska (mestna) pa ne večja od 0.15 din za kg. V smislu uredbe so prodajalci mešanice bencina s špiritorn najkasneje 6. novembra t. 1. dolžni znižati prodajne ceiie mešanice bencina s Špiritom za pogon motorjev v primeri s ceno, ki je veljala do 30. septembra t. i. za 1.75 din za 1 kg. Elektrifikacija Potiske. Elektrifikacija Poljske se hitro izvaja. .V južni Poljski je bila pri Porabki zaprta dolina Sole z ve- j likiirt jezom ter zgrajena električna cen- i trala s kapaciteto približno 30 milijonov kiilovatov ur. Nadalje je bila z jezom zagrajena Roznova dolina Dunajca. Tu se gradi največja električna centrala na! Poljskem, fki bo imela 150 milijonov kilo- Cenjene dame in gospodje! BRIVNICA IN DAMSKI SALON »ZORA« Aleksandrova cesta . 61, ie higijenično preurejen ter se Vam priporoča. Postrežba prvovrstna. Cene najnižje. Obiščite nas, da se prepričate. 5826 Prodam CVETLIČNI MED prvovrsten po Din 17.— za kg, pri večjem odjemu po= pust. Kmetijska družba, Ma-ribor, tel. 2083.______5796 Dve krasni VEČERNI OBLEKI in hrvatski narodni jilašč prodam. Naslov v upravi li= sta- 5823 Sobo odda SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. Tezo Ptujska c l4. 5833 BLAGAJNIČARKA za kuhinjo v večji restavraciji dobi službo takoj. Prošnje z sliko je poslati na upravo lista pod »Prvovrstna blagajničarka«. 581.6 IŠČEMO UČENKO za damsko krojaštvo. Vprašati Slovenska ul. 37, Maribor. 5822 Stanovanje išče OPREMLJENO SOBO oddam s 1. novembrom, je blizu Glavnega kolodvora. Naslov v upravi »VeČernika«. 5834 BRZOJAVKA! V gostilni Vicel, Rotovški trg, morske ribe. Sv. Petra zrezek, barboni. zubatci, brancini, škampi, sardelice, rakov rižoto, brodeto s polento, polenovka. 5827 Posest HIŠA z brajdo iti letošnjim grozdjem, stiskalnica, mlin za grozdje in razno pohištvo naprodaj. Tezno, Ptujska cesta 33. 5824 GOZD na Pohorju, s prvovrstnim lesom. nad Radvanjem, 4 orale, parcelna štev. 910. vložna štev. 51, Sp. Radvanje, 1. del-se bo dne 18- oktobra ob ¥j9. uri na javiti dražbi sodišče soba štev. 27 prodal 5829 Kupim KUPIM HARMONIKO. Gostilrta »Zeleni veftec«, Daitj kova 10. 5825 SOBO S HRANO oddam. Vrbanova 28. pritličje, desno. 5832 Službo dobi prodajalko sprejmem Naslov v upravi. 5805 Zimske deive novo dospele v največji izbiri Maribor, Gosposka ul. 14 Eno- ali dvosobno STANOVANJE v mestu išče za november stalna solidna družina. Ponudbe pod »Tričlanska« na upravo Usta. 5828 thetske tiše Danes fina izbira, pripravljene na raznovrstne, načine in ribje rižote iz dateliev. Vina viška prvovrstna, posebno OPOLO plavac. Mošt vugava znane stare trte. Cene zmerne. Gostilna »OTOK VIS" Sodna ulica 16, M. Lozic ŠIRITE »VEČERNIH«! liei HM n 1 r meter, dokler je na zalogi, dobite pri I« TrpihU, Maribor, Vetrinjska ulica 15« Skrivnosti 46 Tudi ja^ mislim tako... Toda po načinu, kako so 'bila ta pisma pisana... jz prisrčnosti, ki je dihala iz njih... celo iz pisave sem moral sklepati, da niso zvijača in prevara. Potem sem mislil, da je mogoče še ena oseba na svetu, ki me t-»di sedaj spoštuje.« Armanda, kaj ne ?» »Da, orna.« »Nikar se ne motite, oče, to je nemogoče. Dobro poznam Armaridino srce in vem, da bi vam ona nikoli ne mogla Česa podobnega svetovati.« Starec je hotel odgovoriti a v tem trenutku je dal nadpaznlk znamenje za začetek dela, in oče in sin sta se poslovila. Prisrčno sta se objela. »Z Bogom! Z Bogom!« je rekel starec in iz prsi se mtt je izvil jok, ki ga ni mogel zadušiti. »Ne z Bogom, temveč na svidenje! — Kmalu na svidenje!« je odgovoril Leon. »Sin Bog tl povrni tvojo ljubezen!« »(Prosim ga samo za vašo rešitev.« Kaznjenec je dvignil pogled k nebu. »Glej, priznati ti moram, da setn že večkrat premišljeval, ali bi ne Mio bo- lje. da se sam končam...« je žalostno tekel. Leon je vztrepetal in obraz mu je dobil stroge poteze. »Kako grda misel, oče!« je dejal tiho. »Toda z mojim trpljenjem se bo tudi tvoje končalo. »Ali sem se kdaj pritoževal?« »iNe; tožil nisi nikdar.« »Ali sem morda kdaj rekel, da mi je breme pretožko?« »Ne, ne; bil si vedno hraber, poln upanja in delaven za mojo srečo.« »Pustite me torej, da svoje delo končam,« je končal Leon š trdnim glasom. Starec ni odgovoril, kajti zopet so ga poklicali in odšel je v solzah. Leon pa je sedel na kup lesa ob obrežju In skušal premagati ganjenost, ki se je polastila njegovega srca. Bil pa je komaj nekaj trenutkov sam, kar se dotakne nekdo zadaj njegove rame. Obrnil se je in zagledal pred seboj človeka, ki mu je bil na prvi pogled neznan. »Ali irte res ne poznate več?« ie de-ial neznanec in se mu priklonil. »Zdi se mi,« je odgovoril Leon, ko ic nekoliko pomislil, »da sem potoval z Vami, ko sem se vozil iz Pariza semkaj.« »Da. izstopil sem v Fontenblo.« (Dalje.) izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.