GLASILO KOLEKTIVA INDUPLATI JARŠE
VSEBINA:
J- Ukmar —• Naša anketa „ — Po 71. letih . . .
M. Škrinjar — Družina Zabukovec — Novi ljudje v UO podjetja Lipovšek — Vedno več jih je
— Kino spored F• Rebernik — Kako smo delali
Mavko — Nabava in pro-T daja
l- Deržič — Potovanje na Poljsko
Šurk — Vi vprašujete, mi odgovarjamo
— Športna tekmovanja za teden mladosti — Pregledali so svoje delo
F. Rihtar — Obračun SD V. Habjan — Personalne iz-premembe
I. Sešek — Fotoreporter — Za smeh in razvedrilo
Izdaja v 800 izvodih kolektiv tovarne »Induplati«. Odgovorni urednik Jože Klešnik. Tiskala in klišeje izdelala Tiskarna > Jože Moškričc v Ljubljani
ItmdmUvo
Vcim
ieli
plijetm oddih
Uuhu tu lit viti
Sredi maja smo dobili v roke anketne liste. Odločili naj bi se za en ali drug predlog glede 45-urnega tednika, ki ga novi Zakon o delovnih razmerjih dopušča. Odločitev tokrat ni bila težka, ker smo se odločali za problem, ki smo ga že večkrat skušali reševati. Gre torej za to, kar je bilo že v anketi poudarjeno, da v najkrajšem času ustvarimo isto količinsko in kvalitetno proizvodnjo, ali z drugimi besedami, še povečamo proizvodnost pri delu. Za to imamo še nekaj možnosti, še nekaj rezerv, čeprav največkrat pravimo, da jih skoraj ni več. Tudi takrat, ko smo med prvimi v državi uvedli polurni odmor, smo se bali, da bodo proizvodni rezultati »nujno« manjši. In vendar niso bili manjši, nasprotno, celo rekordni. Isto pričakujemo tudi sedaj, če le ne bo drugih motenj, takih na primer, ki jih sedaj preživljamo — pomanjkanje materiala. Tu pa nam seveda tudi 50-urni tednik ne more pomagati.
Anketa je zelo dobro uspela. Lahko rečemo, da še nobena doslej ni tako. Razdelili smo 1088 anketnih listov, vrnjenih pa smo našteli 917 ali 84,4%. Če upoštevamo, da je bilo tega dne 73 delavcev v bolniškem staležu, na porodniškem dopustu ali kakorkoli odsotnih, nam ta odstotek še naraste. Na izbiro smo imeli dva predloga. Po prvem naj bi delali normalno po 8
ur vse dni v tednu, razen v soboto, ko bi bil le 5-urni' delavnik za obe izmeni. Ta predlog pa je dobil samo 52 glasov, čeprav bi lahko bil zelo sprejemljiv. Z ogromno večino, s 93 % ali 853 glasovi je bil osvojen drugi predlog, ki nam nudi prosto vsako drugo soboto. Neveljavnih je bilo 12 anketnih listov, kar nas prepričuje, da je bila anketa tokrat dobro pripravljena in obrazložena.
Naš delovni tednik bo torej že v kratkem 45-umi in ne 48-urni kot doslej. Vsako delo, ki bo narejeno po tem času, se bo smatralo kot nadurno. Nočna izmena, ki je pri nas neredna in številčno zelo majhna, bo delala 5 dni po 8 ur, manjkajoče ure pa bo nadoknadila po potrebi proizvodnje. V mokri predilnici, ki je imela že doslej le 7-urni delovnik, bo organizacija nekoliko drugačna.
Glede na dopoldanske in popoldanske izmene po obratih bodo deljeno delali tudi uslužbenci in sicer eno soboto eni, drugo soboto drugi. S tem načinom dela, torej s prosto vsako drugo soboto, bomo pričeli verjetno že v juniju letošnjega leta.
Prijetno in pametno izkoristimo dodatni prosti čas, ki ga s tem pridobimo!
Družina - higiena
(Nadaljevanje)
Higiena zavzema v našem življenju zelo široko področje. Definicija higiene je: nauk o zdravju.
Človek že od svojega nastanka zelo ceni svoje zdravje kot največji zaklad in si neprestano prizadeva, da ga tudi obdrži. To mu je potrebno ne samo zaradi dobrega počutja, temveč tudi za boljšo delovno sposobnost ter za napredek svojega in družinskega blagostanja. Dobro zdravje pa tudi podaljšuje naše življenje, za katerim teži vsak človek. Vprašamo se, kako naj živimo, da si ohranimo največji zaklad? Predvsem moramo paziti na pet osnovnih zahtev ki jih od nas terja naše telo, in sicer na:
1.	čistočo telesa, doma in našega okolja;
2.	pravilno prehrano;
3.	zmernost pri delu;
4.	potrebno razvedrilo;
5.	zadovoljiv počitek.
O higieni telesa smo že veliko slišali v šoli in tudi v našem časopisu — kako se je treba umivati, kako negovati zobe, lase, noge itd., zato bomo raje pogledali naše domove.
Čistoča naših domov, bodisi zelo skromnih (premajhnih) ali pa bolje opremljenih, v večini primerov ustreza življenjskim potrebam. Seveda najdemo tudi izjeme, ki so tako kričeče, da bi človek imel tak dom prej za hlev kot pa za dom človeka, ki živi v dvajsetem stoletju. Vse naše prizadevanje, da bi te ljudi naučili boljših higienskih navad, je zaman, in verjetno so prav ti ljudje tudi tisti, ki ne pazijo na čistočo v sanitarnih prostorih v našem podjetju. Med te prostore spadajo stranišča, garderobe, umivalnice, kopalnice itd. Ker so to prostori, ki ne služijo neposredno proizvodnji, večkrat nanje pozabimo, kar je popolnoma napačno. Prav ti prostori veliko prispevajo k boljšemu počutju delovnega človeka, zato moramo zanje skrbeti prav tako kot za ostala sredstva za proizvodnjo. Osebna čistoča delavcev vpliva neposredno na njihovo zdravstveno stanje, na delazmožnost in vedno razpoloženje. Kako prijeten občutek ima delavec, če se po umazanem delu lahko udobno umije, preobleče in gre tako urejen domov.
Ni dovolj samo to, da imamo sanitarne prostore (pri nas v večini primerov v slabem stanju), temveč je še važnejše, da jih tudi primerno vzdržujemo in pravilno uporabljamo. Oglejmo si nekaj primerov. Garderobne omarice zaradi pomanjkanja prostora niso postavljene na primernih mestih in služijo večkrat za shranjevanje raznih odpadkov ali pa so v njih shranjene krpe in brisače. Umivalnice so skromne in še te včasih služijo drugim namenom, na primer čiščenju lopat ali škornjev. O straniščih smo že veliko govorili, vendar bo tam, kjer je veliko ljudi, vedno nered. Kopalnice so zastarele in okvare se vrstijo ena za drugo. Razen tega so koristniki nedisciplinirani glede na odrejen čas za kopanje in opaziti je tudi tele pomanjkljivosti:
Novi predsednik UO Slavko Osolin
delavec pride na kopanje brez brisače in mila; niso redki kopalci, ki po kopanju oblečejo umazano telesno perilo;
, , v mrzlih dneh se po kopanju marsikateri ne ohladi;
— po kopanju se navadno vsakdo počeše, odpadle iase pa prosto odmetava vsepovsod.
Od nas samih je veliko odvisno, kako bomo imeli oskrbovane sanitarne prostore, večjo odgovornost pa imajo čistilke, ki niso postavljene le za čiščenje delovnih prostorov, temveč prvenstveno za čiščenje sanitarij.
Snaženje sanitarnih prostorov ni lahka stvar, čiščenje je potrebno vsakodnevno. To je umazano delo, pri katerem se lahko človek okuži. Od dobre snažilke se zahteva veliko vestnosti in natančnosti ter dosti znanja, predvsem za čiščenje in ravnanje z materialom, s katerim snažilka dela — to so čistila in razkužila, ki zahtevajo dosti pažnje, da se ne zgodi poškodba. Marsikje, in tudi pri nas, se gleda na poklic snažilke kot na manjvreden. Vendar smo v veliki zmoti — zelo nam je potrebna, premalo jo cenimo, neštetokrat nam pomaga na lepše od naših grdih razvad.	m. S.
Novi ljudje v UO podjetja
Na svoji redni seji, dne 34. aprila 1961, je DS iz-,** nov upravni odbor podjetja. V odbor so bili izvoljeni:
tov. Osolin Slavko.
tov. Zabukovec Lado,
tov. Vidergar Pavle,
tov. Bartol Janez,
tov. Jeran Tomaž,
tov. Opalk Rezka,
tov. Cerar Franc (predilnica),
tov. Sitar Lina.
Prva seja novega UO je bila dne 10. V. 1961. Pri Volitvah za predsednika UO je dobil največ glasov tov. "solin Slavko. Novi predsednik se je zahvalil za izka-zano zaupanje in takoj prešel na obravnavanje tekočih zadev, predloženih UO odboru v reševanje.
V zvezi s predloženimi predlogi in upoštevajoč •Oncnje večine članov UO so bili na tej seji sprejeti “»slednji sklepi:
podjetje bo poslalo na preventivno zdravljenje do 30 ljudi iz podjetja na predlog zdravnika. Stroške bivanja bo plačalo podjetje, sami pa bodo v ta namen morali izkoristiti svoj redni letni dopust. Razen teh bo šlo na zdravljenje še 15 članov kolektiva, katerim bo polovico stroškov krilo podjetje, Polovico pa Zavod za socialno zavarovanje. Tudi ti bodo v ta namen izkoristili svoj redni letni dopust; ' tovariš Huskič Husein, ki je naredil izpit za polkva-lificirancga kovinostrugarja, naj dobi odločbo o uspešno opravljenem izpitu;
cena enodnevnega penziona za letošnjo sezono v počitniškem domu v Umagu je določena na 980 din (*a tuje goste);
Predlog tarifne komisije z dne 21. IV. 1961 se v celoti sprejme;
Le previdno fantje!
—	iz nerazporejenih sredstev predisponirati v sklad skupne porabe 10 000 000 din;
—	v kolikor ni na žiro računu podjetja dovolj sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, naj se v ta namen koristijo sredstva iz rezervnega sklada;
—	podjetje se bo udeležilo jesenskega ' velesejma v Zagrebu;
—	ker smo se včlanili v industrijsko zbornico LRS, smatra UO, da ni potrebno naše članstvo v trgovinski zbornici LRS in naj se torej podjetje izpiše iz članstva;
—	sklep UO je, da se tov. Folker Oliver odpusti iz podjetja zaradi nezainteresiranosti;
—	tov ing. Matičiču Tonetu je bilo odobreno potovanje v Milano k firmi Acna, da se seznani z načinom barvanja z Acna barvili;
—	izvede naj se anketa o skrajšanem delovnem času, oziroma o prosti soboti. Pripravi naj jo kadrovsko-splošni sektor;
—	mojstri po oddelkih morajo bolj paziti na disciplino pri svojih ljudeh kar se tiče kupovanja malic. Repi pred našim kioskom se kljub podaljšanemu času prodajanja niso zmanjšali;
—	člani UO in DS naj v bodoče prejemajo za vsako sejo, ki so se je udeležili, po 300 din kot priznanje za delo v samoupravljanju in kot odškodnino za izgubljeni čas, ki ga presedijo na sestankih in sejah.
Razen tega je UO odbil nekaj prošenj za podpore
raznim društvom in organizacijam.
Ulovi pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov...
Iz razprave na 2. seji UO, dne 26. V. 1961, so člani UO izluščili in sprejeli med drugim tudi naslednje važnejše sklepe:
—	novi pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov mora biti gotov in predložen DS v potrditev v začetku junija, tako, da se bo lahko vršil obračun osebnih dohodkov po novem od 1. VII. 1961 naprej;
—	potrdijo se sklepi tarifne komisije od 19. V. 1961;
—	kompleksni učinek za maj 1961:
predilnica................................36,9	°/o
tkalnica..................................21,4	°/o
oplemenitilnica...........................30,5	”/«
tiskarna..................................31,6	"/o
pogonski oddelek..........................26,3	°/n
uslužbenci................................28,4	°/o
—	za spominsko ploščo prvoborcu in bivšemu članu našega kolektiva, tov. Janezu Skoku, bo podjetje prispevalo 10 000 din;
—	tekmovanja pri gasilskem društvu MTT Maribor sc naj udeležijo tudi naši gasilci;
—	prošnji Jarške šole za uporabo našega avtobusa se ugodi.
(Dedno oec jih je
Bralci, tega sestavka se bodo gotovo še spominjali mojega prispevka, ki sem ga objavil v našem glasilu v začetku leta 1959. Takrat sem, enako kakor danes, pisal o motorizaciji v Induplati. Omenil sem še, da bi bilo prav, če bi nekdo naredil podoben sestavek čez pet let, ker sem tudi takrat omenjal časovno razdobje 1954—1959.
Hitri razvoj motorizacije, predvsem pa velika akcija za nabavo mopedov, izvedena po sindikalni liniji, so me dovedle, da sem se odločil napisati nekaj besed o tem že prej, torej po dveh letih.
Večini je prav gotovo znano, da smo zbirali interesente za nakup mopedov. Akcija je trajala nekaj tednov (v maju) in v petek 26. maja 1961 je tovarna TOMOS iz Kopra dostavila z lastnimi vozili v Induplati 65 novih mopedov, katere so novi lastniki že težko pričakovali. Lepo zloženi na parkirnem prostoru za motorna kolesa v našem podjetju so nato prehajali v roke novim lastnikom.
Kot povsod, tudi tu ni bilo vse tako, kot bi lahko bilo, toda posebnih težav nam delitev mopedov ni delala. Vsakdo je izpolnil menico, podpisal prevzem vozila, dobil moped in orodje ter vesel zapustil parkirni prostor. Posamezniki so si celo izposlovali dopust, da bi tako lahko čimprej sedli na motorne konjičke ter hiteli veseli in zadovoljni po naši lepi deželi.
Seveda s tem še zadevi ni zadoščeno, ker morajo vozniki mopedov imeti potrebne skušnje in izpite za vozarjenje z mopedi. Nekateri so izpite že opravili, za ostale pa bo tečaj organizirala naša sindikalna podružnica. Na tečaju bodo predavali predvsem o cestnoprometnih predpisih, ker bodo le s predpisano vožnjo vožnje tudi varne. Ne smemo namreč pozabiti, da vedo o cestno-prometnih predpisih najmanj kolesarji, in večina novih lastnikov mopedov je bila ravno del kolesarjev, ki v našem podjetju za enkrat še številčno prevladuje.
Oglejmo si še nekaj številk, ki ponosno pričajo o nenehnem naraščanju standarda v Induplati zaposlenih delavcev.
Pred nekaj leti je bilo samo eden lastnik avtomobila, prav malo jih je imelo motorna kolesa in pet jih je posedovalo mopede. Pred dvema letoma se je število že močno izpremenilo, danes pa, ko to pišem, imamo v Induplati 30 sodelavcev, ki imajo svoje osebne avtomobile, preko 50, ki imajo motorna kolesa in preko 120 jih ima mopede. Skupaj torej okoli 200 lastnikov dvo- ali štirikolesnih motornih vozil.
Res so vsa vozila še precej draga in bi v primerjavi s stanjem motorizacije pri nas (mnogi ocenjujejo
Katerega naj vzamem?
standard ravno po motorizaciji) bila ta vozila lahko dosti cenejša, toda o tem ne odločamo mi, najmanj pa oni, ki imajo namen kupiti motorno vozilo.
Kupna moč naših sodelavcev enostavno ni več zabetonirana, kakor ni več res, da kdo zasluži samo 45 din na uro. Oboje spada v zgodovino našega razvoja.
Res je tudi, da bi bila realna cena za moped izpod 100 000 din in za »fičota« 600 000 din in ne preko 900 000 din. Prav gotovo bo marsikdo doživel tudi to, da bodo cene takšne ali še nižje, ker bo proizvodnike privedla do tega situacija, kakor je privedla situacija tekstilno industrijo, da zniža svoje cene.
Upajmo in želimo, da bi zdravi dočakali konec tega desetletja in takrat zapisali, da posedujejo vsi naši sodelavci kakršnokoli motorno vozilo in se tako približali želji po hitrejšem življenju, ki omogoča s tem tudi razširitev obzorja, saj vidijo motoristi več sveta. In še nekaj ustvarjamo, vzporedno z uvedbo motorizacije — pobijamo alkoholizem. Kdor se za volanom ali krmilom alkoholu ne bo odpovedal, bo ostal družbi nevaren ter bo po vsej verjetnosti tudi sam stal z eno nogo vedno svoji končni usodi prav blizu.
Naj veljajo moje končne besede novim motoristom: želim vam veselo in zadovoljno vožnjo in nikdar ne pozabite: NA CESTI JE HITRIH VEDNO VEC!
Otmar
PO 71 LETIH DELA
v Induplati so odšli v pokoj
Naša informativna služba, Konoplanova namreč, je tokrat odpovedala. Trije delavci, vsi dolgoletni člani družine »Induplati«, so se poslovili, ne da bi naša »agencija« za to vedela. Nekega pomladnega jutra so si poslednjič pripravili aktovko z malico in šli na pot, ki so jo sto in stokrat prehodili. Janez Kancilja, Milka Grilc in Ciril Zupan. Kdo jih ne pozna? V matični knjigi je vpisano: Janez Koncilja, vstopil 6. IV. 1937, 2 leti internacije, leto in pol v partizanih, ponovni vstop in 30. IV. 1961 upokojitev. Milka Grilc je večkrat potrkala na vrata tkalnice. Mesec, dva meseca tkanja, potem opust »ni bilo dela«, ponovni vstop, pa zopet »začasni odpust«. Začarani predvojni krog jarških tkalk. Med nami je bila zaradi tega le 17 let. Le 17 let? Da, pa tudi to je dolga doba. Ciril Zupan vstopil 21. VII. 1924, odsluženje kadrovskega roka, vstop, predvojne orožne vaje, ujetništvo, ponovni vstop in 9. V. 1961 upokojitev. V »Induplati« 34 let, 9 mesecev, 6 dni.
Njega, Cirila Zupana, sva z Ivom, našim fotoreporterjem obiskala na domu. Oprostila sva se mu, ker ga nisva obiskala še ob stružnici, ki je z njegovo spretnostjo izdelala tone nadomestnih delov za sleherni stroj, ki ga imamo v podjetju.
Pomenek je hitro stekel.
»Leta 1923 sem se izučil v Domžalah za ključavničarja. Kot vajenec sem dal skozi drugačno šolo, kot pa vajenci v naših časih. Delovni čas smo imeli na primer po pogodbi od 8. do 17. popoldan. Vendar je mojster zahteval, da smo bili v delavnici že ob 7. zjutraj, zvečer pa smo največkrat delali do osmih, desetih in celo do enajstih. Po izučitvi sem se zaposlil za nekaj mesecev v Ljubljani, nato pa v tovarni pohištva v Duplici. Tam sem od prijatelja, ki je bil zaposlen v Jaršah kot ključavničar, zvedel, da le-ta odpotuje v Ameriko in naj poizkusim zasesti njegovo mesto. Res sem se oglasil v Jaršah in sprejeli so me, čeprav smo precej ,glihali‘ za plačo. Končno so mi dali 5 din na uro, ,če boš zelo priden in če se boš učil nemško.1"
Ste od tedaj stalno v »Induplati«?
J
»Da. Le vojaščino sem odslužil. 1941. leta sem bil ujet in nato eno leto v ujetništvu. Nakopal sem si vazne nadloge. Ko sem pozneje šel v partizane, so me Po 14. dneh poslali domov kot stalno nesposobnega. Zato sem imel precej sitnosti na Gestapu v Kamniku. Pa sem se le izmazal, čeprav sem bil že prepričan, da mi Begunje ne uidejo.«
Ker ste že skoraj od otvoritve v podjetju, se prav gotovo spominjate njegovega razvoja?
»Prav dobro se vsega spominjam. Bilo pa je o tem ze veliko napisanega in ne bom ponavljal. Povem naj ‘e> kje vse je bila naša ključavničarska delavnica. Ko sem prišel v podjetje, je bila v sedanji adjustirni, tam, kjer je sedaj merilni stroj. • Pozneje smo delavnico Preselili v prostor, kjer je sedaj munga. Prvotno sem od za ključavničarska dela sam, z nadaljnjo rastjo Podjetja pa sva bila dva vse do izbruha vojne. Leta 1938 smo delavnico preselili v prostore, kjer je še te dni. Ce bi bil še nekaj časa v službi, bi morda doživel se četrto selitev.«
Česa se najbolj spominjate?
»Vtisov se tekom let toliko nabere, da je težko dati kateremu prednost. Najtežji so bili vsekakor vojni časi. Posebno mučno je bilo tedaj, ko so nas moške Nemci ^kali za talce. Pa tudi veselih dogodkov ni manjkalo. Eden od teh je bil na primer tistega dne, ko sem dobil odločbo s kar čedno pokojnino.«
Kaj počnete sedaj, ko imate dovolj časa?
»Navadil sem se že zjutraj nekoliko dalj časa poležati. Potem pa se v hiši in zunaj vedno kaj najde, kar je treba urediti. Pomagam tudi sinu pri izdelavi hiše. Včasih me ,vpreže‘ Vodovodna-skupnost Preserje ® tem, da montiram vodovodno napeljavo po hišah, verjemite, da skoraj nimam .prostega časa1. Pa tudi želim si ga ne, saj sem ves nesrečen, če je slabo vreme ln nimam kaj početi.«
Imate kakšne posebne želje?
»Seveda. Najlepše se zahvaljujem upravi podjetja za darilo, ki sem ga ob odhodu prejel. Res sem bil Prijetno presenečen. Lepo pozdravljam vse svoje delovne tovariše v delavnici in v ostalih obratih.«
, Hvala lepa, tovariš Zupan, za prijeten pomenek. Želimo vam še mnogo zdravih in manj skrbnih let.
Z Ivom pa se vam tudi midva lepo zahvaljujeva Za Pristno kranjsko klobaso in pristno domačo žganje. Skoda, da sva bila v službi!
Rako smo delali v meseno
APRILU 1961
Primerjava
_	Mesečna z letom 1960
lzPolnitev količinskega plana:	izpolnitev — kumulativa
plana	Leto 1960
indeks 100
Predilnica....................103,2 %	114 "/o
Tkalnica ..................... 93,2 %	97 "/o
Gasilske cevi	111,2 %>	205%
Zatkani votki................. 96,7%	97%
Izpolnjevanje norm:
Predilnica	123,2 %	v	normi	je	delalo	236	delavcev
Tkalnica	112,5%	v	normi	je	delalo	484	delavcev
Oplemenitil.	123,1 %	v	normi	je	delalo	106	delavcev
Tiskarna	125,0 %	v	normi	je	delalo	20	delavcev
Povprečno preseganje norm za celo podjetje je °“0 118,6%. V normi je delalo 846 delavcev.
Konec aprila smo imeli v delovnem razmerju 1090 delavcev in 7 vajencev. V predilnici smo v tem mesecu delali nekaj časa v treh izmenah na strojih za predenje konopljene preje in dosegli 109% planirane količine.
Ciril Zupan
V laneni preji smo presegli planirano količino samo za 1 %. Produkcija bi bila še večja, če bi bile surovine boljše kvalitete.
V tkalnici planirane količine nismo dosegli, ker še vedno primanjkuje bombažne preje. Zaradi pomanjkanja preje je bilo zopet 20 000 m2 manj izdelanih tkanin.
Ostali oddelki so polno obratovali, zastojev zaradi prekinitve električne energije ni bilo.
Nabava in prodaja v mesecu
APRILU 1961
Surovine:	Nabavljeno kg	Porabljeno kg
LD		—	27 289
LK		8 776	20 888
KD		20 357	30 617
KK		5 173	6 543
Preja:		
Bombažna — nabavljena	33 835,76	42 599,4
Stanična — nabavljena	8 748,70	9 057,3
Lanena — nabavljena	10 746	35 070
Lanena — domača proizvodnja	22 859	26 597
Konopljena — domača proizv.	28 372	
Premog:	130 ton	422,4 ton
Naši manekeni v prvomajski paradi
Proizvodnja m! Tkanine:		Prodaja m*	+ — prodaja na april 1960
Bombažne	90 943	82 839	— 17,2 %>
Lanene	46 107	44 628	— 29,8'»/o
Pollanene	155 440	156 592	+ 18,9°/»
Konopljene	36 870	36 529	— 10,9 °/o
Bombaž - konoplja	15 453	11 659	— 54,2 "/o
Lan - konoplja	5293	4 744	— 29,2%
Gasilske cevi — kg	3 825	3 314	+ 53,7 %)
Oprti — kg	—	119	.+ 112,2 °/o
Makulature je bilo v aprilu 1961 2478 m2, v istem mesecu leta 1960 pa 3591 m2.
V aprilu 1961 smo prodali za 8,3 %> manj tkanin kakor v istem mesecu prejšnjega leta.
Padec prodaje v mesecu aprilu je posledica stopicanja odpreme blaga od strani kupca ali z naše strani, Mi smo ustavljali dobave predvsem koristni-
kom, ki niso imeli poravnanih računov starih nad en mesec. Plačila za dobavljeno blago še vedno niso zadovoljiva, ni pa še izgledov za izboljšanje situacije. Politika banke je zniževanje kreditov, ne pa zviševanje. Pravilna gospodarnost z dodeljenimi obratnimi sredstvi je nujna in le na ta način se bo saniralo gospodarstvo.
Zaradi slabega dotoka plačil za naše izdelke je otežkočena nabava surovin. Znano je, da nekateri dobavitelji postavljajo celo pogoj plačevanja vnaprej, kar pa ni možno, niti pravilno.
Stanje s surovinami se na tržišču še ni izboljšalo. Konopljenega vlakna, dolgega in kratkega, še primanjkuje in bo nastopilo izboljšanje šele v juliju mesecu. Izbire tudi v lanenem vlaknu ni in smo primorani jemati tudi slabše vrste za kritje naših potreb. Bombažne predilnice ne razpolagajo z bombažnim vlaknom za nižje številke ter je to postalo že kritično. Obstaja možnost izboljšanja v drugi polovici junija.
jDotoocmje NA POLJSKO
(Konec)
Posebno doživetje je bilo vzpon na Kasprov vrh z žičnico — višina 1988 m. Žičnica ima vmesno postajo na višini 1350 m. Dolžina proge je 4200 m in vožnja traja 20 minut. Ima dve kabini, ki sprejmeta po 30 oseb, oziroma 2400 kg. V kabini je telefon in ostale signalne naprave in seveda tudi sprevodnik. Žičnica je v prvem delu speljana nad smrekovimi gozdovi. V drugem delu vožnje pa nas preseneti golo skalovje in prepadi, nad katerimi se vozimo. Ob pogledu navzdol
Žičnica na Kasprowy VVierch
je marsikomu vzelo dih in povzročilo vrtoglavico (tudi meni), posebno v trenutku, ko se je kabina zaradi močnega vetra zagugala. Proti pričakovanju nas je pri izstopu iz kabine presenetila in pozdravila lepa panorama zasneženih vrhov, preko katerih poteka poljsko-češka meja. Tu so krasna smučišča, na katerih je še v tem času bilo 2 do 3 m snega. Na vrhu je poleg visogorskega observatorija še lep hotel, kjer se turisti lahko odpočijejo. Prijetno smo bili presenečeni, ko smo v salonu hotela zagledali med 24. zastavicami tudi našo — jugoslovansko. Z nepozabnimi vtisi in najlepšimi spomini smo se vrnili v naše bivališče Zakopani.
Na poti iz Zakopan proti Varšavi smo se še enkrat ustavili v Krakovu. Obiskali smo še VVavvcl, zgodovinski grad, ki je bil nekaj časa prestolnica Poljske, preden se je ta preselila v Varšavo. Na gradu je poleg katedrale še obsežen muzej in galerija, pod katedralo je grobnica, kjer počivajo poleg največjih poljskih pesnikov Slovvackcga in Mickiewiecza najpomembnejši poljski vladarji. Prav sem priromajo poleg tujcev tudi številni domačini in to v tolikem številu, da se človeku nehote zazdi, da iz njihovega skoraj pobožnega ogledovanja kamnitih grobnic, kraljevskih kron, mečev in grbov ne veje samo občudovanje velikih prednikov, ampak tudi skrita želja v obujanju spominov na čase velike in mogočne poljske države ...
V nadaljevanju poti smo se ustavili v Auschvvitzu. Koncentracijsko taborišče Auschwitz, oziroma poljski Osvviecim, so Nemci pripravili predvsem za Žide. Podoba, ki jo še danes nudi to taborišče smrti, je strahotna. Visok dimnik krematorija tik ob vhodu, vešala sredi zbornega mesta, »hiša smrti« in dvorišče ob njej, kjer so streljali internirance, številne samice, mučilnice, dvojna, z električnim tokom nabita ograja, in številni stražni stolpi so nema priča grozovitega režima, ki je vladal v taborišču. V številnih dvoranah so v ogromnih steklenih vitrinah cele skladovnice čevljev, oblek, človeških las, naočnikov, protez, bergel, krtač, čopičev za britje, otroških oblačil in drugih stvari, ki so bile nekoč last ljudi, katerih edina krivda je bila, da se po njihovih žilah ni pretakala plemenita germanska kri. Štiri milijone človeških življenj je terjal pobesneli in zverinski »Herrnvolk«. In kaj je danes s kaznijo za to strahotno obtožbo?
Vsi presunjeni nad grozotami smo nadaljevali pot v Katovvice, od koder smo sc odpeljali proti končnemu cilju — Varšavi. In kjer bi lahko videl največ in naj-
olj zanimive stvari, pa nam je »modri« program namenil le en dan in pol. Prvi dan smo s turističnim avtobusom krožili po mestu in si ogledovali razne znamenitosti le od zunaj, predvsem stari del Varšave, še sprehod ob obeh bregovih Visle, pri čemer smo šli udi skozi Prago (kot se imenuje del Varšave na desnem bregu Visle) in Chopinov spomenik. O Varšavi m se dalo še marsikaj zapisati, kakor tudi o drugih mestih, kjer smo se ustavljali, pa je o tem že v pre-eklem letu obširno pisal tov. Rihtar. O Varšavi samo sc to, da se še po razvalinah v samem središču mesta Poznajo posledice druge svetovne vojne.
Zadnji dopoldan 22. marca še kratki ogledi po mestu, nekaj drobnih nakupov in spominčkov in prišlo Jc slovo od Varšave in kmalu nato tudi od Poljske.
Spet so se ponovile obmejne nevšečnosti in še eno noe vožnje na vlaku ter tako smo končno po 14 dnev-nem popotovanju le prišli do jugoslovanske meje — srečni, da smo spet doma.
Na izletu v okolici Zakopan
Izvolili smo obratne delavske svete
Nova delitev dohodka in novi pogoji gospodarjenja ?? tudi v našem podjetju zahtevali spremembe v na-cinu upravljanja. Neposredna zainteresiranost vsakega Proizvajalca za uspeh podjetja kot celote, še posebno Pa oddelka kjer dela in s tem v zvezi za višino njegovih osebnih prejemkov nam nalaga aktivno udeležbo v upravljanju oddelka odnosno podjetja.
V dosedanjem centralnem delavskem svetu je sodelovalo največ 32 članov kolektiva, in marsikateri Problem iz posameznega oddelka ni bil pri zasedanjih delavskega sveta dovolj tehtno obravnavan, ker večina elanov DS ni bila o problemu in razmerah v dotičnem oddelku dovolj seznanjena, niti za rešitev problema piso bili dovolj zainteresirani. Nova delitev dohodka ln prehod na poslovanje po ekonomskih enotah pa zahteva čim hitrejše in čim bolj ekonomično reševanje J1 ostalih problemov znotraj ekonomskih enot, kar vse lahko rešujejo najbolje le delavci, člani te ekonomske enote, ki problem dobro poznajo in bodo sadove dobre rešitve problema tudi uživali.
Na pobudo ZK in sindikalne podružnice so organi delavskega samoupravljanja sklenili, da se samouprav-ijanje decentralizira in se izvolijo obratni delavski SVcti, in sicer:
obratni DS predilnice,
obratni DS tkalnice (tkalnica, pripravljalnica),
, obratni DS oplemenitilnice (oplemenit., tiskarna,
konfek.),
Na volišču v tkalnici
obratni DS režijskih oddelkov (pisarne, pogonski oddelek).
Sindikalna podružnica odnosno pododbori so pripravili kandidatne liste in dne 5. junija 1961 so bili izvoljeni naslednji delavci v obratne delavske svete:
Predilnica:
Cerar Franc Orehek Jernej Sasso Viktor Korošec Slavka Orehek Marija Slapar Marjeta Mlekuž Franc Bergant Justina
Vrebec Marija Mohorič Julka Nominal Pepca Kos Jelka Seme j a Pavla Žučko Rudi Narat Tončka
Tkalnica:
Jeran Tomaž Hribovšek Slavko Lipovšek Peter Urbanija Viktor Ložar Francka Letnar Marija Bartol Viktor Grčar Roza Vavpotič Milka Hribar Marija
Drolc Vida Janežič Ivanka Fartek Rezka Capuder Julka Mav Rezka Semen Marija Surk Miki Šimenc Vida Pirc Marjeta Zupan Pavel
Oplemenitilnica:
Opara Anton Rogelj Anton Pavšek Viktor Andromako Danijel Loboda Fanika
Cerar Ivan Bec Vika Podboršek Tilka Ulčar Mimi Berdnik Olga
Režijski oddelki:
Pavlin Dana Sitar Lina Andromako Vida Klešnik Jože Habjan Vera
Kosec Lado Rojc Edi Drašček Kristjan Ručigaj Jernej Stupica Božo
Novo izvoljeni člani obratnih delavskih svetov se bodo takoj srečali s problemi in upam, da jih bodo uspešno reševali in se s tem oddolžili članom kolektiva za izkazano zaupanje.
Pregledali sme si/uje delo ...
TVD »Partizan« Jarše je imel pretekli mesec svoj
10.	redni občni zbor, ki je bil v naši kinodvorani. Pregledali so svoje uspehe in neuspehe v preteklem poslovnem letu in na koncu izvolili nov Upravni odbor.
Občni zbor je otvoril podpredsednik društva tov. dr. Jerovec in podal poročilo o delu in uspehih društva. Iz poročila je bilo razvidno, da je društvo, kljub precejšnji nedelavnosti UO, svoje naloge uspešno opravljalo, saj so vsi oddelki v redu poslovali, eni z več, drugi z manj uspeha. Tov. dr. Jerovec je v poročilu poudaril, da je osnovna naloga društva pritegniti mladino, saj se na ta način mladina vzgaja in krepi duševno kakor tudi telesno.
O konkretnem delu društva je nato podal poročilo načelnik društva tov. Zibert. Iz njegovega poročila lahko razvidimo, da ima društvo telovadno, odbojkarsko, namiznoteniško, šahovsko in košarkaško sekcijo, delovni pa so bili v pretekli sezoni tudi smučarji.
Telovadba se je skozi vse leto redno vršila in jo je obiskovalo 70 telovadcev. Svoje uspehe so pokazali na lanski akademiji za »Teden mladosti« in sodelovali pri Titovi štafeti. Organiziran je bil tudi spomladanski kros, katerega se je udeležilo 40 tekmovalcev.
Namiznoteniška sekcija se še ni mogla razširiti, vendar pa se treningi redno vršijo, čeprav se že čuti pomanjkanje rekvizitov, saj bi bilo potrebno misliti na nabavo še ene mize, da bo sekcija lahko v redu vršila svoje delo. Imeli so več tekmovanj in srečanj z drugimi ekipami, vendar je bilo občutiti pomanjkanje izkušenj v tekmovanjih in pa finančnih sredstev.
Smučarji so izvedli v mesecu januarju tečaj na Mali planini, udeležili pa so se tudi tekmovanj na Pohorju, v Tržiču in Kranjski gori.
Najbolj delovni so bili odbojkaši, ki so tekmovali v II. slovenski ligi in osvojili 2. mesto. Na turnirju v Kamniku so zasedli 1. mesto, Udeležili pa so se tudi turnirja na Viru in v Domžalah. Letošnje leto igrajo še nadalje v republiški ligi, vendar je ekipa močno pomlajena, kar pa se jim bo kaj kmalu obrestovalo, saj se uspeh doseže samo z mladimi in izkušenimi igralci.
Razveseljivo je dejstvo, da se je osnovala tudi sekcija košarke, katere treningi se redno vršijo. Sekcija je bila ustanovljena na pobudo igralcev samih, kar se pozna pri delu in napredovanju. Košarkaška zveza je dodelila trenerja, ki dvakrat tedensko vodi treninge in bo pozneje vodil to mlado ekipo skozi srečanja v ljubljanski podzvezi.
Kakor je razvidno, je bilo društvo precej delavno, vendar pa je naloga novega UO društva še bolj povečati članstvo, kar je v diskusiji naglasil tudi predsed-
Štetje glasov v pripravljalnici
nik sindikalne podružnice tov. Perko, in se zavzel za predlog, da se ustanovi nogometni klub v sklopu Partizana in sicer z ekipo članov in pionirjev.
Na koncu občnega zbora je bil izvoljen nov UO društva, katerega bo vodil tov. Zibert Albin. S spremembo strukture odbora bo verjetno tudi delo bolj razgibano in bolj vsestransko, saj le tako bodo rezultati taki, da bo društvo nanje lahko ponosno.
Novemu UO želimo, da bi bilo njegovo delo čimbolj uspešno in, da bi izpolnjeval naloge, ki stoje pred njim, v zadovoljstvo društva.
Vi vprašujete — mi odgovarjamo
V zvezi z otvoritvijo nove sezone v našem domu v Umagu smo se pozanimali, kakšen personal bo nastavljen preko poletnih mesecev, ki bo nudil dopustnikom čim bolj prijetne dni brezdelja. Odgovor je dal šef kadrovsko-splošnega sektorja tov. Ivan Deržič.
Vprašanje: Koliko ljudi bo opravljalo dela v novi sezoni in kakšno zaposlitev imajo?
Odgovor: Skupno bo v Umagu letos šest ljudi, ki bodo opravljali vsa potrebna dela. Upravnika smo našli z oglasom v dnevnem časopisju. Vodil bo celotno administracijo in nabavljal material za kuhinjo. V kuhinji bo zaposlen kuhar in dve pomočnici, postrežbo pa bo tudi letos opravljal naš Stane Kramberger. Za čiščenje skupnih prostorov, za pranje perila in posteljnine smo zadolžili tov. Kenda Albilo.
Vprašanje: Kako pa bo potem z vožnjami z našim motornim čolnom?
Odgovor: Motorni čoln bo vozil nekdo iz Umaga, kar bo ceneje, kakor pa če bi nastavili za to delo nekoga iz našega kolektiva.
Stalen problem našega športnega igrišča je nedovoljen prehod preko tega, ker se s tem kvarita tudi igrišči za odbojko in košarko. Da bi ta problem odpravil, je sklenil UO TVD Partizana, da se igrišče delno ogradi. Predsednik društva tov. Zibert nam je dal sledeče odgovore:
Vprašanje: Kdaj se bo začelo z gradnjo?
Odgovor: Odobreno je bilo, da se prične z gradnjo takoj, vendar pa manjka zaenkrat delovne sile in zato bo treba pač še malo potrpeti, vendar pa upam, da se bo začelo z delom meseca junija.
Vprašanje: Kakšen obseg in izgled pa bo ograja imela?
Odgovor: Ograja bo dolga približno 30 metrov, kar bo zadostovalo, da prehod preko igrišča ne bo več mogoč, bo pa iz betonskih stebrov in žice.
»OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE«
Na V. tradicionalnem partizanskem pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane« je letos sodelovala tudi naša ekipa mladih gasilk pod vodstvom gasilske podčastnice Vide Hren. Naše vrle gasilke so 15 km dolgo progo pretekle v 1 uri, 22 minutah in 50 sekundah in med 29 ekipami dosegle VII. mesto. Za ta lep uspeh so tekmovalke prejele nagrado v znesku 10 000 din, ki jim jo je poklonila Okrajna gasilska zveza. Zanimivo je tudi, da je bila to edina ekipa iz ženskih gasilskih vrst.
Športna tekmovanja za
>%Dedept mladosti«
V našem podjetju smo v »Tednu mladosti« izvedli več športnih tekmovanj, od katerih smo nekatera izvedli brez predhodne organizacije nogomet, odbojka), druge pa po razpisu (namizni tenis, streljanje). Vseh tekmovanj se je udeležilo precejšnje število naših delavcev, kar pa ne bi mogli trditi tudi za uslužbence.
Veliko zanimanje je bilo za nogometno tekmo med moštvoma režije in tkalnice. Uspešnejša je bila druga ekipa, ki je končala tekmo v svojo korist z rezultatom 5:1.
Odbojkaši so se borili za prehodni pokal, katerega Je lani osvojilo moštvo delavnic. Letošnje leto sta se udeležili turnirja samo dve ekipi, tkalnice in delavnic. Po zanimivem in borbenem srečanju je zmagalo moštvo tkalnice z rezultatom 3 :1 in za leto dni osvojilo Prehodni pokal kot najboljša ekipa v našem podjetju.
Tri dni je trajal namiznoteniški turnir v naši kino dvorani, ki se ga je udeležilo 16 tekmovalcev iz tovarne m članov TVD Partizan. Srečanja so bila borbena, vendar pa se pozna, da mnogi tekmovalci niso posečali rednih treningov in zato tudi niso mogli uspešno posegati v borbo za najvišja mesta v končni razvrstitvi. Igralo se je po sistemu vsak z vsakim. Najuspešnejši le bil Jože Ulčar, ki si je ponovno priboril prehodni Pokal. Drugo mesto je zasedel Rajko Kavčič, tretji pa le bil Lado Podgoršek.
Strelci so izvedli tekmovanje za pokal, ki ga poklanja zmagovalcu naša OO ZK. Tekmovanja se je udeležilo 23 tekmovalcev, tekmovalo pa se je s 30 streli *n Petimi poizkusnimi. Rezultati so bili zelo dobri, saj le kar 13 tekmovalcev preseglo znamko 230 krogov od ^00 možnih. Tehnični rezultati pa so naslednji:
1.	Rihtar Franc.................. 269	krogov,
2.	Postržin Karel ............... 267	krogov,
3.	Šimic Miro.................... 259	krogov,
4.	Andrejka Roman ............... 257	krogov,
5.	Pirc Franc.................... 257	krogov.
Pokal je osvojil Rihtar Franc. Sporazumno s sekretarjem ZK tov. Kernom je bil sprejet sklep, da Pokal ne bo več stalno prehoden, ampak ostane tistemu, ki ga bo osvojil trikrat zapored ali petkrat s presledkom. Ob koncu čestitamo vsem zmagovalcem in na svidenje čez leto dni.
OBRAČUN
strelskega društva
V petek, 19. maja, so se zbrali sicer maloštevilni strelci na svojem drugem občnem zboru. Udeleženci, odo jih je 19, so najprej izvolili delovne organe občnega zbora. Za delovnega predsednika je bil izvoljen tov. Perko. Ker je predsednik SD med letom odstopil, Je splošno poročilo o delu družine podal podpredsednik lov. Matičič. Poročilu podpredsednika so sledila še tehnično poročilo, poročilo orožarja in blagajniško pomočilo. V živahni diskusiji so sodelovali vsi navzoči.
zaključku diskusije je tov. Zornada v imenu nadzornega odbora predlagal razrešnico staremu odboru, Oakar so udeleženci z dviganjem rok izvolili naslednji Upravni odbor SD: Franc Pirc, predsednik, Franc Rih-tar> tajnik, Miro Šimic, tehnični sekretar, Dane Andro-?tako, blagajnik, Miha Matičič, propagandist, Karel 5°stržin, orožar, člani odbora pa so še Jernej Ručigaj, Roman Andrejka in Marica Vidmar. Med sklepi, ki so
Naša ekipa mladih gasilk na startu
bili sprejeti na občnem zboru, sta najvažnejša: ureditev vseh strelišč in sklep, da naj se k sodelovanju pritegne čim več novih članov, predvsem mladincev in mladink.
Toliko na splošno o občnem zboru, nekaj več pa o posameznih poročilih.
Tov. podpredsednik je v splošnem poročilu najprej orisal razvoj strelskega športa v našem kolektivu, nato pa je kritiziral slabo delo nekaterih članov starega odbora. Tako na primer predsednik sploh ni vršil svoje dolžnosti, nazadnje pa je celo odstopil, tajnik celo leto ni oddal niti enega poročila, niti ni razdelil članskih izkaznic. Zaradi teh in sličnih malomarnosti se delo organizacije ni moglo normalno razvijati, kajti vse delo je ležalo na ramenih nekaterih vestnih članov. Zatem je tov. Matičič v kratkih besedah orisal pozitivno dejavnost našega društva. Tekom leta se je v članstvo SD vključilo 32 novih članov, tako da sedaj šteje družina skupno 79 članov in 17 članic. Med letom sta bili nabavljeni dve zračni in dve malokalibrski puški. Skupno ima družina sedaj šest zračnih in šest malokalibrskih pušk. Slednje so vse v uporabnem stanju, le dve zračni puški sta potrebni popravila. Tako za tekmovalce kot za razširitev strelskega športa je nujno potrebno nabaviti še nekaj zračnih pušk, medtem ko smo s stanjem malokalibrskih zadovoljni.
V nadaljevanju svojega poročila se je tov. podpredsednik dotaknil problema, ki tare strelce že od ustanovitve SD, to so strelišča, katera predstavljajo osnovni pogoj za uspešno delovanje. Strelišče za malokalibrsko puško je nedograjeno, vendar ga kljub temu uporabljamo. Zaželena bi bila pokrita lopa in ograja, kar pa presega naše možnosti. Naloga novega UO je, da to vprašanje v sporazumu z upravo podjetja zadovoljivo reši. Precej teže pa je z letnim streliščem za zračno puško. Na vrtu menze sta ostali samo še dve strelski mesti in še ti sta na neprimernem mestu. Nič lažji ni primer s streliščem v zimskem času. Takrat smo zaželeni ali nezaželeni gosti v kino dvorani, ki pa je v popoldanskem času največkrat mrzla. Mislim, da si strelci nobene stvari ne želimo bolj kot lastnega zaprtega strelišča.
Ob zaključku poročila se je tov. Matičič v imenu vseh strelcev zahvalil članom samoupravnih organov in članom izvršnega odbora sindikalne podružnice za prejeto pomoč in jih povabil k riadaljnemu sodelovanju.
Iz tehničnega poročila, ki ga je prebral tov. Rihtar, so navzoči lahko slišali vse rezultate tekmovanj, katera so bila v lanskem letu in o katerih pa so bili bralci »Konoplana« že obveščeni v eni prejšnjih številk.
Toliko o delu naše strelske družine. Na koncu želim vsem strelcem veliko uspehov, posebno pa tekmovalcem veliko centrov.
F. Rihtar
2a brneti
IN
%awedfiilo
IZ NAŠE POSLOVNE KORESPONDENCE
IV/Pa	5. maja 1961.
P. n.
Ind. za elektrozveze
Ljubljana
Linhartova 35.
Iz Vašega konta pri nas je razvidno, da do danes še niste poravnali našega računa od 26. I. št. 260 v znesku
din 284 141
Opozarjamo Vas, da dolžni znesek do 13. t. m. zanesljivo nakažete na naš tekoči račun, j er u pro-tivnom mi čemo novac tražiti putem Privrednog suda.
S. f. — S. n.
Komentar je verjetno odveč, morda bo dovolj, če nabavimo našemu poslovnemu korespondentu izvod slovenskega pravopisa.
V novem obratu družbene prehrane
IZ ZAJČJIH ZAPISKOV
Na skupni seji zajčjega rodu terena Mengeš, dne 14. V. 1961, so obravnavali tudi sledeče:
Po dosedanjih izkušnjah, predvsem pa na podlagi rezultatov, ki so jih dosegli člani lovske družine na medobratnem tekmovanju z zračno puško v sosednjem podjetju, je bilo ugotovljeno, da se je nevarnost za zajčji rod zmanjšala za okoli 75 %>, kar velja predvsem za lovski okoliš Mengeš — vzhodni del.
Objavo te ugotovitve je ves zajčji rod na tem območju navdušeno pozdravil.
1	X		3		s	6		7	□
6			9				10		
H		n			m	\a			14
«			ib						
14					m	18		19	
	m	10			21		22		
	m			ia		*		24	
Tš	JLb		17				“		
	29					30			
M						IX	35	34	
3Š			M*		Vf				
ii				■ 39					40
41			v.	L	L		ki	_	_
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. zelo priljubljen izdelek IPI, 7. italijanski veznik, 8. osebni zaimek, 9. shrambe za žito,
11.	tekstilna surovina, 13. rimski zgodovinar v začetku II. stol., 15. proizvod tovarne Sava Kranj, 17. umetnik, 18. dodatek k imenom več mest na vzhodu, 20. skrajni konec celine, 22. vzdevek bivšega pred. ZDA, 23. zver, 24. okrajšava za množino, 25. horoskopski znak, 28. tovarna optičnega stekla v Ljubljani, 29. prvi predsednik DS v Jaršah, 31. nedoločena stvar, 32. mineral, 35. oranje, 36. prepletanje niti, 38. tujo moško ime, 39. pravoslavna sveta podoba, 41. veznik, 42. star — angleško, 43. prijateljska država.
Navpično: 1. skupina ljudi, ki skupaj delajo, 2. letopis, 3. igralna karta, 4. čiščenje vode, 5. skrajšan veznik, 6. naslov jug. filma, 7. podjetje iz soseščine, 10. niso dobri, 12. progres, 14. zdravilna pijača, 16. ura — srbohrvat., 19. kratica za Kosovsko Metohijsko oblast, 26. naslov znane opere, 27. moralno, 30. tekstilno podjetje v kamniškem bazenu, 31. afriška žival — množina, 33. import, 34. žensko ime, 37. del stavbe, 40. ploskovna mera.
REBUS
St. 6
S 1. VI. samo 45-urni delovni teden
Na podlagi rezultata ankete je DS na svoji 13. etlni seji sprejel sklep, da se z junijem preide na •>-urnj delovni teden. Da ne bi zaradi krajšega delovnega časa padla produkcija, so člani DS sprejeli še naslednje sklepe:
~~ izdelati je treba pravilnik za razdeljevanje osebnih dohodkov po ekonomskih enotah do 1. VII. 1961 s tem, da ostane tudi letos v veljavi delitev dohodka 85 °/o osebni dohodki, 15 °/o za sklade; izboljšati je treba nabavo surovin tudi po kvaliteti; ~~ z boljšo delovno disciplino in boljšo organizacijo ?ela povečati produktivnost in zmanjšati stroške;
__ zboljšati kvaliteto gotovih izdelkov;
nočna izmena dela 5 dni po 8 ur, ostale ure, to je 5 ur v soboto, pa po nalogu obratovodje lahko tudi na drugem delovnem mestu.
.... Od ostalih sklepov, sprejetih na tem zasedanju, bi B|li važnejši:
sprejme sc priporočilo UO, da pristopimo kot ustanovitelj k »Modni hiši« v Ljubljani in da skupno s TDT Ljubljana ustanovimo lastno maloprodajno trgovino »Bala« v Ljubljani;
~~ vsem naročnikom za mopede, ki so jih dobili v Podjetju, bo podjetje »Induplati« porok;
~~ tople malice sc z dnem 1. VI. 1961 do nadaljnega ukinejo;
~~ zastoji strojev v tkalnici naj se odslej obračunavajo KIO °/o in ne več samo 75 °/i>;
ObLO Domžale naj se nakaže, v kolikor bodo sredstva na razpolago, 10 000 000 din za kulturni dom, 5 000 000 din za cesto Mengeš—Radomlje, 3 000 000 din za pločnike.
Ob koncu je seznanil člane DS tov. dr. Jerovec z novimi predpisi o finančnem poslovanju in s tem v *vezi z našimi novogradnjami.
personalne hpremembe
Vstopi :
Žmavc Ana, pomočnica upravnice Doma na Mali planini, vstopila 5. 5. 1961,
3- Perič Nedeljko, kuhar v počitniškem domu v Umagu, vstopil 16. 5. 1961,
3' Pikš Ferdo, upravnik Počitniškega doma v Umagu, vstopil 19. 5. 1961,
Golob Janez, pomočnik tkalskega mojstra, vstopil 24. 5. 1961.
izstopi;
Koncilja Janez, mojster v predilnici, izstopil 30. 4. 1961 zaradi upokojitve,
3’ Grilc Ljudmila, tkalka v tkalnici, izstopila 30, 4. 1961 zaradi upokojitve,
3- Mastnak Fani, predica v mokri predilnici, izstopila 30. 4. 1961 sporazumno z upravo podjetja,
Homar Elizabeta, predica v predpredilnici, izstopila 3. 5. 1961 na podlagi lastne odpovedi,
5- Kranjc Anton, delavec v pripravljalnici, izstopil 3. 5. igel na podlagi lastne odpovedi,
"■ Zupan Ciril, vodja izmene v ključav. delavnici, izstopil 9. 5. 1961 zaradi upokojitve,
' Zerovnik Ana, tkalka v tkalnici, nastopila poklicno rehabilitacijo v šivalnici podjetja 1. 5. 1961,
Janežič Marija, predica v predpredilnici, izstopila 8. 5. 1961 zaradi invalidske upokojitve,
' • Tivadar Alojzija, pomočnik tiskarja, izstopila 13. 5. in	na Podlagi lastne odpovedi,
• Fojker Oliver, tekstilni tehnik, predilec, izstopil !5. 5. 1961 po končani preizkusni dobi,
11.	Bizilj Francka, sušilnica blaga, v oplemenitilnici, izstopila 17. 5. 1961 sporazumno z upravo podjetja,
12.	Presečan Stjepan, impregnacija tkanin, izstopil 17. 5. 1961 sporazumno z upravo podjetja,
13.	Prelec Ema, previjalka, izstopila 18. 5. 1961 sporazumno z upravo podjetja,
14.	Šarc Milan, predilec v predilnici, izstopil 18. 5. 1961, samovoljno zapustil delo,
15.	Vrbanec Terezija, tkalka v tkalnici, izstopila 20. 5. 1961 sporazumno z upravo podjetja,
16.	Jevšek Ljudmila, predica v predilnici, izstopila 22. 5. 1961 sporazumno z upravo podjetja.
Poročili so se:
1.	Zakotnik Majda, desinater v vzročnem oddelku, poročena Boštjančič,
2.	Koncilja Cilka, knjigo v. v knjigov. osebnih dohodkov, in Slabe Ivan, elektrotehnik,
3.	Rusjan Nežka, pripravljalnica, poročena D o r m i š ,
4.	Vavpotič Marija, poročena Černihovski.
Filmi v kinu
»IKIDUPLATI«
17.	in 18. junija francoski črno-beli vista-vision film »ZAKAJ SI PRIŠEL POZNO« z Michele Morgan in Henryjem Vidalom v glavnih vlogah.
Katarina je mladi advokat. Pri obrambi v nekem procesu potrebuje fotografa, v katerega se zaljubi. Toda nesrečna ljubezen dovede Katarino do pijančevanja. V alkoholu išče uteho.
Skoro bi zaradi škandala izgubila njena stranka pravdo, toda junaško najde zopet sebe in uteho v resnični ljubezni.
Dober dinamičen film, poln življenja in hitrosti.
24. in 25. junija ameriški barvni cinemascop film v coloru »VELIKA ZEMLJA«. Pravzaprav vvestern film, ki pa zasluži vso pozornost, saj traja 2 uri in 43 minut. V tem času je pozornost gledalca pritegnjena na dogodke na platnu od prve do zadnje minute. Poleg odličnih igralcev Gregory Pečk in Jean Simons) je film dobil najvišje nagrade kot priznanje celotnemu igralskemu ansamblu. — Oglejte si ga — ne bo vam žal!
1. in 2. julija »TRIJE JEZNI« v barvnem cinemascopu. Dogodki se odvijajo iz časa po državljanski vojni v Združenih državah. Precej zapleteni dogodki in veliko streljanja so vsebina zelo napetega filma. Ljubezen in gnev na eni strani ter sovraštvo med brati na drugi dopolnjuje vsebino.
Cesalni stroj — vlaganje
8. in 9. julija »BURLAKI Z VOLGE« je naslov italijanskemu filmu, v katerem nastopa tudi zbor beograjske opere.
Glavno vlogo predstavlja mlad oficir, ki v edinici izve, da je bila njegova žena nekoč metresa njegovega komandanta. V besu izzove škandal, za kar je od sodišča degradiran in prestavljen v kazensko edinico. Pobegniti od tod mu pomaga njegova žena, ki pri tem podvigu izgubi življenje.
Na begu pride oficir do Volge in vname se ljubezen med njim in krčmarjevo hčerko. Burlaki (ljudje, ki vlečejo ladje po Volgi navzgor) mu enkrat pomagajo, nato ga zopet imajo za sovražnika. Film je poln dinamike, ki jo izvrstno dopolnjuje slikovitost dežele.
15. in 16. julija »DVOLIČNO ZRCALO« je naslov fran-cosko-italijanskemu filmu z Michele Morganovo, Bourvilom, Yvan, Desny in drugimi v glavnih vlogah.
Marija Jose ni lepa ženska. Nikakor ne more dobiti ženina. Starši jo zatorej poročijo z Tardivetom, nekoliko omejenim in sebičnim šolnikom.
Ob avtomobilski nesreči si je Tardivet zlomil roko in nogo. Pri zdravljenju se spozna Marija Jose z zdravnikom dr. Boscom, kateri ji ponudi uslugo, da ji naredi plastično operacijo na obrazu. Marija Jose pristane. Rezultat je tak, da nekdanja žena, plaha in sramežljiva, sedaj ni več takšna kot prej, temveč je prava, skoro drzna lepotica. To je tudi vzrok za ločitev zakona in Marija Jose se poroči z nesrečnim Gerardom, možem svoje sestre.
Tardivet se maščuje za svojo nesrečo. Ubije dr. Bosca, ki ga ima za krivca zakonske tragedije. Predstave so v sobotah ob 20. uri in v nedeljah ob 17. in 19. uri.
Za obisk se priporoča UPRAVA KINA INDUPLATI