imv KURIR NOVO MESTO 30. septembra 1978 leto Vlil. * št. 9 časopis kolektiva industrije motornih vozil GORENCI: 78 fflforpportaža na p' srednjih straneh! Kako izboljšati Kurirja? Glasilo delavcev IMV Kurir je dosedaj nedvomno veliko prispevalo k obveščenosti delavcev o delu in življenju DO IMV in posameznih tozdov. Zato moramo tudi v bodoče nadaljevati z vsebinskim izpopolnjevanjem in s popestritvijo našega skupnega glasila. Dogovoriti se moramo IMV - KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 6200 izvodih — Ureja uredniški odbor - Glavni urednik: Andrej Dular - Odgovorni urednik: Alfonz Brzič — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 - Grafična priprava: ČZP DOLENJSKI LIST, Novo mesto — Tisk: KNJI-GOTISK Novo mesto tudi o pogostnejšem izhajanju Kurirja. Da bi se ustrezno pripravili na vsebinsko in organizacijsko dopolnjevanje Kurirja je nujno, da pri oblikovanju njegove podobe sodeluje večji krog delavcev iz vseh tozdov, predvsem pa še osnovne organizacije sindikata. Zato predlagamo: 1. da ustanovimo širši uredniški odbor, ki bo vodil uredniško in izdajateljsko politiko ter spremljal njeno uresničevanje; v uredniškem odboru bodo morali sodelovati predstavniki vseh tozdov in DS SS; 2. da oblikujemo in usposobimo dopisniško mrežo vseh tozdov in DS SS; 3. da ustanovimo ožji odbor, ki bo skrbel za tekoče urejanje in izdajanje časopisa. Ker želimo organizirati organe Kurirja že oktobra, prosimo predsednike osnovnih organizacij sindikata, da na sestankih posvetijo razpravo Kurirju in njegovemu dopolnjevanju. Predvsem naj na sestankih razpravljajo o njegovi vsebini, obsegu, oblikovanosti, času izhajanja itd. S konkretnimi predlogi in pripombami naj pomagajo bodočemu uredniškemu odboru zasnovati tak vsebinski okvir, ki bo ustrezal potrebam in interesom vseh tozdov. Hkrati z razpravo o vsebini naj poteka tudi razprava o dopisovanju v Kurirja. Predlagamo, da sindikalna organizacija zadolži posameznika ali skupino, ki bo v bodoče redno pripravljala in pošiljala svoje prispevke za Kurirja. Tako bi usposobili dopisniško mrežo, ki bi zagotovila pogostneješe izhajanje Kurirja ter boljšo seznanjenost z delom v tozdih. Za ta namen pripravljamo tudi seminar za vse dopisnike iz tozdov, tako da bodo lažje kos novim zahtevam in potrebam. Na tem sestanku naj bi izvolili tudi svojega predstavnika v širši uredniški odbor. Sindikalne organizacije naj bi poslale Centru za informiranje: - svoje pripombe in predloge na dosedanjo vsebino Kurirja, - ime in priimek izvoljenega člana v uredniški odbor, - ime in priimek dopisnika iz tozd. Predsednike osnovnih orga-niazcij sindikata prosimo, da za- stavljene naloge sprejmejo resno in odgovorno, ker le tako lahko uveljavimo vlogo sindikata na področju informiranja, s tem pa tudi krepimo vlogo našega glasila. Tovariški pozdrav! JANEZ SLAPNIK CENTER ZA INFORMIRANJE Že IX. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, ki je bil pred štirimi leti v Moravcih, je dal usmeritev, kakršno je nakazala Zveza komunistov Jugoslavije na 3. konferenci leta 1972. Takrat je bilo poudaijeno, da mora biti organizacija mladih takšna, da bo zagotovila idejno in akcijsko lastnost mlade generacije, ker le takšna lahko deluje kot enakovredni, odgovorni sestavni del družbe. Organizacija mlade generacije, ki je v ekonomskem, političnem, samoupravnem in kulturnem pogledu neločljiva povezava z delavskim razredom, mora zagotavljati odločujočo vlogo delavskega razreda. Več dejavnosti, pa manj besed! Javna razprava o osnutku dokumentov 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije v občini Novo mesto - Prvi krog razprave je že dal pripombe in predloge — Manj načelnih akcij, zato pa več resničnih dejanj! Kongres Zveze sindikatov Slovenije bo 25 in 26. oktobra 1978 v Mariboru. Sindikate občine Novo mesto bo zastopalo 8 delegatov, izvoljenih na skupščini zveze sindikatov naše občine 28. 6. 1978: Franc Čibej — Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Peter Zajc — Tovarna zdravil Krka Novo mesto — TOZD Zdravila, Stanislava Florijančič — Gimnazija Novo mesto, Ana Košmrlj — Lesni kombinat Novoles Straža, Drago Plaper — Iskra Šentjernej, Lojzka Potrč - Tovarna oblačil Labod Novo mesto, Marko Rajkovača -IMV Novo mesto, Jože Repše — Trgovsko podjetje Mercator — Standard Novo mesto. Kongres bo ocenil aktivnost sindikata v preteklem štiriletnem mandatnem obdobju, začrtal delo sindikatov za prihodnje štiri leta ter sprejel statut Zveze sindikatov Slovenije. Osnutek dokumentov, o katerih bo razpravljal in jih sprejemal kongres slovenskih sindikatov, je bil objavljen v prilogi Delavske enotnosti .„Sindikalni poročevalec” št. 11 - 8. 7. 1978 in je od tedaj dalje v razpravi. V juliju in avgustu so o dokumentih razpravljali izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata. 29. avgusta 1978 je predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Novo mesto pregledalo in združilo predloge in pripombe izvršnih odborov ter jih posredovalo komisiji za pripravo dokumentov pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. VSE DELAVCE SEZNANITI S KONGRESNIMI DOKUMENTI September je namenjen razpravam v osnovnih organizacijah sindikata. Organizirali jih bodo izvršni odbori po sindikalnih skupinah, tako da bodo vsi delavci seznanjeni z dokumenti in bodo lahko aktivno prispevali k njihovemu oblikovanju. Osnovne organizacije bodo v razpravi na osnovi dokumentov ocenile tudi svoje delo v preteklem obdobju in izdelale akcijske načrte za svoje delo do kongresa in po njem. Sklepe razprav in ocen aktivnosti osnovnih organizacij sindikata med obema kongresoma bo povzel občinski svet zveze sindikatov na plenarni seji 10. oktobra. Da bi se bolje seznanili z vlogo sindikata in ocenili rezultate, ki smo jih dosegli na določenih področjih svojega dela, bomo sindikati v septembru pripravili tudi pet problemskih razprav na teme: - Planiranje v TOZD in delovni organizaciji — v Tovarni zdravil Krka Novo mesto, — Delovanje sindikata v_krajevni skupnosti — v Iskri Šentjernej, — Dmžbeni položaj delavke v zd m ženem delu — v Tovarni oblačil Labod Novo mesto, - Življenjski in delovni pogoji delavcev - v SGP Pionir Novo mesto, — Metode delovanja OOS v TOZD in delovni organizaciji — v Tekstilni tovarni Novoteks Novo mesto. Sindikati naše občine se bomo vključili tudi v razpravo na temo „Izobraževanje in kultura delavcev v združenem delu”‘ ki jo medobčinski svet zveze sindikatov za Dolenjsko Novo mesto pripravlja za področje štirih dolenjskih občin v Beti Metlika. Prispele so tudi že prve pripombe in predlogi na osnutke dokumentov za 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Novo mesto je takole strnilo zbrane pripombe in .predloge: Na poročilo o delu Zveze sindikatov Slovenije med obema kongresoma članstvo sindikatov občine Novo mesto ni imelo bistvenih pripomb. V celoti ga podpira kot objektivnega; morda je v nekaterih poglavjih celo preobširen. Kljub temu, da so tudi naloge sindikatov skrbno in kvalitetno pripravljene in jih podpiramo, smo oblikovali naslednje predloge in pripombe: A) Splošne pripombe 1.. Nekatera področja dela so zapisana preveč načelno, premalo konkretno celo na tistih področjih, ki jih zakonodaja (ustava, zakon o združenem delu) točno precizira. 2. Tam, kjer je mogoče, se je potrebno izogniti besedam: prizadevali si bomo, vztrajali bomo, zavzemali se bomo, ker so premalo akcijske in zvenijo že kot nekakšne sindikalne fraze. 3. Potrebna je stilska korektura in poenotenje terminologije (n. pr. občinski svet zveze sindikatov namesto občinski sindikalni svet). 3) Predlogi in pripombe na naloge sindikatov Na I. področje nalog: 1. V 9. točki, ki govori o klubu samoupravljavcev, je potrebno konkretno določiti status kluba. Zapisati je potrebno, ali je klub samostojen ali deluje v okviru ene izmed družbenopolitičnih organizacij in katera družbenopolitična organizacija jim daje vsebinsko usmeritev. Točno je potrebno opredeliti, kako klubi delujejo in kako jih financirajo. 2. V 10. točki, ki govori o varstvu samoupravnih pravic, niso opredeljene pravice, obveznosti in dolžnosti delavcev, ki delajo pri samostojnih obrtnikih in kmetov - kooperantov, ki imajo status delavca v združenem delu. 3. 11. točka, ki govori o samoupravnih sodiščih, je opredeljena premalo obširno in preveč načelno. Na II. področje nalog: 1. Opredeliti je potrebno odnos sindikata do problema manj razvitih področij. Na III. področje nalog: 1. Prvo alineo točke 2. 2. naj se popravi z naslednjim besedilom: — postopno zagotavljati vsaj minimalne življenjske in kulturne razmere razposlenim delavcem (tistim, ki so že zaposleni, kot tudi tistim, ki se bodo na novo zaposlili). 2. 7. točko, ki govori o stanovanjski problematiki, je potreb- no dopolniti s konkretno opredelitvijo sindikatov do financiranje in izgradnje kadrovskih stanovanj. Na IV. področje nalog: 1. 6. točko je potrebno stilsko smiselno prilagoditi potrebam narodne zaščite. C) Predlogi in pripombe na statut 1. Veliko pripomb je bilo na prvo točko 22. člena, ki govori o mandatni dobi članov v organih osnovnih organizacij sindikata, konferencah osnovnih organizacij sindikata in koordinacijskih odborih. Mnenja so bila tako deljena, da se zaenkrat nismo mogli izjasniti, ali naj bo mandatna doba dve ali štiri leta. 2. Ker 39. člen ne govori več o letni skupščini, bi morali opredeliti organ, ki prevzema kompetence sprejemanja finančnega načrta, delovne usmeritve za anslednje leto in odobri finančno poslovanje. 3. Zadnji odstavek 46. člena je potrebno dopolniti, da konferenca pri sprejemanju skupnih stališč oziroma oblikovanju enotne politike sodeluje tudi s medobčinskim svetom zveze sindikatov (to pride v poštev takrat, ko konferenca osnovnih organizacij sindikata deluje na območju večih občin). 4. Mnenja na 115. člen so deljena. V nekaterih osnovnih organizacij ali sindikata vidijo v tem nevarnost razvrednotenja priznanja, ker bo to preveč množično, drugi pa takšno priznanje pozdravljajo. o* ta j o Zaplešite z nami! T3H r Ljudske pesmi m plesi so dragoceno izročilo slovenske kulturne tvornosti. Povsod, kjer smo nastopili A rjŠ ♦ h % so ljudje toplo pozdravili naša prizadevanja in nas nagradili z navdušenim ploskanjem. Vendar nas je še vedno premalo. Zato vabimo vse, ki imajo veselje do ritma in petja, naj se nam pridružijo. V družbi veselih ljudi se boste sprostili, spoznali nove obraze, hkrati pa razvedrili sebe in ljubitelje folklore. Na vaje se zbiramo ob torkih in četrtkih ob sedmih zvečer v avli grmske šole. Lahko nas pridete najprej samo pogledat — potem bo odločitev lažja. Prisrčno dobrodošli! Plesalke in plesalci folklornega društva KRES Novo meno * 33 tt OJ __J III. srečanje delavcev IMV Vtise s III. tradicionalnega srečanja delavcev Industrije motornih vozil, ki je bilo 16. septembra na Goijancih pri Miklavžu, lahko strnemo v nedvoumno ugotovitev: srečanje je v celoti uspelo! Prizadevni organizatorji so pripravili pester in bogat kulturni program, v katerem sta sodelovala pevski zbor iz Adlešičev in folklorna skupina Kres iz Novega mesta. Za zabavo in ples je igral narodnozabavni ansambel. Tudi prehrana in prevoz sta bila odlično organizirana, kar je za tako veliko število udeležencev, bilo jih je čez 4.000, terjalo velike napore pa tudi izkušnje. Zato zaslužijo organizatorji za odlično organizacijo resnično pohvalo in priznanje, hkrati pa lahko rečemo še, da si tako dobro organizacijo želimo še za naslednje srečanje! Nasmejani obrazi, prisrčni stiski rok, srečanja delavcev, ki delajo v različnih tozdih, tu in tam prijazno povabilo na kozarček, sklepanje novih znanstev in prijateljstev, kulturni program, ples in športno-šaljive igre, vse to je dalo našemu srečanju pečat množičnega, prisrčnega piknika malo večje družine. Zato je prav, da se dobimo vsako leto, da malo poklepetamo med seboj, si izmenjamo mnenja in izkušnje, potožimo čez križe in težave in si spet naberemo malo dobre volje in vedrine za naprej. Seveda ni denarja, ki bi preplačal občutje skupne pripadnosti, ki se porodi na takih srečanjih. In prav iz takih občutij ob dobri organizaciji dela, sodobnem tehnološkem procesu in dobrih pogojih za delo in življenje lahko pričakujemo še veliko večje in boljše rezultate. Zato je treba s srečanji nadaljevati. Se več: razvijati moramo nove oblike zabave in družabnosti znotraj samega srečanja, tako da bo srečanje s tem samo še pridobilo. Zdaj smo spet na svojih delovnih mestih, spet opravljamo svoje delovne dolžnosti, spet doživljamo majhne radosti in težave, spet razrešujemo vprašanja proizvodnje, poslovanja, načrtujemo našo skupno prihodnost. In ta naš vsakdanjik je prav zaradi srečanja malo dru-gačen kot je bil doslej. Boli veder je, več zaupanja v prihodnost je v njem, prav zato pa ima zasluge tudi srečanje. In v tem je njegova vrednost! Tovarna avtomobilov premore najmočnejše možakarje v DO IMV Jurij Levičnik je pozdravil delavce in jim zaželel obilo zabave in prijetnega razpoloženja na srečanju. Plesišče je bilo vseskozi polno, kar dokazuje, da se znamo poveseliti se spozna tudi na tipke „frajto- Takole se znajo zabavati Belokranjke. Tradicija se nadaljuje! Tudi letos so namlajši prijezdili na očkovih ramenih na Gorjance. Naš Kurir narice" ... Jedci pa smo! Vola je zmanjkalo kot za šalo Športno šaljive igre so požele salve smeha šaljivih iger Sproščen pomenek med sodelavci Takole pa so skakali tekmovalci Tovariš Pavle Valentič se je zavrtel z eno izmed tovarišic. Nobeno vprašanje brez odgovora Kongres Zveze sindikatov Slovenije je pred vrati. Prav zdaj potekajo javne razprave o osnutkih kongresnih dokumentov. Na kongres se resno pripravljamo tudi v DO IMV. Že v prejšnji številki smo objavili, kako bodo potekale priprave na kongres v slovenskem merilu, to pot pa smo zaprosili tovariša Marka Rajkovačo, ki bo zastopal delavce IMV na kongresu, da za naše glasilo napiše nekaj misli pred kongresom. Delovni organizaciji IMV je na IX. kongresu Zveze sindikatov Slovenije pripadlo delegatsko mesto. To je veliko priznanje za našo delovno organizacijo, pa tudi obveznost za še. uspešnejše nadaljnje delo. Zase pa moram reči, da mi izvolitev za delegata ne pomeni samo veliko priznanje, marveč so mi delavci z izvolitvijo izrekli tudi veliko zaupanje. Zato moram s sodelovanjem na največji manifestaciji slovenskih sindikatov njihovo zaupanje opravičiti, izpolniti moram njihova pričakovanja. Na kongresu bomo pretehtali vse, kar se je zgodilo med celjskim in mariborskim kongresom; kritično bomo prerešetali vsa nerešena vprašanja. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi katero izmed vprašanj, ki je važno za nas delavce, ostalo brez odgovora. Šele potem si bomo lahko zastavili nove cilje in naloge, ki jih bomo morah v bodočnosti bolj prizadevno reševati. Sindikat kot najštevilnejša družbenopolitična organizacija se uveljavlja na vseh področjih in ravneh družbenega življenja. Delavci, člani te za naslednje Spomladi se je zbralo nekaj delavk in delavcev in ustanovili so mešani pevski zbor. Začetek je bil za marsikoga precej težak, kajti mnogi smo imeli strah leto in odobri finančno poslovanje. družbe. DELAVEC JE NAŠEL SAMEGA SEBE V TEMELJNIH DOKUMENTIH NASE DRUŽBE Priprave na kongres potekajo pri nas po že ustaljenem redu. V tozdih na območju novomeške občine smo organizirali naše osnovne sindikalne organizacije v konferenco osnovnih organizacij. Javna razprava še poteka po osnovnih organizacijah, stališča za kongres pa bomo izoblikovali na ravni konference osnovnih organizacij. V novomeški občini nas je 8 pred avdicijo. Toda že po nekaj vajah smo spoznali, da bomo lahko izpeljali vse, kar smo si zadali za nalogo. Že na četrti vaji smo uspešno zapeli pesem, ki ni ne lahka ne preprosta. To nas je spodbudilo in razveselilo, tako da zdaj prav radi prihajamo na pevske vaje. Zdaj tudi spoznavam ,c kaj je zborovsko petje in tovariško ozračje v takšnem okolju. Pod vodstvom našega pevovodje tov. Raucha se resno pripravljamo na prvi javni nastop. Posvetili ga bomo našim delavcem jubilantom, ki bodo imeli proslavo novembra. Vendar imamo pri naši dejavnosti tudi težave. Vaj se ne morejo udeleževati vsi, ki bi to želeli. Imeli smo namreč težave pri prerazporejanju vseh delavcev, ki pojejo v zboru v I. izmeno. Zdaj je to urejeno za delavce tozda Tovarne avtomobilov, pri drugih tozdih pa še ni čisto jasno, kako bo. Zbor bo imel v prihodnosti javne nastope, zato bi potrebovali enotne obleke, kaže pa, da jih ne bomo mogli dobiti do novemberskega nastopa. Zato bi radi več pomoči vseh odgovornih dejavnikov, sindikata, samoupravnih organov in poslovodnih organov. Zdaj obiskuje vaje našega pevskega zbora 30 tovarišic in tovarišev. Naša želja je, da delo zbora ne bi zamrlo. Želimo si, da bi se zbor še povečal. Zato vabimo vse, ki imajo veselje za zborovsko petje, da se čimprej priključijo našemu zb m. Ne bo jim žal! Vaje imamo vsak torek in sredo ob 19. uri v avli osnovne šole Grm. ZVONE PAVLIN delegatov, ki se bomo udeležili 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Za nas bo udeležba na specializiranih razpravah obvezna, saj bomo na njih obravnavali sledeče aktualne teme: družbeno planiranje v tozd in delovni organizaciji, ki bo potekalo v Tovarni zdravil Krka; delovanje sindikata v krajevni skpnosti, razprava bo v šentjer-nejski Iskri; družbeni položaj delavke v združenem delu, razprava bo potekala v SGP Pionir; metode delovanja osnovne organizacije sindikata, razprava bo potekala v tekstilni tovarni Novoteks. Delo sindikata bo poslej seveda lažje, saj se je delavec že našel v temeljnih dokumentih naše družbe, našel je svojo resnico, v katero verjame. In zares lahko verjame, saj so bili v zadnjem času narejeni veliki premiki ne samo v prid izboljšanega družbenoekonomskega položaja delavca, marveč so se in se stalno izboljšujejo tudi njegovi pogoji dela in življenja. Ti pa se bodo v prihodnosti še bolj izboljšali. Z boljšim delom in z večjih trudom, vloženim v delo, sami sebi zagotavljamo hitrejšo in večjo rast. V IMV moramo v skladu s srednjeročnim programom razvoja doseči republiško poprečje osebnih dohodkov. Seveda bomo to dosegli le, če bomo naloge, ki smo jih sprejeli v planu, tudi izpolnili! Tudi stanovanjsko vprašanje bomo morali bolj hitro, bolj učinkovito razreševati. Res je denarja dovolj, zato pa šepajo ostale „stranske” zadeve. Težave so bile s pridobivanjem lokacijskih dovoljenj. Tudi pri individualni gradnji smo dosegli veliko, ko smo se vendarle odločili za dodeljevanje kreditov. Tudi na ta način bo rešen marsikateri stanovanjski problem. V naši DO je največ mladih delavcev. Njihovi stanovanjski problemi bodo rešeni z gradnjo samskih domov, da pa bi bila v celoti urejena njihova stiska, bomo morali posodobiti tudi objekte družbene prehrane. S sedanjo izbiro in kvaliteto se ne moremo preveč pohvaliti. Še posebej dobrodošlo bi bilo omogočiti samskim delavcem kosilo. Naša skrb za delavca, ki se povečuje iz dneva v dan, bo prav gotovo veliko prispevala k večji zavzetosti na delovnem mestu in k doslednejšemu izpolnjevanju proizvodnih nalog. Pa tudi delavec se zaveda, da je le tako mogoče zadovoljevati naše skupne interese in potrebe. MARKO RAJKOVAČA Referendum je uspel Delavski svet delovne organizacije Industrije motornih vozil Novo mesto je na 3. redni seji 18. julija 1978 sprejel v skladu s 463. členom zakona o združenem delu sklep, s katerim je razpisal referendum za sprejem „Samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana razvoja DO IMV za razdobje 1976 - 1980" in „Samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med ixTOZD, združenih v DO IMV Novo mesto." Referendum je bila razpisan za 14. september 1978. V času od razpisa do izvedbe referenduma je potakala javna razprava v vseh TOZD, obratih in oddelkih. Za potek javne razprave so skrbele sindikalne organizacije. Vsi odbori za izvedbo glasovanja po posameznih voliščih so bili pravočasno imenovani in so na dan referenduma uspešno opravili svoje naloge. Delavci so že v ranih jutranjih urah, takoj po prihodu na delo, pohiteli na volišča in s tem še enkrat izkazali pripadnost svojemu kolektivu, saj je bila udeležba 82,5 % od vseh zaposlenih. Za sprejetje obeh samoupravnih sporazumov je glasovalo 66,5 % vseh zaposlenih, oz 80,5 % od tistih, ki so se udeležili glasovanja. V skladu z doseženimi rezultati referenduma je komisija za izvedbo referenduma ugotovila, da je le—ta v celoti uspel. S sprejetjem obeh samoupravnih sporazumov smo se delavci IMV odločili, da bomo predlagani razvojni program v tem srednjeročnem obdobju tudi izpeljali. Zato bo potrebno zastaviti vse moči, saj to od nas pričakuje tudi širša družbena skupnost. JOŽE TURK Pevski zbor delavcev IMV pridno vadi Knjige bodo potovale k bralcem Informacije o potujoči knjižnici, o načinu njenega poslovanja ter o konkretnih nalogah TOZD, DO in KS Ob občinskem prazniku bo začela delovati v naši občini prva potujoča knjižnica. Njeni neposredni organizatori so komite Občinske konference ZKS, Kulturna skupnost in Študijska knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. Potujoča knjižnica bo namenjena predvsem delavcem v združenem delu in krajanom v krajevnih skupnostih. Knjige, ki bodo na voljo delavcem - bralcem, bodo imele leposlovno, poljudno znanstveno, marksistično in drugačno vsebino. V novem furgonu IMV 2200 D, ki bo adaptiran za potrebe potujoče knjižnice, bo šofer-—Knjižničar vsak mesec enkrat ali večkrat dostavljal po 150 do 300 knjig v posamezno delovno organizacijo. Tam bo knjige prevzel delavec, ki ga boste sami določili oziroma imenovali. Ta delavec bo knjige spravil v izposojevališče, t. j. v manjši prostor, opremljen z prazno omaro, mizico in stolom, nato pa bo enkrat ali večkrat na teden po sporazumno določenem umiku izposojal knjige delavcem. Dneve in ure izposoje knjig boste določili sami. Ko si bodo delavci vse knjige izposodili, prebrali in vrnili, bo zadolženi delavec telefonsko obvestil študijsko knjižnico (telefon štev. 21—496), da lahko pride šofer s furgonom po pobrane knjige in hkrati pripelje novo knjižno zalogo. Tako bodo knjige krožile od ene delovne organizacije do druge. Delovnim ljudem in krajanom v krajih, kjer ni na voljo prostorov za knjižnico, bo enkrat ali dvakrat na mesec (v dogovorjenem času in kraju) dostavljal in izposojal knjige knjižničar - šofer neposredno iz avtomobila. Ob teh priložnostih mu bodo krajani tudi vračali prebrane knjige. S takim načinom izposojanja knjig bi zadovoljili številne želje in potre- be delavcev in krajanov po dobri knjigi tudi v krajih in organizacijah, kjer danes teh možnosti nimajo. Knjiga izobražuje, vzgaja in zabava Dobro poslovanje potujoče knjižnice bo odvisno tako od delavcev študijske knjižnice, kakor tudi od posamezne delovne organizacije ali krajevne skupnosti, od njenih samoupravnih organov, osnovne organizacije ZK, sindikata, ZSMS in vodstev organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, zato moramo že sedaj opozoriti na nekatere nujne naloge, ki čakajo delovne organizacije in krajevne skupnosti v občini. 1. V vsaki delovni organizaciji, temeljni organizaciji združenega dela ali krajevni skupnosti je treba takoj izvoliti ali imenovati nekajčlansko knjižničarsko komisijo, ki naj poskrbi za ustrezen prostor, v katerem boste hranili in izposojali