PoMnina platana v gotovini, Die Postgebuhr bar bezahlb
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Preis
cena
tl
i vaigvuuita uui
DRUŽINSKI TEDNIK
Kaclar hiša zgori, je kasno braniti.
Slovenski rek.
Leto XVI.
V Ljubljani, 24. februarja 1944.
štev. 8 (745)
»DRUŽINSKI TEDNIK«
izhaja ob četrtkih. Uredništvo Ib uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal »t. 253. Telefon št. 33-32. — Račun poštne hranilnico v Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov no vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti ‘2 liri v znamkah.
NAROČNINA
leta 10 lir, */a leta 20 lir, vso leto 40 lir. — V tujini 64 lir na leto. — Naročnino jo treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna p<-trtna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 55 mm) 7 lir; v oglasnem delu 4.50 lire.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — N o t i c e : vrstica 7 lir. Mali ogla-a i : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
danes:
■
\ demonjj
■ NAŠ NOVI LJUBEZENSKI ROMAN
(Gl. str. 6.)
s
m
:
Nadaljni hudi obrambni boji na vzhodu
Fiihrerjev slavni stau. 22. !ebr, DNB, Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:	.	_
Naše čete stoje Pri Krivem Rosni v ležkih pouličnih bitkah s sovražnimi silami, ki so prodrle tiakai. Pri Sve-nigorodki. vzhodno od Zaškova. južno od^Berezino in severovzhodno od Ro-gačeva so krvavo odbile sovražne napade. krajevne vdore na očistile ali zajezile.
, Severno od Velikih Lukov so Sov-leti napadli brez uspeha. Po uničenju vseh vojaških naprav so naše čete izpraznile v zvezi s prevideno odmak-nitvijo ruševine nekdanjega mesta Holma.	_	.
Med limonskim in Peipuskim 10; zerom so se na več odsekih izjalovili močnejši sovražni napadi.
Topniški general Stemmermaim, poveljnik zapadno od Čerkasov obkoljene bojne skupine, ki se ie nato Prebila, ie zadnii dan proboia padel zaradi topniškega zadetka v njegov avtomobil.
V Italiji ie uspelo našim četam, da so na več odsekih nettunskega mostišča vkljub ogorčenemu sovražnemu odporu izboljšale svojo postojanke. Sovražne protinapade na naše nove črte smo odbili. Južno od Aprili je obkoljenega sovražnika postopno uničujemo.
Nemška bojna in borbena letala so podnevi in ponoči z dobrim uspehom napadala nettunsko mostišče. V luki Anzio sta bili težko poškodovani dve trgovski ladii z 9000 tonami, več. pogonskih in muuiciiskih skladišč pa ie bilo uničenih.
V popoldanskih urah 21. februarja So napadli severoameriški bofnbniški oddelki v močni lovski zaščiti kraie v fcapadni in srednji Nemčiii. Nastala io malenkostna škoda. V silovitih zračnih bojih in s protiletalskim topništvom smo zbili 33 sovražnih letal, med njimi 25 štiri motornih bombnikov.
V pretekli noči ie neka i sovražnih motilnih letal vrglo bombe na zapadno in iugozanadnd Nemčijo.
Hitra nemška bojna letala so v zgodnjih jutranjih urah današnjega dno napadla londonsko področje.
*
Iz vojnih poročil nemškega vrhovnega poveljniška v preteklem tednu:
Spojitev osvobojenih divizij zahodno od Čerkasova ie končana. Za osvoboditev teh. od 28. januarja odrezanih ®et. so oddelki voiske in frontne SS kljub najtežjim vremenskim in krajevnim razmeram z zglednim sodelovanjem vsukeoa poedineea voiaka Ustvarili potrebne pogoje za proboi. •sovjetske čete so imele krvave izgube m so od 4. do 18. februarja izgubile *28 oklepnikov in udarnih topov, zaklenili smo pa 800 topov in ujeli več RSoč ujetnikov. Oddelki prevoznih in “Ojnih letal so kliub slabemu vremenu in močni sovražnikovi lovski in protiletalski obrambi oskrbovali obkoljeno čete in prepeljali v zaledje Več ko 2400 ranjencev.
Pred Nettunom so našo podmornice potopile 3 polno natovorjene sovražne mkrcevftlno ladie. tovorno ladio s 10.000 tonami in dva rušilca.
Cassiuo so oblegale nekaj časa in-diiske čele namesto opešanih Američanov. Vse napade snio odbili.
V severnem Atlantiku so potopile nase podmornice 11 spremljevalnih rušilcev.
Sovražna letala so pretekli teden nied drugimi k ra i i v severni in srednji Nemčiii izvršila strahovalni napad 11 a mesti Leipzig in Stuttgart. Naša Protiletalska obramba ie sestrelila pri tem 132 sovražnih letal.
Nemško letalstvo ie 21. februarja Ponoči ponovno napadlo London. Vrsto ie mnogo razdiralnih in zažigalom bomb. ki so povzročile obširne Požare in uničenja na mestnem področni.
Dokument o boljševiškem divjanju na Estonskem
Estonski statistični urad io le dni končal spisek vseh umorjenih id od gnanih Estoncev med boliSeviškim gospostvom na Estonskem. Seznam Vseh tistih, ki so jih boliševiki odnehali zaprli in umorili, obsega 59.817 » v treh debelili zvezkih s skupno stranmi velikega formata.
.J’;, seznama spoznamo, da io najbolj d at ki "a .Estonskem podeželje. Po-tirezob/iiM ‘ll ria dokazujejo kako
Sdk!^v,sriH,"wri,i tv;š
So uradniki Jlr661 PoRlicev. padli polisi: j »lf*lavci utiVotijVoiIlki kmeti, biči. šoferji, dii1'.' 'Tz,.lani n'
<SXl
Med žrtvami so doiončki ,	•	■
osemdesetletni starčki ' ohocl 1,1
Zdai >e razumljivo, da ie a,um os onskih prostovo icev za boi nmti bolisevizmu prekosil vsa Pričakovani’ lin Hd iL,h	P°n«kmi	tudi	do
‘ep odstotkov predpisanega števili,.
DELAVSTVO V PROTIKOMUNISTIČNEM TABORU
Prezident gen. Rupnik slovenskim delavcem
„V najkrajšem času bodo storjeni prvi koraki, ki bodo mladini vseh slojev in brez izjem dejansko dokazali, da je dostojno in pošteno delo tudi res časti vredno."
Na velikem nedeljskem protikomunističnem zborovanju slovenskega de-
lavstva (gl. poročilo na 2. strani) je imel preztdent general Rupnik tale nagovor na delavce:
Dragi moji prijatelji 1
Vam vsem, ki prisostvujete današnjemu zborovanju, se zahvaljujem za pozornost, s katero ste poslušali izvajanja vseh govornikov. Prav posebno pa se zahvalim vsem gospodom govornikom, ki so že prej začeli z uma svetlim mečem uspešen boj proti judovskemu razdiranju in ga sedaj vedno krepkeje nadaljujejo.
Občutil sem srčno potrebo, da pridem med vas in se vam v imenu slovenskega naroda zahvalim za zavedno in hrabro zadržanje, ki ga je pokazala velika večina delavstva med dveinpciic.no težko dobo trpljenja, kakor tudi za borbenost, ki ste jo razodeli svojemu narodu in meni s svojimi 5745 podpisi na protikomunistični poslanici o božiču preteklega leta.
Zlasti se vam pa moram zahvaliti za današnje veličastno zborovanje. To zborovanje bo pokazalo vsemu našemu, zaradi judovskega besa trpečemu narodu, pa tudi našim sosedom, ki se bore proti Judom in njihove-vim satelitom, da se prav tako kakor slovenski kmetje, tudi slovenski delavci ne puste podjarmiti od judovskih plačancev, pa naj bodo to tolovaji v gozdu, ali gangsterji v zraku, ali bolj še vi k po salonih, ali pa fra-mazoni v meščanskih, ovčjih kožuhih. Pokazalo bo pa tudi. da slovenski delavec ne l)o nikdar dopustil, da bi ga
ti njegovi sovražniki napravili za svojega robota brez lastne misli in volje.
V	današnjem, gotovo še zelo težkem boju za novi nacionalni in socialni red vseh evropskih narodov bo slovenski delavec dokazal, da je, kakor slovenski kmet, tudi on čvrsto združen s slovenskim ljudstvom in njegovo zemljo in da tvor-i skupaj s kmetom zdravo jedro našega naroda. Zato bodo vsi sloji našega ljudstva dolžni prispevati, da postane delavec v polni_ meri deležen pravičnosti, ki mu jo je doslej kratil od judovskega kapitala človeštvu vsiljeni, razkrajajoči svetovni nazor. V tem pogledu bomo v najkrajšem času storili prve korake, ki bodo slovenski mladini vseh slojev in brez izjem v dejanju dokazali, da je dostojno in pošteno deio tudi res časti vredno, in da je delavec, zavedajoč se svojih dolžnosti, s svojim vrednim delom prav tako zaslužen za čast. dobro ime, obstoj, napredek in blaginjo svojega naroda, kakor vsi drugi člani naše slovenske narodne skupnosti.
Sedanja največja in najtežja vojna vseh časov ni — kratko rečeno — nič drugega kakor boj svetovnega judovstva proti vsaki socialni in nacionalni _ pravičnosti. Že s prvo svetovno vojno je judovstvo hotelo svojo tisočletno tajno borbo za dosego svoje svetovne samovlade zmagovito končati. Bilo bi se mu tudi posrečilo podvreči si z lažjo, prevaro, zlatom in knuto ves svet, da se niso delavci — nemški delavei-bojevniki — dvignili iz že na tleh ležečega naroda, in začeli borbo. ne s sredstvi, kakršnih se poslužuje razdirajoče judovstvo, ampak z
orožjem kulture, civilizacije, jasnega duha in resnice.
Razumljivo, da bi v takšnem boju zmagala po vsem svetu narodna in socialna pravičnost. Da pa to preprečijo, so Judje nasnovali novo, sedanjo svetovno vojno. Ta vojna bo odločila o usodi naše zemlje. Ali bodo poedini narodi s svojimi od Boga danimi sposobnostmi v složnem sodelovanju spremenili zemljo v raj po božji volji, ali pa bo vse človeštvo postalo tedna, brezizrazna suženjska gmota judovskega vladarja sveta in nato poginilo na svojem, v tem primeru v pekel in puščavo spremenjenem planetu.
V	tej vojni gre torej resnično za vse. Zato je tako težka in tako trda.
Jo pa razlika med judovskim in našim protijudovskim taborom. Medtem ko judovski tabor zgolj ruši in vedno ter vsepovsod samo ruši, kamor koli pride, pa naš evropski, pod vodstvom in zaščito Nemčije stoječi protijudovski tabor sredi vojne in kljub vojni zmerom na novo gradi in obnavlja. In v tem je ravno njegova moč in poroštvo za zmago.
Tako predstavlja tudi vaše delo in delo drugih naših rojakov v naši mali pokrajini doprinos k izgradnji nove Evrope. Pa naj se nam stavijo nasproti še takšne ovire, moramo vendar — v neomajnem zaupanju v Boga — kljub vsem trdim preizkušnjam današnjega časa ohraniti čvrstega in zdravega duha in v vsiljeni nam borbi vzdržati do zmage. Samo tako si bomo mi — mali slovenski narod — izbojevali in priborili v novi Evropi doslej še nesluteni razmah našega svojstvenega narodnega življenj«.
Nemec piše »maršalu« Titu
„Preden ste odkrili politiko, so bili vaš ideal dimniki in shrambe klobas/
Tržaška Adria-Zeitung jc pred nekaj dnevi objavila v seriji »Nemških pisemc, ki jih priobčuje od časa do časa namesto uvodnika., pismo na naslov tovariša Broza. To pismo bo zanimivo tudi. za naše bralec, zato ga skoraj v celoti ponatislcujemo v slovenskem prevodu, hkrati mu pa dodajamo lastni prijris, ki pismo bistveno dopolnjuje.
Tovariš Broz!
Piscu lega pisma bodi oproščeno, če ne ve prav. kako nai vas . govori. Ni vsakdo tako kakor vi podkovan v razbojniškem žargonu rokovniaščine; tudi vsi ne obvladujemo boljševiškega obrednika. ki tako smelo niha med salonskimi in soklaškimi manirami. Pisec Se vrhu tega zaveda, da bo to pismo spričo trajnega menjavanja naslovi ienčevega stanovanja le težko doseglo svoj cilj. Kljub temu ga piše. ne morda, da bi podal psihološko študijo (ta spada v kriminalistično literaturo), temveč zato. da malo osvetli mračno razsvetljavo, ki se jj imate zahvaliti za svojo nenavadno eloriolo.
Vašo banditsko delovanje ie vzrok, i, •? So 1}10di v očeh nebrižnih sodobnikov obdati z nimbom romantičnega razbojniškega poglavarja Cas io že. papirnato krono vaše mlade slave nekoliko zmečkali in vas poteg-niti iz strme višave vašega podstavka dol v obcestni jarek — tja. tovariš Broz. od koder ste nekoč prišli.
Moglj ste veljati za modernega roparskega glavarja za operetnega Era Diavola. pred čigar plemenitostjo so se vsa dekliška srca topila kakor Ba-doghova slava od sonca' nnglo-ameri-ško milosti. Vaša domovina io bila zmerom nemirna deždla ki ie rodila nekaterega razbojniškega kolovodja. Vi torej niste izjema
Vaš« pravo ime ie Josip Broz (sveti Marx. kolikšna milost usode da sinete isto ime kakor vaš gospodar Tin t(>l.ia klicati se daste lia ime rilo. 1 ozabimo U> ime. saj ie nepošteno kakor toliko drugega na vas Ni samo nepošteno, temveč ie zraven šo umetna tvorba. Sestavljeno ie iz začetnic lajne internacionalne teroristične Organizacijo — plehka črkaraka igračkaliia. ob katero izumu se io vaša naivnost naibrže zelo radovala.
Vaš obraz, tovariš Broz. človeka zgrozi spričo svoje primitivnosti. Strma guba nad nosom 8a ni izraz inteligence. tudi ploska, široka usta izdajajo človeka najbolj vsakdanje vrste. S sovjetsko zvezdo okrašena kučma še no zadošča za vojščaka, in tudi od vaših pajdašev tolikanj občudovani belec, ki io niooa dni stal kje v bosenskem kmečkem hlevu, še ne naredi iz vas vojskovodje.
Vaša preteklost, v kolikor ie ne pokriva sočuten mrak. ie dolgočasna kronika, ki ii ne gre nikakršen poseben pomen, in ki nas zanima samo v toliko, ker ie značilna za vaš značaj. vaše naziranie. vaše početje. Rešem io zmerom ista: rop. tatvina, rop. tatvina. Začeli ste kot tatič, ki ie pohlepno strmel v skromni novec, iz-maknjen siromašnemu srbskemu kmetu. To seveda ni očitek, zakaj vsakdo, kdor hoče v svojem poklicu kai doseči. mora z malim začeti.
Bodimo čisto stvarni:
Rojeni v bližini Zagreba leta 1892., ste se kmalu začeli klatiti kot nemiren potep po cestah svoie domovino. Ne mislimo žaliti častivrednega potepuškega poklica, če rečemo, da ste bili član te bratovščine. A tudi tu je majhna razlika, sai potepuhi nimaio navade, da bi v obrani-*>» ^cestne svoboden takoi segli po nožu in pištoli. Pot v vasi vam ni bita predaleč, samo da vas v cerkve nista vabili molitev in petje, temveč so vas nepremagljivo mamile pušice in mašna oblačila. Pogosto ste obiskali kmete v svoj,j domačiji, a ne zato. da bi iih osvobodili. Ta gtoriola ie šele pozneje okrasila vašo sršasto glavo. Vaš tedanji ideal so bili dimniki in shrambe klobas.
Lepega dne ste odkrili politiko ali pa politika vas. Upravičeno ste si rekli, da bi bilo vendar boljše, če že mora človek toliko presedeti, da to stori kot političen mučenik. To vas ie obdalo z gloriplo. ki se vam ni slabo podala. Tako ste se splazili v politiko našega nemirnega stoletja, ki ie videlo že toliko nizkotnih kreatur, kako so vstale iz močvirja. A tudi tu se vam dolgo časa ni posrečilo igrati heroično vlogo, zakai v ta namen ste bili celo za svoie gospodarje prene-znatni. Ostali ste brutalen, zaradi svoje debelokožnosti zelo poraben vagabund. ki so vas pošiljali v evropska mesta, da ste tam posredovali tovarišem svoje znanje o politični in »civilni: kriminalistiki. Vaša ura je prišla šele, ko Se ie na Španskem dvignila rdeča drhal. Tedai ste začutili, da ste po izjalovljenem atentatu na kralja poklicani za kai večiega. Kriki žensk in otrok, ki ste iih dali postreliti, vts
Uspeh Zimske pomoči bo merilo za naš socialni čut in za našo narodno zavest. Vsakdo naj torej po svoji moči daruje za Zimsko pomoč in izpolni človečansko dolžnost do tistih, ki trpe po nedolžnem!
niso ganili. Splezali sto bili na prag svojega poznejšega delovanja.
Tako ste se naposled po absolvira-nju moskovske teroristične šole. katere skrivnosti ne poznamo, povzpeli v tej vojni do maršala po Stalinovi milosti. Vaši rojaki vas dobro poznajo, posebno tisti, katerih oči so oste-klenele. katerih usta morajo za zmerom molčati, pa tudi tisoči ptrok. ki ste jim vzeli roditelje — ljudje, ki jih imate na vesti, če bi io imeli.
Potrebno ie razdreti nekatero legendo. kj se vas ie ovijala kakor zajedavka.
Vi ste slab tovariš svojim pajdašem. Ali bi bilo drugače mogoče. da ste pustili ranience na cedilu, tako da so morali poginjati v mrazu bosenskih gora, samo zato, da ste vi sami dosegli varne višave? Kako bi bilo drugače mogoče, da sto se zmerom iznova morali zatekati k »likvidacijam c. da ste se odkrižalj nepokornih tovarišev?
Vi niste hraber vojak, ker vas mikajo le najšibkeiši nasprotniki, Samo lia. kier pričakujete najmanjši odpor, pošliete svoie tolpe v boi.
Vi niste nikakršen ljudski voditelj, zakaj če se vašim podganarskim vabam nihče ne odzove. se zatečete k prisilnim rekrutaci-iam. Alj morda mislite, da nravi svobodnjak celo žene in dekleta sili v vojaško službo? Nemara tudi mislite, da ie v korist vašega naroda če ste španjolskega Žida Mošo Piiada. ki svojo mozaično poreklo celo v svojem imenu s seboj vleče, postavili za svojega propagandnega šefa?
Vi niste dober voditelj, sai ste le prehitro poslali v pogin svojo telesno gardo in pobegnili iz svojih »prestolnic« Bihača in Jajca. Katastrofi v Sandžaku sle na ubežali samo po zaslugi izdajalskih italijanskih oficirjev.
Vi ste tudi slab diplomat, zakai drugače no bi venomer tako jadikovali po svojem »svobodnem« radiu, da so vas zahodne velesilo grdo pustile na cedilu. Le zakai vas to čudi? Ali poznalo tako malo dokazov angleške pomoči? Mar niso elegantni angleški padalci nikakršna pomoč, možje Seeret-Servieea in coi-gonj Lawrencea. ki se prepirajo z vami za vrhovno poveljstvo in vam ženejo solzo gneva v vaš odljudni potepuški obraz?
Vi tudi niste m o ž drznih podvigov. Kako ie že bilo z Banjo Luko. kier ie vaš navad tako žalostno propadel? Tudi uspeli morilski napadi na šibke oddelke niso nikakršen dokaz »junaštva«.
Nadaljevanje na 2. strani
Utopizem teoretičnega komunizma
Romantične zanesenjake in suhoparne teoretike, ki so si domišljali, da so iznašli prečudovito formulo za večno osrečitev človeštva, poznajo vsi časi naše dosedanje zgodovine. Zato ga ni političnega sistema, ki ga človeštvo še ne bi bilo preizkusilo v tej ali oni obliki, in kakor velja latinski rek Nihil novi sub sole — Nič ni novega pod soncem — za druge politično-socialne teorije in eksperimente, velja tudi za komunizem.
Že iz najstarejših dob nam je ohranila zgodovina primere takih poskusov, ki so hoteli na podlagi teorije ustvariti na svetu novo, izenačeno Človeško družbo, v kateri bi ne bilo razlik v premoženju, načinu življenja in položaju. Tudi Mojzesova zakonodaja Izraelcem po prihodu v Kanaan, po krvavi in brezprimerno nasilni odstranitvi prvotnega prebivalstva, je bila v bistvu komunizem, saj so kanaansko zemljo razdelili med 12 izraelskih rodov v točno enakem razmerju in vsak pripadnik vsakega rodu je spet dobil enak delež. Da se pa tudi pozneje to razmerje ne bi izpreme-nilo, je zakonodaja določila, da mora Izraei vsakih 50 let slaviti praznik sprave in izenačenja, tako imenovani senat hajjobel. V tem letu so morali izpustiti vse med tem zasužnjene, črtati vse dolgove, in zemljo, ki je bila morda prešla v tujo last, je bilo trebaspet vrniti prvotnemu lastniku ali njegovim zakonitim dedičem. Poleg tega so pa bile v tej zakonodaji tudi druge določbe, sorodne s komunizmom.
Drug izrazit, samo še vse popolnejši poskus komunizma se je izvršil ha grški Kreti, leta 810 pr. K. je pa na Grškem izšia proslula likurško-špar-tanska ustava, ki je stremila za odpravo razlik med ljudmi, za socializacijo lastnine in uničenjem družine, saj so otroci že takoi po-rojstvu postali last skupnosti, ki ie «o niihov^, telesni konstituciji odločala, ali naj ostanejo pri življenju ali ne. in jih potem vzgajala po brezdušnem špar-ianskem (komunističnem) načelu. L. 1418. ie ustanovil Turek Mustafa Be-reklidže na Karaburumu popolno komunistično republiko, katere teorijo je tako temeljito uresničil v praksi, da ie zapoved: »Kai' ie moje. je tvoje. in kar je tvoje, ie moje«, veljala dobesedno.^ Ob koncu srednjega veka ie bila država Inkov v Peruju zgrajena _ na popolnem načelu državne lastnine vsega, in zasebna lastnina je bila docela izključena. Vsa dela, tudi poljska, je vodila država, in ona je tudi delila po enakih delih državljanom živila ter vse ostalo. Podobnih poskusov poznamo še več od prej in pozneje v manjših obsegih v starem in novem svetu.
Vsi omenjeni in- neomenjeni poskusi uresničenja komunistične teorije v praksi so propadli zvečine že v začetku zaradi nepremagljivih ovir, ki .jih je uresničevalcem stavila nasproti že sama narava s svojimi večnimi zakoni: kjer pa niso takoj propadli, so se vselej, brez izjeme, mogli uresničiti samo z najbrutalnejšim nasiljem, ki ie vodilo v nečloveško strahovlado peščice diktatorjev, v popolno demo-ralizaci.io, otopitev in propad. Mojzesova zakonodaja je ustvarila Izraelcem tako krvavo in nasilniško zgodovino, kakor je zlepa ne pozna noben drug narod, nazadnje pa razsulo in diasporo — razid. špartanski komunistični sistem je rodil grozovitosti, nasilja, raznad družine in posledice, ki so se vlekle še skozi vso poznejšo starogrško zgodovino in nemalo doprinesle do propada starogrške kulture. Vendar se jo mladi Platon pozneje teoretično navduševal za komunizem, a v starejših letih ie svoje komunistične teorije zavrgel in izjavil, »da je skuunost dobrin mogoča samo pri bogovih in sinovih bogov*. Na podlagi Platonovih komunističnih teorij ie njegov sodobnik Aristofan napisal komedijo »Žensko zborovanje«, v kateri se nesmrtno norčuje iz njih, a glavna govornica Praksagora govori
v	njej skoraj do nike tako. kakor govore naši sedanji komunistični agitatorji.
Kakor torej vidimo, so noskusi za komunistično izenačenje ljudi stari kakor človeštvo, in ni sedanji komunizem nič novega ali takega, česar človeštvo še nikoli ne bi bilo preizkusilo. Vedno so živeli ljudje, ki so mislili, da je mogoče enakost diktirati, toda neenakost ie zakon narave, ki ga ie pač mogoče do neke mere korigirati. mkoH na ne do temeljev iz-premeniti. Dokler bo na zemlii živelo Človeštvo, bodo živeli med niim lepi in grdi. ravni in grbasti, zdravi in bolni, krepki in slabotni, pametni in neumni, varčni jn zapravljivi, dela-voljni in delomrzni pošteni in nepošteni. usmilieni in kruti, ubogi in bogati. duševni in ročni delavci, ukazujoči in uboga joči. Komunistična Šablona enakosti ie utoni ia norcev al i_ pa hinavščina oblastiželinih pokvarjencev, ki si hočejo na podlagi oznanja-
nfn komnnistiJno^a raia prisvojiti oblast nad soljudmi in jih izkoriščati.
Bratstva m enakosti ni mogoče izvesti niti v najmanjši skupini ljudi, tudi ne v eni sami družim, kako bi bilo potem to mogoče doseči v celih narodih ali v vsem človeštvu? Kdor govori drugače, je bedak ali pa slepar. Nikoli ne bo v praksi na svetu take idile, v kateri bi vse pripadalo vsem, v kateri bi bili vsi ljudje enaki. v kateri bi vsi enako odločali in ustvarjali. Prav tako je nesmiselno misliti, da bi bilo kdaj mogoče ustvariti večen mir. tudi ne. če bi se posrečilo ves svet »komunizirati*. Zato je Se sama osnovna komunistična teorija protinaravna in mora neizprosno voditi do strašnih izrodkov in zverinskih nasilij vselej, kadar jo kdo hoče uresničiti. To nam je potrdil še vsak dosedanji poskus, od pradavnine do sovjetske Rusije.
Komunizem mora naravno voditi vedno in povsod do uničenja osebne svobode in samoodločbe, pa tudi do razbitia družine, ki je še edino stvarno pribežališče in zatišje človeka, bičanega neprenehoma po udarcih boja za obstanek. In kakor zveni nemogoče. je vendar res, da je komunizem zaradi tega v svojem najglobljem' bistvu nesocialen. Komunizem mora logično voditi do šabloniziranja in s tem poplitvenja ter nazadnje zakrknjen ja kulture, mora voditi do ustvarjanja samih povprečnežev, mediokri-tet in tiranizma. Komunizem uniči svobodno osebnost kot individualnost, izkorenini naravni gon človeka v stremljenju po uveljavljenju v delu in s tem dvigu v boljši položaj ter osamosvojitvi v tem položaju. Kdor uniči individualnost človeka in jo kolektivizma pod valjarjem enakosti, ga iz preme ni v državnega uniformiranega prisilnega delavca in otopelo žival brez plemenitejših gonov.
Kakor vsi poskusi v zgodovini, je pokazal tudi ruski, da je komunistična teorija o enakosti ljudi v praksi neizvedljiva in ne bo nikoli izvedljiva. Zato tisto, kar so boljševiki v sovjetski Rusiji ustvarili, tudi ni komunizem v smislu idealne, a nemogoče teorijo. ampak samo peklepsko spačena podoba, nakaza idealne osnovne ideje. Kajti to, da morejo vsaj na zunaj držati videz teoretičnega komunizma, so mogli doseči samo z brezmejnim nasiljem neznatne manjšine nad ogromno množico večine in so. ter bodo do konca prisiljeni vedno znova loviti, zapirati in moriti vse. ki si kakor koli unajo izraziti svoje pomisleke proti smiselnosti komunističnega prizadevanja — to se pravi, ^likvidirati« vse državljane, ki hočejo misliti s svojo lastno glavo, ki hočejo skratka biti naravni ljudje. Ohraniti smejo samo otopele robote, ki avtomatično mislijo tisto, kar jim predpišejo. in izvršujejo tisto, kar jim ukazujejo. To pa pomeni »selekcijo navzdol«, pospeševanje ustvarjanja tipa manjvrednega Človeka, namesto težnje po vzgoji višje vrste.
Zgodovina, posebno pa filozofija in psihologija nas uče, da so iore in zločinske ideje prav tako nalezljive kakor bolezni. Vedno so nesamostojno misleče množice pripravii°ne nasesti norcem in zločincem, če jim ti znajo dovolj spretno čarati pred oči fatamorgano utooij. Vsaka norost najde še boli nore ljudi, ki ji postanejo pristaši }n verujejo vanjo tako dolgo, dokler nazadnje ne uvidijo vse grozote svoje zablode. Toda tedaj je navadno že prepozno. Prav tako bi bilo prepozno, če bi Slovenci čakali, da se Šele na lastni koži do konca prepričamo. da nas v komunizmu ne čaka rešitev, ampak dokončna poguba.
J. S.
Mogočna manifestacija našega delavstva
Slovenski delavec je na velikem nedeljskem protikomunističnem zborovanju v Delavski zbornici izpovedal svoje protikomunistično prepričanje
V	nedeljo se je v dvorani Delavske zbornice zbralo slovensko delavstvo, da javno manifestira svojo pripadnost k slovenski narodni skupnosti in pokaže ves svoj gnus in odpor do uničujočega delovanja mednarodnega komunizma. Velika dvorana je bila premajhna Za množico zborovalcev. Mnogo jih je stalo po hodnikih in dvorišču, kjer so namestili zvočnike, da so vsi lahko sodelovali pri mogočnem zborovanju in poslušali klene in tehtne besede govornikov.
Ljubljana je doživela žc več protikomunističnih zborovanj, toda že iz-lepa ni bilo katero tako pomembno kakor prav zborovanje slovenskih delavcev. Posebno svečano je vplival prihod gospoda prezidenta generala Rupnika, ki je o pol desetih prispel s svojim spremstvom med zborovalce. Delavci so ga navdušeno pozdravljali, saj so spoznali, kako zelo je pre-zidentu pri srcu njihova stvar.
Zborovan je je otvoril g. Franc žužek. predsednik delavske protikomunistične akcije. Prisrčno je pozdravil g. prezidenta in zastopnika slovenskega domobranstva g. podpolkovnika Vizjaka. Po kratkem nagovoru je pozval govomike-zborovalce, da povedo svojo besedo, besedo slovenskega delavstva.
Izpregovoril je tobačni delavee g. Ernest Vrhovec. V jedrnatem govoru je orisal vso dejansko škodo, ki jo je našemu narodu prizadejalo komunistično divjanje. 3 milijarde škode imamo Slovenci od komunizma! Že samo to dejstvo kliče človeka k premisleku in k upora do gibanja, ki ruši in kvari tam vse tisto, kar so naši predniki s težavo ustvarili in zgradili. Njegove besede so zbudile vihar navdušenja med zborovalci.
Za njim je govoril kovinski delavec iz Saturnusa g. Valentin Gašperšič. Orisal je delavsko borbo za obstoj in boljše socialne razmere in nepošteno komediantsko vlogo, ki so jo v tej borbi, igrali komunistični voditelji in hujskači. Delavci so spremljali. njegov govor z živahnim pritrjevanjem, saj so sami preizkusili vse komunistično hujskanje in izdajstvo nad narodom.
Kot zastopnica ženstva je izprego-vorila delavka gospodična Marija Pikčeva. Obsodila je vlogo ženske m še posebej vlogo zapeljanih Slovenk v komunističnem gibanju, hkrati pa pripomnila, da so pohujševale! naroda in delavstva tudi vsi tisti, ki ustvarjajo nezadovoljstvo z nesocialnimi pogodbami in izkoriščanjem delavcev.
Po kratkem pozdravu predsednika Delavske zveze g. dr. Branka Alujeviča je izpregovoril g. Maks Jan, tajnik glavnega odbora Delavske protikomunistične akcije. »Slovenski delavec ni komunist,« je med drugim dejal govornik. »To je dokazal s tisoči podpisov božične protikomunistične deklaracije, dokazal je z ustanovitvijo protikomunistične akcije in dokazuje z današnjim zborovanjem.« »
Naposled je izpregovoril svojim delavcem g.' prezident general Rupnik sam. Zborovalci so ga tako navdušeno pozdravljali, da dolgo ni mogel do besede. Njegov govor so prekinjali vzkliki navdušenja in odobravanja. (Prezidentov nagovor priobčujemo na
1.	strani.)
Ko so se nazadnje polegli klici in ploskanje, je g. žužek izpregovoril zaključno besedo. »Delavci,« je poudaril govornik, »bodo tudi z dejanji dokazali, da zaničujejo vse. kar je gnilega, in v svojih vrstah krenko pometli, v kolikor tega še niso storili.«
S himno »Hej Slovenci« se je končalo to simbolično in veličastno zborovanje tistih, ki so na nje prav komunisti največ gradili in ki so v usodni uri dokazali, da so pošteni, modri in pravi Slovenci,
Preizkušnja, kakršne, naš narod niti pod Turk1 rr doživljal, je prišla nadenj v 20. stoletju, po več ko tisoč letih naše narodne zgodovine, ko je v znamenju srpa in kladiva tudi po slovenski domovini zadivjal vseuniču-joči in kleti požar boljševiške revolucije. V zadnjih dveh in pol letih je slovenska gruda trpela več udaTcev ko kdaj koli poprej. Nesreče, ki jim je težko najti ime, so se zgrnile nad mali slovenski narod kot kazen za stare politične, javne 5n zasebne napake nekaterih ki so nam vveč ko 20 let oznanjali, da nam hočejo dobro. da so baje narodni voditelji, učitelji in podobno. Težka, pretežka preizkušnja, ko smo v vsej tesnobni grozi jasno slišali udarce na uri naše narodne usode: biti — ne biti!
Priznati moramo, da je naš narod kljub vsemu to svojo najtežjo preiz-kušnjo o pravem času opazil. Ob 12. uri se je dvignila mladina, ki jo je vžgala odločna in krepka gesta sivolasega generala Rupnika, ko je v naši najusodnejši uri zgrabil z mladostno silo za krmilo naše slovenske usode. Ta mladina je zavrgla pomisleke in zgrabila za puško, da na barikadah, poškropljenih z niučeniško krvjo 15.000 nedolžnih Slovencev, brani svoj dom in rod pred vseunieu-jočim besom zločinskega komunizma. Vstali so na<i krepki, zdravi kmečki fantje in možje, da bodo, če be treba, tudi s krvjo skovali narodu lepšo bodočnost.
Vsi Slovenci so se ko en mož dvignili in sklenili odločno in jasno: do; volj je krvi, dovolj nasilja. djrvoli ropov in požigov — mi.hočemo živeti na tej zemlji, ki so jo naši dedie plodili s svojim znojem dolgih 1400 let!
Dva sta izraza te vseslovenske narodne volje. Prvi naša narodna vojska, naše domobranstvo, drugi pa protikou.unistična božična spomenica.
Protikomunistična božična spomenica, ki so jo. potr jeno s tisoč in tisoč podpisi zavednih sinov slovenske matere zastopniki vseh slojev našega naroda slovesno izročili gosp. prezidentu generalu Rupniku, je združila vse zavedne Slovence brez razlike v eni sami. odločni in skupni volji: uničiti zločinski komunizem, ki je pod krinko Osvobodilne fronte sklenil zaroto nad našo domovino. Spomenica je rodila največji in najugodnejši odmev pri narodu in pri oblasteh. Slovenci smo s to spomenico enodušno potrdili svojo neomajno vero v zmago poštene slovenske misli nad mednarodnim barbarstvom. Dali pa smo tudi zatrdilo svojega popolnega zaupanja in pripravljenosti niemu. ki je v teh žalostnih dneh stopil na čelo našega naroda. — generalu Rupniku.
Skrajni čas je že. da se združijo vse protikomunistične sile in da vendar že popolnoma uničijo komunizem.
Kljub tisoč in tisoč, podpisom, ki so is na spomenici, pa še zmerom žele premnogi, da spomenico podpišejo. Hočejo se pridružiti mogočni armadi tistih, ki so pred vso slovensko javnostjo odločno povedali, da hočejo življenje slovenskemu narodu, ne pa njegove smrti v znamenju srpa in kladiva. Da bomo tej želji zavednih Slovencev ugodili, bodo te dni po vseh naših uradih, pa tudi pri privatnikih začeli pobirati nove podpise. Vsakdo se bo tako lahko pridružil tej mogočni manifestaciji naše narodne misli, da pred vsem svetom izpriča svojo narodno, slovensko zavest!
V zaklonišče vzemite s seboj tudi odeje in plašče.
»Graditi, ta je naš program!«
V	nedeljo ob desetih se je velika unionska dvorana jela hitro polniti. Vanjo so vrela, naša dekleta, naše dijakinje srednješolke. Ob četrt na enajst so pa prišli tudi gostje, gospa prezidentova, njena hči. gospa Su-vajdžičeva in zastopnik g. prezidenta dr. Puš. Slovenski domobranci so poslali za svojega zastopnika poročnika Stanka Kocipra.
Po pozdravnem nagovoru voditeljice je stopil na govorni oder g. Nikolaj Jeločnik. Govoril je pod geslom »Očistimo zadnje ostanke komunizma no naših šolah!« »Mnogo nas je obolelo, toda v nas je volja, da ozdravimo,«-je rekel govornik. »In to voljo je prva in najbolj odločno pokazala 'naša mladina.«
Dijakinje so govornikove besede nagradile z navdušenim odobravanjem. Nato je izpregovorila svojim tovarišicam gospodična Marija Ra: stičeva, dekle, ki so ji komunisti ubili očeta, mater in brata.
Govornica je še natančneje očrtala poslanstvo Slovenke v protikomunistični borbi. V tej borbi ima tudi slovenska dijakinja svojo častno nalogo.
»Tako je!« so navdušeno odgovarjala dekleta v iskrenem odobravanju občutenih govorničinih besed.
Ko je stopil na oder zastopnik naših domobrancev, gospod Kociper, se ploskanje kar ni hotelo poleči.
»Draga dekleta. prinašam vam pozdrav najboljših slovenskih, fantov z barikad,« je izpregovoril naš pisatelj; vojak. »Slovenski fant bo gradil novi svet s Puško, Slovenka pa s srcem in plemenitostjo.«
. S himno »Hej Slovenci« so zboro-valke najlepše zaključile svojo manifestne! io poštenosti in dobre volje za
i	izgradnjo boljšega, lepšega sveta.
Padli so štirje junaki
V	Novem mestu so te daj slovesno pokopali domobranca Rafka Ržena in Janeza Hrvata Oba sta se bila prostovoljno .prijavila v patruljo, ki ie odšla v pod.ročie, kier se še kdai pa kdaj pojavijo tolovaji. Ros je prišlo do bitke. Čeprav so bili komunisti v veliki premoči, so iih mladi domobranci odbili in jim zadali hude izgube. V boju sta pa junaško padla Ržen in Hrvat.
Rogieba v Novem mestu se ie nde-deležilo poleg velikega Števila občinstva tudi odposlanstvo nemš'-« voiske In večji oddelek domobranske posadke, ki bo se tako poslovili od svoiib dveh junaških soborcev.
S Primorskega ie na prišla tužna novica, da stn to dni na Doberdobu padla za svoj narod in dom mlada domobranca Grega Kregar in Polde Brenčič. Niuna naloga k* bila. raz-krinkaii_ prav v osrčju naihuišeea komunističnega terorja zločinske nakane tolovajev in izslediti niib poveljnika. Tolovaij so ju pa v patrulji s tretjim tovarišem obkolili in napadli.
Mladini junakom se ie posrečilo prebiti komunistični olj roč toda no poltretji uri trajajoči bilki sta padla Brenčič in Kregar, tretji tovariš se ie Pa kakor im čudežu rešil in povedal, da te v tei borbi padlo šest komunistov. med njimi tudi komandant, ki so ga iskali.
Z obema junakoma so nacionalistični akademiki izgubili iz svoiib vrst spel dva najboljši borca. Njuno smrt prebolimo z zavestjo, da sta padla za tisto stvar, ki io bodo njihovi tovariši neusrašeno nadaljevali in končali!
»Svoboda« v rdečem »raju«
Voleugledni ameriški tednik zCol-lieršr — o njegovem poročanju o Sov. jot-ii zvezi glede objektivnosti ni dvomili — navaja, da ie po zaneslji-
vi	ti pod a tki ti v Sovjetski zvezi zdaj JO do 12 milijonov ljudi po koncentrati i>!<i 11 taboriščih. Torej tiči šest-nai '■	-vvietskega prebivalstva v teh
taboriščih Med nesrečneži so tudi Poljaki in prebivalci haitskih držav ki Bo iih Sovjeti odnehali v notranjščino Sovjetske zveze in ki za njimi ni nobenega sledu
Essetal emar, tovoriš Bros!
Nadaljevanje s 1. strani
Dejstvo je. da ste bili že na tleh, ko vam ie Badogliova izdaja vlila novega nectrma. in ste zavohali novo šanso, ko se vam ie laško oroDe iu živež vsulo v naročje. Da na, še ob; stojite, gre zashnra zgolj odljudnosti vaših gora polnih skrivališč. Zahvalite. sc- naravi, ki ie ustvarila tako neprehodno in razklano gorovje, ue pa svoii sposobnosti. Uš v kožuhu ie težko »niti. tolovaja v bosenskih hribih še težje. O tem bi vedeli Angleži kaj povedali ki so se leto zn letom trudili v mali Palestini, da bi z bombami in vislicami ukrotili gverilske Arabce, ki se iim tako žikuo upiraio med Haifo iu Nablusotn. ob Mrtvem morju iu v Judejski puščavi.
Vi', tovariš Broz. Bte postranska figura v igri sil. ki gibljejo zemeljsko oblo. Vi lahko osvajate in opuščate kraie. trpinčite in ubijate liudi: vse to je možno na svetu, ki gori v platnenih in kjer se bije boi za poslednjo odločitev, za biti ali nebiti, za pogin ali novo živlienie. Pri takšnem obračunavanju ie le naravno, da tudi izmeček zasluti fivoi čas. Vi dobro veste, da vaši najboljši zavezniki niso v Londonu in Moskvi, tudi no vaši roiaki. temveč, kakor že omenjeno, gorska raztrganost te dežele, molčečne čeri in propadi k raškega sveta, neprehodnost gozdov
Kljub temu ste in. ostanete majhen vagabund svptovue zgodovine, vagabund. ki za tujega gospodarja opravlja svoio umazano obrt. za tujca, ki se hoče pri zadnjih vratih na Balkanu vtihotapiti v evropsko hišo. da bo tam ovekovečil umor in Požig-
Ne primerjajte se z zgodovinskimi junaki, ki so se borili za svobodo, z junaki ki smo jim tudi mi Nemci ztnerom pripravljeni izkazati čast Ti so se borili za svoio domovino, ki so io ljubili, varovali in branili: Andrej llefer. Sehiil. Mazzini. Garibaldi, kraljevič Marko — legendarni srbski junak iz turških vojn — in možie skupine »Scuguizzo« v južni Italiji. Celo krvavi Stenka Razin iz ruske proSlo-srti, ki je prodrl s kozaki do Dnje-pra — da omenim zgled iz tolikanj domač« vam ruske sfore — iu bil mož. ki ga ffe vodila vera v domovino.
Le vi se bijete za tujca svoio zemlje in Evrope ki bi prineetl vaši domovini in evropski celini samo bedo
in stisko in ki bi potem nekega dno tudi vas likvidiral, kakor iih ie likvidiral toliko, ko iih ni več potreboval.
Kie in kako se konča vaše vatne bundsko živlienie. ni važno, tovariš Broz; le to je gotovo, da bo vaš konec prav tako neslaven kakor ie bilo vašo življenje.	E	Fretscher.
Tovariš Broz!
Pisec, gornjega pisma je Nemec — kaj naj rečeta o tebi Slovenec in Jugoslovan?
Nemcu niso ne ti ne tvoji krvniki na Slovenskem ubili ne matere ne žene ne nedoraslih otrok, in vendar ima zate samo gnev in prezir. Nemcu — tujcu — nisi bil petokolonec kakor svoji lastni domovini; njemu nista ne ti no tvoj gospodar, ki se. mongolske krvi, dela prijatelja Slovanov, razbijala države ne razkrajala srca in razuma njenih državljanov; njemu nisi opljuval in poteptal v blato, kar je sveto človeku in patriotu: in vendar ne najde zate niti besedice razumevanja ne prizanesljivosti.
A mi Slovenci?
Mi. ki slišimo tvoj neslovanski psevdonim samo v zvezi s požigi naših vasi; z zverinskimi umori naših mater in očetov, bratov, sestra in otrok; z brutalno »likvidacijo« njih, ki so le osumljeni, da so izpregledali cilj tvoje preklete obrti — mi, ki se nam turški časi zde idila v primeri s tem. kar prestaja naš narod po volji svojega lastnega sinu: kaj naj mi rečemo o tebi in tvojem počstju?
Essetai emar. prerokuje Troji Homer. Prišel bo dan! I zate bo prišel, tovariš Broz, neizogibno ko smrt, in premajhen bo svet. da bi se skril pred njim. Tudi Rohospicrre — naj mi častivredni občan oprosti,. da ga imenujem v isti sapi s teboj — je učakal, kar mu ie šlo. čeprav je bil mož čisto drugače cel kakor ti, nje-
Hišni gospodarji, uredite zaklonišča! Hišni starešine, prepričajte se, če je zaklonišče urejeno. Stanovalci hiš, pomagajte pri tem po svojih močeh, z delom in nasveti!
gov daljnji kriminalni sorodnik s Hrvatskega. Prišel bodan, tovariš Broz — ne želi. da ga živ učakaš! — ko boš. hlapec, ki si, dajal odgovor ne samo za tisto gorje, ki si ga sam prizadejal našemu lahkovernemu na: rodu, ampak tudi za svoj nezaslišani poziv Angloameričanom, naj zbombardirajo naša mesta — prav tako kakor bo tvoj rdeči gospodar odgovarjal za usodo deset in deset milijonov poštenih slovanskih ljudi (ne Mongolov! ne Židov!), ki so padli od strela v tilnik ali pa jalovo pognojili azijsko stepo in tajgo s svojimi izmozganimi mučeniškimi telesi.
Essetai emar, tovariš Broz! Dotlej pa živi v grenki zavesti, da je višek tvojo moči nepopravljivo za teboj in da gre usoda tvoje kriminalne revolucije nevzdržno pot tja, kjer se kriminal prej ali slei vselej konča. Na tej poti naj te razkraja spoznanje. da tisto kar si s krvjo gradu, v krvi propada, in da ono. ka.r sta ti in tvoj azijski gospodar hotela pri nas za zmerom iztrebiti, žc vstaja v novo življenje. Na tej poti v pogin naj te do smrti grize in žge neomajna vera našega nacionalizma, tistega, ki so tvoji krvniki v Kočevju, na Turjaku, v Mozlju in na Travni gori mislili, da so ga za zmerom izruvali iz zemlje slovenske — vera, da
bo naša ideja živela in t r i u m f i r a 1 a . ko bo od tebe in tvojega zavrženega imena ostal samo še s pljunkom gnusa združen spomin.
K. «.
* -r- *
7.n a. ib, 22. febr. Piv zanesljivih vesteh je v glavnem stanu Titovih banditov počil odkrit upor, čigar posledica je bila čisto po bol iše vi sl; ih metodah izvršena >•likvidaci ja« nekaterih voditeljev. Titova rndiiska postaja namreč sama potrjuje da so ustrelili partizanskega generala Kavo Oroviea in dva »razumnika« Simo Miloševiča in Zorana Kovačma. Po teh poročilih je mnogo vojaških poveljnikov zapustilo Titov generalni štab in pričelo samostojno politično delovanje.
Da, tovariš Broz:'* čsseiai imar! Razkroj, ki si ga med druge sejal, leti kakor bumerang nate nazaj. Bliža se dani
Naredba o spremembi določb o zaplembi imo-vine upornikov in njihovih svojcev
5.1. V členu 3. naredbe o zaplembi iinovine upornikov in ustanovitvi Zavoda za upravljanje in likvidacijo te imovine z dne 6. nov. 1942 št. 201, Službeni list št. 373-89. se črtajo besede: »čeprav gre za bližnje sorodnike«.
§ 2. člen 4. v § 1. te naredbe se jz-preminia in se glasi:
»Zakonskemu drugu upornika in njegovim bližnjim sorodnikom se zapleni vsa premična in nepremična imovina. če so upornika nagovarjali k uporniškemu udejstvovanju ga v uporniškem mišljenju potrjevali aii ca v njegovem delu na kakršen koli način podpirali ali krili.«
,S 3. Naredba o spremembah določb o zaplembi imovine. ki ie last upornikovih svoicev. z dne 19. maia 1943 št. 53. Službeni list št. 135-41 iz
I. 1943.. se razveljavlja.
Javna licitacija
Mostna občina ljubljanska razpisuje javno ofertalno Pismeno licitacijo za dobavo gramoznega in kamnoloniske-
ga gradiva za vzdrževanje makadamskih cest in potov na lastnem ozemlju za proračunsko leto 1944. Olertalna licitacija bo dne 13. marca 1944 ob
II. uri v prostorih mestnega cestnega nadzorstva, soba št. 4. na Ambroževem trgu 7. Razpisni pogoji in oier-talni pripomočki se dobe na vpogled vsak dan ob uradnih urah i stola m. soba št. 7.
Obvestilo poštne direkcije
Pošti Škofljica in Grosu p -l i e vršita od 21. februarja t. 1. dalie tudi blagajniško in paketno službo.
Opozorilo davčne uprave
Poškodovani bankovci. — Davčna uprava Liubliana-mesto opozarja vse davkoplačevalce, da pod nobenim pogojem ne bo sprejemata poškodovanih bankovcev, ker pošla dosledno odklanja sprejem takšnih bankovcev od davčne uprave.
Poškodovan ie vsak bankovec, ki mu manjka najmanjši košček papirja. Davčna uprava Ljub!jana-mesi«
Opozorilo glede prenočevanja
V zvezi z veljavnimi prijavnimi predpisi opozarjamo občinstvo, da io prepovedano sleherno prenočevanje v javnih prenočiščih, kakor tudi v zasebnih stanovanjih, če oseba ki Želi prenočevati zunai svojega rednega stanovanja. ui polici iško prijavila začasne spremembo 'kraja prenočevanja.
Uprava policijo
Zaplemba imovine upornikov
V Službenem listu z dne 19. februarja ie priobčena odločba šefa Pokrajinske uprave, na podlagi katero se zapleaia vsa imovina upornikov dr. Tavčarja Igorja in Simonitija Rada in njunih rodbinskih članov
Ustanovitev pravosodnega oddelka pri pokrajinski upravi v Ljubljani
Z izbruhom vrine ie slovensko pra-vosodstvo Ljubljanske pokrajine osta-
lo	brez svojega centralnega upravnega oblastva. ki ga ie imelo dollej v Beogradu. Zato se io pri šefu pokrajinske uprav« v Ljubljani med nedavnim ustanovil pravosodni (IX.) oddelek pokrajinske u n ra ve ';ot nieii samostojni oddelek. 1’ravosodni oddelek ie že pričel poslovati in uraduje v prostorih bivšega Vrhovnega sodišča v palači Mestne hranilnice v Ljjh-liani. Tako ie odsl :i slovensko pravo, sodstvo z ustanovitvijo svojega samostojnega pravosodnega oddelka uri Pokrajinski upravi tudi' v upravnem pogledu zopet loč -no od obče politično uprave
Komunistična »aprovizacija«
Beguncu ki prihajajo v Ljubljano i* tistih krajev, ki iih komunisti še zmerom ogrožajo, pripovedujejo zanimive novice o komunističnem gospodarjenju v boljševiškem »raju«. V tem »raju« namreč primanjkuje nainavad-nejših življenjskih potrebščin, nekaterih sploh ni dobiti. Liudie sir pomagajo. kakor »i vedo in znajo Kmetica same delajo kvas iz drožia.. z ognjem si pomaga io kakor nekdaj in ga prenašalo iz hiše v hišo. namesto tobak« kade trtno listje toda za sol liudie 'ne moreio dobiti nadomestka. Zato ie sol postala prava dragocenost, 'akti du se je uresničila rečenica o »neslanem krojni« po zaslugi na rodil ib »osvoboditeljev«.
T> »osvoboditelji« Pa nikakor ne stradajo soli. kni še sladkorju in drncih dobrot -Posebno »voditelji« še zmerom tako žive da iim ni sile. Pokradene prašiče predtdavnio v klobase in iih seveda primerno osple. prav tako slanino in ostalo svinjino. In tako so se ti »dobrotniki« spomnili. da bi kazalo tudi za ubogo raio ustanoviti nekakšno »norovizacijo«. Pričeli so deliti fidkg soli na osebo na mesec! To ie ravno prav, da sdde kmet h krompirju y oblicah in vso sol naenkrat pojd. Kajpak do »aproviza-ciie« nimajo pravice »nezanesljive« družine ali pa tiste ki iz kakršnega koli vzroka tolovajem niso »n srcu.
Kmetje se tolažijo samo s spoznanjem. da tudi komunistični mogotci kmalu ne bodo imeli vre mesa. sai so pokradli — »rek viri rab« — že vso živino iil gre »zaloga« h kraju Tedni bodo tudi gospodje pri vrhu morda prvič občutili nekai enakosti in tovarištva. ki ga imajo tako polna usta
Navedba o ustanovitvi kmečkega poverjeništva za Ljubljansko pckrajino
Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani obiavlia:
Za obnovo kmetijstva v Ljubljanski pokrajini ie potrebno da se zajamejo vse v kmetijstvu delujoče osebe kakor tudi ustanovi organizacija, ki bodi temelj delu kmečkega prebivalstva
Na podlagi danih mi pooblastil odrejam torej z veljavnostjo za Ljubljansko pokrajino:
Čl. 1. Za pospeševanje kmetiistva in gozdarstva in za usmerjanje strokovne. socialne, nravstvene, in kulturne vzgoje kmečkega prebivalstva se ustanavlja kmečko poverjeništvo za Ljubljansko pokrajino. Kmečko poverjeništvo se deli na pokrajinsko kmečko poverjeništvo, okrajna kmečka poverjeništva in občinska kmečka poverjeništva.
Čl. 2. Pokrajinskemu kmečkemu poverjeništvu načeluje pokrajinski kmečki poverjenik, okrajnemu kmečkemu poverjeništvu okrajni kmečki poverjenik in občinskemu kmečkemu poverjeništvu občinski kmečki poverjenik.
Čl. 3. Vsak kmečki poverjenik ima tri namestnike, eden izmed n jih ima skrbeli za pospeševanje kmetijstva m gozdarstva, d mci za pospeševanje kmetijskega zadružništva, tretji pa za urejevanje prehrane.
Čl. 4. Vsakemu kmečkemu poverjeniku ie v pomoč sosvet. Niegovi člani so poverjenikovi namestniki in po en predstavnik kmečkesra delavstva in kmečke mladine in predstavnica kmečkega ženstva. Člani sosveta pokrajinskega kmečkega poverjenika so poleg naštetih tudi še okrajni kmečki poverjeniki, člani sosveta okrainega kmečkega poverjenika so pa tudi občinski kmečki poverjeniki okraia.
Čl. 5. Pokrajinskega kmečkega poverjenika in okrajne kmečke poverjenike jmeuuie šef pokrajinske uprave. občinske kmečke poverjenike oa pokrajinski kmečki poverjenik.
Čl. 6. Člane sosveta pri pokrajinskem kmečkem poverjeniku imenuie sef pokrajinske uprave člane sosvetov pri okrainih kmečkih poverjenikih imenuie pokraiinski kmečki poverjenik člane sosvetov pri občinskih kmečkih poverjenikih oa okraini kmečki poverjenik
Čl. 7. Za izvrševanje njegovih nalog so kmečkemu poverjeništvu v pomoč Kmetijska zbornica organizacija kmetijskega zadružništva in Pokrajinski prehranjevalni zavod (»Prevod«).
Čl. 8. Šef pokrajinske uprave v Ljubljani se pooblašča, da obstoječe kmetijske in gozdarske organizacije v kmečko poverjeništvo vkliuči ali pa jih razpusti in v ta namen razveljavi morda nasprotujoče zakonske določbe.
Čl. 9. Za to naredbo potrebne izvršilne predpise izda šef pokrajinske uprave.
Trst. 22. januarja 1944.
Vrhovni komisar: Rainer a. r.
Objavljeno v uradnem listu Ver-ordnuners- und Amtsblatt des Obei'-sten Kommissars in der Oneratioos-zone »Adriatisches Kiistenland«. Trst. kos 2. z dne 24. ianuaria 1944
Listek ..Družinskega tednika**
Srčni sirup v cvetlični vazi
Napisal dr. UL Heinz Giaupnei
Obvestila Slovenskega Rdečega križa
Poiifjanje paketov vojnim ujetnikom, Inter-airancem in delavcem v taboriščih v Nemčiji.
Dne 23. februarja t. 1. Je pričel spet reilno poslovati »Paketni oddelek Slovenskega Rde-lega križa*, v svojem lokalu na Vidovdanski pesti it. G (bivia Klavna zaloga tobaka).
Pakete bomo sprejemali zaenkrat ob pone-leljkib, sredah m petkih od 8. do 11. ure.
Vsaka pošiljka mora biti v lesenem zabojč ku, ali pa v Škatli ir lepenke, zaviti v močan papir ali zaSiti v platno ali Juto ter povezani i močno, celo vrvco. Zaradi pregleda se morajo paketi prinesti odprti.
Sprejemali bomo izključno le pakete, na ka terih bosta povsem natančno in čitljivo označena naslova prejemnika (osebna Številka, Številko taborišča, barake, bloka itd.) in pošiljatelja*
Vsak poftiljatelj paketa bo moral izpolniti posebno izjavo, kakršna Je bila predpisana lanako leto za pol ljanje paketov internirancem v Italijo.
Pošiljanje paketov Je dovoljeno ▼ obsegu, ki j*r dopufič&Jo določbe posameznih taboriSČ. NaJveČJa teža posameznega paketa sme biti 5 kg. Glede na stroge predpise opozarjamo že zdaj vse oelpoSilJalce, da bomo zavrnili vsako pošiljko, ki bo skupno x ovojem težja od 5 k«.
Za vojne ujetnike morajo biti poiHJIce opremljene s paketnim listom (Paketschein). Poiiljalct naj pošiljajo predvsem nepokvarljivo brano v mejah določil posameznih taboriSČ.
VlSina pristojbine za poltnino, carino, tiskovine, prevoz in manipulacijo bo razvidna v poslovnem lokalu.
Zaenkrat more Slovenski Rdeči križ posre-*>r' Po6:lJ*nju paketov samo za taborišča v Nemčiji.
Prizadete naprofiamo, da v svojem Interesu upoštevajo vsa navodila.
Osebne vesli
POROČILI to 8E>
V Ljubljani! G- France Polenci, strojni števec, In gd*1. Hilda Ahčlnova, falska upraviteljica,
Rosp. Ciril Masič in gd6. Majda I,angu«ova' K. Oikor Pluk, bančni uradnik, in gdč. llerta Mergentlialerjeva: R. Kudolf Mvzlikar, okrajni glavar, in gdč. Helena Mastnakova, čestitamo!
UMRLI So:
V Ljubljani: Tereilja Medič-Kunutljcva, vdova po učitelju; Frane PolinSeic, posestnik; Janet Jj-diček, duhovnik; Marij« Klopčičeva, vdova
1>0llli Menardova, zasebnica; .	pmuof.nl delavec; Ivan
V,,v.	...'tkl uPrav'telJ v pok.; Jerica l>er-
inspektorla fin*’ vTerf*'J* Creplnkova žeua mlnl.n,	koutro,e ••	Sedlakova,
AI°W1 Terfellf. mlinar; h-uiUkl uraH?dk'»P°,P,tn,k: ,Van n®"*1' 1(" Ji* *nat i s karnis ke ga
,estni«,1 Kn^o"onl^°^J4-l*r' P°
V Selani: Josip Sveti*, župnik
V it. Vidu-Viimarjih: Anton McUek treovec
t N* “ob,®rriohu.! GJ,‘K.or ><"• »ar. ,tud. chem. i
Leopold llrenčič. akademik.
Ha Ivanjakem vrhui Josip Hlehovee, mliankl mojster,
V Konjicah« Int. Josip Zidanšek.
Nai* soialjel
»Če prične zdravnik preizkušati dobro znaue zdravniške strupe na cvetlicah. se komat izogne očitku. da ugania kot zdravnik ali znanstvenik diletantizem.«
Tako ie deial znani nemški specialist za srčne bolezni dr. Karl Fahren-kamp iz Stuttgarta v enem svoiih zanimivih predavani. In vendar se ta sloviti zdravnik ni ustrašil tega očitka in ie vseeno nadaljeval svoie izredno zanimive poskuse s srčnimi strupi na cvetlicah.
Zdravnik za srčne bolezni ie danes brez srčnih stru	u. a &jm brez
digitaljsa (naprstnika) kakor vojak brez orožja. Bolnika s hudo srčno oslabelostjo ozdravi namreč zdravnik lahko'samo z digitaliscmi. strupom naprstnika. Delno lahko srce srčno napako samo »izravna« (s tuiko: »kompenzira«). tako da hitreje utripa, pogosto pa nastopi »dekompenzaciiac. ravnotežje med srčno zmogljivostjo ;n srčno u.očio se nenadno zruši in človekovo srce hudo oslabi. To ie tre-nu‘e’r ko seze zdravnik Po naprstniku: že	pod nie" !
bolnik »zacvete«: srčne mišice prično krepkeje delovati, utrip postane počasnejši. ob vsakem utripu zaiame in iztisne več krvi. V težjih primerih se delovanje srca »kompenzira« v nekaj tcdiih. kar je res izreden uspeh tega že klasičnega srčnega zdravljenja
Vendar tak bolnik le ni čisto zunaj nevarnosti. Lepena dne utegnejo namreč kakšna bolezen, razburjenje ali hud prenapor spet skaliti ravnotežje njegovega srca. spet mora seči zdravnik po srčnem strupu naprstniku. Visoka umetnost zdravnika ie toreiv v ohranitvi tega dragocenega ravnotežja med bolnikovo srčno zmogljivostjo in nieeovo srčno močjo.
In tu — trdi Fahrenkamp — trči zdravnik ob doslej znani postopek zdravljenja z naprstnikom. »Klasično« zdravljenje z naprstnikom namreč uči. da ie šele srčna slabost znak. da ie treba pričeti srce zdravili s tem strupom. Denimo, da ie bolnik zdrav.> Srce ie »kompenzirano«, nobenih slabosti ni več nobenih srčnih težav. Lepega dne se pa vse iznova prične. Bolnika pripeljejo v bolnišnico: zdravljenje z naprstnikom tudi tokrat učinkuje kakor čudežno zdravila To zdravljenje ponovimo pri enem bolniku !ahko trikrat, štirikrat ali še večkrat tod" lepega dne bolnik za novim napadom srčne slabosti nenadno umre. preden ga utegnemo pričeti zdraviti.
Kdaj pa — se vprašuje dr. Fahren-kamp — potrebuje srčno bolni bolnik zdravljenje z naprstnikom, mar res šele tedai ko se bolezen pokaže s hudim srčnim napadom? »Klasično« zlr.. .jenie to vprašanje potrjuje. »Naprstnik nai bo v rokah zdravnika za srčne bo'.ezni isto orodie k.‘kor kirurgu nož.c Uporabliaimo "a torej samo v akutnih primerih. Dr. Fahrenkamp se pa vprašuje dalje: zakai se pa tei hudi srčni slabosti ne bi mogli s Vi kšnim novim zdravlieniem izogniti?
In tako ie iel dr. Fahrenkamp tudi tistim bolnikom, ki so bolehali za rahlo srčno slabostio. dajati redno po nekaj kapliic naprstnikovega strupa, in sicer več let. Izkazalo se ie. da ti bolniki res niso nenadno oboleli za hudo srčno slabostjo in da ie takšno zdravljenje z naprstnikom srčno slabost preprečilo.
»Tako sem prišel do spoznanja.« pravi Fahrenkamp >da so na srce delujoči glikosidi (tako se kemično imenujejo strupi) lahko tudi eradilne snovi in da morda v naravi niso tako zelo oddaljeni od vitaminov in hormonov.«
Teoretsko so to že dol^o domnevali, toda v praksi še nikoli niso mogli dokazati. Dr. Fahrenkamp navaja samo en zgled za pravilnost svoiega profilaktičnega zdravljenja z neskončno majhnimi dozami naprstnika. V kliniko so pripeljali nekega Šestdeset-
letnega bolnika, obolelega za hudo I srčno slabostio Pričeli so ga zdraviti j s »klasičnim« zdravlieniem z nanrst-1 nikom In po nekaj tednih ie mrjsl j oditi iz bolnišnice. Dr. Fahrenkamp ga ie pa tudi pozneie. še opazoval in ga zdravil z naprstnikovo tinkturo, tako da ie bolnik vsak dan popil samo ! nekaj kapliic te tinkture kot preprečujoče zdravilo. Nikoli več se mu ni povrnila huda srčna slabost, in ko ie imel dva in sedemdeset let. ie lahko celo sam prepotoval vso Nemčijo.
Ali ni že ta uspeh tako velik, da potrjuje pravilnost dr. Fahrenkampove zamHi? Vendar kritiki še zmerom niso utihnili. Trdiio. da ie tako majhna doza neučinkovita in da ne moremo dokazati, da ima tako i'~zre<’>‘en strup na organizem še kakšen zdravilen učinek. Delno imak> tudi ti nejeverni Tomaži prav. zakai poskusi na živalih z zelo razredčenim strupom se niso obnesli. Tedai se ie pa dr. Fahrenkamp domislil nečesa novega. Namesto na živalih bo delal poskus« na cvetlicah. Nabral ie nekaj rožnih popkov in jih porazdelil po cvetličnih vazali v svoii sobi. V nekatere kozarce ie nalil čisto vodovodno vodo. v druge ie pa prikanil še nekai kapliic raznih srčnih strupov.
In glei presenečenie: rožni popki v Čisti vodi se niso več odprli, rože. ki so pa imele v vodi nekai srčnega strupa, so se buino razcvetele. Prve so po dveh. treh dneh uvele, druge so pa ostale sveže in sočne še dolco potem.
Dr. Fahrenkamp ie šel še dalie. Velel ie vrtnarju. vki se mu še sanjalo ni o njegovih učenih poskusili, nai zaliva nekatere cvetlice, s čisto vodo. druge pa z vodo. ki ii ie dodal nekai kapljic razredčenega naprstnikovega strupa. In vrtnar sam ie ugotovil. da so Drve cvetlice kmalu uvele, druge pa ostale izredno dolgo bujne in sveže.
Neki zdravniški opazovalec ie pa imel vtis, da so listi cvetlic v vodi z dodatkom izredno prekrvljeni: »List ie krepak in sočen kakor napeta koža pri zdravem človeku.«
Morda ie bila primerjava cvetlice s človekom nekoliko drzna, toda vse-kako polna domišljije. Zdravnik, ki io ie izrekel, je pač že večkrat posebno pri mladih ljudeh opazoval, kako po
Najprimernejši nadomestek gimnastike za vsakogar, je brezorožna samoobramba
džiu - džitsu
šola za spretnost, prožnost in prisebnost.
Redne tečaje vodi strokovnjak vsak torek in četrtek od 16. do 19. ure. GimnastKna Sola MILENE GOVEKARJEVE Muzejska ulic* 3, prilili!«
kapniške tinkture iz rdečega naprstnika. višnjevega čebulčka. zvončkov. Adonisove cvetlice in semena strofan-trsa. torei rastlin, že dol^o znanih zdravniku za srčne bolezni kot daiaike srčnih strupov. Najmočnejša kvaša, ki io ie pripravil iz teh strnnov, ie bita za človeka še neškodljiva, najšibkeiša je na doslej po zdravn" i tnneniu veljala za neučinkovito. Pri tei razredčeni kvaši bi lahko govorili tudi
o	»vitaminskem« ali »hormonskem« razredčenju.
Ni dolgo traialo. komai nekai tednov. že se ie iela kazati razlika med gredicami, ki jih ie zalival z navadno vodo. in med tistimi, ki so dobivale kvašo. t. i. vodo z dodatkom srčnih strupov.
Pravo presenečenie ie pa šele žetev polcazala. Plodovi tistih rastlin, ki so dobivale kvašo, so bili trikrat, celo štirikrat večji kakor sicer. V Fahren-kamoovi hiši si ie vsakdo lahko sam ogledal velikanske koruzne storže, če že ni verjel njegovim opisom in fotografi iam. S šibkejšo kvašo ie dosegel manjše uspehe, z močnejšo na večje. Vendar to ni važno. Pomislimo na bolnika, ki se ie moral »klasično« zdravili z naprstnikom če si ie hotel ozdraviti srčno slabost. Pri tem zdravljenju sežemo po močnem strupu, ki odločilno poseže v izgradnjo živlienia. Poskusi s cvetlicami dokazuieio. da sam učinek strupov ne more biti vzrok poživlienja in da moraio učinkovati glikokosidi že v življenjski rasti igrati odločilno vlogo.
Strupi imajo v živi naravi svoie naloge. Stvarnik jih zdravniku ni poslal samo zato. da bi lajšali obolenje srčno bolnih. Samo zvezni člen so v vsem življenju nrav kakor hormoni ali vitamini. Milijoni in milijoni
mecen
*******
Nemški napisal H. K. B.
zdravljenju z naprstnikom čez noč res dobesedno vzeveto.
Čez nekai časa so tudi cvetlice v vodi z dodatkom odmrle: vendar niso uvele, temveč so se izpremenile v mumije.
»Doslei nismo mogli ugotoviti, katere snovi so uporabljali Egipčani za balzamiranje mumij. Morda so mešali rastlinske sokove z glikosidi in tako že davno odkrili skrivnost, ki ie nam še neznana.« pravi dalie dr. Fahrenkamp.
Listi s evetlic. ki Hh ie dr. Fahrenkamp tako nehote balzamiral, še dve leti pozneje niso odpadli. Vendar moramo poudarili, da ti poskusi niso morda igračkasta zabava znanstvenika z nekai cvetlicami in par kapljicami tinkture. To ie prvi drzni poskus, prodreti v nova, neznana področja zna; nosti. Ta poskus ie pokazal, da srčni strupi sokove v cvetlicah prav tako krepe kakor v človeškem telesu.
Fahrenkamp ie pa šel se dalie. Razdelil ie kos vrta v gredice in ne da bi jih pognojil, poseial s pšenico, ovsom. ječmenom in koruzo. Nekai teh gredic ie zalival z vodo. k| ii ifl primešal dodatek srčnih strupov, druge pa z navadno vodo. Uporabljal ie le*
Knevels je zadovoljen. Komisija mu je dovolila, da je svojo sliko »Kopajoča se Venera« obesil na najvidnejšo in najbolje osvetljeno steno v razstavni dvorani.
»Prav gotovo bom kmalu dobil kupca zanjo,« si je mislil Knevels in sam s seboj zadovoljen stopal po dvorani. Zdajci je opazil, da stoji pred njegovo sliko neki starejši gospod in zamaknjeno strmi vanjo.
»Ta bo gotovo za sliko rad odštel lepe denarce,« je sam pri sebj računal umetnik in začel občudovalca svojega dela opazovati. Mož je zamaknjeno stal pred njegovo sliko in na obrazu se mu je zrcalilo občudovanje. Niti za trenutek ni odvrnil pogledal od nje. Tako je stal kakšne četrt ure. Knevels se mu je počasi približal in dejal:
»Res dober akt!«
»Tudi meni je zelo všeč,« je prikimal neznanec In se spet zagledal v »K- pajočo se Venero«. »Samo poglejte te barve!«
»Mož je poznavalec umetnin,« si je mislil Knevels, glasno pa dejal:
»Ta nagota, gospod, sije ko jutrnje sonce!«
»Da, res je,« je spet navduišeno priznal neznanec, potem pa pogledal Knevelsa in dodal: »Zdi se mi, da slika tudi vam ugaja?«
»Da!« je prikiinal umetnik.
»Moram se seznaniti z mojstrom, }e potem rekel občudovalec.
»Dovolite, moje ime je Knevels,« se je zdajci predstavil umetnik.
»Zelo me veseli!« je vzkliknil neznanec in krepko stisnil Knevelsu roko. »Ze včeraj sem hotel v tajništvu vprašati za vaš naslov. Ali je slika morda že prodana?«
»Se ne...« je počasi dejal umetnik, v katerem se je takoj prebudil tr-
zvončkov in naprstnikov ra sto po travnikih in gozdovih: dež izpere iz niih s? "ne snovi in iih neskončno raz-reucane odplavi, da nognoie zemlio iii napoje zemeljske sokove, ki kreokeic zapoljeio. Ali ni dokaz, da ie to res, dejstvo, da ie sveže zoran gozdni svet tako rodoviten? Ali nadležni plevel — razni strupi uspevajo prav v njem — ne dobi tako svoio upravičenost?
Te snovi, ki teko poživljajoče učinkujejo na naše srce. ie dr. Fahrenkamp krstil za »funkcionine« in iih po vrednosti primerni » hormoni. vitam!ni in fermenti. Pri kompenziranih srcih popravijo prav majhne doze »funkcioninov« to ali ono hibo in store v zdravilstvu isto. kakor če vrtnar pognoji setev s »funkcioninsko« kvašo. Ta kvaša pa nikoli ni nadomestek za gnojilo, saj okrepi samo sokove.
Naprstnikovi sirupi — tako imenujemo vse srčne strupe, tudi one. ki iih pridobivamo iz Adonisove cvetlice, zvončkov in višnjevega čebulčka — se torei imenujejo glikosidi. Ti glikosidi so kemijsko sorodni z žolčnimi kislinami. vitaminom D in hormoni spolnih žlez
Če vse to pretehtamo nehote ugotovimo, da so bile srčne bolezni nai-brže pogosto bolezni zaradi pomanjkanja »funkcioninov«, prav kakor dobimo beriberi zaradi pomanjkanja vitamina Bi. Ali se ne zdi. da pomanjkanje »funkc ioni nov« utegne povzročiti srčno slabost, prav kakor pomanjkanje vitamina D angleško bolezen? Kainak vse to samo domnevamo, vse ie še zavito v temo. Prav tako tudi ne vemo. s katerimi živili dobivamo »funkcionine« in zakai nekateri liudie nikoli ne obole za srčnimi boleznimi, drugi pa prav kmalu.
(Natur und Kultur. Miimiien)
govec. »V besedi sem z nekimi zbiratelji umetnin. Nekj prekupčevalec mi je za sliko ponudil dvajset tisočakov.«
»Tako, tako,« se je začudil gospod.
»Knevels se je že prestrašil, da je stavil previsoko ceno, zato je mileje dodal:
»Seveda nisem optimist.«
»Narobe,« je rekel ° »spod. »Slika, kakršna je ta, je vredna lepe denarce.«
»	.s} bi-.« je pričaku»oče dejal
Knevels.
»Zaljubil sem se v sliko,« je priznal neznanec, »in bi se rad nekaj pogovoril z vami.«
»No,« je vzkliknil umetnik.
».Kopajoča se Venera* je zelo sveže in živo naslikana. Ker pa zdaj sku-ša5') -si ljubitelii umetnin umetnike podpirati, sem sklenil, da tudi jaz ne bom zaostajal Zato, moj dragi, vani dajem sto mark. vi pa bodite tako ljubeznivi in ml povejte naslov modela, po katerem ste naslikali .Kopajočo se Venero*.«
OKVIRII
Ul
SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE
KLEIN
LJUBLJANA. Wolfova 4
Prana Juta vreče
na prodal PETRONAFTA Ciril Mciodova 35 o tprei Tyr5eva!
Torbice, rokavice, čevlje itd. barvajte ■ specialno barvo ki usnju ne škoduje. Elaka. Napoleonov trn.
ZAMA9KB slare, neuporabne in vsakovrstne odpadke kupimo v vsaki količini. Emonska e. 2, dvorišče — pisarna.
NJEGOV
PRVI
USPEH
J
Jana Alricova ie bila trdno prepričana. da bo u jen mož postal drugi Shakespeare. Sofoklei. Racine skratka naivečii dramatik našega časa.
Na nesrečo Pa gledališki ravnatelji niso bili teh misli.
Kakšna slava, kakšno veselje bi bilo v domu Alricovih tisti dan. ko bi igrali na kakšnem odru Pierrovo igrol Jana ie bila tako zaverovana v Pierrovo nadarjenost, da ie zavrgla varno Življenje na podeželju in odpotovala s svojim možem v Pariz. Da, celo sprla se ift s svoio družino. Razdrl* je stara prijateljstva in se požvižgala na znance iz otroških let.
Čakajoč velikega uspeha sta mlada zakonca stanovala v podstrešni sobici, nekdai skromni izbici neke služkinje, ki io ie zdaj spreten lastnik samo zato krstil v .studio* ker ie bila v osmem nadstropju. Skozi okno in če si se prej vzpel na prizidek, si videl v bližini cerkev Sacro Coeur. ob jasnih dneh kakor od sonca obsijan biser, v megli kakor plavajoč, neresničen iu oddaljen otoček.
V	kotu sobe ie. za Špansko steno stal plinski štedilnik in majhen umivalnik. ki je bil hkrati kopalnica in pomivalnica za kuhintsko posodo To ie bilo kraljestvo mlado gospodmle. ki le nekdai pač saniala o drugačnem stanovanju. A. kait Dramatikova žena so mora za nekai časa zadovoljili tudi
s takšnim okoljem. Pozneie io bo življenje pravično nagradilo.
*
Pierre ie požvižgaval kakor kos in strastno pisal dramo v treh dejanjih, delo, ki ga ie zdaj imenoval .Razklano srce*, zdaj .SomraČje strasti*. Boli ko so bili njegovi junaki mrki. boli veselo si ie pripeval.
To delo ie bilo njegov labodi! spev. Bil ie prepričan, da se ie tokrat izognil vsem napakom. ki lih ie bil v svojih prejšnjih dramah zagrešil. Ni pozabil, kako mu ie pred kratkim ravnatelj gledališča .Talma* pisal o rokopisu komediie .Ljubezen na Alja-skl* *
»Gospod, vaše delo ie zanimivo, drugo dejanje ie fzvrslno. Vendar zaradi scenerije ne moremo uprizoriti te sicer res odlične komediie...«
Pierre ie bil presrečen Ni izpre-gledal poceni poklonov. Izpodbudue besede so bile zaui kakor ostroga.
In tako so ie godilo tudi z drugimi njegovimi deli. Pierre Pa ni obupal. Pisal ie dalie. toda vsake tri dni ie napisal kakšno kraišo stvar, .za tlako*. To so bili sestavki, ki iih ie požilial raznim časopisom, ki so mu plačevali od vrstice. Tako io poslal sentimentalno povest nekemu tedniku za vrtnarstvo in pa veselo zgodbico zakotnemu humorističnemu lističu. S tem deuarfera ie morala Jana gospodinjiti in gospoda rit L
Jana si ie v teh dneh varčevanja pridobila neverjetno sposobnost v stiskanju. Vsak belič ie desetkrat obrnite. preden ga ie porabila. In vendar
ii	ie vseeno manjkalo denarja na vseli koncili in kraiih. Pierra Pa to .ni skrbelo. Zani so bile važne le nie-gove drame in komediie.
*
Prišel je dan. ko je Pierre stopil pred gledališkega ravnatelja Merlloa.
>Ni slabo, ni slabo.« ie mogočnik
mrmral o njegovem rokopisu, »čez deset let vas bodo igrali po bulvariih.«
»Torei ne še danes?« Pierrovo upa-nie je kopnelo. ~	...
»Ne. danes še ne. Kaipak. če bi bito vse delo tako uda mo kakor prvo de-ianie...«
Tisto popoldne se Pierre ni vrnil naravnost domov. Blodil ie Po ulicah ia premišljeval, kako bi ustregel sebi. Jani in gledališkim ravnateljem. Tedai se mu ie zasvitalo. Najboljše 1h>, če vzame prvo dejanje svoje komediie, tretje dejanie neke drame, sredino pa š« napiše in imel bo prvovrstno delo. takšno, kakršno hočeio imeti ravnatelji.
Res se ie takoj lotil dela.
Ve» teden ni šel nikamor. Vročično je pisal, krajšal, strigel, črtal, lepil. Niti toliko ni utegnil, da bi napisal tistih nekai kratkih zgodb za časopise, ki so mu dajale vsakdan H kruh. Ves se ie irpremenil. Ni več žvižgal, ni se več smeiaL
Jana ga ni mogla prebuditi iz čudne zamaknjenosti. Gledal ie vanjo, kakor da ie ne bi bilo. Poslušal io ie. toda slišal ie samo pogovore in odgovore oseb, ki so nastopale v njegovem novem delu.
*
Jana *e ni mogla navaditi na to čudno ozračje. Ker ii io bilo doina dolerčas, je večkrat krenita na ulico in blodila okrog do trde noči.
Oblekla ie temnoriavo obleko, ki ?e le že vsa svetite od ščetkania. čeznio
Sa zeleni iesenski plašč — komplet, i ca io nekdai nosite samo ob nedeljah. In vendar bi io oboževalci iz tistih dni še zdaj spoznali sredi vrveče pariške množice. Ilodila ie pokonci, s ponosno dvignjeno glavo tako da ie njen mali. ravni in liubki nosek predrzno spogledljivo silil navzgor. Oči, že tako izredno velike in izrazite, so »e zdele v njenem shujšanem obrazu
kakor dve brezdanii lezerci. Klobuček za štiri souje ie komai pokril njene bujne plave kodre, ki so ii njega dni pridobile toliko občudovalcev. Da. to je bilo edino zlato, ki ga ie zdaj še imela!
Rajši ie blodite po mestu, kakor da bi morala molče sedeti ob Pierru. ki je imel oči in ušesa samo še za svoie delo.
Zdai ie velialo. neopazno priti mimo vratarice. Če io bo opazila se bodo nanjo izlile spet vse mogoče tožbe in obtožbe.
»In moia stanarina, madame? Ze tri mesece me vlečete zanjo...«
Prav tako se Jana ni upala ve? iti mimo peka in mesaria. Edino pri špeceristu še ni imela dolga Kako dolgo more človek živeti ob slanikih in krompirju? Na trgu ie kupovala samo popoldne, ko so prodajalci oveli zelenjavi že znižali ceno...
O.	naučila se ie odpovedovati se vsemul Kako dolgo že ni ničesar zase kupila!
Ogledovala ie razkošne izložbe, toda brez poželenia. Bila ie lačna, toda dobro ii je delo. da ie videla, da še zmerom prodajajo lepe slvari. Zdai ni niti upala pomisliti, da bi takšna srebrna lisica tudi nlo lahko sre!,<i in krasite, ali pa da bi se do sitega lahko najedla kolačev s smetano.
*
»Kai pa vi. mate Jana?« io ie tedai zbudil iz zamišljenosti znan glas.
L.ais je bil tovariš iz detinstva: videla ga ni bila že več let. Pierre ni imel bogve kako dobrega mnenja
o	tem zajetnem in veselem fantu, ki se mu ie v življenju vse posrečilo V njegovem obrazu ie bil res izraz sitosti in naveličanosti, tak izraz kakor ca imaio plemenska mačke na razst' vah. Jana se ie ob niegovi strani p čutila revna kakor cerkvena miš.
(Konca prihodnjič)
Pl
s
Kakor
Nemški napisala G. Steinitz - Metzlerjeva
šesti dan po ustvarjenju sveta je Bog z dolgimi koraki stopal po cvetoči zemlji in si ogledoval svoje delo. Zadovoljen jo bil z njim. Vsa zemlja je bila pripravljena za sprejem človeka, ki ga je Bog mislil u sv ta riti po svoji podobi.
Množica angelov, ki je spremljala svojega Gospoda, je glasno hvalila njegovo delo. Samo eden med njimi ie molčal. Mračno je gledal v tla in se zdel kljub svoji sijoči lepoti teman. In prav tega angela, ime mu je bilo Lucifer, je Bog najbolj ljubil.
Ker je opazil, da hodi ob strani in je njegovo Selo mračno, je stopil k njemu in ga vprašal:
»Kaj premišljuješ, Lucifer? Če ti kaj ne ugaja, kar mirno povej.«
Lucifer je pogledal svojemu Gospodu v oči in dejal:
»Vse, kar si ustvaril, je neskončno lepo. Tudi jaz občudujem tvoje delo. Premišljeval sem pa o tem, kako srečen moraš biti, ko‘gledaš to svoje vsemogočno delo, in sem postal ob misli, da jaz pač nikdar ne bom mogel občutiti takšnega zadovoljstva, nekoliko žalosten. Kako vesel moraš biti, ko veš, da si svoje delo končal.«
Bog ga je resno pogledal: »Lucifer, tvoje misli so slabe. Ali si želiš, da bi bil Bogu podoben?«
Lucifer je odkimal. >Kako bi se mogel tako predrzniti,« je dejal. »Žalosti me samo to, da niti enkrat ne bom mogel občutiti tega, kar ti danes občutiš.«
Tedaj se je Bog nasmehnil: >Prav imaš, Lucifer, ko trdiš, da občuti stvarnik neskončno veselje nad svojim delom. Da bo pa del tega veselja prešel tudi na vas, vam dajem moč, da vsak izmed vas lahko ustvari nekaj po svojem okusu.« To rekši se je Bog poslovil od svojih angelov in odšel v samoto, da bi tam ustvaril iHoveka.
Ko so se na nebu prikazale zvezde, so angeli odšli h Gospodu, da bi mu pokazali, kaj so ustvarili. V rokah so uosili metuljčke z razpetimi krili. Pri-šedši k Bogu, so ga prosili blagoslova. Ko jih je Gospod z desnico blagoslovil, so metuljčki vzleteli in zaplavali okrog njega.
Lucifer je pa stal zadaj m mračno gledal. Gospod je stopil k njemu in ga vprašal:
»No, Lucifer, kaj si pa ti ustvaril?«
»Oprosti, Gospod,« je spregovoril angel. »Nisem se mogel tako hitro odtočili kakor moji bratje. Cernu bodo metuljčki na zemlji? Če si mi dal ie to moč, potem moram ustvariti nekaj, kar Ijo edinstveno na vsem svetu. Počakaj še nekaj časa, pa bom izvršil svoje delo.«
»Lucifer,« je de jal Bog in pogledal svojemu najljubšemu angelu v oči, »ali ti brodijo po glavi zle misli?«
Tedaj je Lucifer pogledal v tla, prekrižal roke in odšel.
Bog pa se jo zamislil. V svoji vsevednosti je dobro vedel, da se bo Lueifer uprl, da bo v nebesiih in na zemlji izbruhnil boj med dobrim in slom, kakor sta se prvi dan, ko je ustvaril zemljo, borili svetloba in tema. Vedel je pa tudi, da bo izgubil svojega najljubšega angela.
Ko je potem Bog Luciferja zaradi upora pahnil v večno pogubljenje, je angel izgubil srečo in lepoto. Ostala mu je pa njegova ustvarjalna moč, ki mu je stvarnik ni vzel, ker ni hotel prelomiti svoje besede.
Lucifer je sedel v škrlatnem mraku in premišljeval. Hotel je ustvariti ne-kaj, ki bi bilo mogočnejše od ljudi nekaj, pred čimer bi vsi poklekovali, kar bi ponižalo kneze in povišalo hlapce, kar bi vezalo one, ki ne spadajo skupaj, ločilo otroke od staršev in razdružilo ljubeče se; nekaj, kar bi uničilo ono, kar je Bog ustvaril.
Tisoč in tisočletja je Lucifer zlobno koval načrte. Ko je pa naposled prišel do prave zamisli, se je tako strahovito zagrohotal, da se je stresla zemlja. Sonce je zatemnelo, hiše so se zagugale. drevje se je zašibilo in vsa božja bitja so v neskončni grozi zadrhtela.
Lucifer je tedaj na božji »vet vrgel prvi denar.
Dehidrirane ribe
Inženirji v neki danski tovarni so iznašli postopek za dehidriranje rib in mesa. Doslej so z uspehom dehidrirali samo sadje in zelenjavo (tudi naš list je o tem že obširno pisal) odslej bodo pa skušali dehidrirati tudi meso.
Takšno »stiskanje« rib gre zelo hitro. S posebnimi stroji odstranijo ribi kosti, tako da pride v stroj za dehidriranje samo meso. Ko je to meso suho in stisnjeno, ga razrežejo v plošče. Dehidrirane ribe so zelo lahke. Tako bomo lahko dve in pol kile težko ribo kunili v plošči, težki komaj četrt kile. Zalegla nam bo pa toliko, kakor če bi bila sveža. Pre’ jo bomo morali kajpak po navodilu omehčati.	.	,
(Deutsche Adria-Ztritunu)
»Praznik sinov* je na Japonskem eden največjih družinskih praznikov. Na ta dan okrasi Japonec svoj dom s toliko papirnatimi ribami, kolikor sinov ima. Slika nam kaže »blagoslovljeno hišo« s sedmimi sinovi.
/zdelovatije jedilnega olja na Romunskem
Romunske tovarne za izdelovanje jedilnega olja nimajo dovolj kapitala, da bi predelale surovine letošnje žetve. Zdaj so romunska narodna banka in tudi druge banke sklenile, da bodo to industrijsko panogo podprle s kreditom 400 milijonov lejev.
Predvsem morajo romunske državne železnice tovarnam za izdelovanje jedilnega olja dobaviti dovolj vagonov za prevoz tropin iz tovarn, kjer so samo v napoto, in jih prepeljati v romunska pristanišča. Zbiralnice olja morajo pa tovarnam dobaviti na kredit 700 vagonov oljčnega semena; ko bodo te tovarne olje predelale in prodale, bodo ta kredit lahko poravnale. (De u tsche A dr ia-Zvi tun tj)
Molcecnež
Pruski maršal Moltke (1800 do 1891) je bil nekoč v neki družbi. Poleg njega je sedela neka zelo klecava dama. ki je molčečnega rnar-la po vsaki ceni hotela zaplesti v pogovor.
»Pomislite, ekscelenca,« ga je nagovorila. Moj mož je z menoj stavil, da vas ne bom pripravila do tega, da bi spregovorili tri besede. Ekscelenca. povejte mi. kdo je stavo dobil?«
Dama je maršala pričakujoče pogledala, a Moltke ji je suho odgovoril:
»Vaš mož.«
Spoznal ga je
Francoski glasbeni kritik Romien se je zelo rad šalil. Posebno kadar se ga je napil, je rad koga pošteno potegnil za nos.
Nekega večera ko je spet nekoliko pregloboko pogledal v kozarček, ie trenil k nekemu urarju, se naredil, ko da je prišel s kmetov, in v narečju vprašal:
»Povejte mi. prosim, kako se imenujejo ti čudni stroji, ki jih imate v izložbi?«
»To so ure,« je vljudno odgovoril mar.	„	.	,	.
»A čemu jih imate?» je dalje izpraševal pijani Romien. t
»Da kažejo čas,« mu je spet odgovoril urar.
»Ure? Pravili so mi že o njih, pa nisem verjel. Koliko pa stane takšen stroj?«
^Različno. Lahko sra dobite za sto. lahko pa tudi za štiri sto frankov/; mu je pojasnil urar.
»Ali mi k uri lahko daste tudi tiskano navodilo o njeni uporabi?« se je dalje norčeval Romien.
> 0. tega prav nič ne potrebujete. Uro kratko in malo vsak dan enkrat navijete, pa ne boste imeli z njo nevšečnosti.«
»A kdai naj jo navijem, zjutraj ali zvečer?« ga je vprašal kritik. _
»Sicer je vseeno, a vam bi kljub temu svetoval, da jo navijete zmerom zjutraj.«
»Zakaj neki?« se je začudil Ro>-mien.
»Ker ste zvečer skoraj zmerom pijani. gospod Romien,« mu je smeje se odgovoril urar.
Hladnokrvnost
Na dvoru angleškega kralja Karla V. niso vladali nič kaj strogi običaji. Dvorni kaplan dr. South si je na primer pri svojih pridigah večkrat kralja in plemiče pošteno privoščil. Tega mu pa nihče ni štel v zlo.
Nekoč je dr. South med pridigo opazil, da je grof Landerdale zaspal. Tedaj ga je kolikor mogoče glasno nagovoril:
iOprostitc, Mylord, da vas motim pri počitku. Prosim vas samo, nikar tako glasno ne smrčite, ker se !<o sicer knlj prebudil/.
*
Mjdorda Tronsyja je sredi noči zbudil iz spanja njegov sluga in mu ves prestrašen javil:
>Mvlady je pravkar umrla.«
Mylord se je obrnil na drugo stran in zamrmral:
»Oh, to me bo jutri zelo užalostilo!«
Orientalska pravljica o žalosti in veselju
Nemški napisal E. Franz
Ali Husein jo z žalostnim obrazom stopil v hišo trgovca Abdula Mašarn.
»Zakaj se pa tako žalostno držiš?« ga je vprašal trgovec.
»Ah,« je zavzdihnil Ali. »Zalosteu sem zato, ker sta veselje in žalost tak )."enako razdeljeni na svetu. Vsak dan, ki nam ga Alah daruje, doživi-
mo več žalostnega ko veselega. Tega ne razumem.«
>Meni je to čisto jasno-,« je odgovoril debeli trgovec, povabil Alija k sebi na preproge in mu ponudil pipo. »Nekoč sem bral neko slaio pismo in, v njem je bilo to, kar tebi ne gre v; glavo, takole pojasnjeno: Vsako noč; ko mi spimo, strese Alah na svet vrečo s semeni veselja iu drugo s semeni žalosti. Zgodi se, da padejo ta semena na kamnitna, nerodovitna tla. Tedaj vzklijejo samo semena žalosti, ker so kakor plevel, ki povsod uspeva. Semena veselja pa potrebujejo rodovitno zemljo. To staro pisino končuje svojo razlago z besedami: nikjer na svetu ni mesta, kjer bi ra-atel samo plevel in ne bi med njim uspevala vsaj ena koristna bilka, tako tudi ljudi nikdar ne zadene žalost, ki bi jo ne omilil vsaj žarek veselja...«
Ali Husein je Abdala tako pozorno poslušal, da je celo pozabil pipo vleči. Potem je počasi spregovoril: sCe je tvoja razlaga resnična Abdul, potem mora tvoja hiša stati na izred o kamnitnih in tleh.«
j Kako to misliš« se je začudil trgovec.
»Poslušaj,« mu je dejal Ali. »K tebi sem prišel prav za prav zato. ti sporočil neko žalostno novico, karavano so na poti napadli niki in jo popolnoma izropali.«
»Kakšna nesreča!« je zastokal trgovec. \ kaj se je zgodilo z velblodi?«
iTe so razbojniki zvečine pobili, nekaj so jih pa odvedli s seboj,« mu je odvrnil Ali.
»Zdaj sem uničen!« je zastokal Abdul.
»A to še ni vse,« jo nadaljeval njegov prijatelj. »Tvoja žena, ki je bila to žalostno novico prej izvedela ko je r-ed eno uro pobegnila s tvojim prijateljem Omarjem.«
Pri teh besedah sc je trgovcu razjasnil obraz.
»Alah, bodi hvaljen!« jo vzkliknil. »Ali vidiš, prijatelj, kako prav je imelo tisto staro pismo? Človeka v največji žalosti zmerom obišče tudi nekoli ko veselja!«
Nato je Abdul spet začel vleči pipo in emišlieval, kako bi z novimi kupč!''iini nadomestil svojo izgubo...
POMEN BESED
Vodoravno: 1. Klopica. Potrebna divjačini, da bo okusna. — 2. Cerkvena kratica. Dehteč vonj. Vas pri Ljubljani. — 3. Dostikrat ga samo nož odpravi. Oblika pomožnega glagola. — 4. Kolesa in užesa so mu hvaležna. — 5. Bistveni del imena havajskega ognjenika. Oblika nedoločnega števnika. Žensko krstno ime.
— 6. Sladkovodna riba. Vrsta teže.
— 7. Grška črka. švedsko, t. j. Evropi običajnej.še ime finskega mesta, velikega kakor Ljubljana. Del puščice. — 8. Svetopisemska oseba. — 9. Ni krvni sorodnik. Del človeškega telesa. — 10. Kazalni zaimek, član slovanskega naroda. Začetnici pomembnega slovenskega politika. — 11. Veznik. Lovsko orožje.
Navpično: 1. Začetek reke. Poslednje bivališče. — 2. Rudarjev dom. Pivčev vzklik. Oblika osebnega zaimka. — Glasbeni inštrument. — 4. Kvartna barva. Ribje jajce. — 5. Ploskovna mera. Nabita tiskovina. Brez njega ni znanja. — C>. Moško krstno ime. športna panoga. — 7. Kratica dolgostne mere. Eden od slavne bratovske dvojice. Predlog. — S. Ribičevo orožje. Žensko krstno ime.
— 9. Prislov, ki ga ima zlasti pol-izobraženec rad na jeziku. — 10. Ni najhujše, če se ti kaj po njem pretrga. Naselbina. Poljska cvetlica. — 11. Žensko krstno ime. Tudi pošteno plačano delo tako imenujemo, če je pretežko in ga je preveč.
Problem st. 7
Sestavil R. Sahlbera (1869)
* LJUBI OTROCI! |
Dolgo ste spremljali pogumnega Omarja pri vseh njegovih drznih dogodivščinah,
dolgo, dokler le ni našel sreče in lepe Faride. Z obžalovanjem ste ogotovili, da je vsake, še tako lepe pravljice, enkrat konec. Naj vam ne bo žal za ,.Omarjem in Farido", uredništvo »Družinskega tednika" je namreč poiskalo in izbralo za vas še lepšo, zanimivejšo in pestrejšo pravljico:
Beli: Kc3, Tc4, Ld6, h5, Sg7 (5). Crni: Kcj5 It).
Mat v treh potezah.
»TRIJE ZLATI KLJUČI« |
Junak naše nove pravljice se ne bori
 	samo	za	slavo	in	čast, temveč tudi za
lepo princesko, ukleto tako dolgo, dokler je ne reši tisti, ki ji prinese tri zlate ključke. Eden leži na dnu morja, drugi v gobcu strahovitega zmaja, tretji, nu... saj boste tako sami brali.
Rešitev križanke st. 6
Vodoravno: 1. Oslo; grob. — 2. bo; do. — 3. sarma. — 4. oliva; kje. 5. leta; prav. — 6. Ida; groza. — Renan. — 8. en; lug; e j. — 9. vi-; Alpe.
Navpično: 1. obkolitev. — 2. so; ; v‘. — 3. Sitar. — 4. otava; Ela. 5. era; gnu. — (>. grm (iz fraze »v tem grmu zajec tiči«); Praga. — Akron. — 8. od; jaz; ep. — 9. bo-
Rešitev problema št. 6
t. I f6—d8, c7—c6: 2.Tf4-e4: KcT— d6: 3. Ldtt—e'7 mat 1 ., Kc5—d6; 2 d3—d4. kar koli; Tf4—16 mut.
. .. Kc5-b6; 2.1.dSXc7 šah. K kar 3 Tf4—a4 ali c4 mat.
TRIJE ZLATI KLJUČI«
...so tisti, ki odpro skrivnostno izbo, polno
draguljev, zlata in srebra. In tisti so, ki
odpro princeskino srce, ki je bilo tako dolgo mrzlo in nedostopno. Našo
novo pravljico bomo pričeli priobčevati v prihodnji številki. Opozorite torej
nanjo tudi svoje male znance in prijateljčke, dokler je še čas, da ne
zamudijo začetka!	,	,	„
Uredniitvo ..Družinskega tednika"
Nevtralnost
Jata ameriških bombnikov je preletela Švico, švicarske lokalne obla-sti so brezžično sooročile letalcem:
»Pozor, letite nad Švico.«
Vodja jate je brzojavil nazaj:
»Vemo.«
Švicarji so spet posvarili: »Pozor, če ne izpremenite smeri, bomo streljali.«
Američan je odgovoril: »Vemo.«
Zdaj jc jela švicarska protiletalska obramba streljati. Vodja bombnikov je brzojavil: »Streljate tisoč metrov previsoko.«
Nakar Švicarji: »Vemo.«
(Je uuis partout)
Luciferjeva zamisel
Križanka štev. 7
>Ne bo mi pomagalo. Bojim se, da K'in sc prehladil. Saj mi bosta oprostilo? Odšel bom.«
»Kam?« je vprašala živčno ženska.
»Spat,« je rekel Skobal.
»Potem ne ostanem več tu,« je dejala ženska.
»Jaz tudi ne.i je dodal doktor. >>Če dovolile, vas jaz spremim do doma, gospa Rada, da razbremenim Sko« baia. April je posebno nevaren za influenco.«
»Me bo zelo veselilo,« je dejal Dušan namesto ženske.
Poklicali so natakarja, plačali in odšli.
»Dosegla sem, kar sem hotela!« si ie dejala Nada in prevzelo jo je veselje neomejenega zmagoslavja. Najrajši bi bila sredi kavarne zaplesala in zavriskala. »Pregnala in razgnala sem ju. Gospa Roda, je dcial oni? Kdo je to? Dobro, da vem vsaj njeno ime.«
Zdaj je čulila resnično potrebo, da izživi svoje veselje in bilo je že precej pozno, ko se je spomnila, da je le treba iti domov. Cokan je bil malo »pit in se ic zibal na svojih kratkih tiogah kakor barka, Jevec je pa med potjo silil v Nado že trdno prepričan, fin si jo je osvojil. Toda ona ga je odrivala od sebe,
»Pustite me danes!« mu je rekla odločno. »Preveč sem pila in ni mi dobro.«
Jevec se je vdal in potem spodobno stopal poleg nje. Spremil je njo in strica vse do stanovanja. Potem se je Doslovil. Cokanova je sprejela moža » histeričnim napadom in Nada je še Čez kuhinjo slišala, kako sta se sprla n nemara tudi stepla, kajti naslcdnje-5a dne je bil Cokan ves popraskan
Oo	obrazu in se ji je skrival, da ga »e bi videla.
Toda v sobi je Nado nenadoma zapustila prejšnja dobra volja. Ni je *eč razveseljevalo, da je pokvarila Dušanu večer z Rado; na površje »jenega čustvovanja je priplavala bolečina brezmejne Ijubosumnosn. Ko je legla v posteljo, se je zarila v blazino in krčevito zaihtela. Njeno obnašanje se ji je zazdelo poniževalno.
»Da,« si je dejala, »ponižujem se. Mi ni mar to poniževanje, da se tako lovim za njim? Ali res ne morem ži-ceti brez njega? Morala bi občutiti fsaj malo ponosa! Vsiljevati se mu, Je me ne mara... Ne, to je žalostno. Moram sc odtrgati od njega! Moram, noram, moram!«
Pa se je že trenutek nato domicila, da je prav za prav sama kriva, ■la je tako. Saj jo je vendar ljubil! Ona sama ga je odbila od sebe; s •vojftnj blaznimi izbruhi1’ mu je ubila ..»ali čustev, ki so zrasla v njegovem srcu. In začutila je v sebi razdvojeno {►obitosi.
»Saj sploh ne odločam več sama » svouh dejanjih,« si je rekla. »Ne »rcu ne razumu ne morem ukazovati. Kako- da se igra z menoj neki de-»ion. Kar koli storim, vse je narobe.
V	ničemer ne najdem miru in sprostitve Tudi to, kar sem počela nocoj, « nesmisel.«
le počasi se je zo silo pomirila,
9	zaspati ni mogla. V brezmejni tišini noči se ji je zdelo, ko da sliši Sočasno, toda neizprosno odtekanje svojega lastnega bitja v črno praznino. Nenadoma se bo vse razgubilo v temi. Niti zavesti obstajanja ne bo več. tn kaj bo potem? Nemara je za-fes v nevarnosti, da zblazni? Ali pa fc že sploh od vsega začetka blazna? Ko bi morila vsaj to vedeti! Poleni bi razumela, da ne more biti z njo nikoli drugače.
• ROMAN * NAPISAL MARIJ SKALAN •
XVI.
Ko se je Skobal š hlinjeno mrzlico in glavobolom iztrgal Radi in jo pie-pustil odvetniku dr. Kladežu, katerega sta bila našla pn Slamiču, je odšel domov in se takoj odpravil spat. Bil jc tako nataknjen in razdvojen, kakor morda še nikoli.
Ze Nadin prihod k Slamiču ga je vznevoljil. Ni mu bilo prav, da stika za njim; kajti o tem, da ni prišla tja po naključju, je bil več ko prepričan. Se manj mu je bilo prav, da ga je zalotila z Rado, a najmanj,'da je prišla v družbi dveh neznanih mu moških. Ko je polem pričela tako neprikrito izzvati Rado, ga je prevzela silna jeza nanjo, da je v sebi zatrdno sklenil ne samo, da je ne bo nikoli več pogledal, ampak se ie bo tudi iznebil v podjetju.
»Se jutri ji odpovem službo,« je sklenil v navalu te jeze. »Pokazal ji bom, da sem tudi njen ravnatelj, ne samo bivši ljubimec. Tako se ne bo igrala z menoj! To je preveč predrzna nesramnost.«
Toda potem, ko ie z Rado in dr. Kladežem odšel iz restavracije, je med potjo v »Emono« doumel, da je imela Nada čisto prav, ko se je spotikala na Rado. Sele zdaj, ko sta bili obe hkrali, druga ob drugi pred njim, je opazil, kako ogromen razloček je med njima. Rada sc mu je zazdela v resnici poslikana kura. Nič na njej ni pristnega, ne njeni lasje ne lica ne ustnice in tudi ne obnašanje, čustvovanje in govorjenje. Vse je laž. Nadomestek ženske je, stroj, po poljubnosti tempiran in temperiran. Vsaka primerjava z Nado bi bila smešna. Tam je nepotvoriena mladost, lepota, očarljivost, ljubezen, toplota... Vse na njej je pristno, celo njeno blazno lju-bo?-mje in hlepeče samodrštvo.
»Saj ima nemara čisto prav,« si ie dejal, »da sc mi zaradi Rade rogal Ne, Dušan Skobal, več si pa že vreden, kakor take pobarvane kure. Le kako sem se mogel tako spozabiti, da sem se ji znova vdal, čeprav sem prej stokrat sklenil, da mora biti te neumnosti enkrat za vselej konec? Kak zlodej me je premotit? Ali sem res že lako daleč, da ne morem v vsej Ljubljani dobiti druge, če se že s katero hočem osvoboditi Nade?«
To ga je navdalo z jezo na P«do in na sebe samega In v tej jezi je skoraj pobledela prejšnja jeza na Nado. Nič več ru mislil na to, da jo jc sklenil odsloviti iz sltržbe. Nemara bi ji moral biti celo se hvaležen, da ga je končno spametovala.
V	»Emoni« je pa prevladala nad obema prvima tretja jeza: jeza na Jevca. Da, Dušan Skobal je postal ljubosumen. Nikoli si v zadnjem času ne bi bil tega mislil. Kako tudi neki, ko je vendar tako zatrdno sklenil, da se mora Nade rešili? In mimo tega do tistega večera sploh še ni vedel, kaj je ljubosumnost. Na koga pa naj bi bil tudi ljubosumen? Na tiste, s katerimi je kdaj zasledil svoje ljubice? Ko pa mu ni bilo do njih več kakor le toliko, da sc je z njimi igra! in zabaval. Ljubil ni zares nobene. In če je spoznal, da hodi katera tudi s kom drugim, si zaradi tega ni belil glave. Sel je mimo tega odkritja ko
da njega ne tiče, ali pa je ženski preprosto obrnil hrbet in ji rekel zbogom.
Nadino novo izzivanje njega samega in posredno spet tudi Rade mu res ni bilo prijetno, in da bi to sam pred seboj zakril, se je ženski ho-ioma zlagal, ko ji je na njeno živčno vprašanje, če ve kdo je tista nesramnica gori sosednji mizi, rekel brez sramu, da je ne pozna in da njeno govorjenje očito ne tiče ne nje ne njega. Toda bolj od tega ga je bolelo to, r!a je Nada tako izzivalno gledala Jevca, mu dovolila, da )i je boža! reko in mu celo z besedami vzbujala upanja.
»Ali dela to nalašč, zaradi mene, ali pa...?« se je vprašal, ne da bi se hotel razločno dotakniti zadnje besede, s katero bi moral zaključiti vprašanje. »Morda pa le ni taka, kakor sem mislil? Nemara me tudi ni čisto zares ljubila? Mogoče je bila vse le igra, s katero me je hotela dobiti pod svojo oblast, a ko se ji to ni posrečilo, lovi zdaj druge.«
Pa se ie že kmalu nato domislil, da vsega tistega, kar je počela, ne bi bila mogla hliniti. Ne, žensko hlinjenje mu je bilo preveč dobro znano, da bi ga mogla katera z njim tako ukaniti Torej ga je ljubila. In ga zdaj ne 'več? V zadnjem času je postala
V 24 URAH
Oarva, pl mu ra lu Keniičuc krni obleke, klobuke itd ^krob m »vetlotika .^raiee. ovratnike ut pentniee Mi. P<*re suši. muima
io	lika tomače perilo Parm Sirti postane jwrj<- 'ti »uh
tov di Ud JOS. REirH LJUBLJANA
tako čudno nebnžna zanj in njegovo počenjanje. Niti izbruhov ljubosumnosti mu ni pokazala.
»Potem je čisto mogoče, da se je odvrnila od mene. Nehala me je ljubiti in si zdaj išče drugega,« si je pravil. »Ali pa ji morem to zameriti? Ali nima vse pravice početi tako? Saj sem jo sam rfahpi! gd sebe!« .
In zdoi, ko je nenadoma začutil, da se mu zares odmika, rmi je postalo po njej tako žal, ko da izgublja nekaj najdragoccnejšega, kar je kdai bilo njegovo. Ali sme io dopustiti? Dokler ie sam hptcl, da se je znebi, da, je bilo vse prav in v redu, toda da bi se ga ona sama po lastni volji znebila, njena, Dušana Skobala, ne; nikakor ne! To bi bil poraz.
Po vsem tem ni mogel več vzdržati v kavami in poslušali, kako se je Nada šalila z JeVcem in se mu primikala. \czcn nase, jezen na Rado in jezen na Nado se je s pretvezo influence iztrgal iz družbe in odšel domov.
Tam je legel v posteljo in se vprašal:
»Po tem takem io torej še vedno
ljubim?<'
Premišljeval je, da bi si odgovoril na io vprašanje in doumel nazadnje to-le:
»Da, Se vedno jo ljubim tu ljubil bi jo vedno, če ne bi bila tako neizmerno neznosna in nepreudarna. Kadar je pametna, je vredna več kakor vse, kar sem jih kdaj poznal. Nikoli več ne bi niogel srečati take in nikoli večne bi mogel več ljubiti lako, kakor njo.«
Da, tako je bilo. O tem ni moglo bili dvoma. Toda kljub temu je ostal v njem strah pred njenimi temnimi goni. Pred njimi je trepeta! in razum mu je pravil, da bi bilo življenje s tako žensko peklensko neznosno. Postalo bi blaznica, v kateri bi moral še sam ponoreti.
»Ali pa ne norim že zdaj?« se je vprašal. »Saj je v meni vse zmešano. Prav nič ne vem, ne kaj mislim, ne kaj hočem. Ne, v laki /medi pa še nisem bil nikoli.«
Zaman se ie še dolgo proli jutru bojeval s svojo zmedo. Ko jc nazadnje zaspal, je bil še prav lam, kjer je pričel. Zjutraj ir p« bil slabe volje in ie zato sklenil, da se za Nado v pisarni sploh ne bo zmenil, ko da je ni. Tako bo najbolje. Pokazal ii bo, da mu je čisto vse eno, kaj počenja Kaj slika za njim, če hoče, naj ga izziva, ali pa naj niu tudi kaže svoio novo ljubezen.
»Ignoramus!« se ic spomnil latinščine z gimnazije.
Tako je tudi storil. Ko ie prišla Nada v njegovo sobo z nekimi spisi in mu voščila dobro jutro, ji je odzdravil na kratko in govoril potem i njo tako uradno, kakor bi z vsako drugo svojo uradnico Niti z besedo niti z 7 %okom glasu niti s krelnio ali samo iiolezo na obrazu se ni dotaknil dogodkov prejšnjega večera, čeprav jc Nada to zatrdno pričakovala. Mislila je celo, da ii bo odpovedal službo. In nemara bi ji bilo to lažje kakor njegovo prezirljivo molčanje, kt ji ie zamašilo usta in zvezalo roke.
Zdaj ni mogla od njega izvedeti niti tega, kaj si misli o njenem počenjanju in o niej sami. Ni ga mogla vprašati, kako se ie počutil, ne kdo je bila tisla ženska, katero je lako predrzno izzivala. To jo je nepopisno mučilo, a poguma, da bi sama načela razgovor o letn, ni imela.
Ko je opravila pri njem uradne po,sle, je še frenutek obotavljaje obstala, kakor da čaka, da bo spregovoril, a Skobal se je sklonil nad svoje delo m pričel glasno seštevati neka šievila. Namrdnila se je naposled in jezna odvihralo. Potem ie prišla še dvakrat v njegovo sobo, čeprav ni bilo nujno potrebno. Pa obakrat nč-
Tudi popoldne ie osial položaj nespremenjen Dušan se ru zmenil zanjo in ona ni imela moči, da bi spre govorila z njim kar koli izven uradnih zadev To jo ie muč.lo, d1! so ji vsi živci trepetali.
»Nekako se mora to razčistiti!* si ie živčno dejala v svoji sobi, kjer je sed;‘la s še eno uradnico m starejšim uradnikom. »Le zakaj ne morem spregovorili z njim? Kaj pa bi bilo, če ga vprašam, ktiko se ie zabaval pri Slamiču in i-Emoni«? Ali pa, če ie že ozdravil influenco?«
Vsak dan znova je potem šla v njegovo sobo po večkrat s tern sklcr
pom, o vsakokrat se ie vrnila od njega ne da bi ga bila izvršila. Zato pa ga je zvečer spet zalezovala. Zahajal je samo v moško družbo in navadno žc sorazmerno zgodaj spat
Zato pa sama ni imela miru pred Jevcem. Stikal je za njo skoraj tako vztrajno, kakor ona za Dušanom. Silil je vanjo s svojo ljubeznijo, zatrdno prepričan, da se mu izmika samo zaradi lepšega. Ali mu ni tisti večer tako razločno pokazala, da ii je simpatičen in da ga rada vidi? Kako bi si mogel drugače razlagati njene poglede in besede?
»Pa igrajmo komedijo, če se ji je zares hoče!« si je pravil »Radoveden sem, koliko časa se ii io bo zljubilo igrali in kdaj mi bo naposled padla okrog vratu?«
Kajti t> tem, da mu bo padla okiog vratu, je bil Jevec tako trdno prepričan, kakor da je neodoljivo lep, Kuku bi se le mogla upirati njegovi očarljivi mikavnosti? Sobarice in natakarice na njegovih potovanjih so kar vzdihovale, ko jim je dvoril. V vsakem kraju ie imel katero, ki ga ie rada sprejemala.
i	Jadi je poslajal čedalje nadležnejši, toda popolnoma odgnati ga le ni hotela. Bila je prepričana, da ga bo še potrebovala. Zato je igrala z njim kome .io, v kateri ga je včasih utrdila v upaniu, včasih pa odsunila, da ni vedel ali je krop ah voda. Vse to ji m bilo težko, saj ie bil Jevec duhovno kaj plehek človek. Njegova inteligenca ni bila nič manj praznn kakor njegova namišljena lepota
Ce je le mogla, ga ie uporabila m to, da jo je spremlja! v lokale, v katere je zahajal Skobal. Tam ga je posedla vselej tako, da ju ie Dušan videl in se potem vedla, ko da je vsa zamaknjena v pogovor z njim. Pa kljub temu ni izpustila Dušana iz v:dn. Kakor znanstven k neba ie opazovala in preučevala njegov obraz in vse spremembe na niem.
Skobal se je najčešče vedel ko da je ne vidi, ali pa je zatiral vsak izraz razpoloženja, ki bi kakor koli utegni! izdati njegove misli Vselei sc mu pa to le ni posrečilo. Nadi se je nekaj-krati zazdelo, da je vidno nemiren in živčen, nemara celo razburjen. Po takih ugotovitvah je potem v pisarni pričakovala, da bo končno vendarle presekal svoj mučni molk in spregovoril, pa ga ni. Bil je močan in vztrajen v svoji odločitvi, čeprav jo je zdaj ljubil nemara bolj kakor kdai prej.
Samo nekega večera ie Nado ugotovila, da Dušan sledi njej in Jevcu iz kavarne, v kateri .so bili. Z Jcv-cem sia odšla pred njim in Nado Skobala ni videla, vendar'ie slutno čutila, da gre za njima.
»Aii je res? Ali ie mogoče?« s:- ie vprašala.
Bilo bi se ij Ircba samo ozreti nazaj, p« bi videla, če. je res ali se moti, pa je bila vsa odrevenela, ko da se ne more ganiti v tisto stran. Nemara je bila kriva ie odrevenelosti njena podzavestna želja, do bi bilo res, nasproti kateri je stal cnoko močan podzavesten strah, da ni Ce se ozre in gp ni, bo razočarana, a tega se je bala. Nazadnje se !>a le ni mogla več premagati. Napetost upanja in strahu v njej je popustila. Zmagala je radovednost želie. Ozrla se je in ga zares zagledala Samo za bežen hip ga je videla, kako jc stopil ! izza ogla, a se takoj umaknil nazaj.
I	ko je opazil da se Nada ozira.
, (Dalje vrihndviit)
n
KULTURNI TEDNIK
JALENOVA KOUŠČMSKA TRILOGIJA
Z mescca ianuaria izišlo tretjo knii-ie bila zaključena pisatelja Janeza Ja len a koliščarska trilogija »Bobri«. Tako stoji sedai pred nami celotno. 712 strani obsedajoča literarno delo. Zavzemajoče v slovenskem slovstvu svojevrstno, že po svoii snovi osamljeno mesto. Dasi ie koncepcija zelo “troka. »Bobri« do načinu obdelave vendarle niso roman, ampak več ropov obsegajoča povest davnih praore-[»ivalcev ljubljanske okolice, kolllčar-|ev na Liublianskem barju Jalen, ki je bil dosler znan kot pisatelj lovskega [n pastirskega živlienia v gorah. ie s
o	svoio barjansko tritoni io rnkou-fctrujral preteklost izza 3000 let pred ^danjoetjo. navezan večinoma )la Ustvarjanje iz lastne fantazije. Koliko *e. niu je posrečilo pričarati nam ured wi verjetnost kolišča rsk ega živlienia. "Oliko mu io uspelo ustvariti iz zani-ii’.1 v - in mikavne snovi pomembno In£i?rno« 'i koliko bo oplodilo tiniw!’^° literaturo. *»i bilo mogoče »Jo ,vf'e- »rp*>d'li gel,, v obširni Tfll'r.1 'i' »a nedvomne), da bodo
ka»l prve podobe SI To&ilf itfmdr kolISčarskeea živlienia in mede v razvoi docaianj davnega iunaka m la
KnL>n i8—	*1 °?lr01'°«er>a Jelena,
rini • i k'. ,e 00 ohp.!“*-'u med tremi »aizaielneisa ie zgraidna pred vsem "a lovskem zivbefim kolišfartev tu Je.le pisaleli spet nokazal mojstra v J*oiswaniu lovov. Pripovedno j* r.ato J* del morila najmočnejši in vzbuja »*ri branju stalno napetost zanimanja.
! •
Zlasti nekateri opisi so resnične mojstrovine. Zeodba sama pa so razpleta v osamosvojitev irlavnepa iunaka. y zetraditev novec a kolišča in ustanovitev družine ter rodu. katerega usodo zasledujemo poiem v obeh naslednjih kniieah.
»Rode ee imenuje druai del trilo-<nje. v katerem st; razrašča ko ::'če Ostrorosjei/a v <>no najpomembnejših seliše na I-lublinnskoin barju. Snov sama trn nima več tako dramatičnih zapletliaiev. kakor v prvi kniitri, in tudi i.e pričara tiste nrimarne sile. ki jo ie pisatelj dosecel z oniai lovov. Zdai ie moral seči boli no risajiiu kulturnega vzdušja koliščariev, po prehodih v rokodelstvo, poljedelstvo, znmenievalno trgovino in versko ču-stvoyanie. Defanie se pa razideta v več vzporednih zaodb. v katerih se pojavi iaio polen Oslroronofra Jelena ?e ujenovi sinovi. Višino te drime kniiae rešuje pomembnost prikazovanja primitivne kol ličarske kulture, uri čemer se ie mogel Jalen le rahlo onirati na izsledke arheolociie.
»Vrli« zaključuje kot tretja knjiga celotno tiilociio Pred očmi zdai ze starega Ostrorogega Jelena l-i še vedno sanin o tem. kako bi zavladal jjad vsem iezerom in njegovimi kolišči, se svet in živi jen ie na njem spreminja. Va<ii se pričenjajo vrivati vplivi tujih, višjih kultur. Bliža io M'. Argo-navli. in ko pridejo, zadajo zadnji udarec starčevim sanjam <v nadvladi. Po njihovem oilhodu prinravi celo preselitev svojega rodn k Dravi. Js!>n ie tu kot osredje upoiabil bniko o Argonavtih. a no svoie in cesto, v ne-fkladiu z ohranjenimi prskiiui verzijami in rimljansko Inačico. Opisovanje kulturnih razmer zavzema lu se po-membnojše m^slo. kot v drncem delu, enotnost koncepcijo na postaja olilno-neiSu.
Vse tri knilf* le omemi! zunanje I in z ilustracijami akad. kiriar France iCiorše in spadajo med najboaateiže
Rešiteljica
»Dejal mi je, da se bo ustrelil, če ga ne usiišim.«
»No, in kaj si storila?«
i	Rešila sem mu življenje.«
Samo na izbiro
Kodrt tovim so se rodili trojčki. Mali Janezek jih začudeno ogleduje, naposled na vpraša:
»Ali so nam jih poslali na izbiro, ali moramo pa kar vse tri obdržati?r
ilustrirane izdaie Slovenčeve Uniiž-nice. Goržftu sc ie posrečilo da ie našel kot ilustrator snovi ustrezajoči Sk*: prabitni primitivizem
Lojze Zupanc: Vklenjena mladost.
Zupančeva mladinska povest »Vkle-
njena mladost«, je zajeta iz delavskega živlienia na obodu me. ta. tojrei iz okolia, iz katerega ie moda znatnega dela mladinskih pisateljev med obema velikima vojnama ustvarjala le prečesto enostransko pobarvane spise. Pod vplivi te mode ie tudi Zupanc naslikal ponekod mnogo črnine, torta notranje zdravje ga ie rešilo v zmago vere. volje in vztrajnosti, da sc podest konča ©ntimiaUfcno tn ie- re'6 močno vzpodbudna. Tq ie nična glavna odlika. Tudi pisana ie. 'zlasti ponekod, prav živahno in uglaieno. »Vklenjena inladostc je mladostna povest dvojčkov Justina in Olge, sina in ličere progovnega delavca, ki postana, žrtev poklica šo pred vznonoin svojih otrok. Knjižico, obsedajočo 78 strani ie zu-! tianie opremil in ilustriral Milko ' B a m b i 6. Izdala io ie Tiskov na _ s«i-! druga.	is
Znanec
»Kdo ie gospod, ki te je pravkar pozdravil?.
»Neki moj znanec, ki služi tani. kjer sem iaz neker služil <
»Jaz sem pa mi=!:l. da si bil zmerom samostojen.?
»Saj tudi sem. To j" namreč mož moje pne žene.t
Popravilo
Pri Korenovih je nekdo potrkal na vrata. Koren vstane ju iib odpre. Na pragu zgleda nekega moža z zabojem orodja v rokah.
»Kaj pa želite?« ga vpraša.
»/.vrrnec bom popravil.* 11111 odgovori možak.
»Saj ni pokvarjen,• se začudi Koren. »Kdo vas je pa naročil?*
»Vaš krojač,« mu pojasni mehanik. »Ze trikrat je bil 7. računom pri vas. pa se nikdar niste oglasili.t:
Vesten pacient
»No. aii ste ponoči dobro spali?« je vprašal neki zdravnik svojega pacienta. »Ali ste poslušali moj nasvet, in ste, takoj ko ste legli v posteljo, začeli štetx?<
»Da,« je pritrdil pacient, »do ?to tisoč sem štel«
5 N o, in potem sle gotovo zaspali ?< ga je dalje izpraševal zdravnik.
»Ne, ledaj je bilo že jutro 'in sem moral vstati,« se je odrezal paciont.
Dober udgovnr
Učitelj: 'Jožek, ali mi lahko pove', . . <i Nhvck besfd* prelomi?«
Učenec: »Tedaj ko jeclja.«
Novinec
,Kje je pismo, ki sem ga snoči pustil na pisalni mizi?« vpraša šef novega slugo.
»V pisemski nabiralnik sem ga vrgel,« mu odgovori sluga.
»Za božjo voljo, saj vendar ni hilo naslova na njem,« se prestraši šef.
»Že res, gospod šef, a mislil sein, da je to odgovor na anonimno pismo, ki ste ga včeraj prejeli.-
Hiter odgovor
■*Povej mi, deček, kako pridem najhitreje nji železniško postajo?^'
Tecite!
Tudi tolažba
■ Gospod ravnatelj, ponoči ho tatovi iz naše tovarne odnesli ves denar.'
s Kaj pa nočni čuvaj?
»Tega so pustili,«
>	(hruška modru.il
Stric prijMJveduje malemu Borisu
<v' !!ico o Trninlčici. Na koncu ga vpraša:
3No, kaj misliš, s čim je kraljevič prebudil kraljično?'-
Boris premišlja, a ne -ugane, Stric mu pomaga:
»No, kaj ti pa mamica vsako jutro da. ko s«e prebudiš?«
l.fbie olje, tli čok.« se odreži- Boi i-
Škotska
fikot je poslal svojo ženo s kratkovidnim sinčkom na počitnice na krne-te. Spremil ju je na postajo in naročil
i	ženi;
j »Ce pokrajina, skozi katero se bosta j vozila, ne bo posebno b‘pa, »nemi {fantu naočnike.«
ugovarjajte tla it- to ort-morato v teh latih misliti a stvari. Ženska »e mora la 10 zdrava iu čedna že h, ki io imajo radi. Ali ni i na ibolišo orožje delovno ukšno zadovoljstvo občuti vedaioč se. da izoolniuie lolžnosti do svoie družine, dedu v zrcalo vidi. da ii elo niso mogle do živega.
Pa »varčevanje lepote?« rosto. V vsaki življenjski >ramo pravilno negovati in voii zunanjosti prav odmer-lost. Mlado dekle jo že sa-i »veže in lepo zrela žena mati lepoto tudi obdržati.
Zanimiva zimska popoldanska ohleka. kombinirana v lreh barvah. Gornii del ie iagodovordeč, srednji olivnozelen. krilo je pa črno. Poaoj, da otdekn lepo učinkuje, je vitka postava.
Nevarne čeri v vzgoji
»Zakaj si tako nerodna. Anica? Le zakaj ne moreš bili takšna kakor tvoja sestra? Poglej jo, tudi kadar se igra, pazi, da ostane obleka čista.«
Anica je užaljena in na skrivaj sovraži svojo sestrico. Z otroško trmoglavostjo si na tihem prisega, da nikoli ne mara hiti takšna, kakor je njena sestra, in res skuša povsod materi in očetu dokazati, da je čisto drugačn i od sestre, morda manj marljiva, nerodiiejša in malomarnejša, toda drugačna kakor ta zoprna »vzorna sestra«.
Anica je pač čisto drugačnega temperamenta kakor njena sestra; njena kratkovidna mati bi morala to upoštevati.
Ko bo Anica odrasla, bo — če je količkaj inteligentna — večino svojih napak pripisovala okoliščini, da so ji sestro vselej stavili za zgled, njo pa odrivali v ozadje. 'Do neke meje je to res. Materina navada, da sestro vselej povzdiguje, bo pa to »vzorno« sestrico s časom naredila tudi domišljavo in ošabno. Najhujše se bo pa ta vzgojna napaka pokazala tisti trenutek, ko bosta sestri samostojni in se ne bosta mogli več trpeti. Anica bo postrani gledala sestro, misleč, da jo je oškodovala za materino ljubezen, ,vzorna sestra' ho pa zavidala Ani duševno svobodo, ki si jo je bila pridobila v večnih bojih s starši. V resnici bosta pa obe napak mislili in bosta samo žalostna posledica napačne vzgoje.
In nauk; ne primerjajmo svojih otrok drugega z drugim, posebno ne vpričo njih, zakaj to je nevarno, nespametno in škoduje njih značaju.
&
Če hočemo, da si koga naredimo za sovražnika, ga osmeš<mo. In če si ho-
čemo sovražnika prav pretkano privoščiti, ga osmešimo.
Marsikatera žrtev nam utegne oprostiti, če jo opravljamo ali obrekujemo, toda nikoli nam ne bo odpustila, če smo jo osmešili.
Vendar nimamo namena, da hi se obdali s sovražniki, in zalo po navadi taktno pazimo, da nikogar ne osmešimo, čeprav nam je včasih res do smeha, ko opazujemo početje nekaterih ljudi.
Žal pa pri otrocih -na to pravilo preradi pozabljamo. Oče in mati se le preroda posmehujeta, če sc sinko ali hčerka pri mizi iznebita kakšne posebno bistre. Otroka zardita in sta užaljena. Kako tudi ne? Mi sami ne bi radi bili na njunem mestu. Razen tega so otroci vse občutljivejši od odiaslih.
Biti bi morali nekoliko taktnejši, kadar se pomenkujemo o otrocih vpričo otrok, ali pa, kadar sosedom pripovedujemo o njihovih navadah. Denimo, Ančkina mati poyc Metkini materi, kakšno nerodnost je včeraj Ančka naredila pri kosilu. Metkina mati pripoveduje vso zgodbo na dolgo in na široko pri večerji svojemu možu. Metka kajpak vleče na ušesa. Ze drugi dan ve ves razred o Anč-kini nerodnosti.
»To jc grdobija,« se joka Ančka. »Nisem vedela, da sem storila kaj neumnega.«
Piav ima. Res jc grdobija!
Otroci še nimajo razvitega smisla za humor in si v takšnem položaju ne znajo pomagali. In razen tega bi odrasli vendar radi, da bi nas otroci ljubili in ne sovražili. Otroke, ki niso zastraženi ali trmasti, pa tudi vse laže vzgojimo v dobre, vedre ljudi. (n)
NAŠ NAGRADNI NATEČAI
Kotiček za taktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v tet rubriki, plačamo 10 lir
Pečena krompirjeva pašteta z ribami
Skuhaj */i kci krompirja. ga olupi in pretlači skozi stiskalnih. Na mesoreznici zmelji 10 do 15dkq majhnih slanih ribic. Krompir in sesekljane ribice zmešaj in dodaj 1 jajce. Soliti ni treba, ker so ribice zelo slane! Napravi podolciovato štručko, dai io v namazano posodo in io pusti v pečici toliko časa, da se naredi lepo hrustajoča skorja Se toplo zreži na rezine in dai kot poslastico na mizo.
V. M.. Ljubljana
Makaronovi cmoki
Skuhoi Va kq makaronov, jih zmelii na mesoreznici, dodaj 1 jaice. zelen pelršilj, čebulo, malo majarona, soli in če imaš. še kai mesnih ostankov. Vso to zmes dobro premešaj in dai še toliko moke. da lahko oblikuješ cmoke, ki jih kuhaš v kropu 5 do 8 minut. Serviraš s solato, zeliem ali kakšno omako	E. P.
Slani kuminovi piškoti
Vcineti precei trdo testo iz 35 dkq moke. 2 žlic koruzne moke, 1 pecil-neqa praška, malo sladkorja, nekaj tekočine kuhane kumine. 1 in lh žhce olja in precei soli (po okusu). Testo naj počiva šest ur. Nato qa zmelii na mesoreznici skozi ploščato odprtino za piškote in posipai s- solio in kumino. Da ti iih ni treba mazati, si napravi zmes soli in kumine na krožniku in koščke testa povaljaj v tei zmesi, seveda samo na eni strani. Peci počasi, da lepo zarumene
Z. B.
Čaj iz sladkorčkov
Za skodelico čaja zadostujejo 3 do 4 sladkorčki, ki smo jih dobili na karte. Deni sladkorčke v mrzlo vodo in zavri. Sladkorčki se raztope in čaj ie qotov. Ima lepo barvo in je zelo okusen.	1.	G.
*
Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične qospodinie«, plačamo 10 lir. Znesek dviqnete lahko takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Dru-žinskeqa tednika«. Kotiček za praktične gospodinje. Ljubljana, Poštni predal 253.
»Zrcalce, zrcalce na steni...«
Vso žensko imaio rade zrcala.
-Dajte mi takšno zrcalo, ki lepo kaže.« io ondan prosila neka kupo-valka prodajalko. Slučajno sem io slišala. Nasmehnila sem »e. Vsako zrcalo lahko lepo uli na grdo kaže. Posebno pa zrcalo na steni. Če pada svetloba nanj pravilno, kaže leno če pa nepravilno. kaže grdo ali ie celo »slepo«.
Kie mora torei v sobi viseti zrcalo, da leno kaže?
I‘rvo pravilo ie: svetloba nikoli ne sme neposredno padati na zrcalo. Takšno zrcalo ie namreč preveč osvetljeno. nemirno razen tetra ima pa Človek, ki se gleda vuni. obraz v senci. Luč. ki prihaja od strani, ne moro zrcala neposredno osvetliti, zato nas tudi tako ne slepi. Važno je dalie. da je človek, »toieč pred zrcalom, v polni svetlobi Zalo ie zelo primeren prostor za zrcalo stena med oknoma.
Če postavimo ali obesimo zrcalo med dve okni. pa hkrati tudi ugodno osvetlimo sobo.
Zrcalo utegne majhen prostor povečati. čeprav samo optično, na videz. Vendar tega pripomočka ne kaže'orna-lov aževali. sai so moderno sobe tudi m pogled pogosto pretesno in premajhne. V dolgem prostoru torei zrcala nikakor ne smemo obesiti na konec, ker tako prostor še povečamo. Če nam ie samo do tega, da sobo kar najbolje osvetlimo in imamo še ono zrcalo, da se gledamo vani. obesimo zrcalo tako. da pada svetloba naravnost nanj. Zrcalo svetlobo odbiie v sobo in io hkrati osvetli.
Slabo očiščeno, lisasto zrcalo sobo boli kvari kakor krasi. In ne samo to. Kadar »e pogledamo vani. smo slabe volie. ker nehote mislimo, da smo tudi sami tako zanemarjeni in lisasti. Zato moramo zrcalo redno čistiti. Zrcalo, ki oslepi . očistimo s španskim belilom, raztopljenim v vodi. ki smo ii primešali nekai kisa. Umazano zrcalo Pa očistimo tako. da ga zdrgnemo s suho krpo ali ieleno-vino. madeže pa izmijemo s špiritom in iih nato še zdrgnemo z ielenoviho.
Če ima zrcalo zlat okvir, očistimo tudi okvir, in sicer nrav tako kakor čistimo okvirje pri slikah: s čopičem prah. sicer pa z narezano čebulo, namočeno v razredčenem salmiiakovcu. Zlat okvir čistimo tudi samo s So-, pičeni, omočenim v zelo razredčen sal-mijakovee. nato pa previdno še z mlačno vedo.
(Tl triju moden so astmi Prečno *« »Družinski tednik« In sigo bili le objavljeni.)
Tri I_pe popoldanske obleke. Prva je temnovijoličasia in ima bel ovratnik. Rokavi so v zapestju široki. — Druga je umazanozeleiie barve in ima visok zaprt ovratnik. Krilo je zelo široko, v pasu zavežemo živordečo ruto. — Tretja obleka je črna z visečimi, nabranimi žepi. Zapenja se na ramenih z drobnimi gumbi. Pas je strupenozelene barve.
siva. kakor to delajo nekatere nespametne ženske.
Čc imate dvajset let...
... ste lahko še nekoliko lahkomiselni. To ie pravica mladosti. Tudi. če boste kdai prečuli noč ali predolgo ležali na soncu, vam to ne bo škodilo. Dolgi večeri, ki iih prebdite ob kniigah — bodisi, da se pripravljate na izpite ali pa Citate romane — gredo neopazno mimo vas. Vendar pri vsem tem ne smete pozabiti na nekaj;
Vsak večer si očistile obraz, bodisi z vodo ali milom, bodisi s čistilno kremo. Nekoliko pudra čez dan — če ie neizogibno in če imate mastno
KAKO DOBITE TAKOJ LEPO KOŽO?
Dlake odstrani, hrapavo kožo z/dedi PELLEX. ki ga nosite lahko s seboi v žepu. Zahtevajte ga pri svojem trgovcu.
Variuite z zd ravsam in lepoto!
Nasveti za vse poklice in vsa leta
Danes liudie dosti govore o varčevanju in pametnem gospodarstvu. Vedite torej, da morate znati prav gospodariti tudivs svojim zdravjem in svoio lepoto, če nai vam ostaneta v pozna leta
Neko desetletno dekletce ie občudujoče vzkliknilo o svoji materi: »Kako iepo ie imeti tako lepo in‘mlado mamo!« V resnici ie imela pa ta mama žo več ko štirideset lot in desetletno dekletce ni bila edinka, temveč nai-mlaiša od treh otrok. Ta mati se ie pa zavedala, da ima dolžnosti tudi do sebe, do svojega zdravja in do svoie zunanjosti in ie, zato tudi sebe od mladih nog pravilno negovala.
Nikar ne ugovarjajte, da ie to odveč in da morate v teh letih misliti na važnejše stvari. Ženska ge mora potruditi, da ie zdrava iu čedna že zaradi tistih, ki io imaio radi. Ali ni dobra volia najboljše orožie delovne ženske? Kakšno zadovoljstvo občuti ženska, zavedajoč se. da izpolnjuje vse svoje dolžnosti tudi do sobo, do svo-1 jega zdravja iu do svoje zunanjosti in ie zato tudi sebe od mladih nog pravilno negovala
Nikar ne več iu da na važnejše potruditi, da to , zaradi tistih, ki io dobra volia uaibol ženske? Kakšno ženska, zavedajoč »e. vse svoie dolžnosti do pa ob pogledu v skrbi in delo niso Kakšuo io Pa Čislo preprosto, dobi se moramo posvečati svoii jeuo pozornost, mo po sebi mora pa znati
čeprav ne za ceno  _.	.
polt — kanec rdečila na ustnico za gledališče in že ste negovani in lepi. polni zdravja in mladosti.
Če imate pet in dvajset let in še nekaj ver...
...morate biti pa že nekoliko previdnejši. Predvsem si ne smete tjavdan kvariti zdravja, ki ie temeli lepote. Morda ste' že poročeni, morda mlada mati. Gospodinja ste in imate dosti domačih skrbi. Zato sto vsak večer precei utrujeni. Mnogo ie zdaj za vas dolžnosti, ki se im dvajsetletno dekle sploh ne domisli. Pazite! Nikakor ne smete delati več. kakor ie v vaši moči
To pomeni, da si morate življenje urediti in delo razdeliti. Nekai minut na dan morate na vsekako posvetiti tudi sebi.
Čišoenie kože ie zdaj še posebno važno, zakaj v teh letih se polt preoblikuje in postane takšna, kakršno boste imeli ludi v zrelejši dobi. Morda
postava.
se tudi več potite in ie zato natančna nega šo posebno potrebna. Če uporabljate puder in rdečilo, se prepričajte, ali sta res prvovrstne kakovosti. Ne pretiravajte! Pazite, da poleti ne boste predolgo na soncu, pozimi na ne na prehudem vetru.
Zdravje: bodite marljivi in pridni, toda ne tako. da zvečer padete v posteljo »utruieni ko snop«. Po hudem naporu — če nosite premog iz kleti ali podobno — se vselej za nekai minut odpočijto na divanu ali vsai na stolu. Sele zdai nadaljeife delo! Če čutite, da ni nekai v redu. takoj vprašajte zdravnika za svet! Nikar so ne zdravite sami!
Posebno nego morate posvetiti zobem. Morda ste ravno v dobi. ko doživite več nosečnosti. Ta čas so zobie posebno krhki. Posvetujte se z zobozdravnikom. ali ne bi bilo dobro, da bi ta'čas iedli nekai kalcija. Sleherno luknjico v zobu dajte takoj zalili in ne čakaite. da vas prične zob boleti. Tedai ie namreč po navadi že prepozno.
Čc sc bližate 5(1. letu...
... sle že prišli v čas. ko boste zbrali sadove svojega varčevania z zdravjem in lepoto. Zdai pazite, da si ne boste sami nalagali več dela. kakor ie potrebno. Dajte, da tudi drugi kai po-store za vas. V tisti dobi ste. ko se nagibate k nevarnemu prepričanju, da znate sami vse nai bol ie narediti. Zato vas je povsod dosti. da. povsod vas ie prev 5! Privoščite si miru! Poidite kdai na izprehod. Ne berite predolgo v noč in se zavedajte, da morate vsai osem ur ponoči spati. Važno io. da jeste dovolj zelenjave in sadia.
Če hočete materi naravi priskočiti na pomoč, z lepolili raiši varčujte kakor razsipajte. Če ste vse živlienie živeli zmerno, ie vaša zunanjost takšna. da učinkuje prijetno in prikupno tudi broz pretiranega lepotičenja.
V vsaki starosti...
... ie ženska lahko prikupna, če ie zdrava, dobrodušna in pametna. Gojite dobro volio in humor! Če se bližat«' starosti, najdite mladost v svoiill vnukih! Ne iščite izgubljene mladosti v ponočnjaštvu in ne trudite se. da bi bili videti mlajši, kakor ste v resnici. Bodite naravni! Ne razburjajte se. če odkrijete siv las ali novo gubo. Nasmehnite se iu pomislite .da ie zakon narave tak. da se starejši umakne mlajšemu.
O nosu
Morda bo ta ali ona rekla, da nos ni vreden, da bi pisali o njem. Narobe! O nosu vse premalo verno, premalo ga cenimo kot organ za vohanie in mu v moderni kozmetiki privoščimo. premalo nege. In vendar ie nos tisti, ki daje obrazu osebnost, da. rekli bi celo značaj. Pogosto nehote no nosu sodimo človeka. Če ima dolg ši-Ijast nos. ga obsodimo, da ie prepirljiv. če ima rdečega in ozeblega, mu očitamo, da ie pijanec, in če slučajno njegov nosek hrepeni navzgor, ga ocenimo za domišljavega prifrknjenca. Kako površno iu krivično! Tepkast nos. klasičen nos. prifrknien nos. grški nos, ali že vsi ti pridevki ne pričajo. da ie nos vendar važneiši, kakor se zdi na prvi pogled? In Cvrano de Bergerac. slavni vitez z dolgim nosom. ali ni bil vse živlienie prav au-,ženi svoieaa nosu?
V operativni kozmetiki so se lepotni kirurgi prvi domislili, kako važna ie oblika nosu. Zato so nekateri kirurgi ieli vse svoie tehnično znatne posvečati operacijam nosov bodisi po naravi grdih, bodisi skaženih pri kakšnih nesrečah. Ta kozmetična veia se io posle i že zelo izpopolnila, vendar kozmetična operacija nosu ni brez tveganja. Narava sama precej dobro
razdeli ljudem nosove in pogosto človeška roka marši kdai nos boli pokvari kakor popravi. Nekai časa ie bila v modi popravljanje nosu z vbrizganjem parafina. Kozmetik ie vbrizgal pacientki pod kožo tekoč parafin, ki se je nato strdil, tako da ie dobil nos prijetnejšo obliko. Vendar te operacije niso bile dolgo v modi, ker se ie pozneje parafin pogosto stopil, se razlil pod kožo in pokazil nos boli. kakor ie bil prei.
Ali nai to pomeniv da se moramo zadovoljiti s prav takšnim nosom, kakor nam ga le vdala mati narava? Da in no, Z masažo, z nego nosu lahko naravi priskočimo na pomoč, če imamo širok nos. ga večkrat na dan masirajmo tako. da ga primemo ob korenu s palcem iu kazalcem desne roke in potegnemo navzdol, hkrati pa prsta stiskamo. Če bomo to redno vsak dan ponavljale, bomo nos nekoliko preoblikovale. Navzgor prifrknien nos popravimo tako. da ga masiramo od korena navzdol, in sicer vsak dan vztrajno in redno. Nos bo kmalu mani štrleč in boli .ponižen1.
Posebno neprijeten ie šiliast nos. Ta nos ima preozke nosnice in se zato zdi posebno dolg in ozek. Torei moramo razširiti nosnice V obe nosnici vtaknemo kazalec in vrtamo To pa delaimo samo. kadar smo čisto same in pazimo, da se ne bomo kdai izpozabile iu poskusile to .masažo* nri kosilu ali pred otroki. Ne smeite se! Moč navade ie silna, zatorej pozor!
Nos dobi nepravo in grdo obliko tudi. če ga pri korenu pokvarimo z globoko navpično gubo ki nastane, če stalno sršimo obrvi. Takšna guba podaljša nos navzgor in naredi ves obraz strog in suhoparen. Tukaj ni potrebna masaža, pač pa nekai dobre volje, da se bomo iznebile neprijetnih gub. ki kvarijo čelo in nos
Nekatere se posebno pritožujejo nad dlačicami v nosu in bi iih rade odpravile. Zenske po navadi nimajo dosti^ dlačic, posebno pa te dlačice prav nič ne motijo, če so svetlo barve. Temnolaske imaio sicer pogosto izdatnejšo rast dlačic, vendar iih zato nikakor ne smejo striči ali celo pukati. Te dlačice imaio namreč tudi svoi namen. So čistilke in igraio vlogo predpražnika v nosu. če nam bakterije s prahom vdero vseeno v nos. se pa ustavijo na sluznicah in postanek) tako skoraj neškodljive, sai iih pozneje s sluzio spet izločimo Če
najboljše odvajalno sredstvo
imamo dolge iu preveč temne dlačice v nosnicah, iih obelimo z vodikovim prekisom.
Muogo ie liudi. ki nikoli ne pokusijo alkohola, pa Imajo vseeno rdeč ali celo .bakren* nos. Vzrok temu so občutljiva koža. razširjene krvne žilice ali ozebline. Če imamo občutljivo kožo ki posebno pozimi na nosu hitro zardi, si negujmo nos z očiščenim bencinom, ki ga dobimo na re-eept v lekarni. Namočite kosmič vate v bencin in si z n jim zvečer, proden greste spal, umijte nos. Kmalu boste opazile, da imate mani rdeč nos. toda koža na njem bo suha. ker io bencin osuši. Zdai si pa pomagajte s kakšno mastno kremo, posebno' takšno, ki vsebuje glicerin, in kmalu bosto odpravile ludi to napako. Namesto bencina za obelienie nosu uporabljate lahko tudi raztopino galuna, iu sicer eno žličko galuna v prahu na četrt litra vrelo vode. 1’ostouek ie isti kakor pri bencinu.
Če dobite rdeč nos pri ledi. vie to znamenje, da nimate v redu živcev ožilja. Jeite počasi in ne prevročih jedi Pazite tudi, kadar stopite iz mrzlega v vroč. zakurjen prostor in rajši nekai trenutkov postojte v hladni veži, da se Po malem navadite na izpremembo zraka.
Kakor vidimo, ni potrebno, da tekamo okrog z ozeblim, rdečim in grdim nosom iu smo zaradi niega še slabe volie. Če imamo ozeblino na nosu, se pa raiši posvetuitno z zdravnikom. da ga sami ne polomimo, saj nosa ne moremo skriti kakor neto ali prst na nogi. Upoštevajmo tudi. da ie nos zelo važen orgau za dihanje in vonjanje, zato pazimo da se preveč ne premrazi ali na pokvari pri predolgotrajnem nahodu.	(ni
LJUBOSUMNOST
Ali jc počaščenie ali likor vemo, je mnenje prav za prav za io: če vam tega, da kdo občuduje vašo nost. vaše moralne Vrline, vas liubosumnosl nedvomno žalila, vam pa qodi, da kdo občuduje vsem vašo zunanjost, sc vam bo bosumnost celo laskala. Menda še najbolj odkrita lista ki bo znala, da io ljubosumnosl hkrati in se ji laska
Vsekako je pa pretirana ljubosumnost neznosna namaka v človeškem značaju; ob njej trpita Ijubosumnež sam m njegova okolica.
Juruusgebor: K Bratuša, Joumalist: verantvvortlicher Redakt eur: II Kern, Journall9t; Druckerei: Merkur. A. G. tn Ljubljana; filr dle Druckerai verantvvortlich: O. Mihalek — alle in Ljubljana. — Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja 11. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja 0. Mihalok — vsi » Ljubljani.