Primorski dnevnik NEDELJA, 14. FEBRUARJA 2016 št. 37 (21.577) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane sp.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store trst - Na 7. strani Obnovitvena dela in kolesarske poti Občina Trst z razpisi za 8,5 mio evrov trst - Na 8. strani Vpisati otroka v vrtec ni vedno lahko Težave za Slovence v mestnem središču gorica - Na 18. strani Sevanje povsod pod mejno vrednostjo V vsej občini skupno opravili 730 meritev trst - Russo zavrnil župansko kandidaturo Cosolinija in zahteval primarne volitve Potres v levi sredini TRST - Senator Demokratske stranke Francesco Russo je včeraj uradno zahteval primarne volitve v levi sredini za izbiro tržaškega županskega kandidata. Gre za nedvoumno nezaupnico aktualnemu županu Robertu Cosoliniju, ki ga je le-vosredinsko zavezništvo že uradno podprlo. Russo je prepričan, da je Co-soliniju usojen volilni poraz, še posebno, če bo desna sredina junija kandidirala Roberta Dipiazzo. Senator bo kandidiral na morebitnih primarnih volitvah. Cosolini se strinja s primarnimi volitvami (morda bodo 6. marca), njegova stranka pa (še) ne. Skratka totalni kaos v največji levosredinski stranki in v koaliciji, ki je prevzela Občino Trst pred petimi leti. Dogajanja v Demokratski stranki so zbegala marsikoga tudi v desni sredini. Na 7. strani slovenija Miro Cerar o migrantih in ksenofobiji LJUBLJANA - Slovenija se bo odzvala na namere Avstrije, da omeji pritok migrantov, in bo kmalu začela na podoben način stopnjevati nadzor na meji s Hrvaško, je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo napovedal premier Miro Cerar. Slovenija namreč po njegovem ne more pristati na to, da bi se v državi naenkrat zaustavilo veliko število beguncev. Cerar tudi svari pred ksenofobijo. Prihodnji tedni bodo ključni za reševanje migrantske krize. Na 3. strani trst - O novi produkciji SSG Lahkotnejša postavitev Dogodka v mestu Gogi šport - Skoki Peter Prevc zdaj najboljši Slovenec sploh VIKERSUND - Peter Prevc je na letalnici v norveškem Vikersundu z deseto zmago v sezoni in šestnajsto v karieri na slovenski večni lestvici prehitel doslej vodilnega in dvakratnega skupnega zmagovalca pokala Primoža Peterko. Triindvajsetletni Prevc lahko že v letošnji sezoni, v kateri je skoraj nepremagljiv, še izboljša to znamko, morda že na današnji tretji tekmi. Skupna zmaga v svetovnem pokalu pa mu ne more več uiti, saj ima pred najbližjim zasledovalcem že več kot 500 točk prednosti. Včerajšnji slovenski uspeh je s 3. mestom dopolnil še Robert Kranjec. Na 25. strani PEKARNA SLAŠČIČARNA PECCATI DI GOLA IZVRSTNE SLAŠČICE ZA ZALJUBLJENCE Danes odprti! TRST - Ulica Roma, 28 Tel. 040 369752 Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. ' Dr. Giuseppe CARAGLIU * torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00 l Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. J iztok mirošič Manjšina, Slovenija • v v* a in zaščita LJUBLJANA - Nekdanji slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič (na sliki) v poglobljeni analizi obravnava učinke zaščitnega zakona na slovensko manjšino, Slovenijo in njene odnose z Italijo. Mi-rošič ocenjuje, da predstavlja zakon iz leta 2001 zelo dobro osnovo za prihodnost Slovencev v Italiji in tudi za odnose med sosednjima državama, ki so trenutno po njegovem zelo dobri. Diplomat predstavlja tudi svoja gledanja na politiko slovenske manjšine. Na 4. in 5. strani Znanstvenika o gravitacijskih valovih Na 6. strani V dolinski občini ogrožene žabe Na 8. strani V Ljubljani Festival gorniškega filma Na 13. strani V Podgori sanacija proti poplavljanju ulic Na 18. strani Druga zmaga na tekmah FIS smučarke Katrin Don (SK Brdina) Na 26. strani IL NUOVO PETTI ROSSO Brankovič Sanela TIPIČNE SRBSKE JEDI IN RIBJE SPECIALITETE Sv. Križ 16 Devin Nabrežina Tel. 342 1275579 340 9956331 9771124666007 2 Nedelja, 14. februarja 2016 AKTUALNO / vojna v siriji - Dogovor o prekinitvi sovražnosti že visi na nitki Turčija in S. Arabija tudi za uporabo kopenskih sil Očitki Rusiji, da še naprej bombardira Asadove »legitimne nasprotnike«- Medvedjev govoril o hladni vojni MÜNCHEN/DAMASK - Še preden naj bi sploh začel veljati, je dogovor o prekinitvi sovražnosti v Siriji, ki so ga v noči na petek v Münchnu dosegle svetovne sile, pod velikim vprašajem. Ruska letala nadaljujejo z obstreljevanjem v Siriji, tako sirski predsednik Bašar al Asad kot uporniki so se očitno odločeni boriti naprej, Savdska Arabija pa vztraja, da mora Asad oditi. Asad je pred tem v intervjuju za francosko tiskovno agencijo AFP zatrdil, da bodo sirske vladne sile ponovno prevzele nadzor nad celotno Sirijo, pa čeprav bi lahko do takrat minilo še veliko časa. Zatrdil je sicer, da podpira mirovne pogovore, a dodal, da pogajanja ne pomenijo konca boja proti terorizmu. Ameriški State Department se je na te izjave v petek odzval z oceno, da je Asad "v zmoti", če dejansko misli, da obstaja vojaška rešitev konflikta v Siriji. Sirska opozicija je v petek sprva previdno podprla dogovor svetovnih sil o prekinitvi sovražnosti v Siriji, a so tri različne uporniške skupine v Siriji kasneje zatrdile, da nikakor ne nameravajo položiti orožja, saj ne verjamejo, da bo Rusija končala letalske napade v podporo režimskim silam v Siriji. Nova napetost je prinesla tudi izjavo Turčije in Savdske Arabije, da bi bi lahko začeli skupno kopensko operacijo proti Islamski državi (IS) v Siriji »Če obstaja strategija (proti IS), potem bi Turčija in Savdska Arabija lahko začeli kopensko operacijo,« je na Münchenski varnostni konferenci izjavil vodja turške diplomacije Mevlut Cavusoglu. Savdska Arabija v zadnjih mesecih postaja vse tesnejši zaveznik Turčije, poleg tega v turško oporišče Incir-lik pošilja svoja vojaška letala za boj proti IS. Incirlik je glavno oporišče, iz katerega vzletajo letala držav članic mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA, ki v Siriji obstreljujejo cilje IS. Med drugim ga uporabljajo Rusija je medtem kljub dogovoru o prekinitvi sovražnosti v Siriji v tednu dni nadalje- Šefa diplomacij Rusije in ZDA Dmitrij Lavrov in John Kerry ansa vala z obstreljevanjem ciljev v tej državi. Ponoči so ruska letala na severu Sirije, kjer ob ruski podpori poteka obsežna ofenziva režimskih sil, izvedla najmanj 12 napadov, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Londonu. Tokrat obstreljevano območje naj bi bilo pod nadzorom teroristov Fronte al Nusra, sirske veje Al Kaide, a tam so tudi zmerni uporniki in Svobodna sirska vojska. Kot so kasneje sporočili sirski aktivisti, naj bi Rusija svoje napade na sever Sirije v zadnjih 24 urah še okre- pila, kar naj bi bilo povezano s pripravo na nov pohod režimskih sil severno od Alepa. Ameriški državni sekretar John Kerry je zato drugi dan varnostne konferencu v Munchnu od Rusije terjal, da spremeni svoje tarče v Siriji in preneha napadati zmerne upornike, ki jih Rusi imajo za teroriste. Obenem je Kerry posvaril pred propadom dogovora o prekinitvi sovražnosti v Siriji v tednu dni. »Odločitve, ki bodo sprejete v prihodnjih dneh, tednih in nekaj mesecih, bi lahko končale vojno v Siriji,» je dejal in nadaljeval: »Ali pa »Še bodo napadi in veliki atentati. Atentati bodo širokopotezni, to je gotovo. Obdobje povečanih terorističnih dejanj bo dolgotrajno, morda za dobo ene cele generacije.« (Francoski premier Manuel Valls na konferenci o Siriji v Munchnu) lahko vodijo k temu, da bomo v prihodnosti soočeni z drugimi, zelo težkimi možnostmi.« Kaj točno je imel pri tem v mislih, ni pojasnil. »Mišice« pa je včeraj pokazal tudi ruski premier Dmitrij Med-vedjev, ki je razburil diplomacijo z izjavo, da «smo zdrsnili v čase nove hladne vojne.«. Ni bilo sicer jasno, ali ali govori o že uresničenem dejstvu ali pa o možnem razvoju v prihodnosti. Kakorkoli že, trn v peti Rusije so gospodarske sankcije, ki jih je Zahod zaradi ukrajinske krize uvedel proti Rusiji in zdaj tudi podaljšal. »Pot k odpravi sankcij je jasna: umik orožja in čet iz Doneškega bazena, zagotovitev vrnitve vseh ukrajinskih ujetnikov, omogočitev polnega humanitarnega dostopa do zasedenih ozemelj, podpora svobodnim, poštenim in mednarodno opazovanim volitev v Done-škem bazenu v skladu z ukrajinsko zakonodajo ter ponovna vzpostavitev ukrajinskega nadzora na svoji strani mednarodne meje,« je dejal Kerry. umor v egiptu Družina Regeni zaupa rimskim preiskovalcem VIDEM - »Družina Giulia Regenija spoštuje egiptovske vire in pričevanja, v prvi vrsti pa zaupa italijanskim preiskovalcem.« Alessandra Ballerini, odvetnica družine Regeni, je včeraj takole komentirala nepreverjene in včasih tudi protislovne novice, ki v zvezi z umorom mladega raziskovalca prihajajo iz Egipta. Tamkajšnje oblasti niso objavile izsledkov obdukcije Giuliovega trupla, neuradni viri pa poročajo, da so zdravniki ugotovili več zlomov reber in tudi poškodbe genitalij. To dokazuje, da je bil italijanski državljan pred usmrtitvijo pretepen in mučen. New York Times je včeraj poročal, da so na dan Giuliovega izginotja policisti v civilu na ulicah v Kairu iskali skupino mladih. Eden od policistov je novinarju ameriškega dnevnika razkril, da so ustavili »nekega Italijana«, pregledali njegov potni list in ga nato odpeljali neznanokam. »Prepričani smo bili, da gre za vohuna,« je dodal eden od policistov. Medvedjev povzročil polemiko o hladni vojni MOSKVA - Včerajšnja izjava ruskega premiera Dmitrija Med-vedjeva o novi hladni vojni je na varnostni konferenci v Munchnu povzročila kar nekaj nemira. Ni bilo namreč točno jasno, ali govori o že uresničenem dejstvu ali pa o možnem razvoju v prihodno-sti.Medvedjev je v svojem govoru v ruščini uporabil preteklik: Zdrsnili smo v čase nove hladne vojne. Tako je izjavo prevedla tiskovna agencija dpa in tako naj bi bilo navedeno tudi na spletni strani ruske vlade v ruščini. Po drugi strani pa so v angleškem prevodu na spletni strani ruske vlade uporabili sedanjik: Naglo drsimo v čase nove hladne vojne. Na družbenih omrežjih se je tako vnela razprava, ali je Med-vedjev s tem hotel reči, da sta Rusija in Zahod že dosegla najnižjo točko v odnosih ali pa sta šele na poti tja.(sta) CIUDAD DE MEXICO - Papež Frančišek je ponoči prispel na svoj prvi obisk Mehike, kjer bo v prihodnjih dneh obiskal tri zvezne države in prestolnico Ciudad de Mexico. Mehika - za Brazilijo druga na svetu po številu katoličanov - se sicer sooča s številnimi vprašanji, ki jim papež v svojem pontifikatu namenja še posebno pozornost - migracije, trgovina z orožjem in drogami, prostitucija, korupcija, pravice avtohtonega prebivalstva in varovanje okolja. Clintonova in Sanders izenačena v Nevadi NEW YORK - Prva anketa med demokratskimi volivci zvezne države Nevada je pokazala, da sta si Hillary Clinton tin Bernard Sanders povsem izenačena. Oba predsedniška kandidata sta pri 45 odstotkih, ostalih deset odstotkov volivcev pa še ni odločenih. Še decembra je imela Clintonova v tej državi 20-odstotno prednost. V Nevadi je delež latinsko-ameriških volivcev precejšen, kakih deset odstotkov od treh milijonov prebivalcev, večina pa se jih udeleži demokratskih strankarskih zborovanj. Strankarskih zborovanj se je v Nevadi na strani republikancev leta 2008 udeležilo le 44.000 volivcev, na strani demokratov pa 118.000. Italijani so leta 2015 še varčevali RIM - Kljub optimističnim tonom vlade in napovedim, da bo letošnje leto uspešnejše, Italijani v povprečju še ne verjamejo, da je kriza mimo. Vsaj lani ni bilo tako. Po podatkih sindikata CGIL naj bi v letu 2015 Italijani za nakupe porabili v povprečju 6,3 odstotka manj kot leta 2008, ko se je globalna kriza tudi začela. Najbolj varčujejo pri oblačilih, počitnicah in skrbi zase (-18,5%), a tudi za zdravje, izobrazbo in informiranost (-10%). Za hrano so porabili le dva odstotka manj. V povprečju je vsaka družina porabila 156 evrov manj na mesec. V zadnjih osmih letih se je poraba skupno zmanjšala za 80 milijard lir. Povečalo se je edinole nakupovanje prek interneta. benetke - Na letališču ustavili ter ovadili Bangladeševca Domnevni »spletni terorist«, ki živi in dela v Gradežu Beneško letališče Marco Polo arhiv BENETKE - Na letališču Marco Polo pri Benetkah so policisti ustavili moškega, tridesetletnega državljana Bangladeša, ki je osumljen, da po spletu širi propagando Islamske države oziroma Daeša. Šlo naj bi torej za »spletnega terorista«. Moški stanuje v Gra-dežu, kjer upravlja trgovino, na letališče pa se je odpravil, da bi se vrnil domov v Dako, glavno mesto Bangladeša. Naposled ga niso aretirali, doletela pa ga je kazenska ovadba. Po pisanju beneškega dnevnika Il Gazzettino naj bi državni kriminalistični urad policije oktobra lani uvrstil Bangladeševca med potencialno nevarne osebe, ki naj bi na spletu aktivno podpirale Daeš. Ko se je pred dnevi pojavil na letališču in se prijavil na let, so mu prepovedali vstop. V tamkajšnji pisarni so ga osebno preiskali pripadniki političnega oddelka policije Digos v sodelovanju z letališko policijo, zasegli so mu prenosni računalnik ter druge naprave. Ovadili so ga in zatem spustili na prostost. Osumljen je spodbujanja hudo- delskega združevanja v teroristične namene in spodbujanja prevratniških dejavnosti proti demokratičnemu redu. Moški, ki se policistom sploh ni upiral, stanuje v Gradežu, kjer ima trgovino. Ima dovoljenje za prebivanje v Italiji in naj bi bil dobro integriran v italijansko družbo, znanci pa ga po poročanju Gazzettina opisujejo kot mirnega človeka. / AKTUALNO Nedelja, 14. februarja 2016 3 slovenija - Premier Miro Cerar o razmerah glede migrantske krize Kmalu začetek stopnjevanja nadzora na meji s Hrvaško Ohranitev schengna, da se prepreči razkroj EU - Svarilo pred ksenofobijo LJUBLJANA - Slovenija se bo ustrezno odzvala na namere Avstrije, da omeji pritok migrantov, in bo kmalu začela na podoben način stopnjevati nadzor na meji s Hrvaško, je v pogovoru za STA napovedal premier Miro Cerar. Slovenija namreč ne more pristati na to, da bi se v državi naenkrat zaustavilo veliko število beguncev, poudarja Cerar in svari pred ksenofobijo. Prihodnji tedni bodo za reševanje migrantske krize ključni, države severno od nas začenjajo razmišljati o tem, da bi omejile dotok migrantov, in to je močan razlog, da se zadeve lotimo zelo resno, je dejal. Slovenija je dolžna varovati schengensko mejo ter jo učinkovito nadzirati. »To pomeni, da bomo morali v prihodnjih tednih in mesecih nadzor še okrepiti, še zlasti, ker so se kapacitete držav, ki so nad nami, bistveno zmanjšale,« je dejal v četrtkovem pogovoru za STA. Kot je povedal, je bila Slovenija obveščena o namerah Avstrije, da omeji pritok migrantov, in se bo ustrezno odzvala. »Ne bomo pasivni, temveč bomo kmalu začeli na podoben način stopnjevati nadzor na meji s Hrvaško,« je dejal. »Če bomo v dogovoru z drugimi državami južno od nas solidarni in uspešni, Avstrija ne bo imela resne potrebe, da bi bistveno zaostrovala nadzor na mejah in to je tudi namen iskanja skupne rešitve, torej, da se ohrani schengen in da se ne povzroča gospodarske škode in škode v meddržavnih odnosih,« pravi. O reševanju migrantske krize bodo voditelji članic unije znova govorili prihodnji teden v Bruslju. Cerar je pred vrhom previden, si bo pa še naprej prizadeval za skupno rešitev. »Še vedno verjamem, da je možno, da kot EU skupaj storimo tiste korake, ki bodo pomenili uspešen nadzor na zunanjih mejah, da zaustavimo nelegalne migracije, obenem pa Evropa mora biti in je sposobna sprejeti tiste, ki dejansko potrebujejo mednarodno zaščito in pomoč«. V tej luči je, kot je dejal, podal predlog o okrepljenem nadzoru na makedon-sko-grški meji, ki bo tudi tema pogovorov ob zasedanju Evropskega sveta. Namen predloga je po eni strani zavarovati Zahodni Balkan pred konflikti, po drugi strani pa zmanjšati dotok nelegalnih migracij v Slovenijo in Avstrijo, je dejal in dodal, da bi na ta način Slovenija lahko učinkovito nadzirala schengensko mejo in zato ne bi bilo treba vzpostavljati mejnega nadzora severneje. »Kajti če se začnejo postavljati meje, to ni samo konec schengna, ampak je tudi element razkrajanja EU, oteženo bo gospodarsko sodelovanje, pride lahko celo do konfliktov,« je opozoril. V Evropi je po njegovih besedah dozorela zavest o tem, da je nujno izboljšati nadzor na zunanjih mejah, hkrati pa je postalo jasno, da Evropa ne bo mogla več sprejemati nelegalno prispelih mi-grantov. »To bi ogrozilo ne samo naše sobi-vanje, ampak tudi njih, saj jim ne moremo zagotoviti človeškega dostojanstva,« je dejal in opozoril na omejene integracijske zmožnosti evropskih držav. Enako velja za Slovenijo, pravi, po eni strani mora varovati schengensko mejo in preprečevati nelegalne vstope migrantov, po drugi strani pa mora tistim, ki pomoč potrebujejo, pomagati. Kot je poudaril, Slovenija ostaja solidarna, zavezala se je, da bo po načelih re- Slovenski vojaki med postavljanjem žične ograje na slovensko-hrvaški meji novembra lani ansa Miro Cerar ansa lokacije in preselitve vzela določeno število migrantov. A, kot je opozoril, ne bo mogla v zelo kratkem času vzeti vseh, saj je dnevno soočena z velikim številom mi-grantov v tranzitu. Ob nastopu migrantske krize lani jeseni je bilo sodelovanje s Hrvaško zelo težavno, a se je po Cerarjevih besedah zdaj, po nastopu nove vlade v Zagrebu, izboljšalo. Sodelovanje s Hrvaško je sicer, kot je izpostavil Cerar, ključno pri reševanju mi-grantske krize in veseli ga, da Zagreb podpira njegov predlog o okrepljenem nadzoru na makedonsko-grški meji. Ne zdi pa se mu sprejemljiv predlog, da bi begunce vozili neposredno z makedonske na av-strijsko-sloven-sko mejo, o čemer je ta teden govoril šef hrvaške policije. Kot je dejal premier, bi bilo to v nasprotju s pravno ureditvijo. Okrepitev sodelovanja med državama, ne le glede migracij, ampak širše, je bila tema pogovora z novim hrvaškim premierjem Tihomir-jem Oreškovicem, ki je Slovenijo obiskal kot prvo državo po prevzemu položaja. »Izrazila sva željo, da ob tem, da se bo treba v prihodnje lotiti tudi reševanja odprtih vprašanj, državi najdeta čim več stičnih točk, kjer lahko dobro sodelujemo,« je dejal Cerar, ki Oreškovicev obisk vidi kot pozitiven začetek sodelovanja. V pogovoru za STA je premier Ce-rar izpostavil tudi, da se Slovenija že več mesecev sooča z migrantsko krizo, kljub »Države severno od nas začenjajo razmišljati o tem, da bi omejile dotok migrantov, in to je močan razlog, da se zadeve lotimo zelo resno. Slovenija je dolžna varovati schengensko mejo ter jo učinkovito nadzirati.« temu pa se varnost v državi ni poslabšala. Seveda prihaja do določenih motenj na območjih ob meji, ki pa se jih vlada trudi sanirati, tudi z odškodninami za kmete in druge, ki so bili prizadeti zaradi postavitve ograje na meji s Hrvaško, je dejal. Je pa posvaril pred ksenofobijo. »Nikakor ne sme prevladati prepričanje, da so migranti avtomatično nevarni ali teroristi, veliko ljudi prihaja iz resnične stiske, nekateri v strahu za golo življenje,« je dejal. Nerazumljivo pa se mu zdi, da skušajo nekateri iz mi-grantske krize nabirati politične točke, in to v času, ko je svet zaradi številnih kriz na trhlih temeljih. »Tisti, ki želijo umetno ustvariti vzdušje sovražnosti, nestrpnosti ali strahu, delajo proti državi Sloveniji in njenim državljanom, takšno spodbujanje sovražnosti pa ima samo en namen, to je politično spet spreti Slovence in jih spraviti v ideološki boj«, je dejal. Pri tem je izpostavil primer Kidričevega, kjer želi notranje ministrstvo v starem vojaškem objektu, ki je izven naselja, poskrbeti za začasno namestitev večjega števila beguncev, če bi bilo to nujno potrebno. To niti približno ne bi bila obremenitev za občino, a so se kljub temu dogajali agresivni protesti, je dejal premier. Vlada se po njegovih besedah na nestrpnost odziva odločno in z argumenti, ne pa agresivno, »kajti če bomo spodbujali agresivnost ali celo primitivnost in laži, bomo tonili v smer, v katero smo že šli pred nekaj leti«. Tema vrha EU prihodnji teden bo poleg migracij tudi možnost izstopa Velike Britanije iz unije, t. i. brexit. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je pripravil predlog, ki odgovarja na zahteve Londona, in premier Cerar ga vidi kot »dobro podlago za zbližanje stališč«. Dejal je, da si Slovenija želi močne Evrope z močno Veliko Britanijo in se bo zavzemala za to, da se skuša poiskati skupen jezik. »Vendar ne za vsako ceno, kajti skupne temeljne evropske vrednote je treba ohraniti,« je poudaril Cerar. Pojasnil je, da je Slovenija zadržana do tega, da bi v preambuli temeljnega akta EU razvrednotili besedno zvezo o prizadevanju za vedno tesnejšo unijo, podpira pa zamisli, ki vodijo k večji konkurenčnosti EU, ter tudi uveljavitev večje vloge nacionalnih parlamentov, pri čemer je treba paziti, da zaradi tega ne bi prišlo do disfunkcionalnosti evropskih institucij. Slovenija po Cerarjevih besedah tudi ne nasprotuje večjemu upoštevanju članic EU, ki niso članice območja evra, »vendar ne bomo privolili v veto na odločitve evroskupine«. Glede najbolj občutljive teme, to je omejevanja dostopa do socialnih ugodnosti v Veliki Britaniji za državljane drugih članic EU, pa slovenski premier opozarja, da je prost pretok ljudi ena temeljnih svoboščin EU. »Zato bi na začasne ali minimalne omejitve pristali samo, če bi veljale za vse enako ter ne bi ogrožale interesov Slovenije,« je v pogovoru za STA še dejal premier Cerar. Sergeja Kotnik Zavrl in Maja Oprešnik/STA »Tisti, ki želijo umetno ustvariti vzdušje sovražnosti, nestrpnosti ali strahu, delajo proti državi Sloveniji in njenim državljanom, takšno spodbujanje sovražnosti pa ima samo en namen, to je politično spet spreti Slovence in jih spraviti v ideološki boj.« Associazione Združenje Associazión WaUo koper 8000 podpisov za gradnjo drugega tira KOPER - Zaposleni Luke Koper so včeraj v Kopru zbrali skoraj 1000 podpisov pod izjavo, ki od vlade zahteva takojšen začetek gradnje drugega tira med Koprom in Divačo ter želi preprečiti razprodajo edinega slovenskega tovornega pristanišča. Skupaj s podpisi, zbranimi preko spletne aplikacije in pisnega obrazca, jih imajo že skoraj 8500. Zaposleni bodo z zbiranjem podpisov nadaljevali tudi v prihodnje, da bi preprečili namero vlade, da bi preko napovedanega zakona o ustanovitvi projektnega podjetja za gradnjo drugega tira uzakonila izhodišča za privatizacijo Luke Koper. Poudarjajo, da edino slovensko pristanišče zagotavlja okoli 4000 delovnih mest, «ki vsako leto v državni in lokalne proračune prinaša okoli 20 milijonov evrov, brez dividend, ki so samo v lanskem letu znašale dobrih 13 milijonov evrov». Kranjska Gora za začetnike LJUBLJANA - Kranjska Gora je po izboru spletnega portala za akcijske športe Mpora eno od najboljših smučišč za smučarje začetnike. Vse v Kranjski Gori je narejeno tako, da bo vaša izkušnja vstopa na smuči kolikor je mogoče prijetna in brez stresa. Povrh tega pa je cenovno ugodna, so zapisali v utemeljitvi. Kranjski Gori na seznamu najboljših smučišč za smučarje začetnike delajo družbo smučišča Alpe d'Huez (Francija), Jasna (Slovaška), Beitostolen (Norveška), Val di Fassa (Italija), Pamporovo (Bolgarija), La Pla-gne (Francija), Winklmoosalm-Steinplatte (Nemčija), Soldeu (Andora) ter številne smučarske dvorane in proge na umetni podlagi v Veliki Britaniji. Trenerju osem let zapora zaradi otipavanja deklet KOPER - Na koprskem okrožnem sodišču so v petek izrekli sodbo nekdanjemu trenerju piranske akrobatske skupine Flip Mitju M. Zaradi 30 kršitev spolne nedotakljivosti enajstim deklicam, mlajših od 15 let, ga je sodnik obsodil na osem let zaporne kazni, poročajo Primorske novice. Nekdanjega trenerja je po drugem sojenju obsodil strožje kot prvič. Sodišče je razsodilo da je Mitja M. od leta 2006 do 2010 na letovanjih, potovanjih na nastope, pred nastopi in po nastopih, na pripravah in raznih drugih druženjih z mladoletnimi članicami skupine Flip te otipaval po intimnih delih telesa, poljubljal na usta, jim slačil kopalke, otipaval po spolovilih in zadnjicah, prijemal za prsi in mednožje, pišejo Primorske novice. ob 15. letnici odobritve Zakona za zaičito slovenske manffine v FJK Zakon 38/2001: dokončno udejanjiti, ustrezno koristiti uvod: sodeluleio: povezuje: David Sanzin Tamara Blazina Miloš Budin Stolan Spetič Jože ŠušmelJ Rado Gruden ponedeljek, 15. februar 2016, ob 18. url Trgovski dom - Gorica 4 Nedelja, 14. februarja 2016 15 LET ZAŠČITNEGA ZAKONA POGLED NA VČERAJ, DANES IN JUTRI Pomembna osnova za boljšo prihodnost piše Iztok Mirošič, veleposlanik in nekdanji slovenski veleposlanik v Italiji Štirinajstega februarja leta 2001, simbolno na dan ljubezni, se je končalo dolgo obdobje procesa pravnega urejanja položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Proces je tekel vse od sklenitve Pariške mirovne pogodbe z Italijo, Londonskega memoranduma o razumevanju s Posebnim statutom, Osimskih sporazumov, ki sicer besedno-tehnično omenjajo le (jugoslovansko) etnično skupino/manjšino, nekaterih sprejetih italijanskih področnih zakonov in razsodb ustavnega sodišča vse do končnega akta zakonitega celovitega priznanja obstoja in zaščite slovenske manjšine v Italiji s sprejemom krovnih italijanskih Zakonskih določil za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji-ju-lijski krajini številka 38/2001. Kljub poizkusom SFR Jugoslavije, da bi bila slovenska manjšina zaščitena z mednarodno pravno zaščito, podobno kot velja za nemško govoreče na Južnem Tirolskem, je Italiji v Osimskih sporazumih uspelo, da je postala zaščita obeh manjšin stvar notranje pravne ureditve držav sporazuma, ki naj bi sicer upoštevala raven zaščite iz specialnega statuta. Glavni predmet Osimske pogodbe je bila namreč, za obe državi, določitev meddržavne meje. Italija je sporazumno obvezo za notranje pravno zaščito slovenske manjšine tako realizirala šele po celih šest in dvajsetih letih. Verjetno so bili vzrok za tako dolgo obdobje urejanja statusa slovenske manj- Italiji je z Osimom uspelo, da je postala zaščita slovenske manjšine stvar notranje državne ureditve šine v Italiji mednarodna politična razmerja v času blokovskega spopada in medsebojnega nezaupanja dveh anta-gonističnih politično-ideoloških sistemov, ki so se po drugi svetovni vojni pokazala najprej prav na tržaškem. Manjšini sta bili v takih hladno vojnih razmerah prej sumljivi sovražnici (tudi operacija Gladio) kot pa potencial razvoja meddržavnih in mednarodnih odnosov. Tako dojemanje se je začelo spreminjati šele s padcem Berlinskega zidu, slovensko osamosvojitvijo, novim širitvenim valom Evropske unije in NATO ter slovenskim pristopnim procesom. Ti procesi so vodili v spremembe ozračja in kvalitete ne le v meddržavnih odnosih, temveč tudi v življenju ob sami meji in posledično v notranje političnih razmerjih in dojemanjih predvsem v Italiji. Na položaj slovenske manjšine v Italiji, sprejemanje zaščitne zakonodaje in njeno izvajanje je dodatno vplivalo dejstvo, da v svojem okolju - Furlani-ji julijski krajini- Slovenci niso (bili) večinsko prebivalstvo, kot to velja za nemško govoreče na Tridentinskem ali francosko v dolini Aoste. Ze ob sprejetju zaščitnega zakona so se v manjšini pojavila različna mnenja, kritike in politična neenotnost glede uporabnosti in primerljivosti z zaščito nemško in francosko govorečih. Kljub pomislekom, da zakon ni izpolnil pričakovanj, danes prevladuje mnenje, da je manjšina s pomočjo Slovenije, ob na-sledenih mednarodno-pravnih podlagah, v danem času in političnih raz- Enotna manifestacija Slovencev v Italiji 20. maja 1984 na goriškem Travniku merah dosegla najvišji možni izkupiček zakonske zaščite. Sicer bi lahko še danes ostala brez nje. Zakon je potrebno jemati kot izhodiščno točko za boljšo prihodnost. Nesporno je, da so Slovenci v Italiji z globalnim zaščitnim zakonom dobili družbeno in pravno priznanje svoje različnosti in s tem svojega obstoja, prvič tudi v Videmski pokrajini (sicer prej tudi že v t.i. Oglejski izjavi, ki pa je ni priznala Slovenija), ter pravno podlago za uresničevanje svojih neodtujljivih individualnih in kolektivnih pravic. Za slovensko skupnost v Italiji in Slovenijo, ne glede na težave pri izvajanju, to ni majhen dosežek, ki ga ni bila zmožna doseči niti nekdaj močna Jugoslavija. V Italiji, v morju raznovrstnih jezikovnih manjšin splošno jezikovno zaščitenih s krovnim zakonom o varstvu jezikovnih manjšin, imajo namreč le malo katere etnične skupnosti (nemška, francoska in ladinska) svojo posebno zakonsko zaščito. Nimajo je na primer ne Hrvati, ne veliko številčnejši zgodovinsko naseljeni Albanci, ki bi jo oboji še vedno radi dosegli. Kaj lahko danes, ob petnajst letnici zaščitnega zakona za Slovence v Furlaniji-julijski krajini in po mojem pet letnem delovanju kot slovenski veleposlanik v Rimu, povem o njegovem aktualnem pomenu in izvajanju? 1 Zakon je, ne glede na morebitne pomisleke o zadovoljivi vsebini, pomembna pra- vna osnova za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Brez pravne osnove bi zaščita ostajala predmet nepopolne parcialne področne zakonske ureditve in stvar politične dobre volje vsakokratne italijanske vlade. Brez pravne osnove, ki jo nudi zakon, bi bilo veliko težje dosegati napredek v zaščiti manjšine, četudi se zakon uresničuje korak po koraku. Da lahko govorimo o uveljavljanju zaščite je najprej potrebna pravna osnova kot izhodiščna točka za urejanje zaščite manjšine. Notranjo zakonsko zaščito dopolnjuje še zaščita v okviru multilateralnega okvirja Okvirne konvencije Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin, ki predstavlja pomemben multilateralni nadzor izvajanja zakonske zaščite in sprejetih norm in standardov za manjšine s strani posamezne države članice. Slovenska manjšina bi morala še aktivneje delovati v okviru poročil Sveta Evrope o izvajanju zaščitne zakonodaje s strani Italije za uresničevanje svojih pravic. 2 Na uresničevanje zakona so močno vplivale spremenjene mednarodne okoliščine v Evropi v smeri integracijskih procesov. Na politično voljo za varovanje manjšin močno vpliva dejstvo, da sta Slovenija in Italija zaveznici v EU, NATO. Obe državi želita dejansko graditi partnerske politične in gospodarske meddržavne in obmejne odnose. Njihov bistveni graditelj sta prav obe manjšini. Nasprotovanja Slovencem iz a priori politično ideoloških razlogov danes ob meji, kakor tudi v Rimu, skorajda ni več zaznati. Oviro predstavljajo prej dolgi in zapleteni administrativni procesi v Italiji. 3 Obravnava manjšine in uresničevanje zaščitnega zakona sta v veliki meri odvisna od kvalitete meddržavnih odnosov Slovenije in Italije, vključno z odnosi Slovenije z Avtonomne dežele Furlanije-julijske krajine (FJK) kot temeljne nosilke uveljavljanja zaščitnega zakona. Ze od samega začetka je bilo jasno, da bo, tako kot njegovo sprejemanje, tudi uresničevanje zakona težavno in ovirano zlasti s strani političnih sil, ki so smisel svojega delovanja temeljile na preseženih ideoloških antagonizmih. Tudi zato si je Slovenija v zadnjih letih načrtno prizadevala za intenzivne in kakovostne odnose s svojo največjo sosedo. Del tega načrta je bila tudi prisotnosti slovenske in italijanske manjšine na odmevnem EXPO Milanu. Seveda še danes v izvrševanju zakona obstajajo številne težave, bistveno pa je, Slovenija in Italija gradita odnose partnerstva in skupnega delovanja tako v EU, kot na Z Balkanu in mirovnih misijah po svetu. Slovenija je s svojo ladjo pomagala Italiji v operaciji Mare Nostrum pri reševanju mi-grantske problematike. Kvantiteta in kvaliteta političnih stikov med drža- vama se je v zadnjih letih bistveno zgostila. To sta državi potrjevali z zgodovinsko prvima obiskoma predsednikov na najvišji - državniški ravni - v Italiji in Sloveniji. Predsednika držav sta posebno skrb namenila prav manjšinama in izvrševanju zaščitnega zakona. Predsednika vlad Italije in Slovenije sta prvič sprejela predstavnike slovenske in italijanske manjšine skupaj, komite ministrov Slovenije in Italije je aktivno Kvaliteta in kvantiteta odnosov med Italijo in Slovenijo se je v zadnjem času bistveno zgostila deloval, Rim je prvič obiskala slovenska ministrica za Slovence po svetu in v zamejstvu in Slovenija si je v zadnjih letih še posebej aktivno prizadevala za obuditev komisije za celokupno sodelovanje in dobre odnose z deželo FJK, ki je primarni dejavnik izvrševanja zaščitnega zakona in mnenje katere dosledno upošteva tudi Rim pri izvrševanju zakonskih pristojnosti. Dobri obmejni odnosi so ključ dobrih meddržavnih odnosov. V Rimu danes obstaja poseben posluh in naklonjenost graditvi odličnih med-so-sedskih odnosov s Slovenijo. Tako razumevanje obe manjšini spreminja v osrednji, aktivni in pozitivni dejavnik izgradnje dobrih meddržavnih odno- 15 LET ZAŠČITNEGA ZAKONA_Nedelja, 14. februarja 2016 5 / Italijanski parlament (na sliki je senat) je zaščitni zakon dokončno odobril 14. februarja leta 2001 sov. Ključnega pomena za politično usmeritev v skupno evropsko prihodnost Slovenije in Italije z bistveno vlogo obeh manjšin, je imelo srečanje treh predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške julija 2010 v Trstu s položitvijo spominskih vencev predsednikov pred Narodni dom. Od dogodka dalje je bilo zaznati bistveno bolj pozitivno in rešitvam naklonjeno vzdušje politike in birokracije v Rimu ter znatne spremembe v obči klimi do Slovencev v vedno občutljivem obmejnem Trstu. Danes so Slovenci enakopravni meščani glavnega mesta FJK in zasedajo številne pomembne javne funkcije tudi z vplivom na izvajanje zaščitnega zakona na teritoriju. 4 Izvajanje zaščitnega zakona je v mnogočem odvisno tudi od kvalitete odnosov in aktivnosti same manjšine z Rimom in v prvi vrsti deželo FJK, ki je leta 2007 sprejela deželnega zakona za zaščito manjšine. Izkušnja pravi, da Rim ne stori ničesar mimo ali brez posvetovanja s FJK. Ti odnosi so, kljub pomembni spremembi ozračja v odnosu večine do slovenske manjšine v zadnjih letih, še vedno opredeljeni tudi s politično naravo vsakokratne vladajoče garniture tako v Rimu kot na deželni ravni. Pri tem mislimo, da manjšina (krovni organizaciji, izvoljeni državni in deželni predstavniki, stranke) praviloma lažje navezuje stike in deluje z levosredinskimi političnimi opcijami, za katere se večinsko opredeljujejo tu- di manjšinski volilci, kot z desno sredinskimi opcijami. Zaznati je medsebojno preferenco levosredinskih italijanskih strank in manjšine. Tak odnos je, kljub modernim evropskim demokratičnim procesom, v Furlaniji julijski krajini in posledično na nacionalni ravni verjetno še vedno zgodovin-sko-ideološko pogojen, čeprav bi morala biti v sodobnosti skrb za zaščito manjšin univerzalna politična skrb in Slovenska manjšina, ki nujno potrebuje center odločanja, mora sama razrešiti zanjo zelo pomembna življenjska vprašanja bi praviloma manjšina morala gojiti enakovredne odnose do vseh temeljnih političnih opcij in obratno. V obdobjih levosredinskih državnih in deželnih vlad tako manjšina, tudi preko pomembnih aktivnosti svojih na sicer strankarskih listah izvoljenih predstavnikov v institucionalnih predstavniških telesih, več aktivnosti za uveljavaljnjee zakona izvaja samostojno. Nasprotno, v obdobjih desnosre-dinskih vlad, pa je praviloma nujna izdatnejša pomoč in podpora manjšinskim naporom s strani države Slovenije v stikih z državno in deželno vlado. To se je v preteklih letih, še posebej v ča- su ekonomsko finančne krize, izkazalo predvsem pri zagotavljanju zakonsko določenih finančnih sredstev nujno potrebnih za temeljne dejavnosti manjšine, pa tudi pri drugih vprašanjih izvajanja zaščitnega zakona. Tako sem si kot slovenski veleposlanik v Rimu, posebej v času desno sredinske vlade, usklajeno z našo manjšino intenzivno deloval za ustanovitev vladnega delovnega omizja za slovensko manjšino pri italijanski vladi. O tem so tekla številna dopisovanja s takratnim vladnim podtajnikom v Berlusconijevi vladi Giannijem Letto. Omizje naj bi pospeševalo reševanje odprtih problemov izvajanja zaščitnega zakona in obravnavalo razmislekov o prihodnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji in naj bi manjšini dalo možnost neposredne komunikacije s centralnimi rimskimi oblastmi glede perečih vprašanj izvajanja zakona, ki je manjšina ni imela. Italija je bila pri institucionalizaciji omizja za manjšino pri Ministru za notranje zadeve, ki se je zgodilo v času le-vosredinske vlade Enrica Lette, izjemno oprezna. Potrebno je bilo veliko obrazložitev potrebnosti takega instituta, ki ne bi posegel v zakon, hkrati pa bi izboljšal njegovo izvajanje. Uporabnost omizja je seveda odvisna od pobud, vztrajnosti in ambicij same manjšine. Manjšina bi delovno omizje morala aktivno uporabljati, da bi sistematično širila vedenje o sebi pri ključnih administrativnih institucijah v Rimu, ki odločajo o izvrševanju zakona. Pri zahtevah za uresničevanje določb zaščitnega zakona in v odnosu do italijanskih institucij je eno temeljnih vprašanj enotnost oz demokratična politična neenotnost v manjšini, ki bistveno vpliva na uspešnost uresničevanja manjšinskih zahtev (npr tudi pri zadnjih ustavnih spremembah v Italiji glede ukinitve pokrajin, reforme funkcij lokalne uprave ali spremembah volilne zakonodaje z rešitvijo za olajšano izvolitev predstavnikov manjšine v reprezentativne institucije kot določa zaščitni zakon), pa tudi uspešnost slovenske državne podpore manjšinskim zakonitim zahtevam. Demokratične razlike so razumljive, enotnost/koordiniranost glede temeljnih zahtev bi bila zaželena. Tu se odpirajo tudi zahtevna vprašanja realizacije politične identitete skozi narodno-etnične manjšinske ali nacionalne po-litično-ideološke stranke, kakor tudi dogovorjenega/izvoljenega predstavništva/zastopstva manjšine z okrepljenim demokratičnem mandatom za dialog z italijanskimi (pa tudi slovenskimi) uradnimi državnimi in deželnimi institucijami. Ta vprašanja bo morala manjšina kot samostojni subjekt razrešiti sama. Manjšina namreč potrebuje, kljub političnim in nazorskim razlikam, nek legitimni center dogovarjanja in sprejemanja odločitev o ključnih vprašanjih za manjšino oz sposobnost konstruktivnega dogovarjanja obeh politično različnih polov. Dejstvo je, da je manjšina asimetrično organizirana na politični ravni (stranke) in ravni civilne družbe (krovni organizaciji, ki jih sicer dežela FJK uradno priznava). Predstavništvo je še posebej pomembno vprašanje, saj organi manjšine dajejo prednost političnemu reševanju težav pri izvajanju zakona, ki je uspešnejše ko so meddržavni odnosi Slovenije in Italije do- Rezidenca bivšega veleposlanika SFRJ v Rimu bi morala delovati kot slovenska hiša (tudi za manjšino) bri, pred uporabo pravnih sredstev. Vseeno bi bili tudi pravna pisarna ali kontinuirani in sistematični pravni napori in argumenti, tudi s pomočjo Slovenije, nujni za še učinkovitejše uresničevanje zaščitnega in drugih zakonov, ki se tičejo slovenske narodne skupnosti v Italiji. Manjšina mora večino v Furlani-ji julijski krajini, pa tudi glavno središče Italije, kjer se o manjšini dejansko odloča - Rim, vedno znova načrtno in sistematično opozarjati na svoj obstoj in identiteto. Pri tem bo uspešna le z odličnostjo in najvišjimi standardi v svojem šolskem, pedagoškem, znanstveno- raziskovalnem, športnem in kulturno gospodarskem delovanju. Povprečje ni dovolj. Bistvena je ekonomska moč in samostojnost, na kateri bi veljalo še bolj delati. Le z najvišjimi rezultati, ki zahtevajo tudi ustrezno organizacijo in kritično maso, bo slovenska skupnost zanimiva tudi za večino in le tako bo večino pritegnila k širitvi medsebojnega razumevanja in tolerance. Ni nepomembno, da politično administrativne strukture v Rimu na vseh nivojih poznajo subjekt o katerem odločajo. Delovanje manjšine, posebej kulturno, bi moralo biti sistematično orientirano tudi na Rim. Kontinuirane kulturne predstavitve in vidnosti manjšine bi bile, kljub delovanju slovenskih izvoljenih predstavnikov, zelo pomembne ne le v FJK, temveč tudi v Rimu. Zlasti bi ve- ljalo k tem aktivnostim pritegniti mladino, ki bi rada bila prodorna tudi v Rimu. Slovenija bi s prostori lahko manjšini izdatno pomagala v okviru iz nasledstva po nekdanji SFRJ pridobljene rezidence bivšega jugoslovanskega veleposlanika v Rimu, ki bi morala delovati kot dejanska slovenska hiša v Rimu. Skupaj s slovensko narodno skupnostjo. 5 Izvajanje zaščitnega zakona danes je seveda v prvi vrsti odvisno od dejanske kolektivne in individualne uporabe zakona s strani upravičencev, še posebej v času globalizacije, ko je identitetno oblikovanje zlasti mladih zelo kompleksno. Koliko zakonite pravice Slovenci v Italiji dejansko želijo uveljavljati? Ali dosledno zahtevajo vidno dvojezičnost in dvojezične osebne izkaznice in ali npr dosledno uporabljajo vzpostavljena dvojezična okenca? Imajo pripravljene koncepte aktivnosti in uporabe slovenskih narodnih domov? Mogoče bi morali posamezne pripadnike slovenske narodne skupnosti, posebej mlade, še dodatno spodbuditi k uveljavljanju pravic, ki so jim na voljo, da bi s tem še spodbudili izvajanj zakona. Lahko ugotovimo, da je izvrševanje zaščitnega zakona zahtevno in naporno, da pa se zakon vendarle uresničuje. Še vedno so področja, kjer bi si želeli večji napredek in večji posluh Italije pri uresničevanju pravic: hitrejše uveljavljanje vidne dvojezičnosti na dvojezičnem območju; hitrejše vračilo narodnih domov v uporabo; večja eksistenčna varnost tiskanih medijev (posebej Primorski dnevnik, pa tudi Novi glas), ki jih posebej ščiti že Posebni statut Londonskega memoranduma; ustrezna ureditev glasbenega šolstva, saj je zakonsko določena rešitev očitno že presežena; slovensko šolstvo v Benečiji; nadaljnje delo na zagotovitvi stabilnega in predvidljivega financiranja manjšine ter kontinuiteta prizadevanj za dejansko dosego ustreznega olajšanega zastopstva predstavnikov manjšine v državnih predstavniških telesih. Še vedno velja rek, da ni nič podarjenega, vse je le z aktivnim delovanjem priborjeno. Če sklenemo, slovenska manjšina v Italiji ni nezaščitena. Je ena od samo treh manjšin v Italiji, ki ima pravne osnove zaščite opredeljene v posebnem zaščitnem zakonu, ki posredno temelji na mednarodnih dokumentih. Zakon predstavlja tisto izhodišče, ki je nujno za udejanjanje osnovne zaščite in njeno nadgradnjo v prihodnosti. Za to so ključni dobri meddržavni in obmejni odnosi Slovenije in Italije ter Furlanije julijske krajine v katere velja investirati tudi v prihodnje. Manjšini sta kot subjekta v centru teh meddržavnih prizadevanj in imata lepo priložnost, da s svojo aktivno držo razvoj meddržavnih odnosov še spodbudita. Mogoče bi lahko ob petnajstletnici zaščitnega zakona rekli, da so se njegova določila premnogo časa prepočasi uresničevala in da pri udejanjanju še obstajajo odprta vprašanja. Zakon ni popoln. A dejstvo je, da se zakon uresničuje, problemi pa v dialogu s politično voljo rešujejo. V petnajstih letih od njegovega sprejema vendarle lahko opazimo napredek. Želimo pa si lahko še aktivnejšega pristopa tako Italije, kot tudi slovenske skupnosti s slovensko državno podporo. Manjšina bo tudi sama morala pričeti z razmišljanji o modernizaciji, reformah in kvalitativnem preskoku , ki bo pritegnil mlade, da bi v svoji posebni slovenski identiteti v globaliziranem svetu videli nove priložnosti in prednosti ne le v italijanskem okolju temveč tudi v meddržavnih odnosih. Ob razvoju dobrih in intenzivnih odnosov Slovenije z Italijo sem optimist! 6 Nedelja, 14. februarja 2016 RADIO IN TV SPORED ZA DANES gravitacijski valovi - Pogovor z astrofizičarko Dunjo Fabjan »Z novim odkritjem bomo izvedeli še več o vesolju« TRST - Pred dnevi smo že poročali o direktnem odkritju gravitacijskih valov, ki so jih znanstveniki iskali sto let, odkarjih je napovedal slavni fizik Albert Einstein. V Was-hingtonu so znanstveniki predstavili izsledke več desetletne mednarodne raziskave, s katero so dokazali popačenje prostor-časa, ki je očitno posledica trka dveh črnih lukenj pred 1,3 milijarde let, na Zemlji pa so dogodek zaznali 14. septembra lani. Signal so na obeh obalah ZDA prejeli z manjšim zamikom. Ta je točno tak, da kaže, da je gravitacijski val potoval s hitrostjo svetlobe. Za pojasnila o odkritju smo prosili doktoricofizike in asistentko na fakulteti za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani Dunjo Fabjan. Prijazna Openka, ki se ukvarja predvsem zjatami galaksij, si je vzela čas za naš dnevnik in nam razložila, kaj konkretno pomeni to odkritje in koliko bo to vplivalo na boljše razumevanje zgradbe vesolja. Kaj sploh so gravitacijski valovi? To so motnje v prostor-času, ki nastanejo, ko se masivno telo giblje pospešeno. Splošno teorijo relativnosti bi lahko poenostavila s prispodobo o napeti odeji, na katero položimo žogo in opazimo, da se struktura prostor-časa (v našem primeru odeja) ukrivi sorazmerno z maso telesa, ki se znajde na njej. In ko spustimo eno kroglico z enega od robov odeje, opazimo, da se ne bo premikala premočrtno, ampak bo zaradi prisotnosti večje mase v sredini njena pot spremenjena. To pomeni, da masivna telesa ukrivljajo prostor-čas in istočasno prostor-čas vpliva nanje tako, da jim spreminja smer gibanja. Zakaj so gravitacijski valovi tako pomembno odkritje? Gravitacijske valove znanstveniki iščejo že od Alberta Einsteina naprej. Njegova splo- Dunja Fabjan šna teorija relativnosti je opisala vesolje in v opis vključila tudi gravitacijo. Vse do zadnjega odkritja so o obstoju gravitacijskih valov krožila le indirektna opazovalna dejstva. Za primer naj povem, da sta leta 1974 Nobelova nagrajenca Russel Hulse in Joseph Taylor odkrila binarni sistem dveh nevtronskih zvezd, ki se jima je orbitalna perioda spreminjala. Ta sprememba je indirektno dokazovala, da sta ti dve zvezdi izgubljali orbitalno energijo v obliki gravitacijskih valov. V tem primeru sicer niso zaznali gravitacijskih valov, so pa spremljali, kako se ti zvezdi vrtita ena okoli druge. V zadnji raziskavi pa je observatorij zaznal prav signal, ki je nastal ob trčenju dveh črnih lukenj pred 1,3 milijarde let. Koliko let je trajala raziskava ameriškega observatorija Ligo, za katerim stoji mednarodna znanstvena skupina, ki združuje 90 ustanov iz 15 držav sveta? Z opazovanji gravitacijskih valov je Ligo začel leta 2002, a do leta 2010 povsem brez uspeha. Septembra lani je konzorcij končal večjo nadgradnjo instrumentov in kmalu zatem jim je uspelo zaznati gravitacijske valove. Do zdaj so znanstveniki vesolje preučevali s pomočjo svetlobe. Smo z gravitacijskimi valovi dobili nov vpogled v vesolje? Večina vseh dosedanjih informacij o vesolju prihaja iz opazovanja elektromagnetnih valov (t.j. svetlobe). Z novim odkritjem bomo zmožni odkrivati še več o prvih trenutkih v vesolju in predvsem kaj se dogaja z masivnimi telesi, kot so črne luknje. Poslej se bo spremenilo njihovo preučevanje in razumevanje, saj bomo lahko razumeli, kdaj in kako so nastale črne luknje, kakšna je njihova populacija in kje so v vesolju. Lahko trdimo, da vesolje ni »mirno morje«? Ne, vesolje nikakor ni mirno. Vesolje je zelo nemirno. Vsak dan lahko opazujemo zelo različne pojave, od močnih kratkotrajnih izbruhov sevanja gama do pojavov na Soncu in še bi lahko naštevali. Malo za šalo malo zares. Imajo z direktnim odkritjem gravitacijskih valov potovanja po galaksijah, kot smo jih videli v znanstveno-fantastični nanizanki Zvezdne steze (Star Trek), poslej tudi znanstveno podlago? (smeh ... ) Ne, ne bi rekla. Gravitacijski valovi nam pri samem potovanju ne bodo pomagali. Gre za nekaj drugačnega. Ker smo sestavljeni iz snovi, bomo s težavo potovali dovolj hitro. Nanizanka Zvezdne steze ostaja tudi po tem odkritju le znanstvena fantastika. Sanela Čoralič virus zika - Odmevni dosežek na področju medicine Slovenski znanstveniki prvi dokazali povezavo med Ziko in mikrocefalijo LJUBLJANA - Minuli teden je zaznamovalo še eno veliko znanstveno odkritje -skupina slovenskih znanstvenikov je prva na svetu dokazala, da okužba z virusom Zika med nosečnostjo povzroča možganske okvare ploda. Gre za eno najpomembnejših odkritij, za katero so si več mesecev prizadevali ugledni inštituti po vsem svetu. Pretekli četrtek je skupina slovenskih znanstvenikov sklicala novinarsko konferenco, na kateri so avtorji raziskave poudarili, da so s požrtvovalnim delom za njo porabili le tri mesece, ob tem pa še dodali, da je v raziskavi sodelovalo deset znanstvenic in štirje znanstveniki, ki jih je vodila akad. prof. dr. Tatjana Avšič Zupanc. Predmet raziskave je bila 25-letna nosečnica iz Evrope, ki je živela in delala v Braziliji, ob vrnitvi v Ljubljano pa so ob pregledu odkrili nepravilnosti pri plodu. Glede na klinično sliko je znanstvenikom prišlo na misel, da gre morda za okužbo. To se je dogajalo v času, ko virus Zika še ni bil toliko popularen, ko mediji in tudi strokovna literatura niso poročali o povezavi med virozo in mikrocefalijo. Na novinarski konferenci so znanstveniki razložili, da se je nosečnica zaradi izjemno slabe prognoze za plod odločila za prekinitev nosečnosti. Njeno prošnjo za prekinitev nosečnosti v 32. tednu sta potrdili etična komisija in komisija za prekinitev nosečnosti, so pojasnili v UKC-ju Ljubljana. Ker je pri vsaki medicinski prekinitvi nosečnosti nujna obdukcija ploda, so to naredili tudi v tem primeru. Po posebnem protokolu so plodu odvzeli možgane in jih poslali na inštitut za mikrobiologijo za dokazovanje virusa. Patološke preiskave so potrdile nepravilen razvoj možganov, saj so bili trikrat lažji od običajnih pri tej starosti, povsem gladki in brez vijug. O tem, da so blizu velikega odkritja, so bili znanstveniki prepričani, ko so dokazali, da je virus Zika izključno v možganskem tkivu fetusa, ne pa tudi v plodovnici, posteljici ali katerem drugem delu telesa. Znanstveno ekipo je vodila prof. dr. Tatjana Avšič Županc »Takrat smo vedeli, da je to res nekaj posebnega,« je razložila prof. dr. Tatjana Avšič Zupanc in dodala, da se lahko virus na zarodke ali plodove prenese kadar koli v nosečnosti, vendar pa so posledice lahko hujše, če se to zgodi v prvem tromesečju, kot se je v primeru, ki so ga raziskovali. Slovenska raziskava predstavlja izjemno pomemben kamenček v mozaiku dokazovanja, da virus Zika res lahko povzroči mikrocefalijo. Znanstvenikom je uspelo pridobiti tudi popoln genom virusa, ki je zelo pomemben podatek za razvoj cepiva. O tem, kdaj bi lahko bilo cepivo na voljo, je še prekmalu ugibati. Postopki razvijanja zdravil in cepiv so namreč zelo dolgi, trajajo lahko več let. Spodbudno pa je, da o dosežkih slovenskih znanstvenikov poročajo številni mediji: Reuters, LA Times, Le Parisien, Guardian in številni drugi, ki navajajo navedbe revije New England Journal of Medicine. V tej najstarejši medicinski reviji na svetu, ki izhaja že več kot dvesto let, so se odločili, da izsledke raziskave zaradi aktualnosti takoj objavijo na spletu, v tiskani verziji pa bo raziskava objavljena šele 7. aprila. Naprava za odkrivanje gravitacijskih valov ansa ljubljana - Intervju: Prof. Andrej Čadež O črnih luknjah in pomenu dosežka LJUBLJANA - Navdušen nad dokazi, da gravitacijski valovi dejansko obstajajo in da je imel Einstein prav, je tudi dr. Andrej Čadež, utemeljitelj astrofizike v Sloveniji in legendarni profesor in raziskovalec na fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Leta 1971 je na Univerzi Severne Karoline na Chapel Hil-lu doktoriral z disertacijo o trku črnih lukenj. In ker so gravitacijski valovi pomembni za odkrivanje masivnih teles, kot so črne luknje, smo uglednega slovenskega astrofizika poklicali in ga vprašali, kako komentira dosežke svojih kolegov. V preteklosti ste sodelovali pri razvoju gravitacijskega detektorja Ligo. Kaj vam osebno pomeni ta dosežek? Odlično se počutim. Jaz sem se s črnimi luknjami začel ukvarjati pred skoraj petdesetimi leti in na začetku smo težko upali, da bomo nekoč gravitacijske valove dejansko zaznali. Globoko občudujem vztrajnost znanstvenikov, ki so ta projekt pripeljali do konca. Kaj so pravzaprav črne luknje? To so zvezde, ki so se sesedle same vase. So zgoščena območja v prostoru in času, njihova gravitacijska sila je tako močna, da ji ne more ubežati niti svetloba. Črne luknje se na daleč obnašajo kakor zvezde, se pravi, da okrog njih lahko nekaj normalno kroži, kakor naši planeti okrog Sonca, ampak iz njih nič ne pride. Boste z najnovejšim odkritjem znanstvenikov izvedeli veliko novega o črnih luknjah? Pa ne samo o črnih luknjah. Gravitacijski valovi so pomembni, ker predstavljajo valovanje gravitacije. Gravitacijska sila v vesolju pa je enako pomembna kot elektromagnetna sila na Zemlji. Bi pa poudaril, da je gravitacijsko valovanje bistveno šibkejše in veliko težje zaznati, zato je dejstvo, da ga lahko zaznamo, fantastično. Znanstveni krog pa bomo sklenili šele, ko bomo izvedeli še več o procesu nastanka vesolja. Do takrat bo ostalo še kar veliko vprašanj odprtih, tudi zato, ker bi bilo v nasprotnem primeru dolgčas. Sliši se skoraj neverjetno, da za večji del našega vesolja ne vemo, kaj je. Ali to za fizike ne pomeni vsaj majhne zadrege? Ne, k večjemu dodatno spodbudo. Za nas je vesolje neskončno, v njem imamo na primer temno snov, o kateri nič ne vemo, pa tudi temno energijo, o kateri znanstveniki na vse pretege razglabljajo, kaj bi leta lahko bila. Če bomo detektirali gravitacijske valove, bomo lahko izvedeli več tudi o temni snovi. Na tem mestu bi poudaril, da so signal dveh črnih lukenj, ki so ga zdaj dobili, zaznali zato, ker je to največji signal, ki se lahko proizvede z gravitacijo. Tisti signali, ki bi izvirali iz začetka vesolja, bi bili bistveno šibkejši. Ne vem, kdaj bomo prišli do take ob- Prof. Andrej Čadež čutljivosti, da bi zaznali tudi te signale. Verjetno bi to bilo mogoče le z vesoljskimi detektorji. Lahko trdimo, da je fizika od Einsteina do danes naredila več korakov, kot jih je naredila od začetkov do Einsteina? In s katerim odkritjem bi primerjali zadnji dosežek? Vsekakor. Težko je ocenjevati, kateri korak je pomembnejši do drugega in koliko jih je. Bi si pa vseeno upal trditi, da je odkritje gravitacijskih valov velik dosežek, saj smo potrebovali kar sto let, vse od Einsteinove napovedi, da smo dokazali njihov obstoj. Je to odkritje zanimivo le za visoko znanost ali lahko vpliva tudi na naše življenje? Ne, to ne more vplivati na vsakodnevno življenje. Ampak vseeno mislim, da bo to odkritje, kljub temu, da povprečen človek težko dojame, za kaj gre, vendarle z leti postalo del nas in bo spremenilo svet. Na boljše ali slabše? Veste, znanost ni zelo topla. Znanost je radovedna, včasih pa to radovednost plačamo z visoko ceno. Če pomislimo samo na atomsko energijo, je lahko super, istočasno pa je lahko grozna. Sanela Čoralič w w ka Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu trst - Poteza senatorja Demokratske stranke Russo zahteva primarne volitve »Ankete napovedujejo volilni poraz aktualnega župana« - Predlaga volitve 6. marca »Roberto Cosolini ni primeren županski kandidat, ker mu ankete napovedujejo volilni poraz.« S to utemeljitvijo je senator Francesco Russo včeraj uradno zahteval, da leva sredina svojega tržaškega županskega kandidata izbere na primarnih volitvah 6. marca. Russo se že pripravlja na kandidaturo in zmago, če bo do volitev prišlo, pa bo na njih sodeloval tudi Co-solini. Nekaj minut potem, ko mu je Russo s težkimi besedami izrekel nezaupnico, je župan na twitterju »za-čivkal«, da se ne bo izmaknil morebitnim notranjim volitvam v koaliciji. Ob tem ne smemo pozabiti, da je leva sredina pred kratkim strnjeno, javno in uradno podprla Cosolinijevo kandidaturo. Tiskovna konferenca, ki jo je Russo sklical včeraj popoldne v Pasaži Tergesteo, je izzvenela kot politični in predvolilni shod njegovih pristašev. Med občinstvom smo - poleg pretežno mladih aktivistov gibanja za mestno občino - opazili rektorja Mauri-zia Fermeglio, podpredsednika Pokrajine Igorja Dolenca, nekdanjega predsednika Pristaniške oblasti Claudia Boniciollija in pisatelja Veita Hei-nichena. Senator se je predstavil z anketo statističnega instituta Ipsos, ki »sesuva« Cosolinija in izpostavlja podporo anketirancev projektu mestne občine. 66 odstotkov anketirancev pravi, da si Trst za župana zasluži novo ime, v primeru dvoboja Dipiazza-Cosolini bi bivši župan (54,7 odstotka) premagal aktualnega župana (45,3 odstotka). Russo je dejal, da je anketa, ki jo je naročil, samo zadnje dejanje dolge zgodbe, ki ima kot epicenter mestno občino. Razočaran je, ker DS, kljub peticiji s podpisi 5 tisoč Tržačank in Tržačanov, ne podpira tega načrta. Za to po njegovem mnenju ni kriv Coso- lini, »čeprav bi se lahko dosti več potrudil za ta projekt, ki ga sicer sam tudi podpira.« Primarne volitve za senatorja niso nobena tragedija, temveč stvar demokracije, čeprav je zelo nenavadno, da se leva sredina odloči za takšne volitve v primeru že najavljene kandidature svojega župana. Russo je sicer navedel potezo Pier Luigija Bersanija, ki je kot državni tajnik DS pristal na primarne volitve, na katerih je zmagal Matteo Renzi. »Ne zapuščam DS in tudi ne razmišljam o svoji volilni listi,« je dejal Russo, ki se politično gledano vrača v Trst, »čeprav bi lahko do leta 2018 komod ostal v senatu.« (st) Senator Francesco Russo Zelo razburkane vode v DS Zelo polemična poteza Fran-cesca Russa je po pričakovanju dodatno razburkala vode v Demokratski stranki, ki so bile sicer razburkane že na predsinočnji seji strankinega pokrajinskega vodstva. Na zasedanju, ki se je končalo ob treh zjutraj, so z zelo široko večino (14 proti 2) zavrnili predlog za izvedbo primarnih volitev, ki jih je predlagal Russo. Včerajšnja dogajanja pa odpirajo možnost takih volitev v začetku marca. Prvi se je na Russov čelni politični napad odzval župan Roberto Cosolini. Po twitterju je izrazil pri- Župan Roberto Cosolini pravljenost na notranje volitve, ob tem se je stranki zahvalil za podporo. Zupan se je na vrat na nos včeraj popoldne srečal s predsednico Dežele Deboro Serracchiani in s poslancem Ettorejem Rosatom. Slednji je dal razumeti, da primarne volitve bodo, čeprav nihče v ožjem strankinem vodstvu ne odobrava Russovih besed in tudi ne načina njegovega nastopa. Russo je na tiskovni konferenci povedal, da so nekateri na seji vodstva DS celo predlagali njegovo izključitev iz stranke. Naši viri to zanikajo, vsi pa soglašajo, da je ozračje v stranki manj kot štiri mesece pred volitvami zelo napeto. (st) trst - Posl. Savino Dipiazza? Bomo še videli ... Zasuk v Demokratski stranki ni presenetil le leve sredine, temveč tudi nekatere v stranki Forza Italia. Njena koordinator-ka Sandra Savino ocenjuje, da bi morala stranka brez kandidata Roberta Cosolinija najbrž razmisliti o kandidatu, ki naj ne bi več bil Roberto Dipiazza. Savi-nova, ki velja za zelo tesno politično sopotnico nekdanjega senatorja Giulia Camberja, se morda boji morebitne kandidature Francesca Russa, kdo ve. Taista Savinova je sicer pred kratkim v poslanski zbornici po svoje napovedala, da bo DS zaradi mestne občine pustila na cedilu Co-solinija in izbrala Russa. Marsikdo v Berlusconijevi stranki vse glasneje očita poslanki, da je pod močnim Cam-berjevim vplivom. Mednje sodi vplivni deželni svetnik Bruno Marini, ki celo ne izključuje možnosti komisarske uprave tržaške Forza Italia. Zaupanje Dipiazzi sta včeraj znova izrazili Severna liga in desno gibanje Fratelli d'Italia. Svojo župansko kandidaturo bo medtem danes predstavil novinar Fabio Carini, sicer predsednik Bavisele. Novinar in športni delavec napoveduje ustanovitev »nadstrankarske« občanske liste. trst - Cosolini in Dapretto predstavila letošnje premike na področju občinskih javnih del Nedelja, 14. februarja 2016 APrimorski ~ dnevnik leva sredina 7 Sandor Tence sandor.tence@primorski.eu Stranka brez glave Zmeda v tržaški Demokratski stranki je posledica številnih nedorečenosti in velike šibkosti njenega političnega vodstva (na krajevni in deželni ravni), moram pa priznati, da so me včerajšnja dogajanja presenetila. Vsi smo dobro vedeli, da je Francesco Russo zelo jezen, ker stranka ne podpira mestne občine. Eno je razočaranje, drugo pa je popolna nezaupnica, ki jo je senator tako direktno izrekel županu in do včeraj uradnemu kandidatu leve sredine Robertu Cosoliniju. Russo je novinarje prepričeval, da zahteva po primarnih volitvah sloni na predvolilnih anketah, ki vse po vrsti napovedujejo Cosolinijev volilni poraz. Te ankete, če jim sploh verjamemo, pa niso od včeraj, saj Cosoliniju nenaklonjene številke krožijo že nekaj mesecev. Prva je nanje opozorila predsednica Dežele Debora Serracchiani, ki je nekaj tednov oklevala, na koncu pa podprla Cosoli-nija. Podobno je naredil poslanec Etto-re Rosato. Če je Russo vedel za te ankete (in je vedel zanje), bi moral ukrepati že pred meseci. Lahko bi preprečil (za to je imel politično moč) uradno predstavitev Co-solinijeve kandidature v kavarni San Marco, ki sedaj izpade kot blamaža in hud politični spodrsljaj DS in leve sredine. Tega ni naredil in svojega oklevanja ni prepričljivo pojasnil, razen dejstva, da bo kandidiral na morebitnih primarnih volitvah in se v primeru zmage potegoval za župana Trsta. Demokratska stranka se je zaradi zelo hudih lastnih napak znašla v težkem položaju. V velike težave je tudi pahnila vso tržaško levo sredino. Razpisi v vrednosti 8,5 milijona evrov Tržaška občina je samo v januarju oziroma februarju letos objavila več razpisov za javna dela v skupni vrednosti 8,5 milijona evrov. Od tega bo 2,3 milijona evrov namenjenih vzdrževanju oziroma obnovi cest in pločnikov, 1,2 milijona za zaščito okolja in javnih površin, 300 tisoč evrov za vzdrževanje tržnic, 1,5 milijona za vzdrževalne posege na šolskih poslopjih, 350 tisoč evrov za posege na stanovanjskih zgradbah in še 2,6 milijona za javne zgradbe - se pravi športne, kulturne in verske hrame. S številkami oz. s popolno sliko o premikih na področju javnih del sta novinarjem včeraj postregla tržaški župan Roberto Cosolini in občinski odbornik za javna dela Andrea Dapretto. Odbornik je uvodoma segel v bližjo preteklost in ocenil, da je Občina Trst od leta 2011 do lanskega leta 2015 v javna dela vložila skorajda 60 milijonov evrov, pravzaprav, če hočemo biti točni, je objavila razpise za javna dela v tej vrednosti. »Povprečno je bilo 60 odstotkov vseh del oddanih domačim podjetjem, kar pomeni hkrati pomemben ekonomski doprinos za mesto in širše ozemlje.« Glede prvih dveh mesecev tega leta je Da-pretto opozoril, da je Občina od napovedanih 8,5 milijona evrov vrednih razpisov za javna dela, že izbrala izvajalca za 2,4 milijona evrov vredna de- la: 55 odstotkov že dodeljenih del bodo izvedla tržaška podjetja, 36 odstotkov deželna podjetja, 9 odstotkov pa bodo vodila podjetja izven dežele. Zupan Cosolini se je zaustavil pri podatku o naložbah v javna dela od leta 2011 do danes in ocenil, da je kljub omejujočemu paktu stabilnosti (zlasti v letih 2012-13) občina dokazala, da želi ovrednotiti oz. povrniti kakovost javnim dobrinam. Ugotavljal je, da se vse več krajevnih podjetij uveljavlja in si zagotavlja izvedbo javnih del, kar pomeni, da so vse bolj konkurenčna. Sicer gre za razpise »sred-nje-manjših« javnih del, ker razpisi za večja javna dela, kot je na primer katinarska bolnišnica, niso v domačem dometu, je dodal župan. Na podlagi spodbudnih podatkov o komaj minulih mesecih pa je povedal, da bo občinska uprava poravnala vse kritičnosti: »Postopoma bomo poskrbeli za predolgo zanemarjena šolska poslopja ali pločnike. Začeli pa bomo tam, kjer so posegi najnujnejši.« Dapretto je županove besede dopolnil s konkretnimi podatki, se pravi z navedbo javnih del, za katera so že izbrali izvajalce: v glavnem gre za izredno vzdrževanje cest, trgov, predorov, podpornih zidov in pločnikov, za varnost cestišč oz. za umik arhitektonskih pregrad, za vzdrževanje dreves ob cestah, za ureditev nove kolesarske steze, ki Dela naj bi se dotaknila tudi Ulice Ghega, kjer bodo uredili kolesarsko pot v okviru evropskega projekta Pisus fotodamj@n bo povezovala postajo Sv. Andreja in Ul. Orlandi-ni, za obnovo ulic Duca d'Aosta in Ghega ter kro-žišča med ulicami Caboto, Flavia in Ceste za Glin-ščico. V kratkem pa naj bi izbrali izvajalce del še za obnovo nekaterih mestnih igralnih površin, za ureditev mestnih zelenic in vrtov, tlakovanje Trga Hortis, ureditev vrta v Ul.San Michele, pa seveda za izredno vzdrževanje šolskih poslopij oz. za nji- hovo prilagajanje novim varnostnim in potresnim normam, za protipožarno ureditev hangarja v Ul. Macelli pri Sv. Soboti, kjer bodo po novem hranili scenografije tržaškega gledališča Verdi, za vzdrževanje muzejev in gledališč, športnih objektov (drsališče Poleta na Opčinah, igrišče basebal-la na Proseku, športnega objekta Polisportiva na Opčinah in pri Čarboli) in cerkva. (sas) 8 Nedelja, 14. februarja 2016 TRŽAŠKA / TRST - Slovenski občinski vrtci samo v Dijaškem domu, na Greti in pri Sv. Ivanu Težave ob vpisu v slovenski vrtec Če se starši, ki živijo v mestnem središču, odločijo za slovenski občinski vrtec, ki ga v domačem okrožju ni, bo njihov otrok prikrajšan za 80 točk Pred dnevi mi je prijatelj, ki živi v Ulici Battisti, zaskrbljeno pripovedoval o tem, kako je doživel hladno prho, ko je nič hudega sluteč sinčka nameraval vpisati v slovenski vrtec. Z ženo sta obiskala občinski urad v Ulici dei Capitelli, ki je bil do 6. februarja zadolžen za izdajanje oz. sprejemanje prošenj za vpisovanje malčkov v občinske vrtce (na voljo je bilo tudi spletno vpisovanje). Ko sta izpolnjevala vpisno polo, sta ugotovila, da imata v četrtem mestnem okraju, se pravi v okrožju, v katero spada Ulica Battisti, na voljo le vrtca Primi voli v Ul. Mamiani in Tor Cucherna v Ul. dell'Asilo, se pravi dva italijanska vrtca. »Midva pa bi rada otroka vpisala v slovenski vrtec v Dijaškem domu,« sta povedala uradnici, ki jima je pojasnila, da spada izbrani vrtec v sosednje, šesto mestno okrožje. Lahko se odločita, da otroka vpišeta tja, vendar ju bo to »stalo« kar 80 točk, je dodala. Število točk, ki jih zbere otrok, je odvisno od tega, koliko pogojev izpolnjuje za vstop v vrtec - med temi so na primer malčkova starost, okrožje, v katerem živi, podatek, če je pred tem obiskoval jasli, če ima že sestre ali brate, ki obiskujejo izbrani vrtec, če je Posnetek (iz leta 2012) malčkov občinskega vrtca v Dijaškem domu fotodamj@n družina socialno ogrožena, če gre za otroka s posebnimi potrebami, če sta starša brezposelna in podobno. Če otrok ne izpolnjuje katerega od danih pogojev, potem mu točke lahko samo odštevajo in njegovo ime zdrkne nižje na seznamu prošenj. Prijatelja sta se vseeno odločila za Dijaški dom, saj se nista hotela odreči slovenskemu vrtcu. Počakala bosta na PROSEK - Danes se bo akcija nadaljevala Dvodnevno iskanje pogrešanke neuspešno Gasilci včeraj popoldne na začetku Napoleonske ceste pri Vejni fotodamj@n Včeraj od 8. do 17. ure se je na območju Proseka oz. Naselja San Na-zario nadaljevala iskalna akcija, o kateri smo poročali včeraj. 52-letno žensko s stalnim bivališčem na Pro-seku pogrešajo že od 23. decembra (zadnjič so jo videli na območju Ro-jana in Barkovelj), v petek opoldne pa so jo poldrugi mesec po prvi akciji spet začeli iskati. Prefektura se je za to odločila, potem ko so na gozdnatem območju v bližini Naselja San Naza-rio našli bančno kartico pogrešanke. V petek so jo iskali do poznega večera (helikopter je podnevi preletaval tamkajšnji breg), včeraj pa od 8. do 17. ure: akcijo so razširili, ogledovali so si še zlasti območje ob Napoleonski cesti. Danes ob 8. uri se bo dejavnost nadaljevala. V akciji, ki jo usklajuje Prefektura, sodelujejo gasilci, gorski reševalci, policija, kara-binjerji in finančna straža. Mobilni telefon pogrešanke je kmalu po njenem izginotju mrknil, odtlej ni oddal več nobenega signala, iskalno akcijo pa naj bi usmerjali tudi na podlagi zadnjih razpoložljivih telefonskih podatkov. (af) Nesrečen jadralec Moški, ki so ga v četrtek popoldne našli mrtvega v morju pred kopališčem Ferroviario ob Miramar-skem drevoredu, je bil Mauro Primossi, 52-letni cenjeni tehnični izvedenec tržaškega zdravstvenega podjetja (tržaška kvestura je v petek sporočila napačno starost) in strasten ljubitelj jadranja. Njegovo truplo je bilo v morju ob nasedli petmetrski jadrnici, s katero se je bil odpravil na morje iz marine Sacchetta. Primossi je bil z vrvjo privezan na plovilo in je verjetno padel v vodo zaradi nenadne slabosti, čeprav bo vzrok smrti lahko potrdila le morebitna obdukcija. razplet situacije, se pravi, na objavo dokončne lestvice vpisov, ko bosta izvedela, ali je bil sin sprejet ali ne. Kako pa bosta lahko ukrepala marca, ko bi otroku zmanjkalo preveč točk in ga posledično ne bi sprejeli v slovenski vrtec? Do takrat bo namreč zapadel tudi rok za vpis v državni vrtec (22. februar) ... Odgovor na vprašanje smo poiskali kar v zgoraj omenjenem uradu, kjer nam je prijazna uradnica pojasnila, da so občinski vrtci s slovenskim učnim jezikom v mestu samo trije, in sicer ob Dijaškem domu še vrtca Oblak Niko pri Sv. Ivanu in Modri delfin na Greti. »Ko bomo 31. marca objavili razporeditev malčkov po vrtcih, bodo lahko tisti, ki so izostali, vložili vlogo za vpis v državne vrtce oziroma v tiste zasebne strukture, ki imajo koncesijo z občino (slednje so vse italijanske).« Dvojne prošnje namreč niso dovoljene: ob vpisu, se lahko starši odločijo le za enega med občinskimi, državnimi ali zasebnimi vrtci. S tem ukrepom se občinski uradi upravičeno želijo zavarovati pred navalom malčkov na nekatere vrtce, ki so denimo »na dobrem glasu«, oziroma želijo spodbuditi otroka, da vzpostavi tesne vezi z družbenim tkivom domačega okrožja. Še vedno pa ne morem verjeti, da je lahko nekdo točkovno oškodovan, samo zato, ker hoče obiskovati vrtec v svojem materinem jeziku, pa čeprav v drugem mestnem okraju. Ko bi prijatelja imela drugo, slovensko izbiro, bi se gotovo odločila zanjo, tako pa »bližje« izbire ni bilo, ampak ne po njuni krivdi. Sara Sternad TRST - Jutri DSI Prešernova proslava Slovenski kulturni praznik bo jutri odmeval v Peterlinovi dvorani v sodelovanju Slovenske prosvete, Društva slovenskih izobražencev in Mladike. Tokrat bo pozornost posvečena mladim, saj bodo glasbeni pozdrav udeležencem prinesle Bodeče nežice, ki pod vodstvom Mateje Černic napredujejo in dosegajo nove uspehe. Glavni govornik bo mladi Jernej Šček, šolnik, ki stopa v ospredje v naši kulturni javnosti kot občutljiv opazovalec duhovnega stanja v manjšini. Z mladimi in celo najmlajšimi pa so povezane tudi nagrade Mladi oder, s katerimi Slovenska prosveta podeljuje priznanja za nastope otroškim in šolskim dramskim skupinam na Tržaškem. Nagrada Mladi oder ima za sabo že 40 let; tudi letos je najavljenih lepo število dramskih skupin. Revija Mladika, ki letos vstopa v svoje 60. leto, bo na proslavi izročila nagrade zmagovalcem letošnjega literarnega natečaja, ki spodbuja slovensko literarno ustvarjalnost. Letos je prispelo več kot 80 tekstov proze in več kot 50 poezije. Ocenila jih je komisija, ki so jo sestavljale Diomira Fabjan Bajc, Evelina Umek, Wilma Purič, Marija Cenda ter glavni urednik revije Marij Maver: nagrade so romale v Ljubljano, Maribor, Domžale, na Dunaj ter v istrsko Pad-no. Pri podelitvi nagrad bodo sodelovali tudi člani Radijskega odra, ki bodo brali odlomke iz nagrajenih del. DOLINA, MAČKOLJE - V tem času se množično selijo in prečkajo ceste Žabe v nevarnosti Dolinska občinska uprava poziva voznike, naj se po možnosti izognejo vožnji po »rizičnih« cestah predvsem med 18. in 22. uro Vsako leto se februarja in marca med Dolino in Mačkoljami začenja množična selitev krastač in žab do kalov (mrestišč), kjer odložijo jajca. »To je znak optimizma in upanja, ki priča o dejstvu, da to območje ohranja svojo naravno dediščino in da tu lahko ljudje in živali živijo skupaj, obenem se krajevno tipično kmetijstvo še vedno dobro povezuje s prvotno biološko raznovrstnostjo, ki je danes tako dragocena. Poleg tega so žabe in krastače koristne za kmetijstvo, saj se hranijo z žuželkami, ki lahko škodijo pridelkom,« piše v tiskovnem sporočilu dolinska občinska uprava. Na žalost pa tlakovane ceste prekinjajo te starodavne selitvene poti in avtomobili vsako leto povzročajo prave pokole teh koristnih in dragocenih živali. Predvsem v prvih treh ali štirih urah mraka (med 18. in 22. uro), v vlažnih ali deževnih večerih, lahko avtomobilisti v nekaj minutah povozijo na stotine dvoživk, ki v tistem trenutku prečkajo cesto. Občina Dolina poziva voznike, če je le mogoče, naj med vožnjo uberejo alternativne poti in urnike ter tako olajšajo delo prostovoljcev, ki bodo dvoživkam pomagali prečkati cesto. Podrobnejše informacije na spletni strani www.tutoristagni.it. TRST - Tatvini pri Coinu in Bati ter prijetje Tatova uporabila napravo »jammer« Zaseženo ukradeno blago Karabinjerji mestnega poveljstva v Ul. Hermet in njihovi kolegi iz Doline so v petek zvečer v središču mesta aretirali srbska državljana, stara 33 in 32 let, ki sta nekaj minut pred prijetjem ukradla nekaj oblačil in čevljev v trgovinah Coin in Bata. Na njih so poleg plena našli tudi elektronska preprečevalca signala (»jammerja«), ki z radijskimi frekvencami onesposabljata karabinjerji alarmne naprave ob izhodih trgovin. Karabinjerji so v centru opazili sumljivo dvojico in jo nekaj minut zasledovali. Ko so osumljenca ustavili, so ju osebno preiskali in v jopah našli omenjeni elektronski napravi in magnete. V vojašnici so ju podrobneje preiskali in ugotovili, da sta tatova pod svojimi oblačili nosila tudi ukradeno blago. Danes izredno odprtje tržnice na Ponterošu Občinska uprava je na podlagi novih deželnih in občinskih pravilnikov odredila sklop izrednih odprtij tržnice na Ponterošu (ki je začasno nameščena na Trgu sv. Antona). Tako bodo na primer zaradi praznovanja sv. Valentina stojnice ponujale sadje, zelenjavo in cvetje tudi danes med 7. in 15. uro. Od 1. marca do 30. junija pa bo tržnica obratovala tudi vsak ponedeljek med 7. in 15. uro. Zaljubljeni Pupkin Komiki pregovorno nimajo najbolj srečnih ljubezenskih življenj. Kaj imajo na ta račun povedati člani Pupkin kabareta, bo jasno v ponedeljek ob 21.01 v gledališču Miela. Kot posebna gosta bosta nastopila igralec Maurizio Zacc-higna in kitarist Franco Toro Tri-sciuzzi. »Love Gran Variete« Kabaretno-ljubezensko bo jutri tudi vzdušje v tržaškem Kulturnem domu, kjer bo ob 20.30 na sporedu peto srečanje iz niza Lin-guacce cabaret, ki ga prirejata društvo Petit Soleil in univerzitetni gledališki center CUT. / TRŽAŠKA Nedelja, 14. februarja 2016 9 TRST - V TKS ob prvi obletnici smrti Hvaležen spomin na Dušana Jakomina Pokojnega duhovnika so se spomnili številni prijatelji in sodelavci fotodamj@n MILJE - DSMO Dvojno vabilo ob kulturnem prazniku Društvo Slovencev miljske občine prireja ob slovenskem kulturnem prazniku dva dogodka. Prvi bo na sporedu v petek: po uspešni lanski razstavi števerjanskega slikarja Vladimirja IKanjščka, bo tudi letos Občina Milje v sodelovanju z društvom Kilja-na Ferluge in društvom Juliet priredilo razstavo slovenskega slikarja v občinskem muzeju Cara. Tokrat bo na vrsti Aleksander Peca z razstavo Vloga podob. Solkanskega umetnika, ki se izraža v svojih realističnih interpretacijah svetovne slikarske dediščine, bo (ob 18.15) predstavil Joško Vetrih. Slovesno bo v Miljah tudi v soboto, 20. februarja, ko bo ob 20. uri v občinskem gledališču Verdi osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku, ki jo bodo skupaj že šestič priredila društva KD Istrski grmič s Škofij, KD Hrvatini in miljsko društvo. Dogodek poteka vsako leto izmenično v drugem kraju. Naslov zanj so si sposodili pri Tonetu Pavčku: Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep. Eno leto je minilo od smrti ške-denjskega duhovnika, novinarja in neutrudnega kulturnega delavca Dušana Jakomina. Eno leto, med katerim se je spremenila tudi lokacija edine tržaške slovenske knjigarne; monsinjor Jakomin je zelo rad zahajal v tisto na Frančiškovi ulici, doživel njeno zaprtje, odprtja novega Tržaškega knjižnega središča pa žal ne. Njegovi prijatelji so se zato odločili, da mu ob prvi obletnici smrti posvetijo srečanje v prostorih na Trgu Oberdan. V petek, 12. februarja, se je tu zbralo veliko ljudi. O Dušanu Jakominu, njegovem delu in vedrem značaju so spregovorili nekateri njegovi sodelavci in prijatelji: Ilde Košuta, Irena Uršič, Irena Vadnjal, Miha Turk, Saša Rudolf, medtem ko je Lojze Abram prebral pesem, ki jo je pokojniku posvetil ob njegovi devetdesetletnici (obhajal jo je le dober mesec pred smrtjo). Srečanje je ponudilo tudi priložnost za dodatno promocijo Jakominove avtobiografije Od petrolejke do iPada, zanimive in obsežne knjige, ki je lani izšla pri založbi Ognjišče. Srečno ob diamantni poroki! Malčki zgoniške osnovne šole so v petek poskrbeli, da je bilo praznovanje 60. obletnice poroke domačinov Vere in Mira Žigona še bolj prisrčno. Z učiteljicami so se namreč podali na dom slavljencev, kjer so jima zapeli pesem Bog vas živi in jima zaželeli še veliko srečnih, zdravih in ljubezni polnih dni. Živela diamantna poroka! BOLJUNEC - Jutri zvečer v priredbi skupine 35-55 V znamenju Prešerna tudi dve fotografski razstavi Skupina 35-55 Slovenskega kulturnega društva France Prešeren iz Boljunca bo jutri ob 20.30 v društvenem baru na G'rici obeležila dan slovenske kulture z odprtjem prve letošnje fotografske razstave posvečene Prešernu. Razstavo sestavljata dva dela. V prvem so posnetki, ki jih je za to priložnost pripravil Borut Mežan iz Zabrežnice pri Vrbi in prikazujejo Prešernovo domačo vas. V drugem pa so fotografije iz bogatega društvenega arhiva o nekaterih Prešernovih proslavah iz šestdesetih in sedemdesetih let, ki imajo za do- Nastop domačih otrok na Prešernovi proslavi leta 1972 skd f. prešeren mačine in širšo javnost poseben pomen. Prikazujejo namreč, kako so se takrat vaščani množično udeleževali teh prireditev, in veliko število nastopajočih otrok, mladine in odraslih. Večer bo obogatil nastop domačega MoPZ Fantje pod latni-kom. Na GM jutri srečanje z Jankom Banom Glasbena matica prireja ob dnevu slovenske kulture tri dogodke v Gallusovi dvorani v Ulici Montorsino. Sklop prireditev se je pričel prejšnji teden s predstavitvijo opusa skladatelja Bojana Glavine, jutri ob 18.30 pa bo na sporedu srečanje z dobitnikom srebrnega priznanja JSKD za življenjsko delo Jankom Banom. Zborovodja, radijski urednik, izvedenec za zborovsko področje, ki je s šolo Glasbene matice sodeloval na različnih nivojih, bo pripovedoval o svojih večstranskih glasbenih izkušnjah. Njegove besede se bodo prepletale z glasbo oz. z izvedbami učencev šole. Srečanje bo namreč potekalo v znamenju vsakoletne prireditve Glasbeniki ob dnevu slovenske kulture, na kateri se po tradiciji izvaja izključno skladbe slovenskih avtorjev. Dela Pavčiča, Škerjanca, Mihelčiča, Dekleve, Kalana, Štruklja, Kreka, Adamiča in Glavine bodo izvedli mladi pianisti in violinistka. V sredo, 17. februarja, pa bo ob 18. uri še pogovor z muzikologom jubilantom Primožem Kuretom, tokrat v okviru projekta EPTE Svetli akordi klavirja. V Verdiju danes o zgodovini umetnosti Ob 11. uri se v gledališču Verdi danes nadaljuje niz predavanj, posvečenih zgodovini umetnosti. Massimo Firpo, ki poučuje na prestižni Scuola Normale di Pisa, bo predaval na temo lažnih portretov. Izhodišče za njegovo predavanje Falsi ritratti bodo portreti dveh znamenitih Florentincev, Macchiavellija in Alessandra de' Me-dicija. Glasbeni aperitiv V mali dvorani Verdijevega gledališče se danes začenja nov niz Koncerti in aperitivi, ki ga bodo izoblikovali člani domačega orkestra in zbora. Današnji koncert (ob 17. uri) bo posvečen zaljubljencem. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 14. februarja 2016 VALENTIN Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 17.29 - Dolžina dneva 10.20 - Luna vzide ob 10.27 in zatone ob 0.46. Jutri, PONEDELJEK, 15. februarja 2016 JURKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,9 stopinje C, zračni tlak 995,5 mb ustaljen, vlaga 88-odstotna, veter 2 km na uro severnik, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 10,1 stopinje C. OKLICI: Daniele Tarticchio in Martina Starace, Stephen Ndula Mbieke in Manka Lilian, Davide Cecchetti in Isabel Severi, Umberto Montagnino in Veronica Rugolo, Furio Scala in Rosa Schettini, Biagio Carnemolla in Debora Di Gregorio, Stefano Gerussi in Mic-hela Borean, Daniele Trani in Giovan-na Romanutti, Simone Iesu in Margherita Coronica, Franco Machne in Susanna Faidiga, Michele Scorrano in Eleonora Leale, Daniel Tomizza in Ta-nia Babudri, Lorenzo Tramarin in Alessandra Pozzi Mucelli, Enrico Solaro in Mirella Benolich, Alessandro Lo Vecchio in Antonella Levach, Walter Baldinelli in Elena Liubicich, Radisa Bo-rovic in Nevena Mirkovic. Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 -040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giu-lia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Op-čine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oria-ni 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 - 040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Brunner 14 - 040 764943, Šentjakobski trg 1 - 040 639749, Trg Valmau-ra 11 - 040 812308, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Danes, 14. februarja: Ul. dell'Istria 33 -040 638454; v ponedeljek, 15. februarja: Oširek Vardabasso 1 - 040 766643. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. [12 Lekarne Od jutri, 15., do nedelje, 21. februarja 2016: 10 Nedelja, 14. februarja 2016 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 14.02 vsak dan od 10. do 22. ure. Ul. Ventura 31/1. Tel. 040-391790. AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 21. februarja. Tel. 040-229439. KMEČKI TURIZEM RADETIČ SIDONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah in nedeljah. Tel. 040-208987 ffH Osmice PRI MAUROTU V BAZOVICI nudimo izvrstno žuco. Tel. 393-0558851 CENTER ZA FUNKCIONALNO PSIHOLOGIJO IN PSIHOTERAPIJO organizira DELAVNICO ZA DOBRO POČUTJE, 10 srečanj za preprečevanje in reševanje težav, ki izhajajo iz stresa, z vajami za sproščanje in dobro počutje. Začetek v torek, 16.02. Info.: chiara.verzegnassi@gmail.com, 333-4952157. IŠČEM V NAJEM STANOVANJE-MANJŠO HIŠO, področje Bazovica, Padriče, Boršt; tel. 333-3230236. UČNE ALI VZGOJNE TEŽAVE, INŠTRUKCIJE-STROKOVNA POMOČ 00386 41 695 325 Dragi Samuel, športni 3x zdravo in v šoli vedno "bravo". 18 svečk na torti blesti, sreče in veselja ti voščimo vsi! Nona Ingrid, nono Ervin, pranona Edi, stric Edvard s Pamelo Čestitke ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel.: 040-327135. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. S Poslovni oglasi H Mali oglasi PRODAM anteno za satelitsko predvajanje po dobri ceni. Tel. št. 040814212 (v večernih urah). PRODAM v centru Opčin (blizu spomenika) stanovanje v prvem nadstropju: dve sobi, kuhinja z balkonom, kopalnica, garaža in mala kašča. Tel. 349-1784412. RESEN MOŠKI išče delo kot izdelovalec aluminijastih oken in vrat ali kot varilec železa. Tel. št. 327-7409432. V NAJEM iščem vinograd. Tel. št.: 338-5098764. NABREZINSKI GODBENIKI se iskreno zahvaljujejo vsem občanom za lep sprejem ob priliki pusta Danes SAMUEL je tvoj 18. rojstni dan, a nikar ne misli, da si sam. S tabo praznuje še nekdo, ki te ljubi res močno! Tvoji Shari, Sasha in Mark. Danes vsi smo se zbrali, ker ti SAMUEL 18. rojstni dan slaviš, polno smeha in veselja z nami ti deliš. Vse najboljše ti iz srca želijo nono Boris in nona Lenčka, Boris in Elizabeta ter Kristjan in Roberta. SKD Barkovlje čestita iz srca MARKU ČIVARDIJU ob 50. letnici rojstva. Želi mu veliko zadoščenja in družinskega veselja. H Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA prireja »Dan odprtih razredov« v jutranjih urah v ponedeljek, 15. februarja, za oddelek Uprava, finance in marketing. Učence tretjih razredov nižjih srednjih šol vabimo, da pridejo k pouku in svoj obisk javijo tajništvu šole na tel. št. 040-54356. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: info in vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2016/17 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. št. 040573141 ali urad@dijaski.it. DIZ J. STEFANA sporoča mehanografski kodi za vpis v prve razrede: TSTF003016 za smeri: Elektronika in elektrotehnika, Kemija, materiali in biotehnologija in Mehanika, mehatronika in energija ter TSRI003019 za poklicni tečaj grafike -GriD. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča vsem, ki se mislijo vpisati na našo šolo, da je št. mehanografske kode TSPM02000T in da je tajništvo na razpolago vsak dan za pomoč pri vpisu preko spleta. Vpisovanje se zaključi 22. februarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo potekalo vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in državno srednjo šolo I. Grudna do vključno 22. februarja. Vpisovanje v otroške vrtce se bo odvijalo na ravnateljstvu od ponedeljka do petka, od 8. do 10. ure in od 12. do 14. ure. Vpisi za osnovne šole in za srednjo šolo I. Grudna bodo letos prvič on-line. Dodatna navodila na www.vesnabrezina.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo psihologinja dr. Jadranka Blasina na razpolago staršem, učnemu in neučnemu osebju za nasvete in pristope k rešitvi mladinskih in šolskih težav v zvezi s problematiko bulizma in splošnih težav doraščajoče mladine. Koledar na www.vesnabrezina.it. Info na tel. 040200136 (ravnateljstvo v Nabrežini). OBČI NA DOLINA sporoča, da potekajo za š.l. 2016/17 vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) in v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina), do ponedeljka, 29. februarja. Info in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. SLOVI K: program pol/enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Info na www.slovik.org; dodatna pojasnila na in-fo@slovik.org. Predprijave do 15. marca. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, niž- Odbor Kraškega pusta se zahvaljuje vsem pustarjem in sodelujočim, trgovcem, silam javnega reda, javnim ustanovam in sponzorjem za sodelovanje pri uspešni izvedbi povorke 49. KRAŠKEGA PUSTA Ü3 Obvestila Sfovfiuibfl pwsvrffl in Društvo stavenskih izobražencev vabila jutrrvFeterlinovo dvoram, Doniaettijevo 3, na PREŠERNOVO PROSLAVO ob Dnevu slovenske kulture 5)avrostri govoirik bo Jernej iček Spored bodo oblihovah mladinsko vokalna lupina Bâd^e Nèîiie pöü vOüitvdwn MacejtCömk in flanifladiji*«^ odra z umcinlîitim branjem Podetih iwdo nagrad? llrc*arnçija natetaja revije Mladika in 41. priznanja Mladi od« Začetek ob 20. Url jih in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: sporočamo, da so se začeli vpisi za š.l. 2016/17. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma, Ul. Gin-nastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00. Tel. št. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira predavanje za starše s psihologinjo in psihoterapevtko Ingrid Bersenda v ponedeljek, 15. februarja, ob 17. uri. Info in (obvezna) prijava na center.harmonija@gmail.com ali 3207431637. KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, v ponedeljek, 15. februarja, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Info na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 040360072 ali pri NŠK. REPENTABRSKA SEKCIJA VZPI-ANPI vabi vse člane, da se udeležijo sekcij-skega kongresa, ki bo v ponedeljek, 15. februarja, v Bubničevem domu v Rep-nu ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Lo-čičnika za slovenske univerzitetne študente in študentke inženirstva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v študijskem letu 2015/16 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst do 15. februarja. Razpis je objavljen tudi na www.slovenskaprosveta.org. KMEČKA ZVEZA prireja sklop tečajev za osebe, ki so odgovorne za izvajanje procedur samokontrole nad higieno živil (HACCP). Prvi tečaj namenjen družinskim sodelavcem in osebam, ki pomagajo pri pripravi živil, bo v torek, 16. februarja, ob 18.00. Vpis in informacije v uradih KZ v Trstu (Ul. Ghega 2) ali na tel. št. 040-362941. NŠK obvešča, da bodo v torek, 16. februarja, in v sredo, 17. februarja, vsi oddelki zaprti zaradi urejanja knjižničnega gradiva. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal v torek, 16. februarja, ob 20.00 na svojem sedežu v Doberdobski ulici 20/3. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 16. februarja, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja. BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj, namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta in staršem. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@melanie-klein.org, tel. 345-7733569. MD BOLJUNEC organizira telovadbo v bazenu s segreto morsko vodo vsako sredo ali petek zjutraj v termalnem bazenu v Ankaranu. Odhodi iz Brega in iz mesta. Info na tel. št. 335-8045700. PLAY&LEARN: Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3 do 6 let ob sredah, 17.30-18.15. Začetek: 17. februarja. Info in prijave na www.mela-nieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. SEKCIJA VZPI-ANPI za Opčine, Bane, Fer-luge in Piščance ter sekcija VZPI-ANPI za Barkovlje prirejata sekcijski kongres v sredo, 17. februarja, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah. Vljudno vabljeni člani in prijatelji. SKD LIPA iz Bazovice vabi na četrto predavanje Marije Merljak o zdravi prehrani z naslovoma: »Preprečimo utrujenost in izboljšamo imunski sistem« in »Preprečimo alergije in seneni nahod s pekočimi živili«. Srečanje bo v sredo, 17. februarja, ob 19.00 v Bazovskem domu. SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3 do 6 let ob sredah (16.30-17.15) v Ul. Cicerone 8, od 17. februarja. Info in prijave na www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. 345-7733569. PRAVLJIČNA GOSTJA ANAMARIJA KALC - Oddelek za mlade bralce NŠK obvešča, da bo knjižnične prostore v Narodnem domu v četrtek, 18. februarja, ob 16.30 obiskala pravljična gostja, babica Anamarija Kalc. Prisotnim bo podala izvirno pravljico, ki jo je za radovedne otroke zapisal njen mož in dedek Duško Kalc. Za glasbeni okvir bodo poskrbeli dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana. Vabljeni! RAJONSKA SVETA za Zahodni in Vzhodni Kras prirejata javno srečanje o velikem sovražniku Krasa Ailanthusu v četrtek, 18. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. FOTOVIDEO TRST80 organizira tečaj fotografije za začetnike. Več na www.trst80.com ali info@trst80.com. Prijave na tel. št. 329-4128363. Vabljeni! ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK obvešča, da bo v petek, 19. februarja, popoldne v Narodnem domu stekel niz osmih likovnih delavnic za osnovnošolce, ki jih bo vodila ilustratorka in grafična oblikovalka Dunja Jogan. Info in obvezna predhodna prijava na jogan.du-nja@gmail.com ali na tel. št. 040-9896153. SKD SKALA IN SKD ANAKROUSIS vabita na plesne zabave. Prvi večer bo v petek, 19. februarja, ob 20. uri v prostorih gospodarske zadruge Skala v Gropadi št. 82, z glasbeno skupino »Piccolo Orche-stra«. Info in prijave na tel. št.: 3311711096 (Egon) ali 335-6387134 (Saško). Vabljeni! SKD TABOR - Prosvetni dom - Opčine vabi na Praznik včlanjevanja v soboto, 20. februarja, ob 18. uri. Na sporedu mala in velika presenečenja. DELAVNICA SOMATSKIH GIBOV - SKD I. Gruden obvešča, da bo v soboto, 27. februarja, od 15. ure dalje potekalo v Na-brežini triurno srečanje z A. Ernstom. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Predhodne prijave na tel. št. 349-6483822. KMEČKA ZVEZA obvešča, da sta v teku deželna razpisa za prispevke: za nakup lesenih sodov (najnižja vrednost 5.000 evrov, za Tržaško pa 3.000 evrov); za obnovo vinogradov (od 15.000 do 22.000 evrov). Prošnje do 29. februarja. Info: ura- di Kmečke zveze v Trstu, Gorici in Čedadu. SDGZ spominja cenjene člane, da 29. februarja zapade rok za vplačilo letne pristojbine SIAE za predvajanje glasbe v obratih odprtih javnosti (bari, gostilne, trgovine, idr.). Zneski nespremenjeni glede na l. 2015. Člani imajo pravico do 25% popusta, potrebno pa je pristojnemu uradu priložiti potrdilo o članstvu, ki ga izdaja SDGZ in se ga lahko dvigne v tajništvu v Trstu ali na podružnicah. SKD I. GRUDEN obvešča, da se bo s 1. marcem pričel tečaj »Vadba somatskih gibov« pod vodstvom Mateje Šajna. Potekal bo enkrat tedensko ob torkih od 17.00 do 18.00 ali od 19.30 do 20.30 ter ob četrtkih od 17.00 do 18.00. Za info in pred-vpis na tel. št. 349-6483822. PILATES - Vaditeljica Sandra in članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca sporočajo, da se vadba vrši dvakrat tedensko v telovadnici NSŠ v Dolini: ob torkih od 19.30 do 20.30 ter ob petkih od 19.00 do 20.00. KRU.T obvešča, da v četrtek, 10. marca, prične spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Info in vpis na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za subvencijo za gorivo za stanovanjsko gretje na goratih področjih, med katera spada območje občine Repentabor, za leto 2012. Vlogo lahko predložijo stalni prebivalci občine Repentabor, katerih skupni dohodek za leto 2012 (prijava dohodkov iz leta 2013) ne presega 28.000 evrov. Rok za predstavitev vloge zapade 15. marca. Info na www.provincia.trieste.it, Agri-coltura, Flora e fauna / Sostegni alle zone Montane/Riscaldamento domestico. ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komljanec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.00-17.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, in-fo@zskd.eu ali 040-635626. Loterija 13. februarja 2016 Bari 33 27 1 76 83 Cagliari 7 31 63 73 71 Firence 70 23 40 47 10 Genova 30 16 59 47 43 Milan 46 14 43 61 10 Neapelj 15 76 24 19 28 Palermo 26 55 81 13 33 Rim 71 84 11 72 88 Turin 32 42 16 7 37 Benetke 79 10 84 86 50 Nazionale 33 89 16 9 22 Super Enalotto Št. 19 2 30 49 66 74 80 jolly 33 Nagradni sklad 48.883.316,08 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 456 dobitnikov s 4 točkami 556,65 € 18.929 dobitnikov s 3 točkami 23,51 € 320.923 dobitnikov z 2 točkama 5,80 € Superstar 29 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 55.665,00 € 121 dobitnikov s 3 točkami 3.383,00 € 1.803 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 12.419 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 28.206 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRŽAŠKA Nedelja, 14. februarja 2016 1 1 OBČINA DOLINA, SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKA KOSOVELA in SKD FRANCE PREŠEREN IZ BOLJUNCA ob priliki Prešernovega 'Dneva vabijo na KONCERTNOVOMEŠKEGA SIMFONIČNEGA ORKESTRA glasbene šole Marjana Kozine v petek, 19. februarja 2016 ob 20. uri v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu Priložnostno misel bo podal Marko Sosič uk Kino AMBASCIATORI - 17.00, 20.00 »The hateful eight«. ARISTON - 15.00 »Il bambino che sco-pri il mondo«; 17.00, 19.00, 21.00 »Remember«. CINEMA DEI FABBRI - 15.30, 17.45, 21.40 »1981: Indagine a New York«; 20.00 »Mozes, il Pesce e la Colomba«. FELLINI - 16.30, 21.15 »Revenant - Re-divivo«; 19.10 »La corrispondenza«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.50, 21.15 »L'ultima parola«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.40, 21.00 »Joy«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.15, 21.15 »The hateful eight«. KOPER - PLANET TUŠ - 11.50, 12.50, 13.50, 14.50, 15.45, 16.45 »Alvin in ve-verički: Velika Alvintura«; 17.00, 19.10, 20.45 »Deadpool«; 18.40, 21.20 »Dedek uide z vajeti«; 13.30, 15.15 »Medo s severa«; 11.40, 18.00 »Očka proti fotru«; 17.40 »Palme v snegu«; 19.00, 21.00 »Petdeset odtenkov črne«; 20.50 »Povratnik«; 16.00, 18.10, 20.20 »Razgibano življenje samskih«; 13.40 »Soba«; 20.00 »Zoolander 2«; 13.40, 15.30, 17.15 »Čas za sneg«; 12.30, 14.30, 16.15 »Čas za sneg 3D«. NAZIONALE - 18.00, 20.05, 22.15 »L'abbiamo fatta grossa«; 11.00, 15.00, 16.40 »Piccoli brividi«; 11.00, 15.00, 16.40 »Il viaggio di Norm«; 16.15, 18.20, 20.15, 22.15 »Perfetti scono-sciuti«; 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Single ma non troppo«; 11.00, 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Zoolander n. 2«; 18.20, 20.10, 22.00 »Quo vado?«; 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »Il sentiero della felicità«; 11.00 »Doraemon«; 11.00 »Il piccolo principe«. SUPER - 16.00, 21.00 »La grande scom-messa«; 18.15 »Il ponte delle spie«. THE SPACE CINEMA - 11.10, 13.00 »Doraemon«; 10.50, 13.00 »Il piccolo principe«; 11.00, 12.55, 14.50, 16.45 »Il viaggio di Norm«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »L'abbiamo fatta grossa«; 11.20, 13.30, 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Perfetti sconosciuti«; 18.40, 21.40 »Revenant - Redivivo«; 10.50, 15.05, 17.25, 19.45, 22.05 »Single ma non troppo«; 11.20, 13.20, 15.00, 16.45, 18.15, 20.15, 21.30 »The hateful eight«; 11.10, 13.20, 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Zoolander n. 2«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.50, 21.10 »The hateful eight«; Dvorana 2: 15.30, 17.45, 20.00, 22.00 »Zoolander n. 2«; Dvorana 3: 15.15, 17.00, 18.50, 20.30, 22.15 »Perfetti sconosciuti«; Dvorana 4: 16.00 »Il PrimorskiD i facebook 0 @primorskiD y tuuitker viaggio di Norm«; 17.40, 20.10, 22.10 »Remember«; Dvorana S: i7.30, 22.i0 »Single ma non troppo«; iS.20, 20.00 »L'abbiamo fatta grossa«. M Izleti SPDT OBVEŠČA, da je zaradi slabih vremenskih napovedi izlet napovedan za danes, 14. februarja, prenesen na nedeljo, 28. februarja. ŽUPNIJA REPENTABOR prireja od 31. maja do 8. junija 9-dnevno popotovanje z avtobusom po Poljski preko Češke. Prijave (do 15. februarja) in vse info na tel. 335-8186940. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu, v sodelovanju s Kru.tom, vabi v soboto, 12. marca, na izlet »V pričakovanju pomladi« z obiskom taborišča v Viscu in ogledom Sejma cvetja in vrtnarstva v Porde-nonu. Vpisovanje in info na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. št. 040-360072. SKD PRIMOREC - Trebče prireja večdnevni izlet v Romunijo »Po sledeh grofa Drakule« od 22. do 25. aprila. Info in prijave na tel. št. 040-214412 (v večernih urah). 0 Prireditve GLEDALIŠKI VRTILJAK vabi danes, 14. februarja, na predstavo »Veliki strah malega tigra« v izvedbi Gledališča Ku-Kuc iz Lendave. Prva predstava bo na sporedu ob 16.00, druga ob 17.30. V dvorani Mariji- nega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Bran-desia 27. GLASBENA MATICA vabi na koncert »Glasbeniki ob dnevu slovenske kulture«, nastop učencev s skladbami slovenskih avtorjev in pogovor z dobitnikom srebrnega priznanja JSKD Jankom Banom, ki ga bo vodila mu-zikologinja Rossana Paliaga. V ponedeljek, 15. februarja, ob 18.30 v Gallusovi dvorani v Trstu, Ul. Mon-torsino 2. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v ponedeljek, 15. februarja, ob 20.30 v društveni bar n' G'rici, na predstavitev nove fotografske razstave »Prešeren - kultura srca« ob Dnevu slovenske kulture. SLOVENSKA PROSVETA IN DSI vabita v ponedeljek, 15. februarja, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na Prešernovo proslavo ob Dnevu slovenske kulture. Slavnostni govornik bo Jernej Šček. Podelili bodo nagrade 44. literarnega natečaja revije Mladike in 41. priznanja Mladi oder. Prireditev se bo začela ob 20. uri. GLASBENA MATICA vabi na koncert »Svetli akordi klavirja«, nastop učencev s sklopu projekta EPTA in pogovor z muzikologom Primožem Kuretom, ki ga bo vodila muzikolo-ginja Rossana Paliaga. V sredo, 17. februarja, ob 18.00 v Gallusovi dvorani v Trstu, Ul. Montorsino 2. TS360, ZTT IN MLADIKA v sodelovanju z Občino Dolina vabijo na kavo s knjigo. Predstavili bodo publikacijo »Na prehodu. Študija za razumevanje stičišča fliša in karbonatnih kamnin ter vpliva slednjega na uporabo kamna v gradnji«, ki je nastala v sklopu evropskega projekta čezmejnega sodelovanja RoofO-fRock, ki ga je vodil Geološki zavod Slovenije. Sodelovali bodo avtorji publikacije in predstavnik dolinske občine. V sredo, 17. februarja, ob 10. uri v Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdan 7 v Trstu. ALEKSANDER PECA - Vloga podob. Razstavo v miljskem muzeju Cara prirejajo Občina Milje, DSMO K. Ferluga in društvo Juliet. Otvoritev bo v petek, 19. februarja, ob 18.15. Razstava bo na ogled do 13. marca med 17.00 in 19.00 od torka do nedelje, med vikendi pa tudi med 10.00 in 12.00. OBČINA DOLINA, SKD France Prešeren iz Boljunca in Slovenski dijaški dom Srečka Kosovela vabijo ob priliki Prešernovega dne na koncert novomeškega simfoničnega orkestra glasbene šole Marjana Kozine, ki bo v petek, 19. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. POGREBNO PODJETJE v-v ^ * Qtf^^Uïtû ^ j V \ O?trenutku žahsli... ...in tradicija n OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! SKD I. GRBEC, OŠ I. Grbec - M.G. Stepančič in Škedenjsko kulturno društvo vabijo na Dan slovenske kulture, ki bo v petek, 19. februarja, ob 18.30 v prostorih SKD I. Grbec, Ške-denjska ul. 124. Večer bodo oblikovali OŠ I. Grbec - M.G. Stepančič, gledališki igralec Gregor Geč, ŽPZ I. Grbec z dirigentko Silvano Do-brilla ter slavnostna govornica Tatjana Rojc. DSMO K. FERLUGA, KD Istrski grmič Škofije in KD Hrvatini vabijo na skupno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v soboto, 20. februarja, ob 20. uri v gledališču Verdi v Miljah. SPD MAČKOLJE vabi ob kulturnem prazniku na prireditev »Obzorja ustvarjanja«. Ob petju ženske vokalne skupine Jezero in društvenega pevskega zbora ter ob misli in slikah Deziderija Švare se bomo srečali v soboto, 20. februarja, ob 20.00 v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v sodelovanju z GM in Klubom prijateljstva vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 21. februarja. Nastopili bodo učenci Glasbene Matice, recitator Tomaž Susič, MlPZ Emil Komel iz Gorice pod vodstvom Davida Bandlja, tenorist Marko Kobal ob spremljavi citer in MlVS Anakrousis, ki jo vodi Jari Jarc. Priložnostno misel bo podal dr. Renato Štokelj. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29) ob 16. uri. S PUŠKO IN KNJIGO - predstavitev knjige ob prisotnosti avtorja Boža Repeta bo v ponedeljek, 22. februarja, ob 17.30 v veliki dvorani Narodnega doma v Ul. Filzi 14 na pobudo Narodne in študijske knjižnice, Vsedržavnega združenja partizanov Italije A.N.P.I in Slovenskega izobraževalnega konzorcija. Predstavil jo bo Gorazd Bajc. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ vabita v Finžgar-jev dom na Opčine v petek, 26. februarja, ob 20. uri na Večer slovenske pesmi in besede (Prešernovo proslavo) »Srečna, draga vas domača« (ob srebrni obletnici slovenske države). Oblikovali ga bodo zbori Vesela pomlad, MPS Stane Malič, CPZ Sveti Jernej ter gledališka skupina Tamara Petaros. Slavnostna govornica bo prof. Maja Lapornik. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na celovečerni koncert Komornega zbora Dekor v nedeljo, 28. februarja, ob 20.30 v svetoivanski cerkvi. Dirigira Sebastjan Vrhovnik; nastopata še Tomaž Sevšek (orgle) in Domen Ma-rinčič (viola da gamba). OBČINA ZGONIK vabi do ponedeljka, 29. februarja, na županstvo na ogled razstave Nivee Mislei »Bakrene slike Krasa«. Razstava bo odprta med uradnimi urami. ZAHVALA Ennio Zobec Zahvaljujem se vsem, ki ste z mano sočustvovali in ga pospremili k zadnjemu počitku. Oče Adriano Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Maria Micali vd. Rapotec Iskrena zahvala vsem, ki ste na katerikoli način počastili spomin naše drage. Posebna zahvala duhovniku Žarku Škerlju in osebju doma »Anna«. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda Ob smrti drage mame Hedvike smo blizu Marku Kandutu. Njemu in svojcem izražamo iskreno sožalje vsi pri Radijskem odru ZAHVALA Vilma Krizmancic vd. Foravs Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami sočustvovali v tem težkem trenutku in ki ste na kakršenkoli način počastili spomin naše drage. Družina Pogrebno podjetje Alabarda 14.2.2015 14.2.2016 Darinka Šircelj vd. Mezgec je v trajnem spominu vseh, ki smo jo cenili 14.2.2015 14.2.2016 Drago Košuta Vedno v naših srcih tvoja družina 12.2.2015 12.2.2016 Nadja Birsa Dolhar Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. Katja, Erik in Rafko 12.2.2013 12.2.2016 Tri leta je......nam manjkaš, Valentina Ciao! Mama, papa', Andrej in prijatelji iz Akademije f&Sj| slovensko ^m® stalno gledališče 12 Nedelja, 14. februarja 2016 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Slovensko stalno gledališče. Kulturno društvo Raz/seljeni, Glasbena Matica v sodelovanju s Primorskim dnevnikom in Slofest-om Sabrina Morena, Martina Kafol, Martin Lissiach, Daniel Dan Malalan KAKO POSTATI SLOVENCI V 50. MINUTAH režiserka: Sabrina Morena igra: Daniel Dan Malalan Boštjan Zavnik - harmonika v sredo, 17. februarja, ob 20.30 v Klubskem prostoru SSG v sodelovanju s Slovenskim klubom in Skupino 85 v okviru pobude Kultura ponovno v središču v soboto, 20. februarja, ob 20.30 v dvorani UOfficina (ul. Manzoni, 20) v sodelovanju s Krožkom Arci I www.teaterssg.com boljunec - V Srenjski hiši nova postavitev razstave Pogled s Primorja 1914-1918 Podoživljanje vojne v gorah več fotografij na naši facebook strani primorskiD Levo replika avstrijske telefonske postaje v Dolomitih, desno zbiratelj Roberto Todero; v Boljuncu so bili doslej na ogled predmeti in replike iz Galicije ter s soške fronte, zdaj so na vrsti Alpe, v prihodnje pa bodo prišli na vrsto vojni materiali (bombe in drugo) ter tema vojaških pokopališč oz. spomina fotodamj@n Večletna razstava Pogled s Primorja 1914-1918, ki jo v Srenjski hiši na Gorici v Boljuncu ob stoletnici prve svetovne vojne ureja zgodovinski raziskovalec in zbiratelj Roberto Todero, se iz Galicije preko soške fronte seli v Alpe. Včeraj so v sodelovanju z boljunsko srenjo v nabito polnem Sprejemnem centru deželnega rezervata doline Glinščice in nato v sami Srenjski hiši predstavili novo postavitev na temo vojne v gorah. Majhno, a lično opremljeno in kakovostno razstavo sestavlja originalno gradivo, ki sodi v celoti v To-derovo osebno zbirko; predmete, ki jih je v desetletjih našel na raznih koncih Evrope, hrani v Mačkoljah, kjer stanuje. »Naj poudarim, da ne prejemamo javnih prispevkov, to je zasebna pobuda in vsi smo prostovoljci,« je poudaril. V enem letu si je razstavo ogledalo dva tisoč obiskovalcev. Predsednik srenje Edi Zobec je poudaril, da zanimanje, ki ga žanje razstava, kaže na to, »kako smo navezani na svojo zgodovino, na katero smo delno pozabili sami, delno pa so nas v to prisilili.« Sam Todero je namreč dejal, da razstava ponuja drugačen pogled na zgodovino, ki ni podobna verziji iz italijanskih učbenikov. »Tu gre za zorni kot domačinov, h katerim je vojna prišla, ne pa tistih, ki so jo sem prinesli«. Omenil je, da je bilo med lanskimi obiskovalci več tujih turistov, saj so razstavo in boljunski Vrh sv. Mihaela uvrstili v ture o prvi svetovni vojni, ki jih promovira agencija Promotrieste. V Srenjski hiši si lahko z dvojezičnim katalogom ogledamo repliko avstrijske telefonske postaje v Dolomitih z originalnim telefonom na štiri linije, dioramo zasneženega okolja z bosanskim nosačem s krplji in izvidnikom na smučeh, italijanskega alpinca v strelskem jarku, vitrine z razglednicami, slikami delovnih in sanitetnih psov (v Lepeni so delovnim psom posvetili manjši spomenik), zemljevidi, konzerve in še marsikaj. Vse je na ogled ob sredah, sobotah in nedeljah od 16. do 18. ure. Dolinska občinska odbornica za kulturo Franca Žerjal je izpostavila, da je razstava ob lanski prireditvi Odprte meje navdušila slovenske in italijanske učence osnovnih šol iz dolinske občine, njihove vrstnike iz Kozine in tudi učitelje, zato bodo pobudo ponovili. Šolarji bodo razstavo obiskali 18. marca. Aljoša Fonda ARIES: PODPORA PODJETJEM OMREŽJE ENTERPRISE EUROPE NETWORK: ARIES ZA MAJHNA IN SREDNJA PODJETJA Aries namerava promovirati in se udeležiti sledečih dogodkov: enterprise europe network elitni ÍLflftflri lift Uncu Dwflt/f Hannover, Nemčija, od 14. do 18. marca - CeBIT Future match 2016 Področja: elektronika in mikroelektronika; elektronske komponente in instalacije; obdelovanje podatkov; workflow; IT in informacijske aplikacije; telekomunikacije. Zainteresirani se lahko prijavijo na spletno stran: https://www.b2match.eu/futurematch2016 Palma de Mallorca, Španija, 29. aprila - Boat Show Palma 2016 Brokerage event Področja: navtična oprema, popravila in remont starih plovil, inovativni projekti s področja navtike. Zainteresirani se lahko prijavijo na spletno stran: https://www.b2match.eu/boatshowpalma2016 Turku, Finska, 19. maja - European Maritime Day 2016 - Matchmaking event Področja: pristaniška in obalna območja, tehnologije in oprema za ladjedelništvo, prevozi in logistika, ribogojstvo, obalni turizem, morske biotehnolologije, raziskave, razvojin inovacije na področju pomorstva. Zainteresirani se lahko prijavijo na spletno stran: https://www.b2match.eu/emd2016 Za več informacij: Aries, Urad za internacionalizacijo in politike EU tel. +39 040 6701335, e-pošta: sabina.drandich@ariestrieste.it Enterprise Europe Network (een.ec.europa.eu) je največje svetovno omrežje, ki ponuja podporo majhnim in srednjim podjetjem. Omrežje, ki ga financira Evropska unija, sestavlja več kot 600 informativnih točk, ki se nahajajo v več kot 50 državah sveta. EEN točke ponujajo brezplačne in po meri oblikovane storitve za podjetja, ki želijo povečati svojo konkurenčnost in prodreti na nova tržišča. Aries, ki je EEN točka že od 2007, je na razpolago Tržaškim podjetjem za njihovo poslovanje v tujini s ponudbo storitev, kot so npr. individualno svetovanje, razširanje predlogov za poslovno sodelovanje v sklopu sistema Evropske komisije ter udeležba na individualnih poslovnih srečanjih, kijih organizirajo partnerji omrežja. NASLEDNJE POBUDE V PROGRAMU San Marino, predstavitev Republike - 23. februar Seminar bo predstavil gospodarski sistem sosednje republike v sodelovanju sTrgovinsko zbornico San Marino. Strokovnjaki bodo opisali, kako poslovati v San Marinu ter zakonodajno ureditev gospodarskih družb, obdavčevanja, dela in socialnega varstva ter industrijske lastnine. Sejem SSM Hamburg, od 6. do 9. septembra (Rok za prijavo: 29. februar) Sejem "Shipbuilding, Machinery & Marine technology" v Hamburgu, ki poteka vsako drugo leto, je 27. po vrsti in je priznan kot največji mednarodni sejem ladjedelništva in navtike. Aries organizira skupinsko udeležbo lokalnih podjetijna skupnem prostoru, na katerem bo imelo vsako podjetje svoj razstavni prostor. Za udeležbo in informacije: Aries - Urad za internacionalizacijo in politike EU tel. +39 040 6701336 (Slovensko jezikovno okence) e-pošta: promo@ariestrieste.it Kontakti: Aries - Borzni trg, 14 3. nadstropje - soba 306 tel. +39 040 6701336 e-pošta: slo-sportello@ariestrieste.it e-pošta: slo.okence@ariestrieste.it www.ariestrieste.it Stran je financirana v skladu z Zakonom št. 38/2001 / KULTURA Nedelja, 14. februarja 2016 13 ssg - Nova domača produkcija Dogodek v mestu Gogi v režiji Igorja Pisona Lutke namesto ljudi TRST - Dramo Dogodek v mestu Gogi je Slavko Grum zasnoval in dokončal med delom v psihiatrični bolnišnici, kjer je bil zaposlen kot zdravnik. V času pisanja tega besedila se je posvečal študiju Freuda, kar je pustilo sledove tudi v njegovi zgodbi o Hani in ljudeh iz mesta, kjer se nikoli nič ne zgodi. Hana se je po dolgem času vrnila domov, k očetu Vajdi, bogatemu trgovcu. V resnici je Hana iz tega kraja bežala, saj se je izogibala svojemu posiljevalcu iz mladosti. Ko ga ob svoji vrnitvi v Gogo ponovno sreča, jo to vrne v duševno stanje žrtve zlorabe, hkrati pa srečanje s Prelihom v njej okrepi obrambne mehanizme. Svojemu posiljevalcu, grotesknemu, grobemu služabniku in hlapcu trdega značaja se nazadnje fizično upre. Vendar se žrtev vselej vrača k svoji bolečini in čeprav je mislila, da ga je ubila in da se je v mestu Gogi nekaj zgodilo, nekaj spremenilo - kar so zaprti v svoje hiše, v svoja življenja, slutili tudi drugi meščani -, se Prelih na koncu spet pojavi: močan, lakomen in neizprosen. Temačno tekstno predlogo, mestoma posejano z ironijo, je nova predstava v Slovenskem stalnem gledališču v režiji Igorja Pisona postavila v temno-ironično ozračje. Tu se likom, ki živijo v zatohlosti nenehnega pričakovanja, tem ljudem, ki se zaviti v svoje navade ne zganejo iz območja udobja, tudi smejimo. Ta smeh je lahkoten in prijeten, dokler ne pristane v območju refleksije, kjer spozna, da se smeji pojavom v realnem okolju, ki nam torej sploh niso tuji. Dogodek v mestu Gogi je namreč še vedno aktualen. Kot dokazuje nova tržaška uprizoritev, ni treba, da ga, ko ga vzamemo iz stare lesene skrinje slovenskih klasikov, moderniziramo, aktualiziramo ali ob-sežneje preuredimo. Še vedno namreč nagovarja tudi sodobno publiko, in sicer ravno v svojih osnovnih zgodbenih črtah, ki jih dramaturgija Katarine Košir in Ane Obreza ustrezno ohranja, ob tem ko krči stranske veje dogajanja. Osnovne fabula-tivne etape tako obdržijo temeljno krožno strukturo drame, ki je sicer zaradi izpustov rahlo zabrisana, ohranja pa se njena baza - patološki odnos med Hano in Prelihom. Režija Igorja Pisona je uspela zmehčati temačno Gogo, saj vanjo vdahne bolj sproščen odnos do likov. Uprizoritev ima posluh za specifiko Grumovega dramskega snovanja, saj vključi tudi njegove pripovedne dele, ki z distanco pripove- Nova uprizoritev ohranja osnovne poteze besedila slovenske dramske klasike, hkrati pa jo Pisonova režija postavi v lahkotnejšo atmosfero. dovalca utrjujejo atmosfero. Predstava ni prenasičena, kar bi se ob Grumovi gostoti utegnilo zgoditi, ampak ima umerjen ritem dogajanja. Z rahlimi premori in premisleki likov uspešno ustvari tenzije med njimi. Ozračje osvetlijo duhovite režijske domislice pri oblikovanju likov. Pesnik Klikot na primer ohranja svojo skrajno zasanjanost, a nosi čevlje sodobnega reperja, ki so mu pravzaprav zelo prav. Na odru negibno, a pomembno vlogo igrajo lutke, ki asociirajo na sterilno plitve odnose med ljudmi. Mnogo je tudi drugih simpatičnih in ironičnih detajlov, kot so omemba abonentov Slovenskega stalnega gledališča in tekstni drobci, ki se tičejo zgodovine te institucije. Od dvajsetih oseb, ki jih vključuje drama, jih je predstava ohranila osem. Daniel Dan Malalan in Patrizia Jurinčič, ki igrata vse vloge, te izmenjujeta fluidno in z domiselnimi preskoki. Kljub hitrim le- Vse vloge odigrata Patrizia Jurinčič in Daniel Dan Malalan fotodamj@n vitvam sta posamezne like dobro izdelala, saj imajo lastne govorice: tako jezika kot telesa. Posebej sta natančni bolj resnobni vlogi, ki vlečeta osrednje niti zgodbe, stranski liki pa s hitrimi menjavami ustvarijo učinkovit okvir za njen potek. Liki, ki jih igrata, vključujejo tudi petje, pri katerem gre izpostaviti vokal Patrizie Jurinčič. Pomemben adut predstave je scenografija - za katero je poskrbela Petra Ve-ber -, ki uprizoritvi daje značaj. Tla pokrivajo orientalske preproge, na katerih ležijo lutke. Postavitev deluje že kar dogvil-lovsko in vpliva tudi na premike igralcev, čeprav ne vselej in dosledno. Središče scenografije preseka velik delavski oder, ki dvigne gledalčev pogled in so mu v predstavi pripisani različni pomeni. Je ogromen in hladen ter kovinski. Najbolj je učinkovit, ko mu uprizoritev nadene vlogo Hanine kletke in kraja, kamor se mlada ženska zateče pred svojim zalezovalcem, ko po njem pleza. Vebrova je za uprizoritev izbrala tudi kostume, ki so duhoviti in dobro ujamejo negibnost ustaljenih osebnostnih niti prebivalcev Goge in na drugi strani Hanine levitve v boju, ki ga bojuje s preteklostjo. Ko-stumografija ima ironičen obraz, ima pa tudi posluh za preprosto in močno čustvo hrepenenja, ki veje nad Gogo. Oblačila se mestoma duhovito stapljajo s scenografijo, ko postanejo del nje. Novi tržaški Dogodek v mestu Go-gi pomembno obarva glasba, ki jo igra instrumentalna skupina Glasbene matice, ki jo vodi Igor Zobin. Sestavljajo jo violinistka Ana Obreza, violistka Valentina Bem-bi in violončelistka Irene Ferro Casagran-de. Glasbeni del predstave inkorporira fragmente klasične glasbe, opere, pa tudi popa. Glasba deluje po eni strani kot opora atmosferi, po drugi strani pa kot »soigralec«, ki zapolnjuje prazne prostore nad preprogami v mestu Gogi - puščobnem, votlem, praznem mestu. Ivana Zajc intervju - Silvo Karo, alpinistična legenda in direktor Festivala gorniškega filma »Z adrenalinom se poznam že dolgo« Festival bo od 15. do 19. februarja potekal na petih prizoriščih - Med gosti izstopajo Findlay, Škofič, Tackle, Diemberger LJUBLJANA - Od jutri bo v Cankarjevem domu potekal 10. festival gorniškega filma. Njegov direktor je Silvo Karo. Festival gorniškega filma se je rodil kot »domžalski« in se v desetletju razvil v enega najpomembnejših gorniških filmskih festivalov na svetu ... Ta festival je posledica mojih obiskov tujih festivalov, kamor sem bil povabljen, bodisi kot gost ali v povezavi s filmom Cerro Torre - South Face, ki sva ga z Janezom Jegličem posnela leta 1987/88 s 16-mili-metrsko filmsko kamero. Leta 1996 so me povabili v žirijo festivala v Banffu, leto poprej sem bil v isti vlogi na festivalu v Tren-tu. Obiska sta me spodbudila do te mere, da sem v Mengšu aprila 1998 organiziral revijo nagrajenih filmov »Banff po Banffu«. Ker sem bil še precej »globoko« v svoji alpinistični aktivnosti, sem idejo o festivalu opustil. Se je pa moja frekvenca obiskov tujih festivalov povečevala, s tem pa tudi želja, da postavim na noge pravi festival v Sloveniji. Leta 2002 ob svetovnem letu gora sem organiziral 1. mednarodni festival gor-niškega filma na Bledu, med gosti festivala sta bila tudi Doug Scott in Catherine De-stivelle. Stvar je dokončno dozorela leta 2007, ko sem ponovno zastavil s 1. mednarodnim festivalom gorniškega filma Domžale - Ljubljana v Cankarjevem domu in danes smo pred vrati 10. festivala. Od leta 2010 je FGF vključen v elito, Mednarodno zvezo gorniškega filma (IAMF). Kaj to praktično pomeni? Že na Blejskem festivalu leta 2002 so bili med gosti tuji direktorji različnih festivalov gorniškega filma in je bila izražena želja po pristopu v združenje, za kar pa je pogoj vsaj triletno delovanje. Leta 2007 sem ponovno začel s festivalom, decem- bra leta 2010 sem v Autransu (Francija) predstavil festival, zaprosil za članstvo in bili smo sprejeti. Zdaj se vsako leto dvakrat srečujemo na festivalih, ki potekajo v teh obdobjih. Mi srečanje prvič organiziramo prav letos, saj je tudi finančno večji zalogaj in tudi »šparali« smo ga za deseto obletnico. Združenje danes šteje 22 članov, 21 festivalov in en muzej, ki predstavljajo 17 držav iz Evrope, Azije, Severne in Južne Amerike. Združenje vsako leto podeli nagrado za življenjsko delo priznanim filmskim ustvarjalcem gorniških filmov. Do zdaj je to nagrado prejelo 15 režiserjev ali produkcijskih hiš. Slovensko javnost razvajate z najboljšimi filmi in gosti alpinistične in ple-zalske smetane. Na koga ali kaj ste najbolj ponosni? Vsako leto poskušamo dobiti čim več kakovostnih filmov. Festival imamo v času, ko se že odvije večina tovrstnih festivalov gorniških filmov (največ jih je novembra in decembra), tako da imamo dober pregled nad novo produkcijo in nagrajenimi. V preteklih letih so nas med drugimi navdihovali tuji predavatelji Nives Me-roi in Roman Benet, Mick Fowler, Krzysz-tof Wielicki, Paul Pritchard, Rolando Ga-ribotti, John Porter, Dean Potter, Chris Bo-nington, Adam Ondra, Lynn Hill, Mauri-zio Zanolla - Manolo, Sudarson Karki ter cela vrsta domačih legend in njih obetavnih naslednikov. Na letošnjem festivalu bodo na primer predavali britanska mojstrica tradicionalnega plezanja Hazel Findlay, Domen Škofic, Jack Tackle in Kurt Diemberger (glej sosednji članek; op. ur.) Glavni organizator festivala je Društvo za gorsko kulturo. Katere vrednote in cilje udejanja s svojim delom? Društvo je bilo ustanovljeno predvsem zaradi festivala, združuje člane, ki imamo veselje delati na tem projektu. Skrbimo pa, da so filmi prikazani tudi zunaj festivalskega obdobja, na primer šolam, domovom za ostarele in raznim drugim ustanovam, predvsem z namenom prikazati lepote gorskega sveta, ki pa ne opevajo samo gorskih lepot. Veliko filmov je zelo poučnih in narejenih, da ozaveščajo obiskovalce gora in narave, da jo je treba tudi očuvati za poznejše generacije. Kot vrhunski alpinist ste prilagojeni na življenje v ekstremnih pogojih, med bučanjem patagonskih vetrov, v ledenih nočeh himalajskih odprav, z garanjem v skalnih smereh naših Alp. Kako se znajdete v stresnem vrvežu organizacije festivala? 10. Festival gorniškega filma odpira svoja vrata ljubiteljem gora, skale in snega, gozdov in vrhov. Med 15. in 19. februarjem bodo dogodki svetovnega formata polnili dvorane v ljubljanskem Cankarjevem domu, Celju, Domžalah, na Ptuju in v Krškem. V devetih letih so si gledalci - bilo jih je okrog 35 tisoč - ogledali 400filmov. Letos jih bo na sporedu 46 z vseh koncev sveta v štirih stalnih kategorijah: alpinizem, plezanje, gorska narava in kultura ter gore, šport in avantura. Od jutri do petka, 19. februarja, se bodo vrstile zgodbe karizmatičnih posameznikov, ki premikajo meje možnega, skrivnostne zgodbe gorskih kultur, ogroženih živalskih vrst in ranljivih ekosistemov. V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bodo predavali ugledni gostje - britanska mojstrica tradicionalnega plezanja Hazel Findlay, slovenski športnoplezalni as Domen Škofic, ameriški alpinist Jack Tackle, ki je pisal zgodovino alpinizma na Aljaski, in avstrijski alpinist Kurt Diemberger, edini še živečiprvopristopnik na dva osemtisočaka, Broad Peak in Daulagiri. Že tradicionalno pa bo projekcija zmagovalnih filmov sledila 20. in 21. februarja v Mestnem kinu Domžale. Vse informacije in program so dostopni na spletni strani www.gorni-ski.si. (jš) film - V italijanščini Pangerc, »cuore di patriota« TRST - Josip Pangerc ni več samo »plemeniti rodoljub«, temveč tudi »cuore di patriota«. Slovenski dokumentarec o nekdanjem dolinskem nadžupanu, poslancu in mecenu je pred natanko enim letom premierno predvajal oddelek slovenskih programov RAI, danes pa Josip Pangerc arhiv si bo mogoče na tretjem deželnem televizijskem kanalu ogledati tudi njegovo italijansko verzijo, ki jo prav tako podpisuje režiserka Loredana Gec. Vlogo pripovedovalca, ki je bila v izvirniku zaupana igralcu Alešu Valiču, je tokrat prevzel Franco Zucca, priznani »dubler«, ki je svoj glas posodil mnogim svetovno znanim igralcem. Sodeloval je tudi tržaški igralec in radijski voditelj Mario Mirasola, ki je svoj glas posodil filmskemu Josipu Pangercu (igra ga Franko Korošec), medtem ko je Marco Manin sam prebral svoja pričevanja v italijanščini. Dokumentarec »Josip Pangerc, cuore di patriota« si bo po današnjem predvajanju (ob 10.20 na Rai 3), mogoče ogledati tudi v sredo, 17. februarja, ob 21.30 na kanalu Rai 3 bis. Silvo Karo Ni razlike, ista zgodba je kot pri vzponu, ko enkrat vstopiš v steno, ni »jamranja«, treba je plezati naprej, pa če je še tako »slabo vreme« ali »pada sneg, dež, kamenje ...«. Z adrenalinom se poznam že dolgo, drži te pokonci, dokler ne začutiš polož-nejšega sveta pod nogami. Na festivalu je to običajno zadnji dan, ko so podeljene festivalske nagrade. Vrhunski alpinisti doživljajo nekakšno medijsko renesanso, predvsem na račun sponzorjev. Provokativno, a zares: kaj je po vašem tisto »več«, za kar youtube filmček ne more nadomestiti filmskega festivala? Zame je kratek filmček z youtuba dober kot napovednik (trailer), da te opozori na nek film. Za pravi ogled filma pa je potrebna dvorana, v kateri so ljudje z istimi pričakovanji, 500 obiskovalcev da neko energijo, sam si jo težko ustvariš v domači dnevni sobi, ob še tako veliki »plazmi«. To je dogodek, tam moraš biti prisoten, da ga doživiš. Kaj si želite za prihodnost festivala in slovenske gorske kulture nasploh? Da ne bi imel neprestanih težav z finančnimi sredstvi; idej je veliko, a dostikrat marsikatera odpade prav zaradi tega. Želim si, da bi vsebine festivala še razširili, tudi v festival gorniške knjige. Jernej Šček 14 Nedelja, 14. februarja 2016 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Z zbranim v *i • VI osrečili vec k Sprejem pri predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju Dobrodelni namen Več kot 50 mladostnikov in otrok iz celotne Slovenije so združene slovenske skavtske organizacije, ki sodelujejo pri mednarodni dobrodelni akciji Luč miru iz Betlehema (Slovenska zamejska skavtska organizacija, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov in Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtov Slovenije) s pomočjo centrov za socialno delo popeljale na pravo večdnevno smučarsko-skavtsko izkušnjo. Omogočili so jo otrokom iz socialno ogroženih družin iz Slovenije, ki si smučanje seveda le stežka privoščijo. Vso smučarsko in drugo opremo za aktivnosti so otrokom s pomočjo zbranih sredstev in širokogrudnih sponzorjev iz Slovenije in zamejstva priskrbeli brezplačno. Zgodovina akcije Začetek mednarodnega dobrodelnega projekta Luč miru iz Betlehema sega v leto 1986. Na avstrijski televiziji ORF so organizatorji v zahvalo sodelujočim v oddaji, namenjeni invalid- foto rok rakun Državni prejem Luči miru iz Betlehema za Italijo se vsako leto dogaja v Trstu in od tu pot z vlakom nadaljuje po polotoku. Luč nosijo skupine šestih ljudi iz različnih tržaških skavtskih organizacij in jo predajo skavtom na železniških postajah v domenjenih krajih. Akcija v zamejstvu SZSO se vsako leto udeleži in aktivno sodeluje tako pri tržaškem sprejemu Luči, nekateri predstavniki se z delegacijo odpravijo delit Luč z vlakom po celotni Italiji, od leta 2003 pa so zamejski skavti tudi partnerska organizacija pri akciji Luč miru iz Betlehema, ki poteka v Sloveniji. Od takrat naprej se delega- Slovenska skavtska oi pomemben de skavtske akc iz Betl ke namenili goriški Karitas in R malo olajšali tegobe migrantov" Poslanica Luč miru iz Betlehema v sv ročilo miru in ga vsako leto s po (letošnje je "Se samo zdi ali res g viti in besede spremeniti v dejan kaj, za kar nam mora biti mar n Luči oznanja veselo sporočilo mir jemanje različnosti. Tečaj smučanja na Golteh nim otrokom, namesto drobnih daril delili plamen iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu. Ker je bila oddaja namenjena otrokom, so se odločili, da bo tudi Luč miru iz Betlehema prižgal v votlini Jezusovega rojstva otrok, ki se je v tistem letu še posebej izkazal. Danes je to izjemno odmevna in velika mednarodna dobrodelna akcija, ki povezuje številne organizacije, posameznike. Skavti sodelujočih slovenskih skavtskih organizacij, SZSO, ZSKSS in ZBOKSS, so del velike in pomembne dobrodelne akcije, ki na slovenskih tleh poteka 25 let, v Italiji pa že od samega začetka, leta 1986. Luč miru iz Betlehema v Italiji Luč Miru iz Betlehema je prvič prišla v Italijo leta 1986, a le na Južno Tirolsko med nemško govoreče skavte. Kmalu jo je skupina skavtov AGESCI iz Valeza Po (AL - Piemonte) raznesla še po svoji deželi. Od leta 1993 obstaja prav v Trstu trop za raznašanje Luči po Italiji (sodelujoče skavtske organizacije so AMIS, FSE, AGESCI in SZSO), in sicer začenši z železniško progo Trst-Benetke-Milano, a kmalu so se poti podaljšale vse do južne Italije. Na Dunaju foto rok rakun 50. otrok in mladostnikov iz socialno ogroženih družin je lahko smučalo foto rok rakun foto rok rakun cija SZSO vsako leto udeleži glavnega sprejema na Dunaju, in sicer v sodelovanju z bratsko slovensko organizacijo ZSKSS. Tako ima SZSO privilegiran dvojni dostop do plamena. V SZSO se vedno potrudijo, da skavti Luč raznesejo po večini zamejskih župnij. Luč je zelo priljubljena med ljudmi in je poleg nabiranja sredstev za vsakoletni dobrodelni namen tudi lepa priložnost za božično duhovno obnovo. Andrej Schart, predstavnik SZSO v slovenskem tropu akcije Luč miru iz Betlehema, pravi: "Izziv sodelavati v slovenski delegaciji sem najprej sprejel zato, ker rad vidim, kako delujejo tudi druge organizacije. Ob tem sem naletel na navdihujočo skupino, v kateri sicer mnogo delamo, vendar se znamo tudi zabavati. Vesel sem, da je SZSO del akcije, ki širi lepo sporočilo miru in opravlja tudi konkretno delo z dobrodelnim namenom." Akcija v Trstu in Gorici V Trstu so zbrani stegi (skupaj z AGESCI in Evropskimi skavti, FSE) 18. decembra 2015 v cerkvi sv. Apolina-rija organizirali bedenje ob Luči in njeno delitev med skavti, ki so jo nato ponesli po širši okolici. V Gorici so 19. decembra 2015 štiri skavtske organizacije iz Goriškega, SZSO, AGESCI, FSE in taborniki iz Rodu modrega vala, organizirali dogodek Gradimo Evropo miru, kjer so izvajali številne skavtske dejavnosti za vse starostne veje skavtov. Najmlajši, volčiči in volkuljice, so se v igri borili proti sovražnikom miru (ljubezni, jezi, zavisti, nevoščjivosti in sovraštvu), ki so jim hoteli ugasniti lučke - lahko si mislimo, da so jih najmlajši skavti seveda prepričljivo premagali. Izdelali so še svoje lučke miru in jih podarili. Izvidniki in vodnice so krepili svoje orientacijske veščine z veliko igro po Gorici, na postojankah so reševali naloge v zvezi z EU, zgodovino Luči miru iz Betlehema, poznavanjem različnih verskih skupnosti... V najstarejši starostni veji, pri roverjih in popotnicah, so pri svojih aktivnostih izhajali iz besedila svojega ustanovitelja, Badena Powella, Državljani sveta. Najprej so se srečali z dvema migrantoma, ki sta jim predstavila svojo zgodbo, nato pa so šli po mestu in mimoidočim delili oljčne vejice in sporočilo miru. Dogodek se je zaključil s skupno mašo v cerkvi Srca Jezusovega. Po besedah enega izmed organizatorjev, Simona Petra Lebana, se jih je že ob zboru zbralo okoli 200, pri sveti maši, ki jo je daroval g. Nicola Ban, odgovoren za mladinsko pastoralo Triveneta, pa še mnogo več. "Ker je bila tema Gradimo Evropo miru, smo zbrane prispev- 2 / LUC MIRU IZ BETLEHEMA Nedelja, 14. februarja 2016 15 ii sredstvi kot 50 otrok zamejska rganizacija el dobrodelne ije Luč miru ehema dečemu križu, da bi z njimi vsaj vojem bistvu poskuša širiti spo-isebej za to oblikovanim geslom ;ori?") in poslanico poskuša ožilja. Mir je univerzalni dar - nee glede na veroizpoved. Plamen u, povezanosti med narodi, spre- m/ Z Na Višarjah s številnimi romarji Pred 25 leti so skavti prvič prinesli luč v Slovenijo pod geslom »mir je čas brez vojne«. Poslanica v letu 2015 sporoča, da so dejanja ljubezni tista, ki bodo spreminjala svet na bolje. Opominja, da se je potrebno tega sporočila zavedati celo leto, ne samo v decembru. Ni vse odvisno od naše moči. Važno je, da so naša dejanja storjena z namenom ljubezni in radosti ter da so narejena s strastjo in dobrim namenom. Res gori! Luč miru iz Betlehema se pri svojem širjenju ni nikoli omejevala zgolj na deljenje plamena na trgih ali zgolj organiziranih sprejemih. Že sama ideja, daje potrebno po plamen oditi v sam Betlehem, ga od tam varno (v posebnih, posebej za to zasnovanih varnostnih zabojih) pretovoriti na Dunaj in od tam drugam po Evropi, zahteva nekoliko kreativnega duha. Protokolarni sprejemi (Luč miru iz Bedehema že tradicionalno sprejmejo visoki predstavniki države, z veseljem ji vrata odpre tudi papež), deljenje po šolah, domovih za starejše občane so del uveljavljene tradicije, v zadnjih letih pa Luč obišče tudi vedno več zanjo nekoliko neobičajnih lokacij. Že več let zapored jo posebna delegacija odnese na Kredarico, sije na številnih drugih slovenskih vrhovih, odpotovala je na blejski otok, konec lanskega leta pa se je s pomočjo klana Kraškega stega povzpela tudi Višarje. foto lucija tavčar Višarje Pot iz Zabnic proti vrhu je za skavte minila hitro v družbi številnih romarjev, ki so se tisto nedeljo, 20.12. 2015, prav tako odpravili k maši ob odprtju vrat usmiljenja. "Naporno hojo je poplačal neverjeten razgled" je zaupala Lucija Tavčar, voditeljica klana, "in občutek ponosa in zadovoljstva zaradi sodelovanja pri zelo obiskani jubilejni trojezični maši na Višarjah, po kateri smo plamen tudi delili romarjem." 4 dnevi veselja na Golteh Že od samega začetka je Luč miru iz Bedehema dobrodelna akcija, ki vsako leto s prostovoljnimi prispevki pomaga izbrani dobrodelni ustanovi, organizaciji ali pa posameznim osebam, družinam. Letošnji dobrodelni izkupiček je bil namenjen otrokom oz. mladostnikom iz socialno ogroženih družin, da bi tudi ti doživeli prave zimske smučarske počitnice, ki drugače lahko predstavljajo precejšen finančni zalogaj. Več kot 50 mladostnikov in otrok iz celotne Slovenije je za pustni podaljšan konec tedna doživelo pravo smučarsko-skavtsko izkušnjo. Otroci iz socialno ogroženih družin so tako po mili volji smučali, se urili v številnih skavtskih veščinah, bili del velike skavtske igre ter, kot se za pustni vikend spodobi, tudi sami izdelali maske ter rajali na pustnem rajanju v hotelu Golte. S pomočjo številnih dobrodelnih prispevkov, zbranim v decembru, ko je akcija potekala, voditeljev-prostovljcev, smučarskih učiteljev, sponzorjev in donatorjev ter centrov za socialno delo so združene skavtske organizacije lahko organizirale štiri nepozabne dni zimskega veselja, osvajanja skavtskih veščin, izdelovanja številnih izdelkov (npr. inštrumentov, pustnih mask), raznih kemičnih "poskusov" (rezultat katerih so bili domača labela in plastelin). Pridužilo se jim je več kot 50 otrok iz različnih krajev Slovenije, starih med 10 in 15 let, ki so se v teh dneh do sitega na-sankali in nasmučali, uživali v neokrnjeni naravi na Golteh, "zavladali" Mozirski koči, kjer so bili nastanjeni. Skavtsko smučarska pustolovščina se je pričela v petek, 5. 2. 2016, ko so združeni skavtski voditelji z avtobusom zbrali otroke v starosti od 10-15 let iz širne Slovenije in jih popeljali na bele strmine smučišča Golte (nad Mozirjem). Začetno zadržanost je hitro zamenjala radovednost in na prvem spoznavnem večeru so otroci že spoznali skavtske voditelje, izkušene voditelje prostovoljce, ter učitelje smučanja, ki jih bodo spremljali naslednje dni. V soboto zjutraj so se glede na preizkušeno predznanje na smučkah razdelili v dve skupini - prva se je pod okriljem nekaj učiteljev smučanja odpravila na glavno smučišče, medtem ko so drugi še utrjevali najprej nekoliko majave korake na smučeh, ki pa so z vsakim prevoženim zavojem postajali vedno bolj gotovi. Cilj velikem" smučišču. čimprej se pridružiti ostalim na "ta Popoldan in zvečer so se udeležili velike skavtske igre, še prej pa so si sami izdelali bakle, da jih zimska noč ne bi prehitro pregnala v zaprte prostore. Tja so se sčasoma le odpravili in sledile so priprave na veliko pustno rajanje naslednji dan v hotelu Golte, kjer je potekalo tudi tekmovanje za najboljšo masko (ki so jih otroci izdelali sami). V ponedeljek popoldan so se otroci utrujeni, polni vtisov z gondolo spustili v Mozirje, kjer jih je pričakal avtobus, ki jih je zopet zapeljal v njihove domove. Jasna Cupin, vodja slovenskega tropa Luči miru iz Betle-hema, je po uspešno zaključeni dobrodelni akciji povedala, da si med samimi pripravami na zimovanje si ni mogla niti predstavljati, kakšne posledice bo v resnici pustil ta dogodek na vseh udeležencih in voditeljih. "Otrokom smo pustili nepozaben spomin na te februarske dni, oni pa nam življenjsko lekcijo, ki je vsakega od nas spremenila za vedno. Neverjetno je, da smo vse to delali, da bi privabili nasmehe na obraze teh otrok, v resnici pa smo bili v njihovi družbi mi vedno bolj nasmejani. Ni besed, ki bi opisale vse tople objeme, sramežljive poglede, solze olajšanja, srečo, znanje in nove izkušnje, ki smo jih potegnili iz teh štirih nepozabnih dni veselja." Barbara Fužir 1 6 Nedelja, 14. februarja 2016_PRIREDITVE, KRIŽANKA GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledaličše FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 17. februarja, ob 20.30 / Carlo Goldoni: »I Rusteghi« / Režija: Giuseppe Emiliani / Ponovitve: od četrtka, 18. do sobote, 20. ob 20.30 in v nedeljo, 21. februarja, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 14. februarja, ob 17.00 / Giovanni Testori: »Edipus« / Režija in preureditev: Leo Muscato. Gledališče Miela Jutri, 15. februarja, ob 21.01 / Pupkin Kabarett / Pupkin Kabarett: »Rifor-mando si impara!«. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V torek, 16. februarja, ob 20.45 / Domenico Starnone: »La Scuola« / Režija: Daniele Luchetti / Ponovitev: v četrtek, 18. februarja, ob 20.45. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V nedeljo,15. februarja ob 20.00 / Gledališče Koper in SNG Nova Gorica: Iztok Mlakar - PAŠJON (izven). NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder Danes, 14. februarja, ob 17.00 / Dušan Jovanovic: »Boris, Milena, Radko«. V četrtek, 18. februarja, ob 20.00 / Rainer Werner Fassbinder: »Grenke solze Petre von Kant«. V petek, 19. februarja, ob 20.00 / Henrik Ibsen: »Hedda Gabler«. KOPER Gledališče Koper Jutri, 15. februarja. ob 17.00 / 17:00 / »Improvizirajmo z Igorjem in Goraz-dom«. V torek, 16. februarja, ob 17.00 / Skok v pravljico z Igorjem Štamulakom in Gorazdom Žilavcem: »Trije prašički«. / Ponovitev: v soboto, 20. februarja, ob 10.30. V četrtek, 18. februarja, ob 17.00 / Skok v pravljico z Igorjem Štamulakom in Gorazdom Žilavcem: »Princeska na zrnu graha«. V petek, 19. februarja, ob 20.00 / Skok v pravljico z Igorjem Štamulakom in Gorazdom Žilavcem Princeska na zrnu graha. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V sredo, 17. februarja, ob 17.00 / Lev Nikolajevič Tolstoj: »Ana Karenina«. / Ponovitve: v četrtek, 18. ob 17.00 in v petek, 19. februarja ob 11.00. Mala drama V petek, 19. februarja, ob 20.00 / rok-gre: »Tarzan«. / Ponovitve: v soboto, 20. ob 20.00, v ponedeljek, 22., v torek, 23., od četrtka, 25. do sobote, 27. in v ponedeljek, 29 februarja ob 20.00. Levi oder V sredo,17. februarja, ob 17.00 / Lev Nikolajevič Tolstoj: »Ana Karenina«. / Ponovitev: v četrtek, 18., ob 19.30 in v petek, 19. februarja, ob 11.00. MGL Veliki oder Jutri, 15. februarja, ob 18.00 / Komedija / Jera Ivanc: »Prevare«. / Ponoviev: v petek, 19. februarja, ob 20.00. V torek, 16. februarja, ob 19.30 / Simona Semenič: »sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije«. V četrtek, 18. februarja, ob 19.30 / Komedija / Daniel Glattauer: »Čudežna terapija«. V soboto, 20. februarja, ob 19.30 / Muzikel - komedija / Andrej Rozman - Roza, Coco Mosquito: »Lizistrata«. V ponedeljek, 22. februarja, ob 19.30 / Drama / David Greig: »Dunsinane«. / Ponovitev: v četrtek, 25. februarja, ob 19.30. Mala scena V torek, 16. februarja, ob 20.00 / Komedija / Daniel Glattauer: »Čudežna terapija«. / Ponovitev: v soboto, 20. februarja, ob 20.00. V ponedeljek, 15. februarja, ob 20.00 / Komedija / George Axelrod: »Sedem let skomin«. V sredo, 17. februarja, ob 17.00 / Drama / Simona Hamer (po motivih Pre-žihovega Voranca): »Samorastniki«. / Ponovitve: v sredo, 24. ob 17.00 in ob 20.00, v četrtek, 25. februarja, ob18.00. V ponedeljek, 22. februarja, ob 20.00 / Komedija / Jera Ivanc: »Prevare«. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 14. februarja, ob 17.00 / koncert / Dirigent - Takayuki Yamasaki; solisti od Sawakami Foundation; orkester zavoda gledališča Giuseppe Verdi s Trsta. V soboto, 20. februarja, ob 20.30 / koncert / Dirigent - Tommaso Dionis / Program: Musiche di F. Schubert, P. Hindemith, E. Granados, L. Berio, Z. Kodaly, B. Bartok. Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali Jutri, 15. februarja, ob 21.00 / »Battia-to e Alice in concerto« / Nastopa-jo:Franco Battiato in Alice z Ensamble Symphony Orchestra. V torek, 21. februarja, ob 20.30 / »Catapult "Magic Shadows"« / koreografija in režja: Adam Battelstein / Glasba: A.Vivaldi, H.Arlen, M.Norton. Gledališče Miela V petek, 19. februarja, ob 21.30 / Miela Music-Live / Nastopajo: España Circo Este (tango punk), Special Guest in Putano Hoffman Dj set. V petek, 11. marca, ob 21.30 / Miela Music-Live / Nastopa Scott Matthew. Tetris (Ul. della Rotonda3) V četrtek, 18. febraurja, ob 21.30 / Nastopajo: Jooklo Duo (Free Jazz, It) / Mette Rasmussen (Free Jazz, Dk) in Hybrida Dj Set & Light Show. V petek, 19. februarja, ob 21.30 / Nastopajo: Black Mamba Rock Explosion (Rock/Blues/Stoner, Ts) / Blue Cheese (Rock/Blues, Ts) / Raul De La Raul Djset. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Opera in balet V sredo, 17. februarja, ob 19.30 / balet / Peter Iljič Čajkovski: »Trnuljčica (Spjaščaja Krasavica)«. / Ponovitve: v četrtek, 18. ob 19.30, v petek, 19. in v soboto, 20. ob 18.00. V soboto, 27. februarja, ob 19.30 / opera / Giuseppe Verdi: »La Traviata«. Kino Šiška Danes, 14. februarja, ob 19.00 / Ekstrem-no blasfemični dan sv. Valentina / Nastopajo: Behemoth (Pol) , Abbath (Nor), Entombed AD (Swe), Inquisition (ZDA). V torek, 16. februarja, ob 20.00 / Koncert zvočnih umetnic in raziskovalk / Nastopa: »ZVO.ČI.TI SO.UND.ING DUO« Robertina Šebjanič - Manja Ristic. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: -/ odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. _SLOVENIJA_ DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Iz sveta glasbe REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK SESTAVIL LAKO VIHARNO VZKLI KANJE, NAVDUŠENO ODOBRAVANJE KRAJ ZA SNEMANJE FILMOV OMOT, ZAVITEK, POSTNA POŠILJKA NEPROFE-SIONALEC KAR RAZVNEMA, VZPODBUJA ČUT ZA LASTNOST JEDI CIRKUŠKA ARTISTKA ORFEI TIP AVTOMOBILA ZNAMKE CITROËN BARVNA RAZLIČNOST ZAČETNO ZNANJE PREBIVALEC NA NASPROTNI POLUTI ZEMLJE NEKDANJE UPRAVNE ENOTE ŠKOTSKI FILMSKI IGRALEC (SEAN) PRIPADNIK AM. INDIJAN. PLEMENA ZOBATI KIT ITALIJANSKA FILMSKA IGRALKA MIRANDA JEDILNI LIST KREPAK MOŠKI JOSIP TAVČAR ŠAHIST PINO LAKOVIČ ZA PRIJATELJE MIHAIL TALJ ZNAMENJE ZA OPUŠČENI SAMOGLASNIK ZNAMKA NEM. MOTORJEV ŠVICARSKI FIZIK IN ASTRONOM (LEONHARD) HRV. IGRALEC (ANTUN) / MIRO ZAKRAJŠEK BOSANSKI SKLADATELJ NAŠ NOGOMETNI TRENER (MILAN) NERAZSEKAN KOS DEBLA, HLOD ,PANJ KEVIN COSTNER STAR DAVEK NA SOL ŽIVALSKI VRT NAŠ NEKDANJI IGRALEC (DANILO JOCO) KONEC, ZAKLJUČEK IZDELKI INDUSTRIJSKE RASTLINE KDOR POVZROČA ZMEDO SPECIALIST ZA RAKA RAHEL BARVNI ODTENEK VEČJE GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI PREBIVALKA "NOVEGA SVETA" JELEN DALJNEGA VZHODA ALBERT EINSTEIN DEL KOLESARSKE DIRKE PIJAČA STAR. SLOVANOV VNETJE SLUZNICE KOFI ANAN REKA V FRANCIJI OČE RUSKI SKLADATELJ DEL TENIŠKE IGRE PLINAST OGLJIKOVODIK, ACETILEN MRLIČ, TRUPLO PLAVALNI KLUB KURIR RENZO ARBORE ITAL. PESNIK (GIOVANNI) ROD STEWART PRENOS MISLI ALI VOLJE NA DALJAVO PTIČ IZ REDA UJED OBMOČJE, PREDEL, OKROŽJE / SODOBNA ZABAVNA GLASBA GRŠKI JUNAK PRED TROJO, RANLJIV V PETO VILA V ROMANSKI MITOLOGIJI ČISTOČA SLOVARČEK - ARRATS = reka v Franciji, desni pritok Garone • DANON = bosanski skladatelj (Oskar) • EULER = švicarski fizik in astronom • SAIN = goriški kitarist • SIKA = jelen s svetlimi lisami na hrbtu iz Daljnega vzhoda / MANJŠINE Nedelja, 14. februarja 2016 TRADICIJE LADINCEV IN MOHENOV TER GERMANSKIH SKUPNOSTI V SAURISU IN SAPPADI Odganjanje zime skupna značilnost pustnih običajev v alpskih dolinah 17 Manjšinske skupnosti v Vzhodnih Alpah imajo zelo bogate tradicije za pustni čas, Pust, ki odganja zimo, je za prebivalce krajev, ki so (seveda ne letos) več mesecev prekriti z debelo snežno odejo, pomemben trenutek, začetek prebujanja, pa tudi zadnja priložnost za sprostitev in zabavo, preden se začne trdo delo na njivah in v gozdovih. LADINCI Carnascer Ladin je tradicionalno ladinsko pustovanje v dolini Fassa na Tri-dentinskem. Vsako leto se začenja že 17. januarja, na dan sv. Antona, ki je zavetnik kmetov, živinorejcev in domačih živali, pa tudi vaški patron majhne ladin-ske vasice ob vznožju Marmolade, Alba di Canazei. Vendar ladinski pust zaživi šele nekaj dni kasneje, ob sv. Sebastija-nu v vasi Penia, kjer po strogo določenih ritualih predstavljajo mascheredes, izvirne farse v ladinskem jeziku. Osrednji dogodek pa je Gran Carnascer de Ciam-pedel, Veliki pust v Campitellu, ki se odvija na pustno nedeljo, kjer se predstavljajo tradicionalne ladinske pustne še-me: lache, bufons, marascons, pa še strions in stried, čarovniki in čarovnice. MOHENI Pri Mohenih, majhni skupnosti, prav tako na Tridentinskem, se pust začne takoj po sv. treh kraljih. Tudi ta skupnost ima posebne pustne šeme, vendar je za Mohene značilen predvsem ples: v kraju Palu del Fersina, ki je središče te skupnosti, ki govori staro germansko narečje, je bil pustni ples od nekdaj priložnost za srečanje mladine iz bližnje okolice. Na pustni torek, ki mu pravijo voschnto, so tudi letos pripravili prireditev, na kateri nastopata dve tradicionalni podobi krajevnega pusta, betscho (starec) in betscha (starka). Sprehodita se od kmetije do kmetije in povsod »pose-jeta« rodovitnost in izobilje. Betscho ima pokrivalo iz kozje kože, okrašene s perjem in zvončki, oblečen pa je v belo ra-ševinasto srajco, opasan z usnjenim pasom, ki mu drži vidno grbo, seveda iz sena. Betscha je oblečena v žensko obleko, prav tako s klobukom na glavi. Oba imata obraz pobarvan s črno barvo, v rokah pa nosita palico in metlo. Tretji pomembni lik mohenskega pusta je Der oiartroger, nabiralec jajc, oblečen v temno obleko, na ramenih pa nosi zaboj, v katerega spravi jajca, ki mu ga ob obisku podarijo družine. Starcu in starki sledi na razdaljo. Pomemben trenutek mohenskega pusta je simulacija smrti starca in starke. Ko umre starec, starka prebira njegovo oporoko, ki je vselej vezana na kraj in na trenutek, gre za igrivo šalo na račun domačinov, kajti oporoka je v kričečem nasprotju s tradicijami. Pust se konča s kresom, na katerem zažgejo seno starčeve grbe in tudi vse oporoke; da jih kdo ne bi resno jemal... Pustovanje se konča s pojedino. Nekaj značilnih pustnih mask: pod naslovom Ladinci, v sredini pa levo Sauris in desno Sappada. Spodaj: dva prizora Sartiglie. SAURIS V Saurisu živi majhna skupnost, ki ima prav tako germanske korenine. Vas, ki ji domačini pravijo Zahre, slovi po pršutu, vendar ljudje še govorijo jezik, ki so ga v to zakotno gorsko vasico v 13. stoletju pripeljali koloni iz vzhodne Tirolske ali morda iz Koroške. Tamkajšnji pust, Der Zahrar Voschank, doseže višek na pustno soboto z Nočjo lantern. Pustne šeme se zberejo na trgu, ob spremstvu dveh najbolj značilnih pustnih osebnosti. Rolar je vznemirljiva osebnost, oblečen je v črno obleko, obraz ima prekrit s sajami, s pasu mu visijo veliki zvon- ci in njegova naloga je, da vabi prebivalce na praznik. Kheirar je kralj sprevoda; na obrazu nosi leseno masko, v roki nosi metlo in spremlja ga skupina mask. V starih časih je z metlinim ročajem trkal na vrata, ko je vstopil pa je pometel vežo ter nato povabil v hišo svoje spremljevalce, lepe in grde šeme, ki so plesale ob spremljavi harmonike. Zdaj je ta običaj drugačen, odvija se v javnih lokalih in na ulicah, Kheirtar pa pometa na koncu sprevoda in s tem odganja zimo. Nato vsi odidejo v gozd in se z lanternami v rokah sprehodijo, mraz pa odganjajo s kuhanim vinom. SAPPADA Tudi Sappada, Plodn, je germanski jezikovni otok in tudi v tem kraju so se ohranili zanimivi pustni običaji. Trajajo dobre tri tedne, saj se začnejo tri nedelje pred pustom. Pettlar Sunntach je nedelja revnih, ko so ljudje oblečeni v stare obleke in opravljajo najskromnej-ša opravila, da si lahko zaslužijo za kruh. Teden dni kasneje je Paurn Sunntach, nedelja kmetov, pustna nedelja pa je Hearn Sunntach, nedelja gospodov, ko so vsi oblečeni v najimenitnejša oblačila. Pustne šeme so za vsako od treh nedelj primerno oblečene in govorijo v fal-setu, da jih ni mogoče prepoznati po glasu. Značilna pustna šema je Rollat, moški, oblečen v črno kozlovo kožo, na obrazu pa nosi leseno masko. Enako kot Rolar v Saurisu ima na pasu velike zvonce, obut pa je v čevlje z žeblji, da lahko po ledu lovi poredne otroke. Okoli vratu imajo poročeni moški rdečo ruto, samski pa belo. Tudi tu pripravijo obhod po vasi s trkanjem na vrata, pometanjem, pobiranjem jajc. In v Sappadi imajo tudi vrsto pustnih slaščic, med katerimi so mognkropfn, krofi z makovim nadevom. La Sartiglia je v Oristanu 500 let stara pustna prireditev, ki je nastala kot počastitev cesarja Karla V. Ena najlepših pustnih prireditev, ki pust povezujejo s starimi viteškimi igrami, se odvija vsako leto na Sardiniji, točneje v Oristanu. Sartiglia, tako je prireditvi ime, poteka na pustno nedeljo in pustni torek, tradicija pa je stara že najmanj pet stoletij. Omenjena je namreč v dokumentih iz leta 1547 kot prireditev v čast Karlu V., cesarju Svetega rimskega cesarstva ter kralju Španije, Neaplja in Bur-gundije. Prireditev, ki terja veliko priprav in seveda ogromno požrtvovalnosti, privablja v to sardinsko mesto veliko število gledalcev. Gre v bistvu za konjsko dirko, ki terja veliko veščin. Na pustno nedeljo jo pripravlja gremij (nekakšna korporacija) kmetov, na pustni torek pa gremij mizarjev. Prireditev se začenja z oblačenjem udeležencev, ki poteka po strogo določenih pravilih, ki se v zadnjih stoletjih niso spremenila. Nato se po mestu razvije sprevod jezdecev, ki ga vodi Su Compo-nidori, vodja dirke. Sprevod se po cesti proti stolnici razvije v hiter galop, v katerem morajo udeleženci z mečem nasaditi zvezdo. Prvi je seveda Su Componi-dori, sledijo ostali, samo najboljši lahko tek ponovijo, tokrat z leseno sulico. Su Com-ponidori nato zajaha konja, obrnjen z glavo proti repu in mora še enkrat v galopu preteči vso cesto in z roko blagoslavljati občinstvo, kar terja res veliko spretnost. Drugi del Sartiglie je še zahtevnejši: v njem se morajo po trije jezdeci izkazati v divjem galopu na konjih in prikazati prave akrobatske figure, vredne najkakovostnejših cirkusov, pri čemer jih srednjeveška oblačila in maske na obrazu močno ovirajo; trojice si sledijo druga za drugo in padec s konja bi bil za vsakega jezdeca lahko usoden. Sprevod se konča s ponovnim sprevodom vseh udeležencev. Celotna prireditev je zelo dolga, saj sta del prireditve tudi oblačenje udeležencev, ki poteka strogo po starih pravilih in je zelo dolgo, ob koncu pa morajo vsi udeleženci prav tako po določenih pravilih odložiti oblačila in tudi temu delu prisostvuje občinstvo. Pustna zabava pa se v mestnem središču ob spremljavi bobnov in trobent nadaljuje do noči. 1 8 Nedelja, 14. februarja 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu Na Kalvariji sanacija proti poplavljanju ulic Na pobočjih Kalvarije se bo v kratkem začel sanacijski poseg, ki bo preprečil, da bi meteorna voda poplavljala podgorske ulice. Za gradbena dela, vredna 250.000 evrov, bo poskrbelo podjetje Cesare Giulio s Trbiža, celoten postopek vodi in nadzoruje deželna civilna zaščita. »Že leta opozarjamo na težave, vezane na meteorno vodo, ki ob večjih nalivih priteka s Kalvarije in v Podgori poplavlja dvorišča in hiše. Končno bo zdaj poskrbljeno za rešitev težav,« poudarja občinski svetnik stranke Slovenske skupnosti Walter Bandelj, ki se je s problematiko meteornih voda ukvarjal že, ko je predsedoval podgorskemu rajonskemu svetu; kot znano je bil ta ukinjen leta 2012. »Civilna zaščita je pred nekaj leti uporabila ostanek denarja od regulacijskega posega na potoku Štoprca za ureditev odtočnega kanala v Ulici Cotonificio, toda eno leto kasneje je blatna voda spet povzročila težave. Takrat sem klical najprej župana Et-toreja Romolija in nato še tedanjega goriškega prefekta Roberta De Lorenza, ki je poskrbel, da se je zadeva premaknila z mrtve točke. Pisal sem tudi deželni civilni zaščiti v Palmanovi, ki je uvedla postopek za izvedbo sanacijskega posega,« razlaga Bandelj in napoveduje, da se bodo gradbena dela začela, komaj bo nekaj dni lepega vremena. »Prihodnji teden si bomo s tehniki deželne civilne zaščite in gozdne straže še enkrat ogledali območje, tako da bo poseg opravljen na najboljši možen način,« še zagotavlja Walter Bandelj. Do težav prihaja zaradi odločno premajhne odtočne cevi, ki je speljana v bližini vodovodne črpalne postaje nad Ulico Monte Calvario. Odtočna cev se ob večjih nalivih zamaši z vejevjem in gramozom, zaradi česar voda preplavi gozdno cesto in zatem še spodnjo Ulico Monte Calvario. V okviru sanacijskega posega bodo gradbeni delavci v cestišče vgradili nekaj odtočnih kanalet, ki bodo povezane na večjo odtočno cev; strugo tamkajšnjega vodotoka bodo očistili ter utrdili z nekaj branami in s kamnometom, obnovili bodo tudi nekatere gozdne poti, tako da bo dostop olajšan. Utrdili bodo še stari kamniti most in uredili lovni bazen za gramoz, ki ga bo treba seveda redno prazniti in vzdrževati, kar se doslej ni dogajalo. Deželna vlada je zeleno luč za poseg prižgala 2. julija lanskega leta, 12. novembra so odobrili tehnično ekspertizo, 23. novembra so na deželi sprejeli še upravni sklep, na podlagi katerega se bodo dela lahko začela. Načrtovanega posega bodo seveda še najbolj zadovoljni prebivalci podgorskih ulic, ki jih je voda zlasti ob nalivih poplavljala. Nekaterim domačinom je blatna voda zalivala dvorišča in stanovanja, po zaključenih delih pa naj bi bilo njihovih težav konec. (dr) Očiščena (zgoraj) in zamašena (spodaj) odtočna cev Obnovljen bo tudi stari kamniti most na Kalvariji GORICA - Na bregu Soče Samo dim Ob prihodu gasilcev je bil ogenj že pogašen Na goriškem gasilskem poveljstvu so včeraj dopoldne prejeli klic z opozorilom, da se s soškega brega dviga črn dim. Takoj so se odpravili na območje pod sejemskim razstaviščem Expomego, vendar ob njihovem prihodu ognja ni bilo več, saj so ga že pogasili. Po vsej verjetnosti so to storili ravno migran-ti, ki se srečujejo na soškem bregu in si na zasilnih ognjiščih občasno tudi kaj skuhajo. Ko so do Soče prišli gasilci in policisti, priseljencev ni bilo več, saj so že zapustili območje. Kakorkoli, oblak dima se je verjetno dvignil, ker so priseljenci ogenj zanetili z vlažnim vejevjem, tako da res ni bilo nobene nevarnosti, da bi se vnel gozdni požar. V poletnih mesecih so si prebežniki ob Soči uredili več zasilnih zavetišč; v obdobju množičnih prihodov v mesto so migranti na soškem bregu včasih tudi prespali. S prihodom zime se je število prebežnikov znižalo, tako da se ob Soči zadržujejo le občasno. Ognjišče ob Soči bumbaca Posledice neurja na podgorskih ulicah V ladjedelnici ni parkirišč Tržiška občina in družba Fincantieri iščeta rešitev za težave, ki jo imajo zaposleni pri iskanju parkirišča, potem ko so v ladjedelnici ukinili 150 parkirnih mest. »Lotili smo se dogovarjanja, čeprav nimamo pravnih instrumentov, da bi družbo prisilili k zagotavljanju parkirnega mesta za svoje zaposlene,« pravi občinski odbornik Fabio Gon, ki se je v prejšnjih dneh srečal s predstavniki družbe Fincantieri. Po ukinitvi parkirnih mest znotraj ladjedelnice se je povečalo število avtomobilov, ki so nepravilno parkirani po ulicah Pan-cana. V šestih dneh so mestni redarji naložili 103 globe, 44 nepravilno parkiranih avtomobilov so odpeljali. Tržiška občinska uprava razmišlja tudi o avtobusu, ki bi povezoval ladjedelnico s kakim bolj oddaljenim parkiriščem. V mislih imajo predvsem industrijsko cono Schiavetti Brancolo, vendar bo treba v tem primeru najprej zgraditi novo povezovalno cesto z Ulico Agraria, za kar bo treba še nekaj časa. Podjetje FVG Strade bo dokončni načrt za novo cesto predvidoma odobril pred začetkom poletja. Kulturni center Krožek U. Lojze Bratuž Anton Gregorčič f f SREČANJA POD LIPAMI Mariborski nadškof Msgr. Alojzij Cvikl Iz teme bo zasvetila luč je škofovsko geslo nekdanjega provlnclala slovenskejezultske province, predsednika slovenske Karitas in nekdanjega rektorja papeškega kolegija Russicum. Večer bo vodil duhovnik Franček Bertolini. V četrtek, 18. februarja 2016, ob 20. uri Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica GORICA - Sevanje 730 meritev, nobena nad mejno vrednostjo Opravili so 730 meritev elektromagnetnega sevanja, vendar niso ugotovili niti enega presežka mejnih vrednosti. Na goriškem županstvu so včeraj podelili priznanje dijakom industrijskega tehničnega zavoda Galileo Galilei, ki so sodelovali pri projektu merjenja stopnje elektromagnetnega sevanja v mestu. »Projekt je sad sodelovanja med občinsko upravo, podjetjem za občinske lekarne in zavodom Galilei; poudariti je treba, da ne gre za kako obšolsko dejavnost, ampak za zelo resno zadevo, ki je temeljila na strogih znanstvenih kriterijih,« poudarja goriški župan Ettore Romoli, medtem ko občinski odbornik Guido Pettarin pristavlja, da so v občinskih uradih izdelali izredno dober načrt za mobilno telefonijo, ki predvideva tudi to, da meritve elektromagnetnega sevanja opravljajo zunanji subjekti, med katerimi so tudi šole. »Občinske uprave po Italiji imajo cel kup težav s podjetji za mobilno telefonijo, ki se s pritožbami lotevajo načrtov za mobilno telefonijo. Tudi zoper našega so vložile cel kup pritožb, vendar so jih doslej na upravnem sodišču zavrnili vseh po vrsti,« poudarja odbornik Guido Pettarin. Dijaki zavoda Galilei so stopnjo elektromagnetnega sevanja merili med lanskim šolskim letom. Projekt so izpeljali s 5000 evri prispevka podjetja za občinske lekarne, s katerim so kupili merilne naprave, kakršne uporablja tudi deželna agencija za okolje Arpa. Stopnjo sevanja so zatem izmerili v 730 krajih, ki so razpršeni po vsej občini. Mejna vrednost je 6 voltov na meter; 60,4 odstotka meritev ni presegla 0,3 vota na meter, 34,3 odstotka meritev zadeva vrednosti med 0,3 in 1 voltom, ostali 5,3 odstotka pa vrednosti med 1 in 3 volti. »Zbrani podatki so pomirjujoči; elektromagnetno sevanje v Gorici ne nikogar ogroža,« poudarja župan in napoveduje, da se bo projekt nadaljeval. V letošnjem letu se bodo dijaki zavoda Galilei še enkrat odpravili po mestu s svojimi merilnimi napravami; preverjali bodo stopnjo sevanja na istih mestih kot lani in še zlasti v bližini parka Marvin. Tokrat bodo imeli na voljo 3000 evrov prispevka občinskih lekarn, še drugih 1500 evrov bo pristavila občinska uprava. (dr) / TRŽAŠKA Nedelja, 14. februarja 2016 19 1 JAZBINE - Avstro-ogrski vojaki pred sto leti Predolgo brez čelad V tovarni vojaških čelad (zgoraj), avtor knjige Pierpaolo Cocianni (spodaj) bumbaca Predolgo so bili brez čelad, ki bi jih zavarovale pred sovražnikovimi kroglami, šrapneli in odstreljenim kamenjem. Tehnični odbor avstro-ogrske vojske je komaj 17. septembra 1916 odredil trem železarnam, naj izdelajo prvih 10.000 jeklenih vojaških čelad. Po ne ravno uspešnih poskusih proizvodnje v tovarnah ko-zic in zaradi težav z dobavo surovin je še nekaj mesecev trajalo, da so vojakom končno zagotovili zaščito za glavo. Do konca vojne avstro-ogrska vojska kakorkoli ni uspela opremiti vseh svojih vojakov s čelado; potrebovali so jih dva milijona. V Nemčiji so nabavili pol milijona čelad, sami so jih v svojih železarnah izdelali približno en milijon, tako da je bilo približno pol milijona vojakov brez primerne zaščite za glavo. »Avstro-ogrski vojaki so bili v primerjavi z vsemi ostalimi udeleženci prve svetovne vojne največ časa brez ustrezne čelade,« pojasnjuje goriški raziskovalec prve svetovne vojne Pierpaolo Cocianni, ki je avstro-ogrskim čeladam posvetil 360 strani dolgo knjigo z naslovom Storia de-gli elmi astro-ungarici nella grande guerra 1914-1919 - Dalle prime protezioni agli elmi di acciaio. V publikaciji je zbral skoraj 500 fotografij čelad in 250 posnetkov iz vojnega časa, zlasti s soške fronte. Co-cianni je svoj knjižni podvig predstavil pred dnevi na Komjančevi domačiji na Jazbinah; v imenu gostiteljev je prisotne nagovoril Robert Komjanc, zatem je Co-cianni s pomočjo številnih fotografij orisal vsebino knjige. »Še kot deček sem se navdušil nad filmom Williama Wellmana Na zahodu nič novega, povzetem po knjigi, ki jo je napisal Eric Maria Remarque. V filmu so me očarale čelade, ki so jih nosili vojaki, tako da sem se kasneje posvetil raziskovanju njihove zgodovine,« pravi Cocianni in pojasnjuje, da je prva svetovna vojna hudo prizadela tudi njegovo družino. »Moj ded je bil avstro-ogrski podmorničar, dodeljen je bil enotam, ki so bile nameščene v Pulju. Avstro-ogrski vojak je bil tudi njegov svak. Pisal se je Pallich in ga je moja babica skušala prepričati, naj se ne odzove pozivu v vojsko. Takrat je babičin brat dejal: "Ne. Šel bom v vojsko in umrl bom za svojega cesarja." Za njim se je izgubila vsaka sled v prvem vojnem letu na srbski fronti,« pravi Cocianni in pojasnjuje, da se je njegov ded pisal Cociancig, vendar so med fašizmom priimek poita-lijančili, saj se je le tako lahko vrnil domov s Sicilije, kamor so ga poslale takratne oblasti. Po poklicu je bil železničar, doma so ga čakali trije otroci in žena; kot številni Goričani iz takratnih časov je govoril več jezikov - slovenščino, italijanščino, furlanščino, nemščino in srbo-hrvaščino. Med predstavitvijo knjige na Jazbinah je Cocianni pojasnil, da so prve je- klene čelade izdelali Francozi oktobra 1915, takoj za njimi pa Nemci, ki so jih prvič uporabili med bitko pri Verdunu februarja 1916. V avstro-ogrskem cesarstvu so jih začeli proizvajati komaj proti koncu leta 1917, potem ko so iz Nemčije pridobili potrebno proizvodno licenco, medtem ko so bili pred tem vojaki opremljeni s platnenimi kapami ali kvečjemu z usnjenimi čeladami, kakršne so nosili tudi gasilci. Za proizvodnjo so usposobili sedem železarn, med katerimi je bila ena tudi v Celju; v vsaki tovarni so izdelovali le eno mero čelad. »Proizvodnja je bila zelo zapletena. Uporabiti je bilo treba sedem preš in drugih sedemnajst strojev,« pravi Cocianni in pojasnjuje, da je bila najpomembnejša proizvajalka čelad železarna Krupp A.G. v kraju Berndorf. »V notranjosti vsake čelade so natisnili logotip medvedka, ki je tudi razpoznavni znak mesta in je prisoten tudi na njegovem grbu. Vojak je v čelado napisal tudi svoje ime in odred,« še navaja Cocianni. Vsaka čelada je tehtala približno dva kilograma, imela je oblogo iz usnja in platna, ki je zagotovila še nekaj zaščite. V zaključnem delu vojne so usnje nadomestili z lakiranim platnom; pod soncem je bilo pod čelado tudi šestdeset stopinj celzija. Ker jih zaradi nezadostne proizvodnje ni bilo dovolj za vse, so številni vojaki uporabljali tudi čelade, ki so jih pobrali italijanskim ujetnikom. Jeklene čelade so bile v uporabi do leta 1919; po razpadu Avstro-ogrske so jih avstrijski vojaki nosili med spopadi z novonastalo vojsko kraljevine SHS. Predstavitev knjige je Pierpaolo Cocianni sklenil s poklonom vsem žrtvam prve svetovne vojne. Z zbiranjem čelad in raziskovanjem njihove zgodovine prispeva k temu, da bi ne pozabili na njihovo nepotrebno smrt. Danjel Radetič GORICA - Mario Isnenghi v gledališču Mitologija prve svetovne vojne Revija Isonzo Soča in njen odgovorni urednik Dario Stasi sta si v preteklosti marsikdaj privoščila kritiko na račun župana Ettoreja Romolija in občinske uprave. Ko je Romoli včeraj s Stasi-jem sedel za mizo dvorane županstva, je zato pripomnil: »Nenavaden par sva.« Skupni jezik sta našla ob postavitvi razstave o »dolgem goriškem stoletju«, ki je imela velik odmev in je gostovala tudi v knjižnici rimskega senata, in potem spet lani na predstavitvi predavanja Alessandra Barbere, zgodovinarja in profesorja srednjeveške zgodovine, ki je znan zaradi pogostih nastopov na televiziji. Včeraj sta skupaj napovedala pre- davanje, ki ga revija Isonzo Soča, občina Gorica, Fundacija Goriške hranilnice in družba Transmedia - izdajateljica omenjene revije - prirejajo ob stoletnici vstopa italijanskih vojakov v Gorico. V nedeljo, 6. marca, bo prišel predavat eden izmed najbolj uglednih italijanskih poznavalcev prve svetovne vojne, Mario Is-nenghi, ki je avtor številnih knjig na to temo. Zanj je značilno, da se je vojne loteval z neobičajnim raziskovalnim pristopom, obravnaval jo je na primer skozi mite. Naslov njegovega goriškega predavanja zato bo Včerajšnji in današnji miti -Od »Trenta in Trsta« do »nepotrebnega pokola«. Zaradi ugleda, ki ga uživa, bo Zgodovinar Mario Isnenghi predavanje s prostim vstopom v mestnem gledališču Verdi; začelo se bo ob 17.30, besede bodo spremljale podobe, uvedel bo Dario Stasi. Ta je včeraj napovedal nov sklop predavanj v jesenskem-zimskem času, ko bo pozornost zaslužil zlom pri Kobaridu, »prelomni dogodek v italijanski preteklosti«. SOVODNJE - Pustni sprevod Danes bo? Organizatorji bodo odločitev sprejeli dopoldne Dokončna odločitev o izvedbi današnjega sovodenjskega pustnega sprevoda bo padla v dopoldanskih urah. Prireditelji iz društva Karnival se bodo zbrali v Sovodnjah in glede na vremenske razmere odločili, ali povorko z začetkom ob 14. uri izpeljati po zastavljenem programu ali jo dokončno odpovedati. »Ples s skupino Orange juice bo samo, če bo tudi povorka,« napoveduje Karnivalov predsednik Luka Pisk. Komaj bodo danes med 9. in 10. uro sprejeli dokončno odločitev, bomo novico objavili na spletni strani www.primorski.eu in na našem Face-book profilu primorskiD. Če povorka bo, bodo po sovo-denjskih ulicah korakali: godba Viktor Parma, vrtec Ancelle di Gesu bambino Gorica - Ostržek (skupina), KD Oton Župančič Štandrež - Štahippyji (voz), Ronke - The amazing New Orleans Karnival Parade (skupina), Kolonja -Leprechaun (voz), KD Briški grič Šte-verjan- Snežak Olaf in njegovi prijatelji iščejo zimo (skupina), KD Skala Ga-brje - Na kanonada (voz), Selce - Co'ie-rimo putei (skupina), KD Sovodnje - Zelena Irska (voz), I fenomeni della Bi-siacaria - Le Toronde (skupina), pustna skupina Šempolaj - Čarovnija ljubezni lahko spremeni svet (voz), Medea - Strašila v vesolju (skupina), KUD Šempeter - Bio kmetija (voz), pustna klapa iz Križa - Darwin je flu kej, ztu ne gremo več naprej (skupina), Prosek-Kontovel - SmopruM...inions (voz), Opatje se-lo - Opajski guardjani smo pustu uda-ni (skupina), pustna klapa Praprot -Hrana bodočnosti (voz) in KD Sabotin Štmaver - Siesta (voz). Če sprevod bo, bomo na spletu objavili zmagovalce, na Facebooku pa bomo naložili fotografije in videe s sprevoda in nagrajevanja. TRŽIČ - Na pustnem sprevodu Slavil Štarancan Praprot tretji med vozovi, Luna puhna druga med skupinami Prvouvrščeni Štarancan (zgoraj) in tretjeuvrščeni Praprot (spodaj) bonaventura Voz čarobnih gozdnih bitij iz Šta-rancana je s 97 točkami zmagovalec letošnjega tržiškega pustnega sprevoda, na drugo mesto se je s 79 točkami uvrstil voz iz kraja San Stino di Livenza, tretja je bila s 78 točkami hrana bodočnosti iz Praprota. Med pustnimi skupinami je prvo mesto osvojil Romans (93 točk), kjer so črpali navdih za maske iz knjige 20.000 milj pod morjem; na drugo mesto se je s 75 točkami uvrstila gropajsko-padriška Luna puhna s svetom kave, tretji so bili s 73 točkami rock navdušenci iz Škocjana. Prireditelji so v torek povorko odložili zaradi slabega vremena, včeraj pa so res imeli srečo, saj je bil dan kot nalašč za pustno rajanje po mestnih ulicah. Sprevod si je tudi letos ogledalo več tisoč ljudi, ki so napolnili celo mestno središče. V primerjavi s prejšnjimi leti so bili pustarji hitrejši, saj se je povor-ka zaključila kake pol ure prej kot običajno - kljub temu je trajala skoraj skoraj tri ure. Za veselo vzdušje so skrbele kar tri godbe na pihala, z vozom so se v Tržič pripeljali še »minionsi« s Pro-seka-Kontovela, biokmetje iz Šempetra, superheroji iz Medje vasi-Štivana, Irci iz Sovodenj, Mehičani iz Štmavra in še pustarji iz raznih krajev na Videmskem. Zaradi sprevod je bil promet na tržiških vpadnicah obremenjen, prihajalo je do občasnih zastojev. 20 1 4 Sobota, 13. februarja 2016 GORIŠKA / gorica - V Trgovskem domu jutri o zaščitnem zakonu Minilo je 15 let Minilo je natanko petnajst let, odkar je italijanski parlament odobril zakon št. 38, globalni zakon za »zaščito pravic italijanskih državljanov, ki pripadajo slovenski jezikovni manjšini«. Pravi temeljni kamen, torej, na podlagi katerega lahko Slovenci v Italiji (končno tudi na Goriškem in Videmskem) uveljavljamo svoje pravice in ki je sad dolgoletnih prizadevanj slovenskih predstavnikov na državni in krajevni politični ravni s pomembno oporo Republike Slovenije. Še danes so mnenja o pomenu zaščitnega zakona deljena, še predvsem glede na dejstvo, da nekateri členi ostajajo neuresničeni oz. so nekoliko nedorečeni. Kateri so vzroki nepopolnosti v besedilu in zakaj niso bili že na papirju »de jure« definirani določeni pomembni aspekti (npr. dvojezično ozemlje), bo tema razgovora z nekaterimi protagonisti časa, ko se je snovalo zakonsko besedilo. Beseda bo tekla tudi o odločilnih trenutkih, ko je usoda zakonskega predloga visela na nitki, v kolikor smo bili tik pred zaključkom Z moderatorjem Radom Grudnom se bodo pogovarjali Miloš Budin, Stojan Spetič, Jože Šušmelj in Tamara Blažina, prisoten bo tudi Dimitri Volcic parlamentarnega mandata in pred novimi volitvami, ko je bila zagotovitev sklepčnosti senata stalno pod vprašajem. Iz težav in anekdot izpred petnajstih let bodo na jutrišnjem večeru prešli tudi na analizo konkretnih učinkov zakona 38/2001, od podržavljenja dvojezične šole v Špetru in vračanja domov vse do pred kratkim rešenega vprašanja sistemsko urejenega financiranja slovenskih organizacij po 16. členu. Ob koncu bo priložnost tudi za diskusijo o možni nadgradnji zaščitnega zakona v smislu popravkov, ki bi lahko pripomogli k večji učinkovitosti omenjenih norm, kot tudi ne gre zanemariti druge plati iste medalje, in sicer ustreznega koriščenja že zagotovljenih pravic, pri čemer se še vedno kaže prevelika mlačnost med pripadniki slovenske manjšine v Italiji. Javno srečanje, ki ga prirejata SKGZ in Združenje Darko Bratina jutri ob 18. uri v Trgovskem domu v Gorici, bo vodil časnikar Rado Gruden ob prisotnosti Miloša Budina, Stojana Spetiča, Jožeta Šu-šmelja in Tamare Blažine. Navzoč bo tudi Dimitri Volcic, ki je kot takratni senator pripomogel, da je bil 14. februarja2001 končno izglasovan zaščitni zakon za slovensko narodno skupnost v Italiji. sovodnje - Ferruccio Tassin • v v raje berejo in slisijo »internamento« kot »concentramento« Letošnja Srečanja z avtorji v sovo-denjski občinski knjižnici so se začela z gostovanjem zavzetega raziskovalca koncentracijskega taborišča v Viscu, tamkajšnjega domačina Ferruccia Tassina, ki je občinstvo seznanil s potekom uveljavljanja načrta, da se materialno ohrani in s primernimi vsebinami ovrednoti spomin na tamkajšnja medvojna dogajanja. Knjižnica je povabila Petra Černica, da se z gostom pogovori o naporih in izkušnjah pri zasledovanju zadostnega zanimanja, ki bi sprožilo postopek uresničevanja vsaj dela tistega, kar bi bilo umestno, da se ohrani. Naloga ni bila naporna, kajti Ferruccio Tassin je pri razlagi svojega hvalevrednega zavzemanja kot bruhajoč vulkan, predvsem pa izreden poznavalec taboriščnih podrobnosti. Povsem je potešil zanimanje skoraj dvajsetih poslušalcev. Med predavanjem je Visco okviril v sistem desetin taborišč na Apeninskem polotoku, zlasti tistih ob italijanski vzhodni meji: Gonars, Rab, Fossalon, Zdravšči-ne, Kostanjevica, Ročinj, Podgora ... , o čemer ni sledu v kolektivnem spominu italijanskega naroda in države. Podobno kot v Nemčiji in na Poljskem je okoliško prebivalstvo bilo odrezano od taboriščne stvarnosti, po zaključku vojne pa je odklanjalo dojemanje tragedije, ki se je dogajala na nekaj sto metrov razdalje in jo je zakrivila domača vojska, se pravi lastna država. V Nemčiji se je sčasoma to spremenilo, v Italiji pa ne. Sedanja desnosredinska krajevna uprava se spreneveda ob vsaki omembi, kaj šele predlogu, ki se nanaša na nekdanje taborišče, ki ga med drugim označuje kot »campo di internamento«, nikoli pa »con-centramento«. Dogaja se, da si izmišljuje vse mogoče vzroke, predvsem varnostne narave, na osnovi katerih ni mogoče vstopiti in si ogledati notranjost kasneje urejenih vojašnic, ki bi jih lahko preuredili v muzejske prostore, predavalnice za srečanja in zgodovinsko kulturne dejavnosti. Značilen je podatek, ki ga je navedla prisotna županja Alenka Florenin, da njena občina lansko leto ni namreč prejela več običajnega vabila na polaganje vencev ob dnevu mrtvih. Onemogočili so vstop celo predsednici deželne vlade ... , je pa na tistem zemljišču vadišče za dresuro psov, ki jih civilna zaščita uporablja med Tržaški pisatelj Boris Pahor s Ferrucciom Tassinom v koncentracijskem taborišču v Viscu sovodnje V knjižnici Čotarjeve Ptičje kvatre V občinski knjižnici v Sovod-njah bo v torek, 16. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige Ptičje kvatre Danijela Čotarja, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. O delu bosta govorila Čotar, že avtor uspešne knjige Domače sirarstvo za zabavo in zares, in ilustrator Matej Susič. Knjiga je polna »življenja in poezije«, je v uvodni besedi napisal Jurij Paljk. Čotarjevi opisi ptic se spojijo z nežno paleto akvarelov Mateja Susiča v rahločutno harmonijo doživljanja domače zemlje in življenja ptic v njej, s polno mero tiste zdrave ljudske modrosti, ki je bila pri Slovencih vedno vezana na naravo in njene letne čase. Pokrovitelj predstavitve je Fundacija Goriške hranilnice. iskanjem pogrešanih oseb po naravnih katastrofah. Mar bi ga uredili v katerem od stotin opuščenih vojaških objektov v FJK! Sicer pa je v kraju Renicci podobno. Tudi navadni občani ne gledajo dobrohotno na namen, da bi se kraj zgodovinsko ovrednotil. Omalovažujejo medvojno stvarnost, saj jih ni nihče cela desetletja seznanil s številom ujetnikov, njihovim izvorom, z vzroki in značilnostmi sicer ne »uničevalnega taborišča« po nemškem zgledu, v katerem pa je umrlo zaradi bolezni in podhranjenosti petindvajset oseb. Tem je pravično dodati nekaj stotih shiranih in onemoglih, ki so jim morali nuditi dolgotrajno zdravniško oskrbo po ukinitvi taborišča ob razpadu italijanske državne strukture v septembru 1943. Dodajmo še naslednji drobec: po zaprtju taborišča leta 1943 je nemška vojska lesene barake razgradila, jih prepeljala in uporabila v enake namene v enem svojih taborišč. Vzrok za takšen odpor tiči tudi v skominah po namestitvi v tamkajšnjih stavbah česa tehnično produktivnega, kar bi prinašalo dohodek, ker si krajani ne uspejo zamisliti, da bi lahko s ponudbo kulturnih vsebin privabili obiskovalce z urejenim rastlinjem, Mladinskim domom, jezikovnimi tečaji, razstavami obmejne umetnosti. Na srečo so uradi za spomeniško varnost zaenkrat zaščitili območje, a potrebno bo doseči odobritev vsaj omejenega projekta. Tassin je uspel v raznih naletih pritegniti pozornost odgovornih do najvišjih deželnih in državnih osebnosti, a kaj ko pa se politiki tako hitro menjujejo na položajih in jih je treba znova in znova seznanjati. Odgovorila sta mu nekdanja predsednika države Giorgio Napolitano in vlade Enrico Letta, podprla sta ga glasbenik Moni Ovadia in pisatelj Boris Pahor, zavzema se tržaški politik Igor Gabrovec. V Ljubljani je našel podporo pri Alenki Bratušek in predsedniku Borutu Pahorju. Ne bo odnehal in se bo v kratkem obrnil na italijanskega predsednika Sergia Mat-tarello. Našel bo primerne poti tudi zaradi svoje svetovnonazorske usmerjenosti, saj je v mladosti poznal Alda Mora, flo-rentinskega župana La Piro, Dossettija ... Med podajanjem je predavatelj prebral Grudnov sonet Sove, ki ga je pesnik med ujetništvom napisal pod vtisom stražnih reflektorjev, ki so vsako noč osvetljevali barake in dvorišča. (ar) šempeter - Ob kulturnem prazniku Sprehod z Ivanom Robom, ki še živi v svojih delih Kip je delo Vladimirja Hmeljaka j. nemec Če kdo po licu te desnem udari, nastavi mu levo, /Kristus tako je učil mirne, pohlevne ljudi. /Nam to premalo se zdi, zato smo izboljšali nauk: / Če kdo odbije ti nos, daj mu kar celo glavo. (iz Epigramov Ivana Roba) V zavesti Slovencev bo pesnik Ivan Rob gotovo ostal kot avtor mnogih trave-stij, parodij in satir, kot so Deseti brat (1938) in druge. Sprehodi po Šempetru mi vedno pomenijo posebno doživetje, saj je tu našla dom duhovna dediščina Ivana Roba, tega svobodnega vagabunda in duhovitega bohema, občutljivega in nadarjenega lirika, bi- Kot partizana Cankarjeve brigade so ga fašisti ujeli 22. januarja 1943, smrtna kazen je bila izvršena 12. februarja, njegove zadnje besede pa so bile:»Chi per la partia muore, vissuto e assai« stroumnega satiričnega slikarja tedanjih družbenih razmer, skratka, vsestranskega mojstra besede, o katerem je Črtomir Škodlar napisal, da je »po odkritosrčnosti, pogumu in izrazni presunljivosti primerljiv z največjim francoskim lirikom in baladni-kom Frangoisom Villonom«. Ob vhodu v Osnovno šolo Ivana Roba (1965) je plošča z imeni padlih, na njej so vtisnjene zadnje Robove besede (v slovenščini). V avli stoji njegov kip, ki ga je zasnoval pesnikov prijatelj Vladimir Hmeljak, v ravnateljevi pisarni pa potret, ki Roba kaže v polni moški lepoti. Poleg osnovne šole se po Ivanu Robu imenuje tudi glavni trg. In to kljub temu, da je zaradi nesrečnih zgodovinskih razmer ta nadarjeni ustvarjalec v njem preživel le nekaj otroških let. Vendar se je rad spominjal tega zanj srečnega obdobja in ga upodobil v eni svojih najlepših črtic z naslovom Sonce me je poljubilo. Ob prvi obletnici smrti prijateljice in nekdanje sodelavke, slavistke in anglistke Darinke Kovšca, rojene Humar v Vrtojbi (11. oktobra 1932 - 6. februarja 2015), sem se zavedla, da je nekaj dni za njo Prešernov dan, 12. februarja 1943 pa je bil v Ligojni pri Vrhniki ustreljen pesnik Ivan Rob, rojen 17. avgusta 1908 v Trstu. »Svoje« letošnje praznovanje kulture sem zato posvetila sprehodom po dediščini tega skoraj pozabljenega pesnika. Začelo se je s ponovnim branjem diplomske naloge Darinke Kovšca, napisane na začetku petdesetih let minulega stoletja. Bila je prvo strokovno delo, na katerega so se kasneje sklicevali tudi drugi Robovi preučevalci, saj je svojo raziskavo opravila zelo izčrpno. V Uvodu svoje naloge je takole napisala: »Najbolj hvaležna moram biti Robovi mami, ki je prebrskala po vseh svojih spominih, da je lahko odgovarjala na vsa moja vprašanja. Vendar so bili ti intervju- ji z njo nekaj zelo mučnega, kajti drezala sem v rano, ki je kljub dolgi vrsti let od sinove smrti še vedno živa. Vsak stavek, ki sem ga napisala, je terjal od nje grenko solzo in po vsakem takem razgovoru se mi je zdelo, da je njen obraz dobil novo globoko gubo.« V Uvodu nadaljuje: »Za ostale podatke se moram zahvaliti Robovim prijateljem, tako: Borisu Fakinu, Franu Ter-seglavu, Ludviku Mrzelu, Urošu Kraiger-ju in vsem drugim, posebno pa Branimir-ju Kozincu, ki mi je poleg podatkov dal na voljo tudi vse Robove rokopise.« Najbolj je presunjena ob spoznanjih o Robovi mučeniški smrti. Kot partizana Cankarjeve brigade so ga fašisti ujeli 22. januarja 1943 skupaj z drugimi borci, že 9. februarja je bila izrečena smrtna kazen, izvršena 12. februarja v Ligojni blizu Vrhnike. V italijanskih uradnih listinah je našla podatek, da so bile njegove zadnje besede »Chi per la patria muore, vissuto e assai«. Te besede so dobro poznali vsi, ki so obiskovali italijanske šole v času fašizma. Darinko Kovšca so tako pretresle, da je dve leti kasneje (16. septembra 1955) za Primor- Portret Ivana Roba je naslikal njegov nečak Ivan Rob ml. foto jožca nemec ske novice napisala članek z naslovom Kdor za domovino umre, je živel dovolj. Zaključila ga je z besedami: »Tako je končal svojo življenjsko pot Ivan Rob kot človek, a med nami je ostal Rob - pesnik, satirik, humorist, ki še naprej živi v svojih delih.« Med nadaljevanjem sprehoda po novogoriških knjižnicah in arhivih sem ugotovila, da smo na Goriškem vzorno poskrbeli za ohranitev Robove dediščine. Dediči Ivana Roba - njegov brat Ludvik in nečaki, doma iz Šempetra, so z vsem spoštovanjem in odgovornostjo njegovo zapuščino izročili NUK-u. V Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici imajo kopije le-te, Goriška knjižnica Franceta Bevka pa ima poleg kopij Robovih pisem na Oddelku za do-moznanstvo vse njegove knjige, žal pa le malokatere prve objave v periodičnem tisku, saj je Ivan Rob večinoma objavljal v obrobnih časopisih. Ponosni in skrbni Robovi dediči so poleg pisne zapuščine javnosti darovali tudi kip, ki ga je leta 1940 izdelal Karel Putrih, njegova fotografija je na ovitku knjige Izbrano delo Ivana Roba (1965). Knjiga vsebuje izčrpno študijo Viktorja Smoleja in obsežen seznam literature, v katerem navaja tudi Darinko Humar. Pri Založbi Branko je 1995 izšla knjiga Ivan Rob, Življenje in delo. V njej je zanimiv izbor Robovih del, pa tudi anekdo-tični spomini Igorja Torkarja in esej pesnikovega nečaka Ivana. Na ovitku je avtor v novi upodobitvi. Ivan Rob ml. je namreč slikar in avtor več stričevih portretov. Upodablja ga po fotografijah. Sprehodi po Šempetru, knjižnicah in arhivih so koristni, nedvomno pa jih v marsičem presega prebiranje Robovih delih. Zato naj ima v mojem članku prvo in zadnjo besedo: Eno le potrebno je: / skrbi zase, ljubi brata, / toda vrzi ga skoz vrata, / če za grehe tvoje ve. Marija Mercina / TRŽAŠKA Nedelja, 14. februarja 2016 277 1 ŠTEVERJAN Pri Briškem griču Oblaki so rudeči Ob dnevu slovenske kulture bodo pri Briškem griču v Števerja-nu priredili kulturni večer Oblaki so rudeči. Naslov so povzeli po slovenski ponarodeli pesmi, ki je nastala ob izbruhu prve svetovne vojne. Letošnjo proslavo so posvetili spominu na dogodke izpred sto let ter jo obenem povezali z raziskovalnim, literarnim in pevskim utripom današnjega časa. Večer, ki bo v dvorani na Bukovju v petek, 19. februarja, ob 20. uri, bodo sooblikovali društveni otroški zbor Mali briški slavč-ki in recitatorji Odra mladih, ki bodo prikazali čas pred sto leti, ki so moške iz Števerjana oblekli v vojaško suknjo, žene in otroke pa odgnali v begunstvo. Prav beguncem je posvečena knjiga Vilija Prinčiča VBruc-ku taborišču ...1915-1918, ki jo bo na proslavi predstavil avtor. V njej je govor o mestecu Bruck blizu Dunaja, kjer je zatočišče našlo več tisoč pregnancev z Goriškega, med njimi tudi veliko Števerjancev. Ana Toroš z novogoriške univerze bo v nadaljevanju večera predavala o literarni ustvarjalnosti primorskih Slovencev v vojnem času. Nastopila bo tudi priznana pevka Tatjana Mihelj iz Solkana, ki bo ob klavirski spremljavi Anžeta Vrabca zapela nekaj pesmi, ki so med Slovenci nastale ravno v obdobju prve svetovne vojne. Soorganizator števerjanske proslave ob Prešernovem dnevu je Kulturni dom iz Gorice, prireditev pa je vključena v projekt Bunker, ki ga sofinancira dežela FJK. GORICA - Slovik Evropa:konec obdobja razuma? Evropa predpisov ali Evropa idej? Ne eno ne drugo: ni sistema, ki bi ga prepoznali v predpisih, in ni prepoznavnih idej. Evropa birokratov - slabih učencev: kam in kako je izginila humanistika? Kako se je struk-turirala »druga« Evropa po francoski revoluciji? Nomadska identiteta kot model za evropske intelektualce in zaščita pred nacionalizmom. Nomadi in begunci: model italijanske renesanse in poznejši »kulturni trans-ferji«. Globalna helenistična družba. Kateri naj bi bili modeli bodočega življenja v Evropi? Prostori demokracije preteklosti in prihodnosti: utopija, distopija in politopija v Evropi. To so iztočnice za predavanje, ki ga izobraževalni konzorcij Slovik prireja v okviru ciklusa Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum. V gosteh bo Svetlana Slapšak, ki bo v petek, 19. februarja, ob 18. uri v Trgovskem domu govorila na temo Evropa: konec obdobja razuma?. Svetlana Slapšak je diplomirala, magistrirala in doktorirala iz antičnih študij in jezikoslovja v Beogradu. V 80. letih se je usmerila v bal-kanologijo in študij spolov. Skoraj dvajset let je predavala na Univerzi v Ljubljani, bila pa je tudi predavateljica na več kot 20 univerzah v Evropi in drugod. Je prejemnica številnih nagrad. Objavila je več kot 60 knjig, 400 znanstvenih člankov, tisoč esejev in kritik; prevaja iz stare grščine, latinščine, francoščine, angleščine, slovenščine. Petkovo predavanje bo odprto za javnost, vstop bo prost. GORICA Mala Prešernova V Kulturnem domu v Gorici bo v torek, 16. februarja, ob 18. uri Mala Prešernova proslava, ki jo Dijaški dom in Kulturni dom organizirata od leta 1998. Osrednji del programa bodo oblikovali gojenci Dijaškega doma z gledališko-plesno predstavo »Mačke iz visoke družbe«. V nadaljevanju bodo zapeli pevci otroškega pevskega zbora Kulturnega društva Sovodnje, ki se bodo predstavili z izborom pesmi iz svojega bogatega repertoarja. Nastopili bodo še gojenci Glasbene matice in otroci ludoteke Pikanogavička. Sledila bo projekcija »Bontona za najstnike«, ki so ga pripravili nižješolci Dijaškega doma. GORICA Godbeniški koncert V Verdijevem gledališču v Gorici bo danes ob 17. uri koncert mladinskega pihalnega orkestra godbeniške zveze ANBIMA, ki ga sestavlja 120 mladih godbenikov od 11. do 19. leta starosti; vstop bo prost. GORICA Italijani v Dalmaciji Na sedežu ezulske organizacije ANVGD v Gorici (Prehod Alvarez 8) bo jutri ob 17.30 predstavitev knjige, ki jo je Luciano Monzali posvetil zgodovini italijanske prisotnosti v Dalmaciji v prejšnjem stoletju. Govoril bo zgodovinar Fulvio Salimbeni. GORICA Uporaba eko-pleničk Na sedežu pokrajine na goriškem Korzu bo jutri ob 16.30 javna predstavitev uporabe eko-pleničk. V knjižnici bodo lovili pošast V predpustnem času je goriška Feiglo-va knjižnica ponudila otrokom pravljico o klovnskih noskih, ki jo je pripovedovala Katerina Citter. Predstavila se je v pisani obleki in malčkom obrazložila, da pravi klovnski noski rastejo samo na zelenem otoku sredi morja in da jih lahko dobijo le tisti otroci, ki si jih zaslužijo. Z otroki se je odpeljala na zeleni otok in v tišini, da ne bi prestrašila noskov, se je približala drevesu, na katerem so rasli okrogli rdeči noski. Vsi pa niso zreli in je zato treba nekatere z zvijačo pritegniti z drevesa. Otroke je nato povabila, da na visoki zeleni okrasni rastlini sredi mladinske sobe izberejo vsak svoj nosek. Nadeli so si jih in če jih nosek ni ugriznil, je bil zanje pravi. Ob koncu so skupaj še zarajali. Jutrišnjo pravljično urico (ob 18. uri) so pripravili dijaki 2. razreda humanističnega liceja pod mentorstvom prof. Sla-vice Radinja in s strokovno pomočjo knjižničarke Luise Gergolet. Odigrali bodo zgodbo »Veliki lov na pošast« s sporočilom za malčke in odrasle. EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. ~M Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 19. februarja ob 20.45 »Da Bach a Piazzolla«, Anna Se-rova & Tango Sonos; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 048130212); več www.lipizer.it. ~M Gledališče AŠKD KREMENJAK vabi ob dnevu slovenske kulture na ogled komedije »Svakinja da te kap« (režija Anja Ška-bar) v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom in Razvojnega združenja Repentabor v soboto, 20. februarja, ob 20. uri v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. V GORICI v Kulturnem domu bo v sredo, 17. februarja, ob 20. uri Moliero-va predstava »Namišljeni bolnik« v režiji Radoša Bolčine in izvedbi KD Grgar; vstopnice pri blagajni Kulturnega doma. V NOVI GORICI v Kulturnem domu bo 26. februarja ob 20. uri komedija »Moški so z Marsa, ženske so z Venere« v izvedbi Denisa Avdica; infor- macije po tel. 00386-53354010, bla-gajna@kulturnidom-ng.si. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 14. februarja, ob 17. uri »Boris, Milena, Radko«. Informacije po tel. 0038653352247 ali na blagajna@sng-ng.si. Razstave V GORICI: v galeriji A. Kosič v Raštelu 5-7 v Gorici je na ogled slikarska razstava Marina Beroviča; do 20. februarja, ob odprtju trgovine. V GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava z naslovom »Natura e design - Le collezioni Gervasoni dal 1882 al 2015«; do 6. marca od srede do petka 15.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00. Danes, 14. februarja, bo ob 16. uri delavnica za otroke od 6. leta »1,2,3...si stampa!«. Informacije po tel. 0481-960816. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 sta na ogled razstavi »Soldati - Quando la storia si racconta con le caserme« in »Il Cioccolato nella Grande Guerra«; do 28. februarja od torka do petka 9.30-12.30, ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo ob 17. uri vodeni ogledi. V sredo, 17. februarja, bo ob 18. uri predavanje »Fortezza FVG: problematiche della dismissione delle aree militari e misura del fenomeno«. V NOVI GORICI: v OŠ Milojke Štrukelj, Delpinova ul. 7, bo v ponedeljek, 22. februarja, ob 17. uri odprtje potujoče razstave mednarodnega projekta »Ana Frank - zgodba za sedanjost«. SI Šolske vesti SLOVIK: program pol - oz. enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji; informacije na spletni strani www.slovik.org; dodatna pojasnila in- fo@slovik.org. Predprijave zbirajo do 15. marca. V UČILNICAH ZAVODA Cankar-Zois-Vega v Ul. Puccini v Gorici bo roditeljski sestanek v ponedeljek, 15. februarja, med 17. in 19. uro. Istega dne bo ob 16.30 predstavitev uporabe spletnega dnevnika za starše. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.15 »Il viag-gio di Norm«; 17.30 - 20.40 »The Hateful Eight«. Dvorana 2: 15.10 - 17.00 - 18.50 -20.30 - 22.15 »Perfetti sconosciuti«. Dvorana 3: 15.10 - 17.20 - 19.45 -22.00 »L'ultima parola: la vera storia di Dalton Trumbo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.50 -21.10 »The Hateful Eight«. Dvorana 2: 15.30 - 17.45 - 20.00 -22.00 »Zoolander 2«. Dvorana 3: 15.15 - 17.00 - 18.50 -20.30 - 22.15 »Perfetti sconosciuti«. Dvorana 4: 16.00 »Il viaggio di Norm«; 17.40 - 20.10 - 22.10 »Re-member«. Dvorana 5: 17.30 - 22.10 »Single ma non troppo«; 15.20 - 20.00 »L'abbia-mo fatta grossa«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.40 »The Hateful Eight«. Dvorana 2: 17.00 - 22.15 »Perfetti sconosciuti«; 20.00 »Barbara« (iz niza Deutsches Kino in Görz). Dvorana 3: 17.20 - 19.45 - 22.00 »L'ul-tima parola: la vera storia di Dalton Trumbo«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 21.10 »The Hateful Eight«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Zoolander 2«. Dvorana 3: 17.00 - 18.50 - 20.30 -22.15 »Perfetti sconosciuti«. Dvorana 4: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Re-member«. Dvorana 5: 17.30 - 22.10 »Single ma non troppo«; 20.00 »L'abbiamo fatta grossa«. S Izleti SPDG prireja v nedeljo, 21. februarja, izlet na Poldanovec (1299 m). Za informacije in obvezno prijavo po tel. 3493887180 (Gabrijel). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena 8. marca tradicionalno srečanje z izletom v Pordenon z ogledom vrtnarskega sejma. Prvi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Gorice (s trga Medaglie d'oro) z Go-riščka, s postanki pri vagi blizu pevm-skega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Piloš-ču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Jamelj, s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.) in 0481-78138 (Sonja Š.). K Čestitke Danes praznuje v Doberdobu nona MARIJA rojstni dan. Da bi bila zdrava in nas še naprej crtala ji voščimo Mila, Dana in Max. □ Obvestila FEIGLOVA KNJIŽNICA na Verdijevem Korzu 51 v Gorici bo v torek, 16., in sredo, 17. februarja, zaprta zaradi urejanja knjižničnega gradiva na oddelku v Trstu. KMEČKA ZVEZA obvešča, da sta v teku deželna razpisa za prispevke: za nakup lesenih sodov in za obnovo vinogradov. Prošnje za oba razpisa je treba predstaviti do 29. februarja. Za podrobnejše informacije so na razpolago uradi Kmečke zveze v Trstu, Gorici in Čedadu. KRU.T obvešča, da v četrtek, 10. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Info in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8 v Trstu. Tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. 0 Prireditve SKD SABOTIN vabi v Štmaver na praznovanje Sv. Valentina: danes, 14. februarja, bo odprtje kioskov ob 10. uri in slovesna sv. maša ob 14. uri. NIZ »NATURA & CULTURA« v galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour v Tržiču: v ponedeljek, 15. februarja, ob 17.30 predavanje »Viaggio nella storia«; ob 18.30 »Rivoluzione industriale e innova-zione architettonica«, predaval bo Philippe Daverio; ob 20.45 »L'alpinismo nel rapporto uomo-montagna-natura«. V NOVI GORICI v knjižnici Franceta Bevka, Trg E. Kardelja 4, bo v ponedeljek, 15. februarja, ob 18. uri potopisno predavanje »Mama Afrika«. MUZEJSKI TORKOV VEČER na Gradu Kromberk pri Novi Gorici bo v torek, 16. februarja, ob 20. uri: na temo »Arheologija prve svetovne vojne« bo predaval Uroš Košir. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita na »Srečanje pod lipami« v četrtek, 18. februarja, ob 20. uri. Gost bo mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Večer bo vodil goriški rojak in duhovnik mariborske nadškofije Franček Bertolini. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA organizira niz predavanj s prostim vstopom v Močnikovem domu v Gorici (ob cerkvi sv. Ivana v Ulici San Giovanni 9): v četrtek, 25. februarja, ob 20. uri Erika Brajnik »Naturopatija in krepitev telesa«; v četrtek, 3. marca, ob 20. uri Bogdan Polajner »Kako lahko starši z odnosi vplivamo na zdravo vedenje otrok?«; v soboto, 12. marca, ob 20. uri Christian Gostečnik »So res vsega krivi starši?«; v četrtek, 17. marca, ob 20. uri Aldo Rupel »Od skrbi za vzgojo do ohranjanja psihofizične učinkovitosti«. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Carduccijevi) 2 bo v petek, 19. februarja, ob 17.30 predstavitev knjige »La biblioteca ritrovata - Saba e l'affaire dei libri di Michelstaedter«. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v nedeljo, 21. februarja, ob 18. uri spominski večer »Silvanu ... z ljubeznijo« glasbeni poklon dragemu ravnatelju. Na večeru bo podelitev štipendij iz Sklada Kerševan učencem SCGV Emil Komel. Prispevki V spomin na Zorka Čotarja daruje družba prijateljev 360 evrov za Slovensko planinsko društvo Gorica. Pogrebi JUTRI V GORICI: 11.30, Franco Furlan (iz splošne bolnišnice) v stolnici Sv. Ambroža in na glavnem pokopališču. JUTRI V PEČI: 9.00, Rino Cavalleri obred z žaro na pokopališču. JUTRI V KOPRIVNEM: 14.00, Teresina (Renata) Tonut por. Cuzzit (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V TURJAKU: 10.00, Luigi Perco (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Roka, sledila bo upepelitev. JUTRI V RONKAH: 9.00, Carlo Raffa obred z žaro na pokopališču; 11.00, Luigi Venudo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Marije in na pokopališču. 22 Nedelja, 14. februarja 2016_RADIO IN TV SPORED ZA DANES _RAI3bis_ SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Prvi odcep desno 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Osrednja proslava ob dnevu slovenske kulture, sledi Čez-mejna Tv: Dnevnik Slo 1 _RAJI_ 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.35 Dnevnik 10.00 Easy Driver 10.30 A Sua immagine, vmes maša in Angelus 12.20 Linea verde 14.00 L'are-na 16.35 Domenica In 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.30 Nad.: Tutto puo succedere _RAI2_ 6.30 Memex - La scienza raccontata dai protagonisti 6.55 Serija: Heartland 8.20 Viaggi da record 8.45 Serija: Il nostro ami-co Charly 9.301 nostri amici animali 10.15 Cronache animali 11.00 Mezzogiorni in famiglia 13.00 17.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.00 Serija: N.C.I.S. 21.45 Serija: Limitless 22.40 La domenica sportiva _RAI3_ 6.00 Fuori orario 7.20 Serija: Zorro 8.15 Film: Fedora (dram., '78) 10.00 La quarta eta 10.30 Community - Le storie 11.10 12.10 Rubrike 12.00 14.00, 15.00, 18.55, 23.40 Dnevnik in vreme 12.25 Il posto giusto 13.30 Nad.: Un posto al sole 14.30 In 1/2 ora 15.05 Kilimangiaro 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.45 Rischiatutto 21.55 Presa diretta 23.55 Gazebo _RAI4_ 11.40 Continuum 13.10 Street Fighter: Assassin's Fist 15.40 Intelligence 17.10 Novice 17.15 Flashpoint 19.30 Ghost Whisperer 21.10 Film: I perfetti innamorati (rom., '01, i. J. Roberts) 23.00 Fargo _RAI5_ 14.15 Wild Africa 15.15 India selvaggia 16.20 Gledališče: Canti di scena 18.15 Novice 18.20 Roma: la nuova drammaturgia 18.55 Concerto rossiniano 20.45 Le lezio-ni dei maestri 21.15 Human Planet 22.10 Belle e cattivissime 23.05 Film: L'angelo del-la spalla destra (kom.) RAI MOVIE 13.20 Moviextra 13.55 Film: Il grande co-comero (dram., '93) 15.45 Film: Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi (kom., '89, i. R. Mo-ranis) 17.25 0.40 Novice 17.30 Film: Rain Man - L'uomo della pioggia (dram., '88, i. D. Hoffman, T. Cruise) 19.50 Film: Il ric-hiamo della foresta (pust., '72) 21.15 Film: La storia fantastica (pust., '87, i. F. Savage) 23.00 Film: Giovani ribelli - Kill Your Darlings (dram., '13, i. D. Radcliffe) RAI PREMIUM 14.40 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.45 Nad.: Tutto puo succedere 16.40 17.45 Nad.: Lo zio d'America 17.40 Novice 18.35 Serija: Il maresciallo Rocca 20.25 Nad.: Paura di amare 21.20 66° Festival della Canzone Italiana di Sanremo _RETE4_ 7.20 Media Shopping 7.50 Super Partes 8.20 Nan.: Io e la mamma 8.55 Terra! 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Julie Lescaut 14.00 Donnavventura 15.00 Film: Serafino (kom., '68) 17.20 Film: Pistole cal-de a Tucson (vestern, '58) 19.30 Dentro la notizia 19.50 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Cast Away (dram., '00, i. T. Hanks, H. Hunt) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.10 Le frontiere del-lo spirito 9.50 Il pranzo della domenica 11.00 Le storie di Melaverde 12.00 Mela-verde 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.45 Caduta libera! 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Tutti insieme all'im-provviso 0.10 X-Style _ITALIA1_ 8.00 Risanke in otroške serije 8.25 Film: Lupin III - Le tattiche degli angeli (anim.) 10.30 Film: Facciamo festa (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 Film: Meteor Storm (zf) 15.45 Film: Twister (pust.) 18.00 19.00 Nan.: Camera Café 19.15 Film: Inkheart (fant., '08, i. B. Fraser) 21.25 Le Iene Show _IRS_ 12.55 Film: Travolti da un insolito destino nell'azzurro mare d'agosto (kom.) 15.10 Film: That's Amore - Due improbabili seduttori (kom.) 17.10 Film: Basta che funzioni (kom., '09, r. W. Allen) 19.00 Film: Amore per sem-pre (dram., '92, i. M. Gibson) 21.00 Film: La giuria (triler, '03, i. G. Hackman, D. Hoffman) 23.35 Film: Il caso Thomas Crawford (triler, '07, i. A. Hopkins, R. Gosling) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 L'aria che tira - Il diario 10.45 Gustibus 11.30 Film: La ra-gazza con l'orecchino di perla (dram.) 14.00 Kronika 14.20 Film: Amore mio aiu-tami (kom.) 16.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 Fuori Onda 21.35 Film: La maschera di Zorro (kom., '98, i. A. Banderas, A. Hopkins) _LAZD_ 6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.10 I menu di Benedetta 13.05 Chef per un giorno 15.10 Film: Invito a cena con delitto (krim., '76) 18.40 Food Maniac 18.55 Dnevnik 19.00 Chef per un giorno 21.10 Film: Il favoloso mondo di Amélie (kom., '01, i. A. Tautou) 23.20 Film: Confidenze troppo intime (dram.) TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Apriti cielo 10.35 La parola del Signore 14.00 20.00 Qui studio a voi stadio 19.00 Il caffè dello sportivo 19.30 23.00 Dnevnik 19.45 Qua la zampa 23.15 Roto-calco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta _LAEFFE_ 13.1018.40 Il re dello street food 14.15 L'ar-tista vagabondo 16.20 19.10 Chiara Gam-berale - Adesso 16.25 Film: Ragione e sen-timento (dram.) 19.20 Bourdain: Cucine segrete 20.05 Il cuoco vagabondo 21.00 Nad.: Nord e sud 22.55 Film: Valzer con Bashir (voj.) _CIELO_ 12.00 Most Dangerous - Pericolo reale 12.55 Novice 13.05 20.15 Affari di famiglia 14.05 Film: The Prince - Tempo di uccidere (akc., '14, i. B. Willis) 15.50 Film: Apocalypse Earth (zf) 17.30 Film: Febbre a 90° (kom.) 19.10 Affari al buio 21.15 Serija: 24 - Live Another Day _DMAX_ 9.00 20.20 Banco dei pugni 14.20 16.55 Rugby Social Club 15.00 RBS 6 Nations 17.15 Affari a quattro ruote 18.05 Catti-vissimi amici 19.30 Te l'avevo detto 21.10 Storage Wars Canada 22.00 Affari in vali-gia 22.55 Gli scassaforti SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.55 Prisluhnimo tišini 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 21.45 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 14.50 Film: Dekle z rumeno pentljo (vestern, '49) 17.20 Vikend paket 18.20 Zakulisje Poprocka 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Broadchurch 20.50 Intervju 22.10 Dok.: Hava nagila, zgodba o židovski pesmi 23.05 Film: Tisto pomlad (dram., Fr., '12) SLOVENIJA2 6.15 Duhovni utrip 6.40 Glasbena matineja 7.25 Mozartina 8.15 Posebna ponudba 9.20 Alpsko smučanje: SP, slalom (m) 10.25 Alpsko smučanje: SP, alpska kombinacija, smuk (ž) 11.50 Avtomobilnost 12.25 Smučanje prostega sloga: smučarski kros 13.40 Smučarski skoki: SP (ž) 15.45 Smučarski poleti: SP (m) 18.05 Biatlon: SP, štafeta (ž) 16.40 21.30 Slovenija danes: Cerknica 18.05 Biatlon: SP, posamična štafeta 19.35 Alpsko smučanje: SP, alpska kombinacija, slalom (ž) 20.00 Žrebanje Lota 20.10 Dok.: Generacija Zemlja - Kraj za življenje 21.00 Nad.: Sherlock 22.35 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016 _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.30 Tednik 15.00 Vrt sanj 15.45 Dok. odd.: K216.15 Jesenske serenade 17.05 Avtomobilizem 17.25 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod-Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Posvečeno Kopru 21.30 Dok.: Bell'Italia 22.15 Alpe Jadran 22.40 18. Mednarodno srečanje pevskih zborov Izola 23.15 Sredozemlje _POP TV_ 6.55 Risanke, otroške in zabavne serije 10.30 Film: Velik (kom.) 12.50 Lepota ni dovolj 13.45 Velika angleška pekarija 15.00 Film: Usodno zaupanje (dram.) 16.45 Film: Tintin in njegove pustolovščine (anim.) 18.55 Novice in vreme 20.00 Na žaru 22.30 Film: Bližnji odnosi (dram., '04, i. N. Portman, J. Law) _KANAL A_ 7.00 Risanke in otroške serije 7.45 18.05 Pozor, priden pes! 8.10 Serija: Vzgoja za začetnike 8.40 19.30 Serija: Frendi iz službe 9.10 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 10.00 Nad.: Učitelj 10.30 Tv prodaja 10.50 Magazin Lige Evropa 11.20 Magazin Lige prvakov 11.45 Sanjska vozila 12.45 Serija: Detektiv na Floridi 13.45 Film: 40 dni in 40 noči (kom.) 15.35 Film: 007 - Umri kdaj drugič (akc.) 18.40 Pazi, kamera! 20.00 Film: Nemirna srca (dram., '99, i. H. Ford) 22.35 Film: Tri za ljubezen (kom.) PLANETTV 12.35 Hiša vaših sanj 13.40 Film: Sreča pa taka (kom.) 15.35 Film: Zmenek na valentinovo (kom.) 17.20 Ta teden z Juretom Godlerjem 18.00 Dok.: Galileo 19.00 22.30 Danes 19.25 Planet Zvezde 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Ljubezen v steklenički (dram., '99, i. K. Costner) 22.35 Film: Trije mušketirji (akc.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Nedeljska maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Na -/ športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.00, 13.00, 14.00, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Os-servatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 15.00 Ferry Sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 21.30 So-noricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. Nedelja, 14. februarja La7d, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Il favoloso mondo di Amélie Francija 2000 Režija: Jean-Pierre Jeunet Igrata: Audrey Tautou in Mathieu Kassovitz V Parizu, točneje v predelu Montmartre živi prijazna Amelie, ki si prizadeva, da bi s svojo pozitivno energijo nalezla tudi vse tiste, ki ji živijo blizu. Nekega dne sreča čudaškega zbiratelja fotografij in se ne zave, da bi lahko bil ravno on moški njenega življenja. Nadvse simpatični celoveče-rec, ki je pred nekaj sezonami presenetil najprej francosko občinstvo, takoj nato pa tudi publiko vse Evrope, je svojevrstna pravljično-ljubezenska komedija, absolutno primerna za današnji dan. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A HOROSKOP & OVEN 21.3.-20.4.: Sprememba na čustvenem področju vas bo vrgla iz tira ustaljene rutine. Ohranite močno držo, ne dovolite, da bi ljudje izrabili vašo nežno plat. V službi vam kolektiv ne bo v podporo. BIK 21.4.-20.5.: Vprašajte se, od kod izvirata vaša jeza in nestrpnost, ki ju že kar nekaj časa nosite v sebi. Z refleksijo boste prišli do spoznanja, ki pa ne bo zunaj pričakovanega. Težavi se takoj posvetite. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Obveznosti vam poberejo preveč energije, zato se ne morete ozreti vase in pretehtati prioritet. Stres se negativno kaže na več področjih. Ne rešujte simptomov, posvetite se vzroku. RAK 22.6.-22.7.: Potrebujete «« spremembe in dinamiko, ki bi vas spravile iz trenutnega stanja apa-tije. Enoličnost vašega vsakdanjika vas je popolnoma otopila. To se pozna tudi na ljubezenskem področju. y^ LEV 23.7.-23.8.: Zaradi dobre (^^r zamisli in ustvarjalno preživetega časa v prihodnjem tednu boste naredili nekaj čudovitega. Na delovnem mestu bodo opazili pripadnost neki ideji ali projektu in ga podprli. DEVICA 24.8.-22.9.: Pred va-^^ mi je težko obdobje, tako na čustvenem kot profesionalnem področju. Neke stvari v službi vam delajo veliko težav, počasi izgubljate voljo. Spremembe v kratkem še ni videti. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Odlo-^ ^ čitev na poslovnem področju bo določila nadaljevanje poti v prihodnjem obdobju. Pazite, da boste dobro premislili. Na čustvenem področju je pred vami nemirno obdobje. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Pred vami je zanimiv teden, ki bo vaše dni napolnil s premiki na številnih področjih. Bodite dovzetni za novosti. Na delovnem mestu boste naredili korak v pravo smer. STRELEC 23.11.-21.12.: Podzavestno boste iskali toplino in bližino ljudi, strah vas bo hladnih odnosov. Zbližali se boste z osebo, ki vam je že dlje pri srcu. Bodite iskreni, ne skrivajte se za lažnim obrazom. KOZOROG 22.12.-20.1.: Prihodnji teden bo pravi za raziskovanje samega sebe in globoko refleksijo. Odkrili boste nekaj, česar se že dolgo zavedate, vendar zadevi niste posvetili dovolj časa. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Za vami je uspešno obdobje, dosegli ste veliko osebnostne in intelektualne rasti. Ozavestite ta pomembni korak in pridobite samozavest, da boste lahko nemoteno nadaljevali. RIBI 20.2.-20.3.: Le težko boste odtrgali pozornost od detajlov in se osredotočili na širšo sliko, pa čeprav bo nadrejeni to od vas zahteval na delovnem mestu. Preveč časa boste izgubili z malenkostmi. Gost Istrskih srečanj ob 14.15 bo mednarodno priznani urolog dr. Ervin Koc-jančič, Izolan, ki se je po nekajletnem delu v italijanskih bolnišnicah pred osmimi leti zaposlil v čikaški univerzitetni kliniki. Njegova specializacija je rekon-struktivna kirurgija, je pa tudi uspešen predavatelj. Ob povratku iz Arabskih emi-ratov, kjer se je udeležil urološkega kongresa, se je za nekaj dni ustavil v domači Izoli, potem pa odpotoval na drug simpozij v London. V sklopu oddaje Z naših prireditev ob 17.30 pa bo na sporedu delni posnetek predstavitve knjige Boža Repeta MILAN KUČAN, PRVI PREDSEDNIK. Ob avtorju sta minulega 13. januarja v tržaškem Kulturnem domu spregovorila protagonist dela in moderator Dušan Udovič. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 14. februarja 2016 2 3 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 17.05, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40, 18.30 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? - Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Io non mi arrendo 23.30 Porta a porta RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.30 Sorgente di vita 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30, 17.45 Rubrike 10.30 Cronache ani-mali 11.001 fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 23.35 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 21.15 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 22.50 Serija: Limitless RETE4 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Ieri e oggi in TV 16.55 Serija: Il ri- torno di Colombo 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uo-mini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza CIELO 23.50 Film: Breaking at the Edge (horor) _RAI3_ 6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.05 Sconosciuti 20.30 Rischiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Ulisse: il pia-cere della scoperta 23.10 Il processo del lu-nedi _RAI4_ 13.05 Heroes 14.35 Fairy Tail 15.35 Streg-he 17.55 Novice 18.00 Rookie Blue 19.30 Atlantis 20.25 Ghost Whisperer 21.15 Vikings 23.00 Film: Apocalypto (pust.) _RAI5_ 14.15 Wild Africa 15.15 India selvaggia 16.15 Dok. film: Sfiorando il cielo 17.40 Ubiq - Metamorfosi 18.10 0.55 Novice 18.15 20.40 Passepartout 18.45 Una citta, tre imperi 19.45 Le meraviglie dell'art nouveau 21.15 I grandi della letteratura italiana 22.10 Gledališče: Bello di papa RAI MOVIE 14.30 Film: La storia fantastica (pust., '87) 16.10 Film: The Maiden Heist - Colpo grosso al museo (kom., '09, i. M. Freeman) 17.40 0.40 Novice 17.45 Film: I cavalieri del Nord Ovest (vestern, '49) 19.35 Film: Uno contro l'altro, praticamente amici (kom., It., '81, i. R. Pozzetto) 21.15 Film: L'ultimo Apache (vestern, '54, i. B. Lancaster) 22.50 Film: Un pesce di nome Wanda (kom., '88) RAI PREMIUM 11.45 Nad.: Un posto al sole 12.35 Serija: Il maresciallo Rocca 13.35 Serija: Nero Wolfe 14.30 Serija: Squadra Speciale Vienna 15.15 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.20 Nad.: Cuori rubati 15.50 Nad.: Un medico in famiglia 17.40 Novice 17.45 Nad.: Il paradiso delle signore 18.35 Nad.: Pasion Prohibida 19.25 Nad.: Terra nostra 20.15 Nad.: Una grande famiglia 21.20 Amore criminale 21.10 Film: Furious 7 (akc., '15, i. V. Die-sel)23.50 Film: Midnight in Paris (kom., '11, r. W. Allen, i. O. Wilson) _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Ever-wood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: 2 Broke Girls 16.00 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.55 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Serija: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Matilda 6 mitica (fant., '96, i. M. Wilson) 23.10 Tiki Taka _IRS_ 13.50 Film: Ursus nella terra di fuoco (pust., '63) 15.35 Film: Fuori il malloppo (dram., '71) 17.30 Note di cinema 17.35 Film: Roy Colt e Winchester Jack (vestern, '70) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Ispettore Callaghan: il caso "Scorpio" e tuo! (det., '71, i. C. Eastwood) 23.05 Film: La recluta (akc., '90, r. in i. C. Eastwood) _laz_ 6.30 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: McBride 18.20 Serija: L'ispet-tore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Film: The Women (kom., '08, i. M. Ryan) 23.15 Film: In Good Company (rom.) _lazd_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 Serija: Crossing Jordan 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Omici-dio a luci rosse (triler, '84, i. M. Griffith) 23.20 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Aktualno: Musa Tv 13.1517.55, 20.25 Oggi e 13.2017.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 23.30 Košarka: Olimpia Matera - Pallaca-nestro Trieste 18.00 Trieste in diretta 19.05 Dodici minuti con Cristina 19.20 Qua la zampa 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Il caffe dello sportivo _LAEFFE_ 11.35 14.20, 20.00 Il cuoco vagabondo 13.30 Bourdain: Cucine segrete 15.20 Chef Sara in Europa 16.55 Il cercatore dei venti 19.00 Chiara Gamberale - Adesso 19.05 Jamie Oliver in Italia 21.00 Film: Monsieur Lazhar (dram.) 22.35 Film: Requiem (dram.) 12.15 13.10 MasterChef USA 13.05 Novice 14.05 MasterChef Australia 16.20 Tiny House - Piccole case per vivere in grande 17.20 Brother vs. Brother 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di fa-miglia 21.15 Film: Sesso e fuga con l'ostaggio (pust., '94) _DMAX_ 13.20 20.30 Banco dei pugni 14.10 Affare fatto! 15.00 Te l'avevo detto 15.55 Catti-vissimi amici 16.50 Affari a quattro ruote 18.40 Gli eroi dell'asfalto 19.35 Nudi e cru-di 21.15 Wild Frank: Messico 23.05 Z Nation SLOVENIJA1 6.10 Utrip 6.25 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.15 Sladkanje z Rachel Allen 10.3510 domačih 11.05 18.20 Kviz: Vem! 11.50 NaGlas! 12.20 Nan.: Vrtičkarji 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.30 Panoptikum 14.20 Osmi dan 15.10 Dober dan, Koroška! 15.40 18.15 Risanke 16.25 Točka preloma 17.30 Dok.: Kdo si pa ti? 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.00 Pisave 23.35 Glasbeni večer SLOVENIJA2 7.00 19.05 Risanke in otroške oddaje 9.00 Dok.: Urbani športi 9.15 Duhovni utrip 9.55 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž), 1. vožnja 11.15 Dobro jutro 12.55 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž), 2. vožnja 14.10 Polnočni klub 15.35 Ljudje in zemlja 16.30 Av-tomobilnost 17.00 Halo TV 18.00 Nan.: Fina gospa 19.40 Kratki film: Dvojčka, vsak na svojem 20.00 Nad.: Zakon srca 20.55 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016 22.15 Spomini _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.55 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 18. Mednarodno srečanje pevskih zborov Izola 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 TG dogodki 17.25 Istra in... 18.00 23.20 Športel 18.35 23.50 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Športna cona 20.00 Sredozemlje 20.30 City Folk 21.00 Meridiani 22.15 Glasba zdaj 22.50 Sprehodi _POP TV_ 6.50 Risanke in otroške serije 8.40 10.40, 12.10 Tv prodaja 9.00 Film: Divji valovi (anim.) 11.15 Dr. Oz 12.40 Nan.: Trdoglavci 13.40 Nad.: Usodno vino 14.45 Nad.: Plamen v očeh 15.50 Nad.: Italijanska nevesta 16.4518.50, 22.20 Novice 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 17.50 Moja mama kuha bolje! 20.00 Film: Notting Hill (rom., '99, i. J. Roberts, H. Grant) 23.00 Serija: Na kraju zločina - New York 23.50 Serija: Kosti _KANAL A_ 7.00 ŠKL - Šport mladih 7.35 Pazi, kamera! 8.05 14.00 Serija: Blažen med ženami 8.3516.25 Serija: Vice v predmestju 9.00 Risanke 9.20 Top Gear ZDA 10.05 13.25, 13.40 Tv prodaja 10.2016.55 Serija: Komisar Rex 11.40 Serija: Nikita 12.3018.55 Serija: Kar bo, pa bo 14.25 Film: Tintin in njegove pustolovščine (anim.) 18.0019.45 Svet "7] Ponedeljek, 15. februarja Si La7d, ob 21.10 Omicidio a luci rosse ZDA 1985 Režija: Brian De Palma Igrajo: Craig Wasson, Melanie Griffith, Gregg Henry in Deborah Sheldon V duhu Hitchcockovih pripovedi, si je tudi De Palma zamislil srhljivko katere glavni protagonist je Jake, tro-moglavi filmski igralec, ki je na dan, ko je izgubil službo, tudi izvedel, da ga žena že dalj časa vara. Preden bi padel v hudo depresijo, se je zatekel v prijateljevo vilo, kjer lahko dan za dnem nemoteno opazuje okno sosedov, za katerim se nič hudega sluteč preoblači prikupna soseda. Med vsakodnevnim opazovanjem, pa se na lepem zave, da so njegovo novo plavolaso simpatijo ubili ... VREDNO OGLEDA 20.00 Film: Ful gas 3 (akc., '07, i. J. Chan) 21.40 Film: Očim (triler) PLANETTV 12.30 Nan.: Prijatelji 13.05 Nad.: Talenti v belem 14.00 Ellen 15.00 Serija: Preiskovalci na delu - N.C.I.S. 16.00 Nad.: Esperanza 17.05 Serija: Castle 18.00 Glej, kdo kuha 19.00 22.50 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Igre lakote - Kruto maščevanje (pust., '13, i. J. Lawrence) 23.05 Serija: Kako se izmazati z umorom RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napo-vednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: Začnimo skupaj; 9.00 Skupaj zmoremo; 10.10 Prva izmena: Vračanja h glasbi (pripravlja Tomaž Simčič); 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Tone Partljič: Slišal sem, kako trava raste - spominske črtice, sledi Music box; 18.00 Hevreka - Iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.25 Kotiček za jeziček; 7.45 Primorske novice; 8.00 Vreme; 8.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 10.00, 11.45 Pesem in pol; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Z vročega asfalta; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.05 Rubrica Sissa; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 20.00, 22.30, 23.35 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 L'alvea-re; 19.30 Il giornale della sera; 23.00 Osser-vatorio; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V sklopu tedenskega niza Pogled skozi čas bo ob 11.15 na sporedu niz Bogdan Berdon: strast besede in dejanj. Odv. Berdona so leta 1949 aretirali, po Golem otoku se je znašel na prisilnem delu v rudniku Vranduk, po vrnitvi v Postojno pa je že leta 1950 maturiral. O tem obdobju po vrnitvi bo tekla beseda v današnji oddaji. Gost tokratne Hevreke ob 18.00 pa bo kemik dr. Pavel Krušič, ki je v 50. letih prejšnjega stoletja odšel iz Trsta, zaključil akademsko izobrazbo v ZDA in bil nato več desetletij zaposlen v največji kemijski industriji na svetu Du Pont. Tu je opravljal svoje raziskovalno delo, ki je prineslo obilo sadov, med katerimi naj omenimo 12 patentov in nad 120 znanstvenih publikacij. Zanimivo življenjsko zgodbo bomo lahko poslušali v dveh delih, in sicer danes in prihodnji ponedeljek. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 14. februarja 2016 APrimorski r dnevnik Cruyff »vodi« proti raku AMSTERDAM - Legendardni nogometaš Johan Cruyff ostaja pozitiven v svojem boju z rakom na pljučih. »Rezultati zdravljenja so zelo pozitivni. Moram se zahvaliti odličnim zdravnikom, podpori ljudi in svojemu pozitivnemu mišljenju. Čutim, da trenutno vodim z 2:0 v prvem polčasu. Tekme še ni konec, a sem prepričan v končno zmago,« pravi 68-letni Nizozemec- Cruyffu so raka na pljučih, ki je posledica desetletij kajenja, odkrili oktobra lani. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Kopitar junak tekme NEW YORK - Slovenski hokejski zvezdnik Anže Kopitar je blestel na tekmi severnoameriške lige NHL. K zmagi Los Angelesa po podaljšku v gosteh pri New York Rangers s 5:4 je prispeval kar tri zadetke. Kopitar, ki je igral več kot 23 minut in štirikrat sprožil proti vratom, je zadel za 1:0, 3:3 in 4:4. Odločilni zadetek za zmago je dosegel Tanner Pearson v četrti minuti podaljška. »To je bila Anžejeva najboljša tekma v rednem delu sezone,« je po tekmi dejal Kopitarjev trener Darryl Sutter. NOGOMET - Derbi kroga na Juventus Stadiumu med »staro damo« in Napolijem Juventusova petnajsta A-liga Juventus 25 18 3 4 46:15 57 Napoli 25 17 5 2 53:20 56 Roma 25 13 8 4 47:27 47 Fiorentina 24 14 4 6 42:23 46 Inter 24 13 6 5 30:20 45 Milan 24 13 6 5 35:26 40 Lazio 25 10 6 9 34:34 36 Sassuolo 25 8 11 6 29:29 35 Empoli 25 9 7 9 30:34 34 Chievo 25 8 7 10 30:33 31 Bologna 24 9 3 12 28:32 30 Torino 24 7 7 10 30:32 28 Atalanta 24 7 7 10 23:27 28 Udinese 24 7 6 11 21:37 24 Palermo 24 7 5 12 26:39 26 Genoa 24 6 7 11 24:28 25 Sampdoria 24 6 6 12 36:43 24 Frosinone 25 6 4 15 26:51 22 Carpi 25 4 7 14 23:43 19 Verona 25 1 12 12 21:42 15 DANES 12.30 Milan Genoa; 15.00 Palermo - Torino, Sampdoria - Atalanta, Udinese - Bologna, 20.45 Fiorentina - Inter; Lazio - Verona 5:2 (v četrtek), Carpi - Roma 1:3 (v petek) PRIHODNJI KROG 19.2. Bologna -Juventus (20.45); 20.2. Verona - Chievo (18.00), Inter - Sampdoria (20.45); 21.2. Atalanta Fiorentina, Genoa - Udinese, Sassuolo - Empoli, Torino - Carpi, Frosinone - Lazio (1 8.00), Roma - Palermo (20.45); 22.2. Napoli Milan (21.00) Nov državni rekord Na atletskem mitingu v češkem Hustopecu je 23-letni Gianmarco Tam-beri v skoku v višino zmagal z višino 238 cm in tako izboljšal italijanski rekord. V belgijskem Gandu pa je z višino 193 cm zmagala Pordenončanka Alessia Trost. Usoden srčni napad V 51. letu starosti je za posledicami srčnega napada umrl nekdanji bolgarski nogometni reprezentant Tri-fon Ivanov. Skoraj bi presenetili V vaterpolski A1-ligi je tržaška ekipa Pallanuoto Trieste v Neaplju izgubila proti Posillipu 11:10. Tržačani so bili na robu presenečenja. Kampanjska ekipa je med boljšimi v ligi. Zmaga Celja PL Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v včerajšnji tekmi 11. kroga evropske lige prvakov v gosteh premagali poljsko Wislo iz Plocka z 31:26 (17:12). Tržaški rokometaši +5 Tržaški rokometaši Pallamana Trieste so v sinočnjem krogu A-lige (skupina A) zmagali v gosteh v Eppa-nu. Končni izid je bil 23:28. Najboljši strelec rdeče-belih je bil Srb Dordevič. KOŠARKA - Liga ABA: Tajfun - Partizan 65:83, Mega Leks - Union Olimpija 78:81, Cibona - Krka 85:78; liga Telemach: Polzela - Portorož 86:66. ODBOJKA - 1. DOL, moški: Ach Volley - Calcit 3:0 (Terpin 8); ženske: Luka Koper - Branik 0:3, Braslov-če - GEN-I Volley 2:3. Juventus - Napoli 1:0 (0:0) Strelec: Zaza v 88. min. Juventus: Buffon, Lichtsteiner, Barzagli, Bonucci (od 52. Ruga-ni), Evra, Marchisio, Cuadrado, Khedira, Pogba, Dybala (od 86. Alex Sandro), Morata (od 58. Zaza). Trener: Allegri. Napoli: Reina, Hysaj, Albiol, Koulibaly, Ghoulam, Allan (od 89. Gabbiadini), Jorginho, Hamšik, Callejon, Higuain, Insigne (od 77. Mertens). TURIN - Pred nekaj meseci je Juventus za prvim mestom zaostajal 11 točk. Bili so 12. na lestvici. Vsi s(m)o črno-bele že odpisali iz boja za državni naslov. Sledila je izjemno dolga serija zmag, ki se je po zadnji včerajšnji povzpela do številke petnajst. Po zmagi proti Napoliju je »stara dama« prevzela vodstvo na lestvici. Prvenstvo pa še ni končano. Na razpolago je še celih 39 točk. Juve je v psihološki prednosti. Napoli pa ostaja prvi najnevarnejši zasledovalec. Pričakovanja za sinočnji dvoboj so bila velika. Kot se spodobi za tovrstna srečanja. Vse do 88. minute gledalci na tu-rinskem Juventus Stadiumu niso videli zadetka. Pravzaprav ni bilo veliko niti veliko priložnosti za gol. Nato pa je iz svojega cilindra potegnil zajca Simone Zaza, ki je v kazenskem prostoru z levico streljal proti vratom. Vratar Napolija Reina je bil na žogi, toda smer je nehote spremenil branilec Albiol in žoga je poletela v mrežo. »Upam, da bo zadetek odločilen za končni 'scudetto',« so bile po tekmi želje zmagovitega gola Zazaja. Tudi tokrat je Juventusov trener Allegri dokazal, da težko zgreši. Moštvo je maksimalno motiviral. Podobno tudi Sar-ri. Napoli je bil v prvem polčasu boljši nasprotnik. V prvih petinštiridesetih minutah je bilo večkrat vroče pred Buffonovi-mi vrati. Enkrat je odločilno posredoval tudi Bonucci, ki je moral nato zapustiti igrišče zaradi poškodbe (udarec v koleno). Frosinone zmagal v Empoliju, gol Birse Chievo - Sassuolo 1:1 (1:1) Strelca: Birsa (C) v 29. iz 11-m, Sansone 30. Empoli - Frosinone 1:2 (0:1) Strelci: Daniel Ciofani (F) 17.; Maccarone 59., Ciofani (F) 73. VERONA/EMPOLI - »Slovenski« Chievo je gostil Sassuolo in igral neodločeno. Gostitelji so povedli v 29. minuti z Valterjem Birso, ki je bil uspešen iz enajstmetrovke. Minuto zatem je že izenačil Sansone. Kot zanimivost naj povemo, da je Birsa za Chievo odigral letošnjo 23. tekmo. Kar 22-krat ga je doslej treniral zamenjal. Na drugi tekmi je Frosinone dosegel pomembno zmago v boju za obstanek. Ekipa iz Lacija je Empoli premagala z 2:1. ŠPANIJA PRVAK - Dvoranski nogomet 5:5, evropsko prvenstvo, finale: Španija - Rusija 7:3. KOŠARKA - Srbski selektor slovenske izbrane vrste Igor Kokoškov »Podlegli pritiskom« »Opazil sem, da so slovenski fantje na vseh velikih tekmovanjih nastopali v krču«- »Dončic je pravi biser« LJUBLJANA - Slovensko košarkarsko reprezentanco po več kot desetih letih čakajo kvalifikacije za naslednje evropsko prvenstvo leta 2017. Jeseni jih bo v dvobojih z Ukrajino, Bolgarijo in Kosovom vodil srbski strokovnjak Igor Kokoškov. Igor Kokoškov, 44-letni Beograjčan, ki že 17 let živi v ZDA, je v Slovenijo pripotoval med odmorom v ligi NBA za vikend zvezd. Kot pomočnik trenerja pri Utah Jazz je z veseljem in ponosom sprejel mesto selektorja Slovenije. »Košarkarski zvezi Slovenije se zahvaljujem za izkazano čast in zaupanje, da lahko vodim tako pomembno košarkarsko institucijo, kot je slovenska reprezentanca,« je dejal uvodoma. »Slovenska košarka je v ZDA cenjena in dobro znana. V ligi NBA so jo vrsto let zastopali odlični igralci, kot so Nesterovič, Udrih, Nachbar, Vujačič, ali zdaj Goran Dragič, ki sodi med najboljše organizatorje igre na svetu. Mnogi v ZDA so mi čestitali in dali kompliment, ko sem postal selektor,« pravi Kokoškov. O imenih oziroma kandidatih za reprezentanco Kokoškov ni želel preveč govoriti (na njegovem širšem seznamu je približno 50 igralcev), saj pravi, da se lahko v prihodnjih mesecih še mnogi spremeni. »Zdaj so v ospredju klubski dosežki in zdravje, čez par mesecev pa se bomo pogovarjali o reprezentanci,« pravi srbski strateg, ki je z nekaterimi igralci že navezal stik, z drugimi pa se bo slišal v naslednjih tednih. »Človeško je, da se jim predstavim, mnoge sicer že poznam od prej, ter da jim povem, da jih spremljam in želim vse najboljše. Vesel sem, da imam na razpolago toliko igralcev s pomembnimi vlogami v klubih,« pravi Kokoškov. Srbski strateg Igor Kokoškov je na EuroBasketu 2013 vodil reprezentanco Gruzije ansa S Slovenijo se je Kokoškov velikokrat srečal, saj je bil od 2008 do 2015 selektor Gruzije. »Opazil sem, da so slovenski fantje na vseh velikih tekmovanjih nastopali v krču. Razumem, da je bilo temu tako 2013, ko so igrali pred domačo publiko, na ostalih tekmovanjih pa so, mislim, podlegli pritisku, ki ga je ustvarila slovenska javnost, mediji, navijači ... Trudil se bom, da bom te pritiske preusmeril nase, tako da se bodo lahko igralci boljposvetili igranju košarke.« »Moja filozofija je, da tekmo izgubi trener, dobi pa igralec. Zato imam navado, da ko izgubim, pridem sam na novinarsko konferenco, ko zmagam pa izjave prepustim igralcem,« je dejal Kokoškov. Predstavnike medijev je najbolj zanimalo njegovo mnenje o Luki Dončiču ter odnos z Goranom Dragicem. »Vesel sem, da je Gogi zdrav in da dobro igra. To je zdaj najbolj pomembno. Sva dobra prijatelja, vendar se o reprezentanci ne pogovarjava, saj zdaj ni čas za to. Luka Dončič je pravi biser, izjemen talent, vendar tudi za njega je še prezgodaj govoriti. Seveda bi bil izjemno vesel in ponosen, če bi letos oba igrala za Slovenijo,« je dodal. Slovenska reprezentanca se bo zbrala 20. julija, zadnja tekma v kvalifikacijah pa jo čaka 19. septembra. »V ZDA oziroma pri Utah Jazz sem imel kar nekaj težav, da so mi dovolili postati selektor. Imamo namreč mlado ekipo, ki jo poleti čaka veliko dela, zato niso bili najbolj zadovoljni z mojimi načrti. A na koncu sem si izboril mesto in vesel sem, da sem zdaj tu,« je zaključil Kokoškov. (sta) ŠPORT Nedelja, 14. februarja 2016 25 Maja Vtič prva LJUBNO OB SAVINJI - Najboljša slovenska smučarska skakalka te zime Maja Vtič (na fotografiji) je zmagovalka prve od dveh tekem svetovnega pokala na Ljubnem ob Savinji. To je druga slovenska zmaga v svetovnem pokalu, do prve je leta 2014 v Lillehammerju skočila Špela Rogelj, ki je bila včeraj tretja. Maja Vtič je dvakrat skočila 91 metrov in zbrala 267,7 točke. Drugo mesto je osvojila Japonka Sara Takanashi (91,5 in 91,5 m; 263,2 točke). Tretja je bila Špela Rogelj (87,5 in 90,0 m; 258,7). Peta zmaga Flisarja STOCKHOLM - Svetovni prvak v smučarskem krosu Filip Fli-sar je na tekmi svetovnega pokala v švedskem Idreju zabeležil svojo peto zmago v svetovnem pokalu in se še tretjič v sezoni uvrstil na stopničke. V finalni vožnji je premagal Kanadčana Chrisa Delbosca, Avstrijca Christopha Wahrstotter-ja in Francoza Bastiena Midola.Mariborčan, ki je v svetovnem pokalu zadnjič zmagal 13. decembra 2012 v Telluridu, je v vseh vožnjah kazal odlične predstave, prav v vseh je bil najboljši. SMUČARSKI SKOKI - Svetovni pokal v smučarskih poletih v Vikersundu Prevc piše zgodovino VIKERSUND - Peter Prevc je zmagal na drugi tekmi za svetovni pokal v smučarskih poletih v Vikersundu (457,6 točke, 238,5 in 230 m). Drugi je bil Norvežan Johann Andre Forfang (439,4, 229 in 222 m), svetovni prvak v poletih, tretji pa zmagovalec petkove tekme v Vikersundu Robert Kranjec (429,5, 218,5 in 226,5 m). Na 12. mestu je tekmo končal Jurij Tepeš (379,4, 207 in 192,5 m), na 21. Anže Lanišek (337,6, 195 in 190 m), na 29. pa Jaka Hvala (282,6, 183 in 149,5 m). »Fantastično sem skakal danes (včeraj op. ur.), včeraj nisem tako popolno poletel. V poskusni seriji mi še šlo, toda v prvi seriji je steklo in tudi v drugi sem dobro opravil nastop. Nismo vajeni več kot treh metrov vetra v hrbet, vendar sem ostal močan, dobro odrinil in znova poletel zelo dobro,« je kratko nastop takoj po tekmi opisal Prevc. Po deseti zmagi v sezoni in šestnajsti v karieri je na slovenski večni lestvici prehitel doslej vodilnega in dvakratnega skupnega zmagovalca pokala Primoža Peterko. Njegov uspeh je dopolnil Kranjec, ki je v petek šestič stopil na zmagovalno stopničko posamične tekme v pokalu, vse razen prve v Kuu-samu pred enajstimi leti pa je dosegel na letalnicah. Tako ne čudi, da je po dveh tekmah na čelu posebnega seštevka poletov, ima 160 točk, le 10 manj pa jih ima na drugem mestu Peter Prevc (150). Za Kranjcem so se tokrat zvrstila Norvežan Johann Andre Forfang in Nemec Severin Freund. Slednji je bil sicer peti, vendar je sedaj na drugem mestu v skupnega seštevka svetovnega pokala 522 točk za Petrom Prevcem, ki ima že 1474 točk. Triindvajsetletni Prevc je vodil prvi seriji, najbolj se mu je približal Norvežan Kenneth Gangnes, tretji je bil Avstrijec Stefan Kraft, sledili so Gangnes, Freund in 34-letni Kranjec. Slednji je v finalu znova prikazal svoje izjemne letalne sposobnosti in se drugič v dveh dnevih povzpel na zmagovalne stopničke, četudi je imel na začetku sezone veliko težav že z uvrščanjem na tekmo in v finale, kar je bila posledica poškodbe komolca v pripravljalnem obdobju. Danes bo ob 16. uri še tretja zaporedna tekma na letalnici v Vikersundu. Zmagovalec Peter Prevc med Johannom Andreem Forfangom (levo) in Robertom Kranjecem (desno) rtvslo.si Pridi tudi ti z nami v Planico Športna redakcija našega dnevnika skupaj z ZSŠDI, Zadrugo Primorski dnevnik in potovalno agencijo Aurora Viaggi organizira v nedeljo, 20. marca, ogled finala svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici. Za vse informacije in vpisovanje pokličite na ZSŠDI (040635627) oziroma se lahko vpišete kar po spletni prijavnici na spletni strani www.zssdi.it. Blardone 3. na Japonskem TOKIO - Francoz Alexis Pinturault je zmagovalec veleslaloma za svetovni pokal v japonski Yuzawa Na-ebi. Francoz, ki je dosegel svojo drugo zmago sezone, je za 0,51 sekunde ugnal rojaka Mathieuja Fai-vreja, ki je prvič stal na stopničkah, tretji pa je bil Italijan Massimilia-no Blardone (+0,67). Žan Kranjec je prvič startal med elitno tridese-terico, imel je številko 26, a se mu nastop ni posrečil, saj je z zaostankom 3,45 sekunde na dolgi prvi progi vpisal 37. čas. Dvojna ruska zmaga FALUN - Ruski smučarski tekač Maksim Vilegžanin je zmagovalec klasičnega teka na 10 kilometrov za svetovni pokal v Falunu. Tudi drugo mesto je osvojil Rus, in sicer Aleksander Besmrtnik, tretji je bil Francoz Maurice Manificat. V ženski konkurenci, te so v klasičnem koraku tekle na pet kilometrov, je zmagala Norvežanka Therese Jo-haug.Tudi drugo in tretje mesto sta pripadli Norvežankama. Druga je bila Heidi Weng, tretja Ingvild Flugstad Oestberg. Mladinska zimska olimpijada LILLEHAMMER - V norveškem Lillehammerju so se v petek s slovesnostjo v izteku skakalnice Lys-gardsbakkene začele druge zimske mladinske olimpijske igre. Do 21. februarja se bo več kot 1100 mladih športnikov iz 71 držav, v starosti od 15 do 18 let, merilo za kolajne, tekmovalo in se ob tem tudi družilo, nabiralo izkušnje, učilo in uživalo. Med temi je tudi 19 obetavnih slovenskih športnikov in športnic. NOGOMET - Vnaprej odigrana tekma 21. kroga elitne lige Vesna - Ism Zaman čakali na gol Vesna - Ism 0:0 Vesna: Carli, G. Kerpan, Stanich, Purič, E. Co-lja, Potenza, Kosmač, Arduini (73. A. Kerpan), Sammartini (51. D. Colja), Božičič, Venturini (62. Menichini). Trener: Sandrin. Mreža je bila tokrat v Križu začarana. Predvsem za Vesno, ki je med prvim in drugim polčasom izdelala ducat nevarnih priložnosti. Toliko smo jih zabeležili iz kriške tribune, ki je bila glede na sobotno srečanje dobro obiskana. Samo tekmo pa bi lahko strnili v akciji v zaključku prvega polčasa: ukradena žoga Kosmača na lastni polovici igrišča, podaja do Sammartinija, šibek strel mladega napadalca, odlično posredovanje Cristofolija, posledična odbita žoga na Arduinijevi nogi, ki z bele točke zgreši gol. Velika želja po zadetku je tokrat trčila ob veliko površnost. Vesna se je tokrat predstavila s korenito spremenjeno postavo. Prvič letos je nastopil vezist Erik Colja, v napadu pa mladinec Sammartini (letnik 1998). Trener Sandrin je Stanicha nazadoval do obrambne vrste, kjer sta na sredini igrala Potenza in Purič. Vesnina B različica je kot rečeno doživela črn dan v napadu, nasprotnik iz Gradišča je vsaj v prvem delu igre pokazal res malo. Nekaj več priložnosti je imel zadnjeuvrš-čeni Ism v protinapadu v zadnji pol uri tekme. Prva priložnost je padla v 20. minuti prvega polčasa, ko je po podaji Erika Colje Venturiniju čisto priložnost preprečil gostujoči vratar Cristofoli. V 26. minuti je Ventu-rini zgrešil z glavo iz neposredne bližine. Največjo priložnost je nesrečen protagonist včerajšnjega srečanja zgrešil v 34. minuti, ko je sam pred vratarjem poskusil s previsokim lo-bom. V 37. minuti mu s poskusom z vole-jem ni bilo kaj očitati, saj je strel za las obšel okvir. V 43. minuti je zmenek z žogo na gol črti zamudil Goran Kerpan in kot že rečeno, so jo ob koncu polčasa »zakuhali« še Kosmač, Sammartini in Arduini. Krstni nastop je v dresu Vesne opravil tudi Erik Colja, brat napadalca Davida. Poleg bratov Colja, sta v končnici srečanja skupaj zaigrala tudi brata Goran in Albert Kerpan fotodamj@n Ism se je le enkrat oglasil pred Carli-jem po akciji iz kota, v drugem polčasu pa je bila veliko bolj nevarna, saj je že v 1. minuti Monnels zatresel zunanji del kriške mreže. V 10. minuti je Venturini prešibko zadel z glavo pred Cristofolijem, dve minuti kasneje je Stanichev slalom v nasprotnikovem kazenskem prostoru ostal brez močnega strela. Sandrin je na igrišče poslal Coljo in Me-nichinija, a zgodba se ni spremenila. Ism se je nekoliko opogumil in poskusil prelisičiti Vesnino obrambo. Še najbolj nevaren je bil poskus v lobu, ki ga je zadnji trenutek iz okvira vrat zbil Minej Purič. Seznam neuspelih Vesninih poskusov se je zaključi v 37. minuti, ko je Menichini iz slabega metra z glavo zgrešil Božičičev predložek. (mar) 1. AL - Uspešni drugič zapored Dve zaporedni enajstmetrovki nista preprečili zmage Sovodenj Sodnik v eni minuti dosodil dve najstrožji kazni v korist Isontine Isontina - Sovodnje 1:2 (1:1) Strelec: 44. in 79. Vanzo Sovodnje: Dovier, S. Tomsič, Bytyqi, Floc-co, Galliussi, Bernardis, N. Tomsič (Čav-dek), C. Visintin, Vanzo, Hriberšek, J. Vi-sintin. Trener: Sambo. Vnaprej odigrana tekma 21. kroga 1. amaterske lige med Isontino in So-vodnjami se bo zapisala v zgodovino, saj je postavila nov mejnik v nogometu; točneje, za nov rekord tokrat niso poskrbeli nogometaši, toda sodnik. Med 17. in 18. minuto prvega polčasa je mož v črnem v šestdesetih sekundah dosodil kar dve zaporedni enajstmetrovki v korist Isontine, obe pa zaradi dotika žoge z roko znotraj kazenskega prostora. Prvo najstrožjo kazen je Dovier ubranil, bil pa je nemočen pri drugi enajstmetrovki, ki jo je izvedel ravno tisti igralec, ki je prvo zgrešil. Reakcija gostov je bila takojšnja, saj so Sovodenjci začeli napadati, tik pred iztekom prvega polčasa pa je prišlo do zasluženega izenačenja. Vanzo je lepo prodrl po desnem boku do kazenskega prostora, od koder je spro- žil diagonalen strel, ki je premagal vratarja Isontine. V drugem polčasu se je dogajanje odvijalo pretežno na sredini igrišča, saj nobena ekipa ni ustvarila pomembnejših priložnosti za zadetek. Tovrstno tekmo je lahko torej odločila le čudovita poteza Vanza, ki je v 79. minuti sprožil silovit strel s približno 20 metrov razdalje, proti kateremu je bil vratar Isontine nemočen. V izdihljajih srečanja so domači nekoliko pritisnili na plin, a je bila sovodenjska obramba vedno na mestu, tako da so se na koncu gostje veselili nove zaslužene zmage. Gre namreč za drugi zaporedni uspeh, s katerim so se varovanci trenerja Samba nekoliko povzpeli na lestvici, na kateri imajo 27 točk, šestouvrščena Isontina pa ima sedaj le tri točke prednosti. »Zadihali smo. Sedaj nas ča!