ZA IZBOLJŠANJE LISTA la«Nar«4*"all trn VM W ti ti GLAS NARODA TELEPHONE: CHeisea 3-1242 List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ OTATEUE OTOZAKJAIO, da pravočamo oteort Baročni-no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, poiljite en dolar sa dvomesečno poskusil j o. September 2Lt, IMS at Um Poet Office ca New Yerk, N. under Act ef Congress «f Mmreta Sni. 187». No. 93. — Stev. 93. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 22, 1939— SOBOTA, 22. APRILA, 1939 ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK Volume XLVII. — Letnik XLVI1. SPLOSNA BORBA ZA PRIDOBITEV JUGOSLAVIJE Sovjetska unija zahteva vojaško zvezo VSE JE ODVISNO OD POSVETOVANJ MED CIANOM IN MARKOVIČEM, KI SO SE ZAČELA V BENETKAH Italija na vsak način želi dobiti Jugoslavijo na svojo stran. — Madžarska ji pri tem pomaga. — Jugoslaviji ne bo treba Madžarski odstopiti ozemlja. — - Bolgarska zahteva Dobrudžo in dostop do Egejskega morja. RIM, Italija, 21. aprila. — Mussolinijevo nazna-J nilo, da bo leta 1942 v Rimu svetovna razstava, je prišlo zelo nepričakovano. Toda pokazal je, da mu je več ležeče na tem, da razstavo dovrši, kot pa bi dobil kako zmago. Pred vsem drugim je sedaj Mussolini zaposlen Z Jugoslavijo in pri tem ni ničesar, kar bi moglo voditi do vojne. Madžarski ministrski predsednik grof Paul Te-leki in vnanj« minister grof Stefan Csaky sta sinoči končala svoj obisk v ,Rimu in italijanski minister grof Galeazzo Ciano je odpotoval v Benetke, kjer se bo jutri sestal z jugoslovanskim vnanjim ministrom Aleksandrom Cincar-Markovičem. Politični krogi pričakujejo, da (bo Jugoslavija v nekaj tednih, ali nekaj mesecih članica osi Rim -Berlin Jugoslavija pa bo za to dobila zagotovilo, da ji ne bo treba odstopiti nikakega ozemlja in da bo celo od Madžarske prejela predlog za nenapadal-no pogodbo, poleg tega pa bo od Italije prejela zagotovila, da ne bo kršila njenih meja, toda Italija jo bo prosila, da ji dovoli nekaj gospodarskih koncesij. Italija si na vse kriplje prizadeva, da bi Jugoslavijo priklenila k sebi, da bi ji služila za konico, ki bi prodrla na Romunsko. Vse to pa je nameravano na miren način. In v tem smislu je treba sprejeti včerajšnji Mussolinijev mirovni govor. BEOGRAD, Jugoslavija, 21. aprila. — Jugoslovanski vnanji minister Cincar-Markovič bo v soboto dopoldne prišel v Benetke na sestanek z italijanskim vnanjim ministrom grofom Cianom. Spremljala ga bosta italijanski poslanik v Beogradu in jugoslovanski poslanik v Rimu. Jugoslovanska javnost z veliko napetostjo čaka na izid tega sestanka in ugiblje, kaj bo v Benetkah sklenjeno. Vsakomur pa je znano, da bo Italija Jugoslaviji stavila zapeljive predloge. V zvezi s tem jugoslovansko časopisje povdarja prijateljske odnošaje z osjo Rim-Berlin. Listi tudi naznanjajo, da se bodo v kratkem pričela trgovska pogajanja z Nemčijo. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 21. aprila. — Diplomatski krogi zatrjujejo, da bo z ozirom na an-gleško-francoske Jamščine nekaterim balkanskim državam os Rim-Berlin ponudila slične jamščine ostalim balkanskim državam. Zapad je izigral eno karto ,na Balkanu, os pa bo zaigrala prihodnjo karto/' je rekel nek opazovalec. Medtem ko so zapadne države ponudile svojo pomoč Romunski in Grški, bo os Rim-Berlin obljubila enako pomoč Madžarski in Jugoslaviji. O tem bosta razpravljala italijanski vnanji minister grof Ciano in jugoslovanski vnanji minister Aleksander Cincar-Markovič na svojem sestanku v Benetkah. S temi razvrstitvami balkanskih držav bi z vna-njimi jamščinami njihove meje 'Zmrznile" in vsaka prememba meja bi imela za posledico spor med oddaljenimi državami, ki so dale svoje jamstvo. Dosežen je bil ie velik napredek v tem, da je odstranjen spor med Budimpešto in Beogradom. Ma- NEMČIJA BO ZASLIŠALA MALE DRŽAVE Nemčija izprašuje male države, katere je omenil Roosevelt. — Prosi za odgovor, ako se čutijo ogrožene. PARIZ, Francija, 21. apri~-la. — Nemška vlatla se je obrnila na male države, katere je predsednik Roosevelt omenil v svojem pozivu za mir mi Hitlerja in Mussolinija, s prošnjo, da ji odgovore, ako mksli-jo, da jih Nemčija ogroža v Rooseveltovem smi.du. Iste govorice so razširjene po Varšavi, da«i Poljska tega vpraša njs ni dobila. Francoska vlada je prejela iz več glavnih mest poročilo, da so prejela vprašanje Nemčije. Za male države bo -zelo težko odgovoriti Nemčiji, ako jih po njihovem mnenju Nemčija o-groža. Ako ji odgovore, da se ne čutijo ogrožane, tedaj bo Hitler v svojem odgovoru aprila Rooseveltu povedal, da je njegovo mnenje glede agresivnosti Nemčije napačno. Kot pravi neko poročilo Reu-terjeve časnikarske agent ure, je Nemčija tudi viprašala mai države, ako so naprosile predsednica Roosevelt a za posredovanje. Stališče Francije z ozirom na Rooseveltov poziv je ipoja snil v poslanski zbornici vnanji minister Georges Bonnet za naslednjimi besedami: "Francija je močna in tega se zaveda. Nikdar ji ni manjkalo poguma. Toda tudi ve, da nasilje zaipletuje probleme, ki jih želi rešit i." Zaradi tega je Bonnet rekel, predlogih, katere je sovjetska vlada stavila proti predlogom angleškega poslanika sira Williania Keedsa v -Moskvi, sedaj razpravlja angleški vnanji urad. Ako bo Rusija pristopila k tej zvezi, tedaj bo mogel Neville Chamberlain v kratkem naznaniti poslanski zbornici, tla so se za ohranitev evropskega miru zvezale tri največje evropske velesile, ki imajc dovolj vojaštva in neizmerne vire vojaškega materjala. Iz Angore je prišlo poročilo, da je Turčija pripravljena pristopiti k francosko-angleški zvezi in bo to Chamberlain naznanil prihodnji teden. Češki tanki za Italijo. RIM, Italija, '21. aprila. — Italijanske oblasti so v Bres-ciji sprejele 60 čeških tankov; v severno Italijo je tudi prišlo več čeških aeroplanov, ki so bili prepeljani v Brindisi hi Taranto ter "bodo prepeljani v Libijo. To je tlel vojnega plena, ki so ga dobili Nemci, ko so se polastili ('ehoslovaške. PREMOGA ZVEZA NAJ BO NAPERJENA PRIMANJKUJE1 TUDI PRQTI JAPONSKI LONDON, Anglija, 2!. aprila. — Ce hočeta An glija in Francija, da se jima pridruži Sovjetska unija v odporu proti Hitlerju, ji morata obljubiti popolno vojaško pomoč. To je sporočil .angleški vladi angleški poslanik v Moskvi Sir William Seeds. Ta zahteva je Angleže precej presenetila, ker so domnevali, da se bodo Rusi zadovoljili le z nekak-, šnim dogovorom o sodelovanju. Ako bo taka zveza sklenje- Ce se bodo pogajanja po-v s e m izjalovila, h o Roosevelt poskušal doseči sporazum. V okrožjih mehkega premoga,* ki se ne nahaja v appala-škem okraju, je opažati izredno delavnost. Premogarji delajo vsak dan, kajti operatorjem gn* za to, da že saj nekoliko povečajo zaloge premoga. Dne .")_ maja l*>do namreč delavci najbrž odložili o roti je. V appala*kem okraju pa že ol 1. aprila počiva vse delo Zastopniki unije in delodajalcev, ki že od srede marca zborujejo v New Yorku, se nikakor nt* niort-jo m|K>razumet i. <' hu i i l' n i teti Mine Wo rke i*ž v državah Illinois, Indiana, Kentucky in Uhio bodo po petnajstih dneh prenehali delati. (Organizacija, ki je priključena CIO, je svoječasno zapreti la s splošno stavko če delo-tlajalci ne bodo ugodili zahtevam delavcev. Pogressive Miners of America v Illinoi-n, ki pripadajo Delavski federaciji, pravijo, da in* hudo zastavkali. Xakopaiiega premoga je čedalje manj, in če tlelo kmalo ne bo obnovljeno, bodo v do-glednem času vse zaloge porabljene. < 'e se bodo vsa prizadevanja za dosego sporazuma izjalovila, bo posegel vines predsednik Koosevelt, t loči m igra zaenkrat vlogo nekakšne posredovalke delavska tajnica Miss Perkins. KAJ JE ZAHTEVALA na- ** v vell,k" nevoljo Poljske m Romunske, ITALIJA ZAPEČATENI VAGONI VZNE-MIRJAJOFRANCOZE PARIZ, Francija, 20. aprila. — Časopisje poroča, da je bilo poslanih iz Italije v Španijo petimWajset zapečatenih vagonov. Francoski cariniki jih niso odprl in pregledali ter nihče ne ve, kaj je t»iio v njih. Vladni uradniki pozivajo frant*oe*ke časnikarje, naj vse lepo " pozabi jo", kajti po mednarodnih določbah takih vagonov ni dovoljeno preiskati. džarska bo na priporočilo Benita Mussolinija Jugoslaviji ponudila nenapadalno pogodbo. Veliko vprašanje na Balkanu pa je Bolgarska, ki je zavrnila vse ponudbe obeh strani. Bolgarska je naznanila, da ne stopi v nikako pogodbo ;z nobeno stranko, dokler ni vstreženo njenim pravičnim zahtevam, — da ji je zajamčeno, rja mirnim potom dobi del izgubljene Dobrudže od Romunske od Grške pa dostop do Egejskega morja.. MADŽARSKI RAČUNI Iz Budimpešta (poročajo: — K avjgovore poljskega zunanjega ministra polkovnika Becka v Londonu, ki predstavljajo za Poljsko velik diplomatski u-sjieh, spremljajo v Budimpešti z največjo pozornostjo. V madžarskih političnih krogih smatrajo, da se morejo za prihodnji teden pričakovati hudi diplomatski boji v Vzhodni Evropi med -zapadnimi silami ter državami osi Rim-Berlin. Poleg angleške vojaške pomoči računajo v Budimpešti, da bo Poljska dobila tudi finančno pomot** in da se bo pospešeno oborožila. Kljub kategoričnim angleškim izjavam .smatrajo v Budimpešti, da se jamstvo za neodvisnost Poljske ne more istovetiti z jamstvom statusa quo. Kar se tiče Runiunije, smatrajo v madžarskih političnih krogih, tla se bodo razgovori raztegnili tudi nanjo. Iz Pariza poročajo: O italijanskih zahtevah napram Albaniji, ki jih je kralj Zogu odklonil, je izjavil ugleden albanski predstavnik zastopniku francoske agencije v Ha vas, tla so bile naslednje: 1. Italija naj bi dobila pravico, da lahko vsak čas izkrca v Albaniji svojo vojsko in usede strateško važne točke. L\ Italija naj bi dobila pra vieo tlo nadzorstva nad vsemi albanskimi javnimi napravami, med njimi tudi nad n trd k ah i in vojaškimi ustanovami. .'». Italijani, ki bivajo v Albaniji, naj bi dobili iste pravice, kakor jih imajo albanski držiuvljani, meti drugim tudi pravico do izvolitve v parlament in imenovanja za niini-st re. 4. Albansko zunanje ministrstvo naj bi se uklonilo, vodstvo zunanjih političnih zadev Albanije pa bi prevzela Italija f>. Italija naj bi dobila svoje generalne tajnike v vseh albanskih m i n is t rst.v i h. ti. Italijanski poslanik v Tirani naj bi postat član aIbalistke vlade, aMxinski poslanik v Rimu pa član italijanske fašistične vlade. PES GA JE IZDAL BALTIMORE, Md., 20. apr. — A' samotni hiši je živel 45-letni jeklar Marco Tartjuino, katerima sta Anglija in Francija zajamčili neodvisnost. Ru sija se pod nobenim drugim pogojem ne »bo spuščala v pogajanja kot na podlagi vojaške zveze, kajti nevarnost ji preti od dveh strani — od Japonske in od Nemčije. Poljslki časopis "Espre-s Poranny" pojasnuje stališče poljske vlade. — Pomoč ruke armade bi bila mogoče spočetka izdatna in uspešna, — piše, — toda če bi vojna trajala par mesecev, bi Rusi utegnili zanetiti revolucijo v državah, ki bi jim pomagali. Ru.^ki predlog v.-ebuje tudi zahtevo, da bi inorali Anglija in Francija Rusiji s vojaštvom pomagati v slučaju japonskega napada. Poljalki -nimajo posebnega zaupanja v rusko armado. — V sedanjem času, — pravi •• Express Poranny" — Rusija ne more dosti vplivati na razvoje v Evropi. Nihče ne pozna moči ruske armade. Ve se le toliko, da-ji poveljujejo ljudje, ki nimajo 'zadostne vojake izobrazbe. PREDSEDNIK NI ČESTITAL HITLERJU NEWPORT, R. I., 21. aprila— Danes je govoril tukaj Hamilton Fish, -republikanski kongresnih iz New YoAa. Kot običajno, je tudi ob tej priliki kritiziral predsednika F. L). Roosevelta in sicer zato, ker ni čestital nemškemu kanclerju Hitlerju k njegovemu rojstnemu dnevu. — To je bilo nespametno, — je dejal Fish. — : gospodinjila mu je pa JI letna X . . .. . . j i o- c J j. . . . Ketudi se predsednik ne stri-h.velvn Kice. S sosedi nista 1-1 • tx-4i * i-*-- -i nja s Hitlerjem v političnih nieia n obetu i h stikov. Te dni so pa postali sosedje pozorni, kaj -ti pes je noč in dan tulil. Ob-'vestiii so policijo, ki je začela iapratševati Tartjuhia, kje je njegova gospodinja. On ni vedel odgovora. Slučajno je neki poHeist spustil ,.sa na "dvori- part^a je .pozneje rekel, SCO .n pes j,. «uvI ob Ofrraj. je nara(]a ^^^ ob na 'grebsti ter je izgrebil človeško t glavo. Ob pogledu na to gro !zno na>lbt» je Tartpiino \-zkli-knil: Kaj mi pomaga tajiti! To je Evelyn. Nato je priznal, da je svojo gospodinjo v prepiru usmr zadevah, — bi moral storiti to, kar storili načelniki drugih držav. Angleški kralj mu je f>oslal čestitke. Neumevno n-.i je, čemu je predsednik ta dogodek prezrl. Neki uradnik državnega deda je navada čestitati le ob narodnih, ne .pa ob ose'hnih obletnicah. Ako Vas zanima le-t^* po čtivo, naročite si ^ Slovensko - Ameri-t^* kanski Koledar za leto 1939. j til in raz regal njeno truplo na kose, ki jih je na dvorišču za kopal. Mrs. Rice, ki ima moža in dva otroka, je prišla sem pred poldrugim letom i nasprotnem aluia^u se lahko pojavi infekcija. ■»nas ■iii]>-it««iM Saturday, Aprii 22. 1939 p .. - - -"X3LAS NARODA" (VOtCB or THX PtOPLI) Owum ud FutitUbad by •LOTIN1C rUMJSnMi COMPANY i l«u ................fS.'lO Zm iDosf-awtrc m. eUo Ieto .. $7.i>0 ^ ft*trt ......... ......$1.3C 'Za r-ol leu ............ .... $3.50 8«>eni»Ue^ Veeriy ML—'_____^ -= -=- 1 l -AM NlBODA" ISHAJA TSAKI DAN fZVSKlffil NEDELJ TR PRAZNIKOV lit** NARODA", 11« WMI Iftfc BIURET, NEW YORK. N. r TVUCPBONK: flliim t-lttt DOPlHl bra« pudliM la ttMfclMfl at M prtoWujrto. Doner ae narotalno rn*j eo Megvvou poMijeci po Money Order. Prl auremembl kraj« narotf- liruatao, da am mmm tudi prejjnj« UviUUt u»ut, da bltre]« najdo- m aaatotblka. VODILNI ITALIJANSKI LIST O FRANCOSKI, ANGLEŠKI IN POLJSKI POLITIKI **Uk>nuUe d' Italia" objavJja članek, % i ga napisal ravnatelj iftfa lista in ki trdi, da bodita francoska politika naspro-ti Italiji in frau<»o»ko-ai*g)eška pofiti»ka nasproti Nemčiji po napačnih potih, največ arao še zadnjič pot&usiti oziroma ponuditi Franciji priložnost, da pove svoje mnenje. Italija riilka, toda večno čakati ne more. In čim dalje bo Francija čakala, tem večji bo njen dolg Italiji. Na drugi strani sloni nova angležtka iniciativa, lc§ se sklicuje na iprijateljstvo s Francijo, prav tako na napačnih dom nev*h, leg tega pa je politika zapadnili velesil, naperjena proti Nemčiji, čisto naravno in avtomatiko razširjena tudi na Italijo. Kar se tiče Poljske, se mora »zavedati, da niti Francija njrti Velika Britanija nista storili v nedavni preteklosti tega, kar so gotove države tfd njih pričakovale. Treba se je spomniti Poljske in usode bivšega neguša, na Kitajsko, na Čangkajška, na vlado Negri na, treba se je pomniti tudi na vse, kar se je delalo pod pokroviteljstvom teh z&padnih držav in tudi z njihovo pomočjo. Na koncu pravi članek: Na roti, ki hoče živeti v mini in ki hoče ohraniti svojo neodvisnost, se ne more n?kdar zanesti na obljube svojih prijateljev. Poljska mora hoditi po stopinjah Pilsudskega i-n mora ohraniti tudi v bodoče ravnotežje v svoji zunanji politi/ki. \ V jfo - \\ AKO WVfKRAVATF OBISKATI SVETOVNO RAZSTAVO VAM ZEMUEVID DIQ^QTREBK^ _ OGROMNOST svntms UBfttt V N E « YOKKV 10 SLEHER NKA PKESEKTLA Izšel Slovensko-Amerikanski KOLEDAR -1939.-_ POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEF1SJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE V RAZNOTEROSTI NAVODILA ' 50«.,— Tte zamudite te priNke! POGLED NA DRAC ' yl kurnikov, tfetn pa nikakor niso imogli najti. Te dni pa je I neki kmet v trafiki kupoval tobak in trafikantu pripovedoval, da so mu bile v noči |k>-kradene kokoši. Trafikant mu je pove lal, da ravnokar kupil od l>ogate"^a kmeta Peti'a .Turi-šiča štiri kokoši. Kmet jih je pogledal in ugotovil, da so njegove. .Jurčiča ><» hitro prijeli in je pri zaslišanju priznal, Ha je kradel kokcfci vsevprek. Ju rišič je y.elo trden kmet in je razumljivo, da je njegova aretacija zbudila med r-ovaščani rn z n 1111 j i vo < »g<»rčen je. 8L0VEK1 (VOGOHLXTT DSH»T i-l; najvRšnejie piistnuišče Alb;uujo„ ki jf4 sedaj v italijanskih rokah. Iz Slovenije OCE JE USTRELIL SINA V Novakah pri Novem Olju se je mligrala na velikonočno soboto popoldne krvava rodbinska dimna. Pos^-stnik Kra-nje in njegov 25-letni sin Martin sta že dalje ča.sa "živela v sovraštvu. Na velikonočno so-l>oto je oče zalotil ni na na svojem travniku. Stopil je k njemu in ga razburjeno vprašal, eenm hodi na njegov travnik, ko mu je to prepovedal. Začela sta se prepirati, nakar je oče v razburjenosti ipoiegnil samokrns, ga imperil proti sinu in trikrat xprozil. Sin je bil zadet v vrat ter v levo 111 desno stran prsi in je nezavesten ■ofblevial. CVIjjski reševalci so z avtomobilom prihiteli na kraj nesreče. Oče je pobegnil v gozd, a šofer reševalnega avtomobila Klezin je stopil za njim, ga dohitel in mu dejal, da je od policijo, nakar rc je oče vdal in izročil samokres. Hudo poškodovanega sina so prepeljali v bolnišnico, kjer je pa na velikonočno nedeljo podlegel poškodbam. Očeta so oddali v zafpore okrožnega >odi-šča. SVOJEGA 2EN1NA JL PO NESREČI USTRE-LILA Na velikonočno soboto* se je pripetila v Mali vasi pri Jezici usodna nesns'a, ki je zahtevala tiivljpnje mbulega. pridnega torbarskega mojstra dreja Jakopiča. Popoldne .se je bil Jakopič, se-dal s svojo izvoljenko Jožico R. Kramljala sta o tem in onem, naposled je pa Andrej v svojo nesrečo potegnil iz žepa majhen samo- kres iu ga pokazal dekletu. Jo-; žica je bila radovedna iu ga vprašala, kako se ž njim ravna Na veliki petek okoli JI), po-noči je bil izvršen pri posest-niei Kb»p»"i«"evi po domače pri i v Mošenlku, ki leži ob i ce>ti Moravče— iCVelln jc . . . jhanovinsk »j.1 ]™V9kl naPlul- Do* ji pokazal, kako se strelja. hl,a. P^^^nioa, vdova K1 in i k ^ Mop^-ieeva in njen 26 letni brat Kljub tenm je nevešče dekle tako nespretno manipuliralo z orožjem, da .se je samokre-nenadno Kprožil in je krogla zadela Jakopiča v desno ramo. Andrej se je na mestu zgrudil. <'*'» >* >'a }x>gledat v vežo, a v v - « 1 ■ ii i- )ttiJU s<* odprla vrata iz ,\a potiuH* <0 takoj i>ok ica 1 re- 1 1 • i - . , ... . - „ , • K , kleti in pred njo je skoči moški sevalce, ki .so nesrečnika nag o v 11M, , . , .. , 1- i- i i.- , , . ,7- naperjeno imisko ter zak jca ptre-pi'l^ptli v ljubljansko bo - *« v 'J,, , ; . ' -- • r, , 1 • , A»zaj! \ smrtnetn strahu Hišnico. Zdelo se je. da po-1 • j V. ... , ' -.1.^1«., .. i - i i-. 1 Klo|x-ireva umaknila v skodba ne bo imela zlih posle- i-- • • « i .....,., . . 1 , tn«>o, za njo pa je stopi drugi die, a na velikonoeni ponesle- .. n • 1 • ■ 1 • ,-u - * . - .. ' jino-ki z veliknn kuhin^kim 110- ljek je Andrej nenneakovano - „ , . - - 1 , ,„ .. ' , , zem, zahtevajoč denar. Ker ie umrl. I rajfieiut smrt mladega Ii J . J mojstra seveda vzbudila srlo boko sočutje z njegovimi svojci, wi pa tudi pomilujejo nesrečno dekle, ki je nehote zakrivilo smrt svojega izvoljenca. OBUP MLADEGA RUDARJA Ko so se ljudje na veliko .soboto zvečer vračali iz župnije Dola, od vstajenja, jih je prevzela novica, da se je vrgel 21-letni rudar Ladislav Verd a j [Kiti vlak, ki krene iz Hrastnika proti Zidanemu mostu. Žaloigra se je odigrala v bližini čuvajnice, kjer je za čuvaja žel<*zničar Sumej. Čuvaj Sume j je naAel truplo brez glave na progi. Takoj je obvestil bližnjo postajo. Železniška komisija. v kateri so bili zdravnik dr. Matko iz Radeč, načelnik hrastniške postaje Rutar in drugi, je lahko |h> legi trupla takoj ugotovila, da ne gre za nesrečo, temveč v.a samomor. Razkosano truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico na Dolu. 1 , , Pravcati gangsterski po- l dvigi i se if\nože v Zagrebu. Zdaj >0 .-i zle čine i izmislili nov način, da najdejo priložnost, za svoje tatinske namene. Na stanovanje, kjer oddajajo kakšno sobo, pride mlad gospod, ki se .rada za študenta ali kaj |K>dob-inega. Ogleda sobo, pove, da -----j«* zadovoljen 7. njo, nato pa * j prosi gospodinjo, naj mu pri DRZEN ROPARSKI kozarec vode ali kaj Po- NAPAD V MOŠENIKU 'flobn^h Tron,1^k ko ^am, porabi za to, da natlačj v žepe vse, kar utegne. T^ilo je [>ri-javljenih že več takih primerov. najdrznejši pa je l»i| vsekakor gangster, ki je na.pa«lel 00-let no H<«leno Vrbnjak v Tm-bi išimovičevi . ulici. Helena Vrbnjak se preživlja z oddajanjem sob. Te dni popoldne je prišel k nji elegantno oblečen •mlad goapod in se zanimal za sobo. Soba mu je ugajala, vendar je pripomnil, da išče sobo za svojo sestro in da pride kasneje še enkrat. Dve uri kasneje se je gospod vrnil in dejal, da najame sobo in je ponudil 20 din na račun. Vrtinja-kova je potrdila, nakar sta odšla v prvo nadstropje, kjer je imela Vnbnjakova v omari spravljen denar. Ko je odprla omaro, jo je noznanee od zadaj udaril 100 glavi z nekim tnlim predmetom, da je padla na tla. Nato je vzel iz omare 1100 din in pobegnil. Vsa prizadevanja policije, da bi ujela drznega gangsterja, so ostala brezuspešna. Klopčiceva in njen (Franc Mereun. Ko sta opravljala pečemo molitev, .sta zaslišala v veži nmljivo topotanje. Posestni- l»omoč si nista upala klicati bližn jih sosedov, sta roparjem izročila 180 din, kar sta pač imela doma. Pod pretnjo, da ju ubijeta, če zapustita hišo, sta roparja nato brez sledu izginila v bližnjem gozdu. Razbojnika sta bila markirana in stara kakih 30 do 40 let. Oni z nožem je imel preko obraza privezano črno cunjo, a drugi je ibil močno porasel z umetno brado. Napadcnca rda takoj drugi dan prijavila napad orožniški stanici v Moravčah. Prebivalstvo vse Moravske doline je močno razburjeno in upa, da bodo orožniki predrzne roparje kmalu izsledili. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" KNJIGE Vodnikove Dražbe ZA LETO 1939 V zalogi imamo knjige Vodnikove Družbe za leto 1939. Kdor jih hoče naročite, naj pošlje: $if LETOŠNJA ZBIRKA VSEBUJE SLEDEČE KNJIGE: TRETJI ROD: Povest Spisal LOJZE ZUPANC VEČNE VEZI: Povest Spisal DR. IVO SORLI KARADZOR2EVCI: Zgodovina Spisal: J. OROŽES VODNIKOVA PRATIKA . , . ,iv (4 KNJIGE) KNJIGARNA "GXAS N. A R O P A" ti« WEST Jfth STREET f ^ : s ? • NEW TORK, N. T. i" 1 , MJH * ,jt. :■ - - i I z Jugoslavije. Zastrupljena družina. V Erduckoj Tišini je železniški delavec Ivan Pavlenič zjutraj prišel domov in se podal takoj na vrt, kjer je popravljal plot. Zvečer sta z ženo legla spat. Okrog 11. je Ivanu nenadoma »postalo *labo. Žena je poklicala soseda, ki je odpeljal Ivana, ki je bil medtem že nezavesten, v bolnišnico v Sisak. Z očetom je šla 13-letna hčerka Marica, mati je pa ostala doma. Ko kc je sosed z Ma rico vrnil d011*1 v, je našel tudi mater nezavestno. Takoj jo je odpeljal v bolnišnico, kjer jo T van med tem že umrl. Tudi njegova žena Jagica je v teku noči umrla. Zdravniška obdukcija trupel je doganla, da sta bila mož in tžena -zastrupljena. Orožniki so aretirali 85-letnega starca .Josipa \filako* viča, očima pokojne Jagiee, o katerem sumijo, da je med večerjo v jed natrcwl strupa. Hčerka Marica tisti večer ai iedla in tako je slučajno ostala pri življenju. Bogat kmet, ki je kradel v kokoši, živi v vasi Pijankovec pr\ Kri-ževcih. V vasi je v zadnjem času na debelo iagiajata. perjad Denarne pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. 1 ——— V Jugoslavijo: Za $ L'.40 ....................Din. 1C0 $ 4.70 ....................I »i n. IftKi * ....................Din. 300 $10.70 ....................:i)lu. 600 .......... Din. 1OO0 $41.— .......... Din. SOJO V Italijo: Z« $ 0.30 ....................Ur 100 f 12.- ....................Lir 200 I 2».— ....................Ub 1U0 ♦ ®7.— ....................Ur 1000 $112.60 ....................Ur 2000 $187 — ....................Ur aOUO KEB SE CENE SEDAJ HITBO MENJAJO SO NAVEDENE C» NE PODVKŽENB SPRRME1MBI _GORI AM DOLI Za Ispiafil« veCJik mnkw M jih ali^lM. dM^IMjUT1^ MJie PH«K t NUJNA NAKAZILA JMp. AJKJHO PO CABLR ZA PRISTOJBINO n__ S L O V E N I C PUBLISHING C O M P A N Y (TRAVKL BCRKAC) Sit ff.mk 8r. NK# TORK — Kako to, da **te spreme nili ime vaše gostilne "Pri ja-gnjet 11**, ki se »laj imenuje "Pri zmaju".' — j«, vprašal gost natakarja. — Gospod, to je prav eno stavno; gospodar ^e je, odkar ste bili slednjič pri nas, oženil. Ljubezen stori iz mlade« v dramatične junake, iz starcev pa komične figure. Sla renin pečlarjn <0 ponn jali srečko dobrodelnega društva rekoč: Priredili smo loterijo za n-bogo vdovo. Kupile vendar nekaj srečik. — Mi je prav žal, — je ott-vrn il pečin r. — Pri meni bi ubogi vdovi ne godilo dobro, če hi jo zadel, saj še sam komaj živini. O, natše ženske so silno dobrosrčne, posebno napram svojim možem. •slišal sem jo, ki je rekla svo jemn možu: — Kaj pa pravzaprav še hf» češ? Saj imaš vendar vse, kar hot'em ja«. V dvaj-elem stoletju je svef tako napredoval, da je zakon Zfidosten vzrok za ločitev zakona. •Načfn, kako ljudje včasih se stavi jajo ženitvene oglase, ki-ko skt^ajo za velikimi besedami prikriti dobro srce ali svojo samotnost, je pogostoma bolj zabaven nego resen. Tu nekoliko .primerov i z časnikov vsega sveta: "Kristjan, .11 let, 1.8 111 visok, z dolgimi, plavimi lasmi, gozdove, petje ljubeč, išče zakonske družice, najrajši ve kle v službi, ki koprni za sa djeoi, nego cvetlic, svetlobo, la srno bišo, ■življenj?*ko reformo. Hitre ponudbe s sliko pod . . . (Iz nekega ameriškega nedeljskega lista.) 4 'Zt ni t na ponudba. Kakor je vihar v moji notranjosti, kakor je vihar razvrednotenja franka pomedel mojo nedanjo doto, tako bi si rada v viharju osvojila srce Ijnbečega, srčno vzgojenega in značaj nega mo ža. Štejem 29 let, sem zelo bo gata z notranjimi vrednotami m zunanjimi prodno>tmi, imam sončen humor, na žalost pa nobenega zlata... " (Iz nekega pariškega večernrka.) "Niujno! Iščem izobraženega zakonskega druga. Značaj jki-sfranska stvar, ker ga ne manj ka. Pogoj majhno imetje, ker to manjka. Ponudbe s sliko |»od . . (I2 nekega južnoneuiške-ga lista.) "Poljedelsko pomočnico s priložnostjo za zakon, delavno in gibčno, sigurno v pravopisu, ki ima voljo izobraziti se za ti/pkarico in pomočnico moža iz državnega zbora, za takoj ršcem. Dveletno delovanje v poljedelstvu prav tako spretnost in voljo do molže in sodelovanja »pri poljskih delil.. Plačilo 40 do 100 kron, vse prosto, ipo spodobnostih na pihalnem stroju se bo dvignilo, pozneje poroka. Odgovor z naslovi mest, kjer je ponudnica delala, na ... " (Iz nekega danskega lista.) "Na McfelenbnrškoT Gospodično ali vdovo, tudi s hčerkico, ki ima stalen dohodek ali majhno imetje in voljo, da se zloži zavoljo zakonske skif>no-sti in skupnega gospodarjenja s starejšim gospodom (4-let. na deželi, nobena živina), prosim za naslov i« pošiljko slike na..." (fa nekega mek-lenliur&kega lista.) , ;<* : twwww W plim ^^^ Ifwfcli Na T» 1 .........I,, II "OLIB OH BOB AT*—N#w ToxS ................——=s=se=—es^=—- I Kratka Dnevna Zgotfba 1 Saturday, April 22, I 939 BLOVENB (YUGOSLAV? DULf Fit. LIJ'AII: ALBANIJA IN NJENI LJUDJE xnanwv Ko>«»vot B< n'-'ilari: Xa AFha nijo >|K>minjam kol na romantično balkansko j to krajino z v-etui njenimi ie-jotami, plnniniMiii. močvirji, hajduki, minnreti, y, malarijo, ImiIo in j i in a št votu. K-lor |x>-7.11« južno Homio ali južno Nr-Kijo, tit :»«» ho uaAel v Albaniji nnV.-ar |M^r4ino novega. Mu--I i manuka kultura, irnH^wxlar->lv>i liogatašev. stoletna xao->tnl<«Mt, Ujm plesi, ostrostrel-•■i . . . V letu 11117 in 191& kn sem hil v Afhaniji, je bilo tam pre-«*i»j Slovencev, toobr*-nj, Korita, Doltrrani. O--ojai, itd. Naši bratje Slrbi in Hrvatje so tiuii našli starih Morava, Jagodina, t i ra«*-an j, Vojvo<> nalašr solo Slovenj, da ne fMizabiš. kje si doma. Pa to niso kraji ob črnogorski ali ohridski strani, to *o imena neverno fwl Vojuše. .10 lo 40 km ju/.no od Tirane , prav blizu Adrije. Berat, najbolj južno most o, le/i ob cesti na Janino in ima staro ime Beli grad, njegovo predmestje pa je Ooriea (i»b reki Osnm), 4;Vkm zračne <"rte o vpribodnje uničil in izsušil močvirja. bo daroval narodu ogromno površino plodne zemlje in prideloval poleg drugega tudi rit Domačini pred malarijo niso imuni. Ponoči so odhajali peš in na vozeli brezkončni transt[«nti obolelih vojakov. Natšii baterija j«* jh> enem letu imela '*1 celotnega »tanja samo enega častnika, 30 mvož in konj. Topov se malarija ni prijela. Ko so nam oboleli t.rhorili pri Rogožini (na eesti pre«l Ti rano) je neko noč izginil v gore ali kaiii. Vrnil se je čoz doher teden. V Albaniji jo krvna os ve hi zelo resna in «lo-bes<'tlna zadeva in tu v bližini je živel nekdo, ki je bil neko«" ubil njegovega bratranca. Ta mirni fant je po vojni streljal na dunajske mitingu na kralja Zoga. Dobil je deset let ječe. V Albaniji, v rvojcan svolxxl-nom okolišu, je bil še prav -ber stroloo. V Draču som se med potjo na dopust seznanil v trgovini Bosanca Omera ef Biščeviča s koroškim -{Slovencem prapoifcon-kom Miklom. najožjim rojakom Miklove Zale. Sanjarila sva o Jugoslaviji, o Gospe Sveti, o fZili . . . Po wijni je Ijovro Miki Življenje po koledarju V zadnjih dn«Ai s«' vračajotii»o me«l mišjimi živalmi, ptice selivke, ki jih smatra človek o«I pamtiveka y.a znanilke pomladi. Re«lna jxtfovanja ži- V vali zrcalijo menjavo letnih dob zel«> točno. Naravnost čudovito jo, s kakšno natanono--1 jo se pojavljajo mnoge živali s koledarjem, ne o njt ni po«lobno poso-icga imena točno ^deiiiiiajst)do. Dejal j«\ da ga bo vrnil let jmmI zemljo, pralen se po- |čt z nekaj dni. Minili ko pa tri-javi v milijoiuskih tropih na po je meseei, a dragocenega |M»ka-jvršju. Najnovejši raziskovalci la s,- \«h|i».( ni bilo nazaj. Sle I-sn skušali laktšaa p«it«»vanja ži njič j«- iii<»rai kardinal |M»s|nti val-kih rojev pojasniti v zv«*zi ponj svojega slugo, iz luno. pri čemer navajajo |m» ! r«-z nekaj časa j«- prišel h s,duio «'rva palolni iz Južnega! kardinalu zopet isti plemič, morja, ki se nojnvlja vedno na Ra«l hi -i bil izposodil posmlo dan pred zadnjim krajc«-ni injz;i sol, ki j«* imela obliko »dve. i ob zadnjem kra jcu v velikan- j Kardinal s,, j«, unsmclmii. To-, škili množinah, tako r»šel leopard, ki j«- tak«, gibčna in tirna žival. nazaj šele č«>z tli mesece, U la j bi se vrnila želva, floto-volbi je nif 1 če/ tri leta ne bilo nazaj. Zapudno-indijski morski paj avi zl« žejo na primer ob ilolo-či-nem dnevu V maju iz svojih; lukenj in potujejo proti morju, da tam odložijo svoja jajca. Na nekom otoku zakrijejo |»otetu njihovi tropi |iovršino kakšnih petih kvadratnih kilometrov in nič jih lie more zadržati v njihovem |m>1ij«> ponoči r-kozi okna in preko p«» slelj spis ih ljudi in če kakšna žival na t«-m "poročnem p«it»> vanju'T ti«' more naprej, j«> to v:iri0]C;l| sj m.koč i/po<«».lil .hI škržat" si*verni Ameriki, k i'njega neki plemič, «la hi aii|,.ji|iiiuii<|| |-,|iiiiiiit|(|.,|iiiuiii|,. ..iihiuii,,.IIHHUI,,.„11111111,,. .,iiit „11111111,, „11111111,M .uiinu«,, .itiTiiiiiii.'lTtiTotiii,. .,:iu»itiitl •tiiiiini|l|.„iiiinii|ll „uii »IlIlHil''1«"!!!!!!!"^ ''»itUttlU1 '»»lilUlM"''"HllttUt"^''»lillllt!«1 ^MlMIlU«' ''nilMIlM' ''l!^'j ltirnii' '^»UUII^1 ''MllhtUt'^ Romani... Spisi... Povesti nat«» i^pljuH, ees da to mozu .. . . . . »i j . v tr • i napravil og!i, lepi konji, ntVsi po-. " 1 . . f,. ••i*. Ar i ,- • i • xopet prileteli letalci. Skrili nosni noriki! Med njimi je bi-, ' 1 , . . . , , , « i i - u i • i^mo se med obrežno -skalovie. lo celo kobila, ki je bila v ci- T . v ' .. .. ... . i Leteli so zelo nizko, krožili dol- vilu aranžirana pri cirkusu in' , ' . .. . , o-i • ^ -č?0 mestom, toda streljali je znala plesati. Bila je nasnf. z ' T . " 1 .. . i I niso, niti metali bomb. Odle- ra«lost in uživala je posebno • „ . v lil- „• i teh so popolnoma mirno . . . nego. Ko je ze ot>olela, je pri- r T. . _ v , , ... -i i • • i *i Rili ^o nasi iz Bok«* Kotorske. nel k bateriji vojak, ki je bil klovn v civilu. Njegov cirfrns je bil takrat v Hamburgu. Po očetu je bil fant pristojen ne kam v Prlekijo, tod« slovensko ni znal, rojen v eir»ku«u. na tur neji bogve kje. Hrvatsko je pa tolkel, toda tako "vojai&ko slo- vanščino", io je razumel Banatčan, T'eb in Rji s. VA2NO ZA NAROČNIKE Puleg aaulova )«> raxTidoo do kdaj Imate plačano narptaino. Prva M»llka pomoli mca«r, druga dan in tretja pa leto. Da uam pritira-Dltf aeiMX retxi*^ea drla In KroHuT, Vaa proalrao, da afeaflnt« mtoM-no pravnftiaao poravnati. Pošljite naroArtno fearnvnoat nam alf Jo pa plavajte naAem« aaatopnlka v VaAem-kraja all pa kptereaaa lamed aaat«*polkov, kojlb Imena mo tiskana a (Mirllml črkami, ker ao upravt-čeol obiakatl tu«n druge naaelbtae, kjer je kaj aafilh rojakov oaa^. Ijeoin. zaatopnik too Vam laroOl potrdilo aa plačano naročnino. l AlJFOaNIA: Han FranHara, Jneak l.aa^lw OHjOKADO: * F nek to, Pater OWc, A. Mkltli Wakwotmrg, M. J. Bnynfc i (IfUlANat ' ' v Indiana polta, Fr. lapmlV ILUMOM: Ckleaco, J. BavOk Mi IlUnola) Nortk (Ikaao la Wanka«in.. MMk IVhM . MAMIIJLMD: MliUlOAM. MOMT4|lA: MBMUflKl: OHIO: Barbeftw, Frtak /nht Otevetood, Anton Botek. Ckna. »■g—r Jacob Haanlk, Jo^- »iapotk Olrard. Anton Nagode Lorata. Loult Balast. Jobn KumAa Toungatown. Anton UkaU OBXKUN: V «.-1 -M • Oregon City, J. Kotolar PENNSTLVANI/.: n^aaamli, John J ev nI kar Broogtiton, Anton Ipnvoo ConeaMugta, J. Brmret Omdnln 1» okoUea. Mm. Ivana Bapmik ■ Oreenabaeg. Frank Novak Kn^'int TaninlS1""11 LMnmoodvlile. Joa BnUnA «ii iii .... - iHHMAA AftMaA« Na dopust si se vozil iz jir/-ne Al/bani je takole: najprej si jahal 25 km, potem si r*e yjeljal z vojaškim trenskim vozom, na to z drezino. potem po žični železnici nad močvirji, kon«"*no si se vkrcal v Draču na ladjo, ki te je peljala v Zeleniko (Boka Kotorska-, kjer si vstopil na bosansko železnico. Za to pot si imel dovoljenih 14 dni. Paraiki so vozili v etapali samo ponoči (zaradi sovražnih poilniornic.) Ko smo čakali nekoč v Dra na ............- .M Zanimiv« |»uvest iz (laliuatlUKkeieii življenja MI.A11IM SKCKM (par krnanlh trtit pisatelja Me&ka) .................................................. I5e MILIJONAR BRK/ 1IKNARJA. aplaal C. Phil Upa Oppeulieint. 112 strani. Ceun —........... 75 Uo Bkraju«>sti nu|«et roiuan iz modernega življenja. Opiienbelui Je znani augle&kl ru-«uo|tlaee iMHcuau i»o celem %vetu. MIMO 2IVUENJA, Ivan Cankar. 23« air. Cena .tti M KIJ 1'ADARJI IN ZDRAVNIKI .Spisal Janku Kač. 11U strani. Cena....... .M MOŽJK, spisal Emerson Bush. 20» strani. Cenal.Si Zanimivo delu, ki bo UKajalu vsakemu člta-telju. Frevml ura v nič ne zaostaja za originalom. MRTVI «iOSTAC ......................................................We AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Cena $1.00 Kersnik Je poleg Jurčiča naS iiajlK>lj poljuden pisatelj. Več del, ki jih Jurčič valed bolezni In smrti ni mogel za vršiti, je Kersnik uaj:a ronmua blodijo In t»»»w škod temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi |K>t« om a trs jo. NAŠA LETA. spisnl Milan Pu«elJ. 125 strani. — Cena vez..............70 BroA. ----------- M Knjiga vwbuje dvanajst povesil pisatelja Pu-jjlja. ki J»» iKtimal duS»» dok—♦•V.^ga kmeta kot le malokdo. NAIttiNA NIKOLAJA VNA Spisal V. M. Garftlu. 112 stra»L Cena .... Junaki te«a romutia blodijo i« ruvajo skozi temo življenja. Vzp« nJuJo se kviaau. a sredi l>ota ouiMK^jo. NA INDIJSKIH OTOKIH .................................»•« NA RAZLIČNIH POTin ---------------------------------«N NOVA EROTIKA, spisal tiran KOZMaN. Trdo vezana. 115 strani. Cenn ..............—------------— Knjiga vsebuje "mlsU, kl ao aa rodile v Človeku v prvih letih avatovna vojn«**. spisat Um. Baudetalrr. 112 ____________________________ M PRSMI V PROZI, strani. Cenn ... Verna slika pestrega vellkoineatnega »Iv-IJenja in st>omlnov nanj. PINO VINSKI OTOK. spisal Anntale France. 282 strani. Cenn _—----------------------------—— ••• To je satira na francoske pretekla ln aeda-nje razmere. V tej knjigi Je alavnl francoski pisatelj najbolj drsen ln breaobalren ▼ avojl aabarljlcl. PLAT /1 ONA, spisal Leonid Andrejev. 1S1 etr. Cenn .«1 Poleg naslovne povesti alavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, DlBKi "Misel v megli" ln "Brezdno". PARIŠKI ZLATAR ____________________________________U9 P02l0Al.EC ..................................................tU POSLEDNJI MOHIKANEC _______________________i--S* PATR1A (povest la frake zgodovine)_______Nt POVESTI IN SLIKE, •pisal Kaaver Me&ko. — 79 strani. Cenn _________________________________ .M Knjiga vsebuje tri poveatl naSega priljubljenega pisatelja, mojstra ▼ opisovanju. Njegov slog je Izrazit, nJerzTe mlaU ao globoke ln mehke. Posebno ienake ao vneta aa njegova dela. . KRALJEVIČ IN BERAČ ____________________ KRVNA OSVETA (pevesl la abruftkih pri) LA BOHEME. Spisa: H. Murger. 402 str. Cena...H Knjiga opisuje ilvljenje umetnikov v Pnrl-Knjlga 1» svetovno gnano dei„. tlfiTtfl. (Ita. Mf*ko\, 144 strani ............ 7t MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) __________7«c MALI LORD. spisala Franeea Hadgeaan Burnett. 193 strani. Cenn_________M Oloboko zasnovana povesi o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček Je plod ameriBke vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini ln reveši, pač pa ana razlikovati le med dobrim KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-levee. TRI knjige po 1M. 18« in 114 strani. Sis Can---.M vsak zvezek. Val trije.______1M Pisatelj nam 7 teb treh knjigah opisuje usodo ln ilvljenje kmetakega fanta, ki ao ga atari-SI poslaU v Bole. kjer se Je vzdrževal a lastnimi sredstvi ter adaj lažje, zdaj težje, lezel od Sole do Sole ter al slednji« priboril ▼ življenju mesto, po katerem Je atremel. Knjl** an pisane živahno. Ob ČItanJn ae bo moral člta-talj večkrat od aren aasmejatL ft tiri zanimive črtice naSega priznanega pisatelja. MALENKOSTI, spiaal Iran Albreht. IN strani. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, Jules Verne. t5 atraaL Cenn ______________ Menda nI Mlo pisatelja na svetu, ki bi Imel tako živo domišljijo kot Jo Je Imel Franco* Jules Verne. In kar je glavno, akoro vae njegove napovedi ao ee vreanlčlle. Pred dolgimi deeetletjl je napovedal letalo, aubmarln, polet v stratosfero Itd. PRAVLJICE. Spisal H. Majar. Izbrani la prostega naroda, t Jena ..................... PKAPREČANOVE ZGODBE------------- PR1GODBEČEBEL1CE MAJE, trd. vaa. _ PRVIČ MED INDIJANCL Povest laan čaaa odkritja Amerike. Cena ................... REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM--- RDEČA IN BELA VRTNICA_______ PTICE SELIVKE. Rahlndraiml Tagare. Trda ves. 84 atraaL Cenn_____________ Prgeovbrl, eseji ln mlaU alavnega indljako-ga pisatelja. Student naj bo. — nas vsakdanji KRUH. spisal F. K. Flnžgar. M strnnL Cam NaS mojsterskl pripovednik nam nudi t teh dveh svojih dellb ob'lo duševnega užitka. PRAVLJICE, Kofiutnlk, II. zvezek. Cena...... PRAVLJICE, H. Majw. Cenn ................ TURKI PRED BfJNAJEM......... TATIČ, spisal Frane« Bevk. Mi vsa. M str. •49 NaS Izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dva povesti, ki Jih J« poavcL" «*oJl materi. ' • TISOČ IN ENA NOC, e slikami, vellkm isdaja. Broš. 3 knjig«. Cena ..... .3^9 216 WEST »«th STREET Slovenic Publishing Company NEW YORK, N. Y, csa mu i**— Saturday, April 22, 1939 ICIBI1NJ fT raiLY Ljubezen nikdar ne ugasne u ROMAM IZ ŽIVLJINJA "QLAS HAKODA" PKIUOIL l m. č kot 10.000 inozemcev de-portiranih leta 1938. Ko Štefka prebere pismo, pretaka jezne sotee. Da, dvoboja ni ^igoče odvrniti, to je vedela. In kaj potem, ako baron pade T Solze ji v j »otoki h tečejo. Tn v razburjenju se vedno bolj trese. Slednjič et dobila kako službo. . Želim ji vse najl*oljše, kakor tudi Vam. gospia Lenardova. Zadnjikrat Vas irkreno pozdravlja. Vaša Štefka M aren ova." To pismo izroči slugi. Za Rittenbenga pa mu je dala '•imo svojo vizitko, na čijo zadnjo stran je napisala: "Znesek trideset tisoč, mark minem kot odškodnino za odpovedano službo v gledališču. — Štefka Marenova." Naslednjega dne se Štefka odpelje v Monakovo in se nastane v nekem penzijonu. Takoj naslednji dan gre v posredovalnico za modo \ gledališču, kjer ji* vložila prošnjo. Zastopnik ji daje upanje, da 1h> kmahi dobila mesto, ker je jav j.ost še ni pozabila. Nato pa dan za dnem čaka na kako sporočilo od barona. Slednjič pa dobi kratko fpismo od njega. "Ljulba Štefka:— Ne bom te mo^el videti, dokler ni vse končano, kajti potrebujem mir, ker me nevesta in njeni starlši vedno oblegajo. Priloženo Ti pošiljam ček in zartavljalne listke za tvoje dragocenosti — za vsak slučaj. Upam pa, da se bova kmalu nad vsem smejala. O izidu dvoboja Ti bom tako; sporočil. Rodi dobra! Saj se ho vse ddbro iašlo. — Tvoj, Hardy. {'ca dva dni dobi zopet pismo od barona: "Ljuba Stcfica:— Dobro se je isfclo: nič se ni zgodilo. Prav nič nisem ranjen; gospod Rittberg pa je dobil strel v desno ramo, hvala Bogu, samo majhno prasko, ki se bo, kot je rekel zdravnik, kmalu zacelila, ako ee imu rana ne ip risadi. Zelo sem vesel, da se je tako izšlo. Ako moreš, pridi nocoj k meni, toda ibodt previdna. Moja nevesta in njeni rtariši ine povzdigujejo kot kakega zmagovalca, ki se je vrnil iz bitke. To je za mene zelo naiporno in rad bi se razvedril v Tvojem objemu. Moj bodoči tast mi je že odprl samostojen račun na banki. — Živijo! Na svidenje danes zvečer! — Tvoj, Hardy." Štefki se odvali težak kamen od srca in se v svoji lahko-mišljenotfti zopet prične vseliti življenja. Kaj bi ji tudi koristilo, ako bi stokala v bolerti. Od tega se človek postara in postane grd. In ravno sedaj potrebuje bolj, kot kdaj poprej, da ostane mlada in lepa. Ko se zvečer obleče za obisk pri baronu, izgleda tako otroško mična, kot vedno, kadar je bila dobre volje. Takim lju dern, kot je bila Štefka, ne seže ndbena stvar globoko. Pla vajo vedno na površini in se otresejo vsega, kar jib tišči. Trdno a* je zavrela, da rt te nesreče zopet odpluje na široko morje z rarpetimi jadri. Tudi sedaj misli sama, kot ji je rekel baron Sal ten, da je vse namenjeno za dobro. Hans Rittberg se je Že prihodnjega dne vrnil v Monakovo, da se s nekim svojim jpoenancem posvetuje glede ureditve zadeve dvoboja. Slovo od Flavije rou je bilo zelo težko. Oba •ta ae morala premagovati, da nista pokazala svojih občutkov. Ko je Flarija sama, jo neprestano preganja velik nemir, Mnogo stvari prične, pa jih zopet opasti, hoče igrati, pa ne pride dni«*, in slednjič poišče go*po Lenardovo, ker samote ne mere ve£ prenašati. Stara gospa udobno jedi v drpžaibni sobi. liže bonbone in požira napeti roman. Flavija se skuča ogovarjati i njo, četudi ji ni bila kaj posebno vweč, samo da odirat svoje t nine miali. Ko pa opazi, da hoče od nje izve dat! «# rorok, zakaj je Hjmm RitUberg raodrl svojo zaroko s Atefko, Flavija vstane in gre k sobe, izgovarjajoč se na gospo- iJPsUa V fiskalnem letu 19.*?« (to je'ali profoacijo. Združene drža-lelo, ki se je končalo .'JO. junija ve si pridržujejo pravico od-1938) je bilo 927.") inozemeev| poslati iz dežele vsakega ino-deportiranih iz Združenih dr- zemca, ki se v gotovem roku žav na podlagi deportacijskih izkaže nezačeljivim. Dolgost povelj (warrants of doporta- tega roka ni enaka, različna je tion), 927ft drugih inozeiocev, po prekršitvi oziroma pomanj-ki jih je nihlast smatrala pod- kanju, ki je vzrok doportacije. vrženim deportaciji. je dobilo Sledeče vrste inozemcev mo-dovoljenje odpotovati na brst- rejo biti deportirane vsak čas, ne stroške, ne da bi se izdalo kadarkoli so zasaeeni in s-po-dftportacijsko povelje. Skupno znani krivim obtožbe proti število prisilnih odhodov je ra-lnjim. di tega znašalo 10.fj53. | O-ebe, ki se pečajo s prosti- X«*zakonjti prihod je bil tneijo in ibelim suženjstvom, vzrok za deportaeljo "skoraj Zločinei, ki se iitn je posre-t ret ine onih 927"» oseb, ki so čilo priti v to deželo vzlic zabile izgnane vsled deportacij-1konu. ki izključuje vse one. ki skega povelja. Kriminalci soj so bili pred svojim prihodom sestavili drugo največjo skupi- spoznani krivimi zločina ali no deport i ranče v. Drugi so bili telesno ali duševno pohabljene osebe, inozemci, ki so o-rtali dalje čez dobo dovoljenega začasnejra prihoda, ljudje nemoralne vrste itd. Malo čez polovico onih, ki so bili deportirani vsled deporta-cijske^a povelja, -o bili mehi-karjski državljani in odi tekom prvih petih let po svojem zadnieni prihodu v to deželo izvršili kak zločin, ki zapopa-da moralno pokvarjenost (moral turpitude) in so vsled lega obsojeni na eno leto zapora ali več. Oni inozemci, ki so živeli v tej deželi več kot pet let, pa so bili dvakrat obsojeni radi takeira zločina in v fantje proti va*l AU....J2S I* enkrat fie .................isti Slava delu ..................jjs UK. VOI.ARI0: Rožmarin; JOS. ^ 1'AVČlC': Potrkan plen ......JS NOTE ZA KI.AVIR Al I HAR. MONIKO t. SI 4) V EN'I AN' DANCE \ ANDA HM.hA .................. Jft t PO JK/KKl KOLO_______________________ M S. HAK(I(A >IL\1>1 KAPETANE ________ JSQ 4. OHIO VALI>:V SYLVIA POLKA______3S & TAM NA VRTNI GREDI 1 MARIBOR WALTZ ______________ M SPA VAJ MIlJvA MOJA ' ORPHAN WALTZ .................. Jli« DEKIJ*: NA VRTU OJ. MARINKA. PW.LU ......... Uc ZIDANA MARELA (pUka) VESELI BRATC I (ruioirka)...... 3> DEKLE NA VRTI OJ. MARINKA. PKt.LVJ .......... Jj SPA VAJ. MILKA MOJA SIROTEK ..................................... IZ STA H K ZALOG K pa imamo še naslednje ia*smi, katerim smo znižali cene: Ameriška Grmiča Ura. (Halaur) JS% Orlovske himne (Vodopivrr) ______ M A Slovenski akordi. 52 mešanih in moških zborov (Kari Adami«) .U Trije mešani tbori ((ilasbetn Mati ra) ------------------------- V pepelni^ni no* i. kan t at a ta Mle. zbor in orkester. (Satlner).... JS% Mladini, pe^mi >a mladino % klavirjem (E. Adami«)............. .M Dve pesmi. (Prrlovee) za moški zbor in soio............................... ,J§ Naši himni, dt«clkMio ________________ .25 Gorah! odmrti. (Ijiharnar). II. ztrzek. moški zbori ................3t ZA TAM lilKICK: XA (JORKWJXKKM .IE FLKTXO, pod|»ouri >lo-venskih narodnih pesmi z;t tamburice, zložil Mar ko Bajiik...............70 Slovenske narodne pesmi za tambu- raški zbor ljile na : Zarit« l'rrl«vfr—13 SAMOSPEVOV ca gtaM a klavirjem..........125 AEST PESMI ZA ULA8 IN KLAVIR ........................Iv- AIJtUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI u cIn klavir L— Frane VenturinJ—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... .«5 r erdo Juvanec—IZ MLADIH LET, I Peter Jereb—OSFM ZBOROV <■ fikl In mešani) ........... zemec. kateremu se je dovolilo vstopiti v Združene države, je bil pripojen na preisknsnjo ALBANIJA IN NJENI LJUDJE (Nadaljevanje s strani.) slednja članica transporta. Rog ve, od kod je bila. Inozemci. ki so prišli >ncpo-stavno od 1. julija 1924 naprej oziroma ki so ostali tukaj dalje kot jim je bilo dovoljeno, ako .so prifili po 1. juliju 1024. Inozemci, ki so -jKistali tako z van i "public chargtns" tekom prvih potih let po »prihodu, in to vsled razlogov, ki so obstojali pred prihodonn. Na primer, inozemcc, ki o1-Wuii'e; Slovo; Je vplhnlla Iu«1 .40 EMIL ADAMIČ: Modra iterojka (belokranjska.. .20 \ so nop pri |tot1.Novabljen v vasi fM*leg Be rata na domačo slavnost, pri liogatOm agi; bilo je obrezovanje njegovega najmlajšega sinčka. Sezut sem š<»l za gospodarjem, ki me je vodil nhorojo v,"Tliti v ^rutžene drioa-na č.-^tno mesto ob kaminu; vo razim s dovolje- tam je sedel hodža in sami sta- ,,,om tnJn,ka <]e]tl- To ^ovolje-ri lielobmdati imr/^tki. Med nji- * *** v ako mi je sedel fantiček, malo oto-|iraa ™!1tl*n.lk }nkV 3nko ozke žen, vendar se mu je imenitno in je njegovo ohna zdelo, da je on tisti, ki je vesi*"1** flmgače brezmadežno, tlan njegov in vsa slavnost. Pri vratih so sedeli cigani — edini umetniki v Albaniji. Meni na east so zaigrali — kot mi je razložil aga — avstrijsko himno "Jedna cura mala polju^>ac mi dala.*' Ta pesem je osvojila celo južno Albanijo. Ob polnoči je hod-ža odpeljal fantiča v sosedno sobo, cigani pa so zaigrali prav posebno pesem in na vseh obraeih sem videl, da je to slavnosten ter pomemben trenutek. Belobradci so vstali, ozki v pasovih, široki v plečih so se sprijeli v nekakšen kolo ter so zopet spustili. Po zvoku mtrzike so poskakovali in padali, potegovali liandžare rzza pasov in jih metali v zrak ter svečano zategnjeno peli, vmes pa zopet divje kričali. Bil je nekak bojni ples zame nepozaben. Nepoztubna mi je gibčnost teh helobradih starcev in njih bojni plamen v vsem pl«o-trebuje človek več l«'t, če se jih hoče naučiti. . Kita>ka šteje 4(X»,0 zanimiva. Konzerva s telečjo pečenko je Kpadala k provian-«u eks|M*«licije na severni t«*-čaj. ki jo je organiziral leta JS24 William Parry. Z eksp»-dicijo je prišla i/. |>olamih kra- gajočo 1,100 črk, kar pa še ni; Splošno prevladuje vse. Poedine enako pisane be- nje, da so iiKvme konzi _ 1 • • • I* W • _ I 1 1 • . «r . I . • nih samo okrog 90 milijonov.ijev tudi nazaj. Raziskovalei >«» namreč imeli na razpolago dovolj svežih rib, da jim ni bilo treba jesti konzerv. Bivanje v polarnih krajih pečenki ni škodovalo. Ostala je .skoraj tako okusna, kakor je bila pre«l 115 leti. To je tmli najstarejša znana konzerva na svetu. V »zgodovini je konzervira- Zato se čujejo zdaj na Kitajskem glasovi, naj bi se kitajščina poenostavila. A" bodoče naj bi tudi Kitajci pihali z obi 115 LET STARA PEČENKA. sede se izgovarjajo z različnim (dobi t ev na-šega srlasoni in ponižanju glasu. Po to ni res, dokatzuje lepa nazi ra- konzerve pri-,nje živil znano že oh koncu IS. ... ^ ----- ele stoletja. Da pa stoletja. Praktično je pa k( '.nje lepa telečja zervirala živila v Angliji š Svoj pečenka, spravljena pa t Bremen IX maja : I le de Kranee v Havre Rex T lifooa 17. maja : A|ta v Hrometi H. junija : lt«-s v OuoTa 4. junija : I ie «Jarw v Havre C. juniju : lie ilc l'r:iu«>' v llavre 7. junija : t Columbus v ltr**n»* *i 13. junija : Kreutt-u v Hre*uen <*bami>lalu v Ilavr** \ietiw Amsterdam t Rolougne M. junija : A*|ititanla v fberiaatrt; Normam I le v Havre llan^ v Hamburg 17. juniju: t %aite di Savoia v (Zen««a 2». junija: Kuroj«! r Hr»-iu»*n JI. Junija: Qwi'i Mary t «'l»erl»nuri; lie de Kran«-e v Havre iN-nlw-hlaihl v Ilamtuirg 24. junija: Satumla r Tr*t 27. Junija: Ih' Craim t Havre 28. junija: Aquitania r CheUwrg Normamlie r llarre llaiuburg v Ilatnhurg 30. junija: Hri'iwn t Bremen Mauretauia r Cherbourg ^ki in mornarici. Xa željo strokovnjakov, so zdaj najstarejšo konzervo odprli. Kemična in bakteriološka analiza je dala najboljše izpričevalo angleški tvrdki iz Napoleonovih časov. Pokazala je namreč, da je osta- V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vL "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA" v/ * s •v. . frrw » Bohmjako jasero : x -t 216 WEST I8th STREET, NEW YORK