Poštnina plačana v gotovini. Štev. 39. Posamezna številka stane din 1.—. Leto D. DELAVSKA FRONTA Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 5. Naročnina: celoletno din 36.—, mesečno din 3.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj. Natrli Kominterne s Slovenilo. S kakšnimi sredstvi nas nameravajo naši komunisti naskočiti? Aprila 1937 je bil v Parizu shod vseh vodilnih osebnosti balkanskih in srednjeevropskih komunističnih strank. Dimitrov je poslal tjakaj nekaj najzanesljivejših svojih prijateljev Macedoncev. Na tem sestanku, ki se ga je udeležila tudi francoska komunistična stranka, so sklenili, da se začne hitra in uspešna akcija za boljševizacijo Balkana in v prvi vrsti Jugoslavije, »nove prijateljice fašističnih dežel«. Dimitrovi macedonski odposlanci so poudarili, da razdiralno delo komunistov na Balkanu ne bo uspešno, če ne bodo upoštevali jezikovnih in narodnih posebnosti ljudi, ki prebivajo v teh krajih. Zadnji cilj, namreč diktatura proletariata, zahteva, da se prejšnja navodila Kominterne spremene. V bodoče bo imela država toliko komunističnih strank, kolikor ima narodnostnih ip jezikovnih skupin. Delegati CKKPJ (Centralnega komiteja komunistične partije Jugoslavije) so takoj pristali na decentralizacijo jugoslovanske komunistične stranke. Novi načrt veleva, naj se ustanove hrvatska, macedonska, srbska in slovenska komunistična stranka. Vse te stranke pa so odvisne od glavne komunistične stranke za Jugoslavijo, ki bo v bodoče tudi »Zveza balkanskih komunističnih strank«. Ta pa ne bo več dobivala povelj iz Moskve, pač pa iz Pariza. Decentralizacija, ki jo veleva program, se je začela z ustanovitvijo »Slovenske komunistične stranke« (KSS). Glavni odbor te stranke je bil imenovan maja v Parizu. Sestavlja ga 58,3% delavcev, 16,7% kmetov in obrtnikov ter 25% duševnih delavcev in uradnikov. Ta je vrgel med Slovence manifest, ki je bil skrivaj odposlan iz Pariza slovenskim komunistom. Razposlal ga je neki Rezmond Paly, čigar urad se nahaja v neki kavarni v Rue des Recollets 9. Druga centrala deluje v Anversu v Rue Va-neuva 4. Ta izdeluje besedila za letake in podobno. V Franciji sta poleg teh še dve posebni delavnici, ki pomagata voditi to skrivno delo za Slovenijo. Ena se nahaja na Rue Arthur-Rozier 9, druga pa na Rue Lafayette 97. Že v prvem manifestu nove stranke nam takoj pade v oči njegovo prenapeto govoričenje o narodu in demokraciji. Ne govori mnogo o razrednem boju in socialnih zahtevah, pač pa o jezikovni in narodni zapostavljenosti Slovencev. Na vse kriplje opominja slovenski narod, ki je »stiskan od treh fašističnih dežela: Italije, Srbije in Avstrije, katera bo kmalu postala provinca Hitlerjeve Nemčije«. »Eno izmed najvažnejših vprašanj slovenskega naroda,« pravi manifest, »je nevarnost, ki grozi Sloveniji od dveh fašističnih strani: Nemčije in Italije ... Ker pa nevarnost ne grozi za jutri ah pojutrišnjem, ampak že za danes, se je treba že danes boriti in se ji upreti. Gre namreč za srečo, neodvisnost in bodočnost slovenskega naroda.« Ustanovitev komunistične stranke »naj olajša slovenskemu narodu izpolnitev njegove zgodovinske naloge s tem, da bo v sebi združila vse pozitivne in razvojne sile v borbi za enakopravnost in srečo naroda«. Ta nova stranka hoče »rešiti slovenski narod pred grožnjami Hitlerjevih in Mussolinijevih krvnikov. Hoče tudi uresničiti njegovo narodno samostojnost s tem, da ga bo rešila uboštva in ropanja ter mu zagotovila veselo in dostojno življenje«. To so načrti in navodila pariškega komunističnega odbora za Slovenijo. Nekateri podatki se zde tako senzacionalni, da jih človek komaj verjame. Toda vsa navodila, ki so v manifestu komunističnega odbora za Slovenijo, slovenski komunisti že vestno izpolnjujejo. Vsak lahko sam opazi, kako se tiskano besedilo ljubljanskega komunističnega letaka vsebinsko sklada z navodili pariškega manifesta in s sklepi letošnjega kongresa v Parizu. Tako zvano slovensko ljudsko gibanje, ki ga že dobro poznamo, kako je slovensko in ljudsko, je s tem pripomoglo do novega dokumenta, ki jasno kaže, kako je z njim. Nadvse slovesnega pogreba predsednika Masaryka se je udeležilo v Pragi dne 21. septembra na 7 km dolgi zadnji poti dva milijona ljudi v špalirju. Pogrebni sprevod se je vil od Hradčanov do Wil-sonovega kolodvora, odkoder so prepeljali rakev z železnico do dvorca Lany. Tam so položili predsednika k večnemu počitku v grobnico poleg njegove pokojne žene. čehoslovaška vlada bo šele pozneje sklepala o tem, kje bo končnoveljavno počivališče prvega predsednika in ustanovitelja Čehoslovaške. Dvorišče v Hradča-nih so spremenili v velikansko žalobno dvorano, na sredi katere je počival na mrtvaškem odru oče čehoslovaške države Masaryk. Pogreb je pričel ob 9. uri dopoldne. Od inozemskih dostojanstvenikov so se udeležili pogrebnih svečanosti: predsednik jugoslovanske vlade dr. M. Stojadinovič ter predsednika senata in skupščine, Mažura-nič in Čirič, dalje predsednik romunske vlade Tartarescu, Maniu kot zastopnik romunskega kralja, kot zastopnik francoske vlade Leon Blum, kancler vojvode od Lanchestra Vinterton kot predstavnik angleške vlade, španski zunanji minister Gi-rald, sovjetski poslanik v Parizu Surič, V teku treh mesecev je šlo po Sloveniji mogočno gibanje obnovljene slovenske katoliške prosvete. Tabor za taborom se je vrstil, eden mogočnejši od drugega. To gibanje pa se je zaključilo v nedeljo z mogočnim taborom v Ptuju, ki se je spremenil v tako manifestacijo, kakor smo jih v Sloveniji malo imeli. Poseben poudarek je dobil ta tabor, ker se ga je udeležil tudi minister za telesno vzgojo dr. Rogič, ki je imel sedaj priliko na lastne oči se prepričati, v katerem taboru se nahajajo Slovenci. Na taboru je nastopil kot glavni govornik minister dr. Miha Krek, ki je povedal nekaj močnih, za sedanji čas izredno važnih misli. O slovenski narodni ideji je dejal: Ce ne bi bili Slovenci, bi tudi ne mogli biti Jugoslovani, če ne bi bili navdušeni Slovenci, ne bi imeli moči za žrtve, ki so bile potrebne za uresničitev jugoslovanskega programa. Narodna zavest, narodno prepričanje in navdušenje je del značaja človekovega, del značaja narodovega. Ce kdorkoli ta značaj pokvari, je pokvarjeno vse narodno prepričanje. Slovenstvo in jugoslovanstvo tega naroda na severnih mejah Jugoslavije sta življenjsko med seboj vezani lastnosti, ki druga brez druge ne moreta obstojati. Bridko se motijo tisti, ki mislijo, da koristijo jugoslovanstvu, če škodujejo slovenstvu. Nasprotno: vsaka nacionalna prosveta, ki okmjuje slovenski bistveni del naše kulture, nas dela za invalide jugoslovanske narodne misli. Samo značajni, zvesti ljudje morejo biti koristni nacionalni delavci. O potrebi telesne vzgoje slovenske mladine je minister poudaril: »Hočemo v naši prosvetni organizaciji gojiti telesno vzgojo naše mladine. Telesno vzgojo izvršujemo in jo bomo izvrševali vestno po določilih zakona, v njegovem duhu in namenu. Nič drugega ne že- Zelo važna je bila skupščina Društva narodov 20. septembra. Seji je predsedoval indijski magnat Aga Kan. Šlo je za ponovno izvolitev Španije in Turčije v svet Društva narodov, ker sta jima po treh letih potekla mandata. Izpraznjeno je tudi mesto južno-ameriške republike Cile. Za izpraznjena mesta so prijavile kandidaturo: rdeča Španija, Turčija, juž-no-ameriški Peru in srednjeazijski Iran. Glasovanje se je vršilo po abecednem redu držav in sta potrebni za dosego mandata dve tretjini od 52 glasov. Države, članice Društva narodov, niso hotele za- belgijski minister Proudhomme, ves diplomatski zbor ter mnogi predstavniki poglavarjev drugih držav in njihovih vlad. Od vencev so vzbudili največjo pozornost venci jugoslovanskega kralja, kneza-namestnika in kneginje Olge ter japonskega cesarja z rdeče-belim trakom. Angleški kralj je poslal venec iz belih lilij in rdečih rož, Kemal Ataturk lovorjev venec, norveški kralj venec belih krizantem z rdečimi rožami, predsednik francoske republike venec z lilijami. Izredno lepa sta bila venca Čehoslovakov v Ameriki in pa čehoslovaške vlade. Rakev, ki je bila povita v čehoslovaško državno zastavo, so peljali na zadnji poti na lafeti. — Poslovilni govor je govoril Masarykov učenec in naslednik, sedanji predsednik dr. Beneš. Zadnji pozdrav na Wilsonovem kolodvoru je izkazala rajnemu vojska. Iz topov so oddali 101 strel in 160 vojnih letal je krožilo nad kolodvorom, ko so polagali rakev v vagon posebnega vlaka. Na dan pogreba je imel spominski govor o Masaryku notranji minister g. dr. Anton Korošec, katerega so prenašale vse jugoslovanske radijske postaje. limo kot to, da bi bila naša mladina zdrava in krepka, da bi sistematična telesna izurjenost in utrjenost dala novo odpornejšo generacijo v korist naših družin, naših domov, naše slovenske skupnosti ter v povečanje moči in sile naše države in njene narodne vojske. Tistim, ki nas po strani gledajo, pa pri tej priliki moramo povedati tole: V Jugoslaviji nimamo zakona, ki bi katerikoli telesnovzgojni organizaciji dajal monopol nad telesno vzgojo mladine. Niti po besedilu, niti po duhu naših zakonov niso telesnovzgojne organizacije razdeljene med privilegirane in zapostavljene. Tako tiste organizacije, ki so že po besedilu zakona samega označene kot telesnovzgojne, kakor tiste, ki si pridobe ta značaj, ker so izpolnile vse pogoje, ki jih zakon zahteva, vse so popolnoma enakopravne. Odklanjamo vsako surovost in nečast-nost v tekmovanju. Zahtevamo zase, kakor za druge športne in telesnovzgojne organizacije gentlemansko vzporedno delo, plemenito tekmo za splošno izpopolnitev telesne vzgoje vsega naroda. Le skupna narodna in državna korist nam je pred očmi. V okviru tega našega kavalirskega stališča in ravnanja pa bomo odločno branili našo posest napram vsakomur, ki bi nas hotel podcenjevati. Mi se zavedamo in zahtevamo, da vsak upošteva, da smo zakonito priznana, z vsemi drugimi enakopravna, telesnovzgojna organizacija. že v par mesecih smo zbrali tako številno članstvo in pokazali v vseh panogah telesne vzgoje tako velik napredek, da smo si svojili po moči in številnosti ter splošni pomembnosti v naši banovini med Slovenci prvo mesto. Kakor odločno odklanjamo vsako zapostavljanje in podcenjevanje, tako smo širokogrudni in po žrtvovalni, vsakomur na razpolago, kdorkoli potrebuje naših moči in sil za -splošne narodne in državne cilje.« vzeti v španskem vprašanju odkritega stališča in ne prezreti nacionalne Španije, ki je danes prav za prav gospodarica položaja. Pri glasovanju za omenjeni mandat je dobila rdeča Španija samo 23 namesto potrebnih 32 glasov in je propadla njena kandidatura. Kakor rdeči Španiji se je godilo Turčiji, za katero je glasovalo samo 25 delegatov. Popoldne 20. septembra je izvolila skupščina Društva narodov namesto Turčije in Čila, ki jima je potekel mandat, Iran z 48 in Peru s 46 glasovi. Za člana sveta DN kandidirajo sedaj Belgija, Avstrija in Madžarska. Notnega dela v pekarnah ne bo. Omejitev nočnega dela v pekarnah je pekovskim mojstrom trn v peti. Zanimivo je zlasti, da se proti tej uredbi najbolj protivijo tisti mojstri, ki so bili popreje kot pomočniki najbolj vneti zagovorniki delavskih pravic ter so vedno nastopali zoper nočno delo, ki pomočnika v resnici čisto izmozga. Tak primer imajo v Mariboru, kjer so ravno oni mojstri, ki so bili poprej v Delavski pekarni, torej socialističnem podjetju, uslužbeni kot pomočniki, sedaj po osamosvojitvi najhujši nasprotniki delavskih zahtev. Mojstri so napravili nešteto spomenic na bansko upravo in g. bana, da bi dosegli ukinjenje znane uredbe. V teh spomenicah so samo ugotavljali, da so prizadeti in oškodovani, ker ne morejo s pecivom pravočasno na trg. Oškodovani pa so v resnici morda nekoliko le oni mojstri, ki so delali umazano konkurenco ter so včasih še pred pričetkom dneva silili s svojim pecivom sosedu v njegov zelnik ter so mu odvzemali stranke. Proti taki umazani konkurenci so se peki sami borili, sedaj pa jim jo je uredba kar sama odpravila. Zaradi številnih pritožb pekovskih mojstrov je bila sklicana na banovini posebna anketa, na kateri so prišli do besede zastopniki pekovskih mojstrov in pomočnikov. Oboji so seveda zagovarjali svoje stališče, konec debati pa je napravil zastopnik g. bana, ki je izjavil, da je odredil ukinitev nočnega dela v pekarnah minister za socialno politiko in da te uredbe sedaj ni mogoče več izpreminjati. Nočno delo v pekarnah je s tem končnoveljavno odpravljeno. Upamo pa, da bodo mojstri sčasoma postali uvidevnejši, da bodo tudi sami spoznali, da jim nekoliko več spanja bolj koristi kakor pa tistih par dinarjev, za katere so morda oškodovani, če začnejo nekaj ur kasneje z delom. Šlra|h mlzariev v Št. Vidu konCan. Pred dobrimi tremi tedni so začeli v Št. Vidu nad Ljubljano stavkati mizarski pomočniki. Pomočniki so bili odločeni vztrajati, dokler se jim ne izpolnijo njihove zahteve. Zahtevali pa niso ničesar nemogočega, samo to, kar so jim mojstri lansko leto že priznali v kolektivni pogodbi, katero so takrat brez vsega podpisali, potem pa so jo začeli drug za drugim kršiti. Takrat jih je oblast prisilila, da so se držali odpovednega termina. Delavstvo se je potem skušalo na miren način sporazumeti z delodajalci, večina podjetnikov pa ni pokazala nobenega razumevanja za delavske zahteve, četudi so bile za sedanje čase zelo skromne. Krivda za stavko je padla na delodajalce. Stavka je bilo zadnje sredstvo, ki je delavcem preostalo, potem ko so se izjalovili vsi posredovalni poskusi. V petek se je vršil prvi sestanek med delodajalci in delojemalci in šele ta teden je prišlo do sporazuma, zato je stavka končala in pomočniki so se podali na delo. Sovlelska Rosita se razbrala. Že dolgo časa opažajo poznavalci sovjetske Rusije neko nevarno gibanje v nekaterih v sovjetski zvezi včlanjenih republikah na skrajnem zapadu in na vzhodu Rusije. To gibanje stremi za tem, da bi se te republike osamosvojile ruskega va-ruštva. V teh republikah ne prebivajo čistokrvni Rusi, tako zvani Velikorusi. Gibanje se je pojavilo v Ukrajini med Ru-sini, v Beli Rusiji' med Belorusi, pa tudi na Kavkazu med kavkaškimi ljudstvi, ki so bila Rusom že od nekdaj sovražna ter so se pokorila le surovi vojaški sili. Ta gibanja so obstojala tudi že nekdaj pod carsko Rusijo, vendar takrat niso bila tako izrazita in tako nevarna kakor danes. Voditelji teh pokretov zahtevajo samostojnost za svoje narode zaradi tega, ker se nacionalna zavest teh ljudstev vedno bolj dviga in pa, ker Moskva vse neruske narode še huje izrablja kakor prave Ruse. Pogreb prezidenta Piasaruha. Veličasten tabor slovenske Katoliške prosvete v Plutu. Rdeča Španija ni veC dobila mandata v svetn društva narodov. V Moskvi so avtonomistični pokreti obrobnih držav znani, pa jih skušajo z vsemi možnimi načini zatreti. Veliko število usmrtitev, ki so se zadnje čase izvršile na Ukrajini in na Kavkazu ter v Beli Rusiji ter so bile javnosti predstavljene kot ukrepi proti trockistom, gredo v resnici na rovaš takega avtonomističnega giba- nja. Stremljenje po samostojnosti obrobnih ruskih držav in narodov je dokaz, da tudi na komunističnem principu zgrajene državne skupnosti niso mogle z največjim terorjem zatreti narodne zavesti, ki bo slej ko prej prevladala. To pa bo pomenilo razpad sovjetske Rusije na nešteto majhnih drobcev. Politične vesti. Kaj je s »sporazumom«? Dnevno časopisje 'je sedaj polno vesti o sporazumu, katerega so končno vendar sklenili na eni strani pripadniki srbskih opozicijskih strank, na drugi strani pa hrvatski mač-kovci. Na vse strani se vrše ugibanja, kaj pa je v resnici s sporazumom, ne ve nihče povedati, niti menda sam Maček in njegovi srbski partnerji. Dejstvo je samo, da je prišlo med hrvatsko in srbsko opozicijo po dolgih letih do nekega sporazuma, kako naj bi vse te stranke enotno nastopile pri eventuelnih bodočih državnozborskih volitvah. Tak sporazum pa je med temi skupinami obstojal tudi za časa Jev-tičevih volitev, tako da je nrav za prav sedanje sporazumevanje samo obnavljanje starega sporazuma, ki se pa v praksi že takrat ni obnesel in se tudi menda sedaj ne bo. Sicer pa ta sporazum še ni od nikogar podpisan. Pred spremembami v avstrijski vladi. V Avstriji se zopet pripravlja veliko čiščenje. Sušnik misli končnoveljavno obračunati s tihimi prijatelji hitlerjevcev, ki so dosedaj še sedeli v vladi in na drugih važnih mestih. Izpadli bodo sedanji podkancler in bivši koroški deželni glavar Hiilgerth, dalje finančni minister in nekatere druge osebnosti, poleg tega bodo spremembe tudi pri nekaterih deželnih vladah. Predvsem bo moral iti koroški varnostni komisar general Perko, ki preveč jasno kaže svoje simpatije za kljukasti križ. Veliki izgredi v Budimpešti. Tudi na Madžarskem se je osnovala stranka, ki sliči nemškim hitlerjevcem. Pripadniki »strelskega križa«, kakor se nazivajo madžarski narodni socialisti, so začeli zelo ostro nastopati, kar je zopet izzvalo proti-akcijo socialistov in komunistov. Med obema skupinama je sedaj že nekajkrat prišlo v Budimpešti do ogorčenih pobojev, ki so zajeli vedno večje predele mesta ter so zahtevali dosedaj že 14 smrtnih žrtev. Krog nadzorstva v Sredozemskem morju. Kakor že beleženo, je bilo na konferenci v Nyonu sklenjeno, da prevzameta kontrolo nad Sredozemskim morjem radi skrivnostnega torpediranja ladij, katere so tihotapile za španske rdečkarje razne vojne potrebščine, Anglija in Francija. Sovjetska Rusija je bila izključena od nadzorstva, Italija in Nemčija sta pa odrekli udeležbo v Nyonu. Dne 20. septembra je prispelo v Sredozemlje za pomorsko nadzorovanje določeno angleško in francosko brodovje, ki bo pričelo iskati in Okušalo potopiti piratske ali roparske podmornice neznane pripadnosti^ in izvora. Skupno nadzorno brodovje šteje 100 najboljših in najhitrejših vojnih ladij. Objavljene so bile tudi pomorske poti, po katerih naj vozijo trgovske ladje. Istočasno, ko se je pojavilo angleško-francosko brodovje v Sredozemskem morju^ je prejela Italija povabilo, naj se udeleži ponovne nadzorne konference, ki bo v kratkem sklicana v Pariz. Ob tej priliki bo spremenjen dosedanji kontrolni sistem v Sredozemlju. Sporazumno z Nemčijo je Italija povabilo sprejela. Huda prede rdečim na Španskem. Na severni španski fronti branijo rdeči z obupno krčevitostjo še eno postojanko obmorsko mesto Gijon. Časopisje je razglasilo, da so rdečkarji ustvarili krog Gi-jona železni obrambni obroč. Ta železni obroč so zmagovite Francove čete pri Ri-pa de Sella razbile in so zasedle kljub deževnemu vremenu 17 vasi. — Obupne so razmere za rdečkarje v Kataloniji s pre-stolico Barcelono. Nacionalističnim letalom je uspelo, da so porušila z bombami železniški most med Portbou in Barcelono. S tem je prekinjena železniška zveza, po kateri se je razvijala polovica blagovnega prometa med Valencijo, ki je zatočišče osrednje rdeče vlade, in Francijo. Prebivalstvo Valenci je je bilo doslej povsem odvisno od preskrbe z živili in drugimi potrebščinami iz Francije. — Pri Madridu so pričeli nacionalisti obmetavati mesto s težkimi topovskimi granatami. Te so porušile zadnje zgradbe v vseučiliškem delu mesta. Najbrž bo pričel general Franco s splošno ofenzivo na Madrid, da bi pred nastopom zime končal strahovito in nekaj mesecev nad eno leto trajajočo državljansko vojno. Umik Kitajcev na vseh frontah. Zadnjič smo poročali, kako so se morali juna- trditvam upravljalcev avtoritativnih režimov, ki napovedujejo konec demokracije. Najprej so možje, a sedaj tudi že žene odbijajo vlade enega samega človeka. Takšna oblika vladavine lahko resno ogrozi civilizacijo sveta. Vestnik ZZD. ški Kitajci pri Šangaju umakniti japonski tehnični premoči v drugo obrambno črto. Nič boljše kakor pri Šangaju se ne godi Kitajcem na severnem bojišču, kjer prodirajo Japonci zmagovito iz Pekinga ob železnici Tiencin—Hankov. Tamkaj so bile v nevarnosti obkolitve štiri kitajske divizije, ki so se v zadnjem trenutku rešile iz japonskega objema. Dne 21. septembra dopoldne se je pojavilo nad Nankingom, ki je kitajska prestolica, 50 japonskih letal, katera so pričela z bombardiranjem severne strani. Bombe so padale na palačo Ming, na letališče in so popolnoma porušile kolodvor. Težka bomba je uničila vseučiliščno poslopje Kimling. Mesto Nanking je po bombardiranju, pri katerem so se posluževali Japonci izredno težkih in učinkovitih bomb, gorelo na več mestih. Kitajski letalci niso bili dovolj močni, da bi bili zavrnili japonske bombnike, ki bodo še pogosti gosti sedeža kitajske vlade. Japonci javljajo, da bodo z bombardiranji iz zraka prisilili Kitajce k predaji. Nadaljna poročila iz Šangaja razglašajo, da bombardirajo Japonci iz zraka že tri dni kitajsko glavno mesto Nanking, da bi kitajske vojaške sile demoralizirali in prisilili Kitajsko k predaji. Dne 21. septembra popoldne so se pojavile nad Nankingom tri eskadrile bombnikov, ki jso metale bombe na sovjetsko poslaništvo in na centralno poslopje vladne stranke. Po alarmu so se dvignili v zrak kitajski letalci in se je razvil strahovit boj med japonskimi in kitajskimi zračnimi silami. Po kitajskem poročilu je bila sestreljena polovica japonskih letal. Eno uro po tem napadu, ki je bil končan ob 12.30, je pri-ropotalo nad Nanking zopet 60 bombnikov, ki so povzročili nove požare. Vladno poslopje, palača vladne stranke in vojaško akademijo so spremenile japonske letalske bombe v razvaline. Več predmestij je pri tem napadu zgorelo. Število smrtnih žrtev je ogromno. — Japonski časopisi so objavili tudi vest, da je maršal Čankajšek obupal nad zmago Kitajcev in da je hotel napraviti samomor, kar mu je preprečil neki njegov prijatelj — kitajska vlada pa označuje to vest japonskih časopisov kot izmišljotino. Še en krvolok strmoglavljen. Iz Moskve je prispela vest, da je bil nepričakovano odstavljen komisar za pravosodje Krylen-ko in da je bil na njegovo mesto imenovan bivši sovjetski poslanik v Pragi An-tonov-Ovsejenko, ki je tudi v rdeči Španiji zadnje mesece igral vodilno vlogo. Istočasno je bil Krylenko tudi izgnan iz osrednjega izvršnega odbora vseruske komunistične stranke kakor tudi iz vrhovnega izvršnega odbora vseruskih sovjetov. — Krylenko se je prvič pojavil v javnosti leta 1920, ko se je izkazal v bojih proti belim armadam. Iz vojske je takoj skočil na mesto vrhovnega državnega tožilca in je pripravljal vse zakone o zaščiti države, ki so bili leta 1928 sprejeti. Z njimi je državni tožilec dobil ogromne pravice ter neomejeno svobodo, da predpiše kazni, kakor se mu zdi prav. Krylenko je nastopil kot tožilec v vseh velikih procesih, ki so odmevali po svetu, dokler ga ni nasledil Višinski in je Krylenko postal komisar za pravosodje. Z njegovim imenom bo za vedno ostala povezana zgodovina najbolj krvavih morij sovjetske Rusije. Kaj pravi Roosevelt o diktaturah. Ob priliki proslave 150 letnice ameriške ustave je imel Roosevelt v radiju govor, ki je po vsem svetu zelo odmeval. Demokratični narodi so govor predsednika ameriških združenih držav navdušeno pozdravili, Nemci, Italijani in komunisti sovjetske Rusije pa so ga sprejeli s kislimi obrazi. O demokraciji in diktaturi je Roosevelt dejal: V poslednjem času smo večkrat slišali različna mišljenja o demokratski ideji od strani vlad, ki jih predstavlja en sam človek. Lahko se pobija trditev, da bi bila metoda, ki jo sprovajajo take vlade, pa jih imenujte komunistične ali totalitarne, nudila ljudem, ki žive pod njihovimi režimi, nekatere materialne ugodnosti, ki jih demokracija doslej ni dala. Zmanjšala se je sicer brezposelnost, toda to zmanjšanje je samo posledica norega izdelovanja orožja. Pod njihovimi režimi nasilja vlada sicer red, toda na račun svobode in pravic poedinca. Nato je Roosevelt nastopil v svojem govoru proti Vajenci ZZD V ponedeljek 20. septembra smo se zbrali mi mladi delavci, vajenci ZZD, na širši sestanek — bil je to že nekakšen shod — na katerem smo razpravljali o naših važnih vprašanjih. Soglasno smo sprejeli naslednjo spomenico: Mladina ZZD, zbrana na svojem sestanku v prostorih Delavske zbornice v Ljubljani, prosi osrednje vodstvo ZZD, da se zavzame za to, da se ukinejo nesocialne dajatve, šolnine v obrtnih šolah, ker vajenci, vsaj večina, nimajo nikakih dohodkov, mnogi pa niti denarja za prehrano. Stroške za šolo naj prevzame ali banska uprava ali občina ali pa mojstri, le vajenci in vajenke ne. Mladina ZZD hoče biti prva, ki se hoče potom svoje matice zavzeti za to. Istočasno pa prosimo tudi, naj ZZD zastavi svojo besedo pri mestni občini, da omogoči cenejše ali prav potrebnim brezplačno kosilo v Delavskem domu. Za dobivanje kosila naj zadošča potrdilo voditelja Mladine ZZD, ki ga vajenec predloži upravi Delavskega doma. Tovariši! Spoznali smo pomen in namen strokovne organizacije. Slišali smo, da brez nas za nas ne more nihče ničesar storiti. Zato vam, tovariši, kličem: Stojmo za našo spomenico vsi, čeprav smo mladi, kot eden in uspeh nam bo zagotovljen! Bog živi! — Vajenec. Slaščičarji Tovariši! Sedaj, ko se poslavlja od nas vroče poletje in nas bo skoraj pozdravila hladna jesen, ko se bodo pričeli dolgi večeri, se bomo končno zopet sestali in pogosteje razpravljali o našem socialnem vprašanju, o delovanju naše organizacije, o kolektivni pogodbi itd. Treba bo torej resnosti in mnogo premišljevanja. Pričeti bomo morali tudi z raznimi tečaji. Moramo se izobraževati, ker le s širokim obzorjem bomo lahko vršili nalogo, ki nam jo nalaga organizacija. Tudi vajenci v naši stroki tvorijo posebno poglavje. Ti delajo po delavnicah 14—15 ur dnevno brez počitka. Tako jih izkoriščajo delodajalci in s tem z delom vajencev jemljejo zaslužek pomočnikom. Našim delodajalcem je vajenec velikokrat samo za potuho, ker ga lahko brez ovire in brez mere izkoriščajo. Tovariši, mi smo organizacija! Organizacija pa smo v resnici le tedaj, če poznamo red in disciplino. Res je, da smo ubogi slaščičarski pomočniki, ki se moramo pehati iz dneva v dan za borni košček kruha, za katerega moramo zapostavljati naše zdravje in dati v najem našo delovno moč od zgodnjega jutra do poznega večera brez prestanka. Težko prislužimo svoje dinarje, zato bomo pa s tem večjo zavestjo, da pripadamo delavskemu stanu, služili naši organizaciji. Vsak, ki hoče za organizacijo kaj storiti, je njegova prva dolžnost ta, da v redu plača članarino. Prosim vse tovariše člane, da se polnoštevilno udeleže našega rednega sestanka, ki se bo vršil v sredo 29. septembra ob osmih zvečer v prostorih ZZD v Ljub ljani. Vsak naj ob tej priliki poravna zaostanek članarine. Dnevni red sestanka: 1. Citanje zapisnika zadnjega sestanka. 2. Razprava o kolektivni pogodbi. 3. Vprašanje vajencev in brezposelnih slaščičarskih pomočnikov. 4. Sprejemanje novih članov. 5. Razno. V nadi, da se sestanka vsi polnoštevilno udeležite, vam kličem: Na svidenje! Slaščičar. Lesna stroka Gračnica. Dne 21. septembra se je vršila v Gračnici pri Rimskih toplicah pri tvrdki Falter, tovarna pet, druga poravnalna razprava, ki jo je sklicalo okrajno glavarstvo v Laškem. Med prvo in drugo poravnalno razpravo se je vršilo več razprav med podjetjem in delavstvom samim. Vendar ni prišlo pri teh razpravah do nikakega zaključka in je okrajno glavarstvo prav radi tega sklicalo drugo poravnalno razpravo. Tudi pri tej razpravi, ko so zastopniki ZZD in JSZ izjavili svoje mnenje in stališče delavstva, da ne popusti, ni prišlo do nikakega zaključka. Podjetje je pristalo samo na malenkostno zvišanje in na delno izboljšanje akordnih postavk. Seveda so take drobtinice za delavstvo nesprejemljive posebno z ozirom na svoječasno obljubo podjetja ob priliki znižanja plač pred par leti, ko je izjavilo, da bo delavstvu zopet zvišalo plače, ko se bo draginja dvignila. Sedaj, ko se je to v močni meri zgodilo, je delavstvo poprijelo za to obljubo in zahtevalo samo svoje prejšnje plače, ki jih je imelo pred tremi leti. Ne bomo popisovali bednih razmer delavstva, vendar mora vsak socialno misleč človek priznati, da take beraške plače, kot jih imajo delavci sedaj, niso sposobne preživljati delavskih družin. Podjetje tega ni hotelo spoznati in upoštevati, ni pristalo na delavske zahteve, zato se je sestavil zapisnik in poravnalno postopanje se je zaključilo. Vseh posledic o neuspelem posredovanju bo pač krivo podjetje samo... Jurklošter. V torek 21. septembra popoldne se je vršila v pisarni podietja Falter druga poravnalna razprava ob navzočnosti okrajnega glavarja iz Laškega g. dr. Tekavčiča, zastopnikov organizacij in delavstva. Podjetje ni hotelo pristati v celoti na itak nizke zahteve delavstva, ampak je vztrajalo pri svojih nogojih, ki so za delavstvo nesprejemljivi. Podjetje je zahtevalo, da se sklene trimesečno premirje do 1. januarja 1938. Delavstvo v Jurkloštru je na to pristalo, toda le pod pogojem, da to sprejmejo tudi delavci v Gračnici. Zjutraj 22. septembra se je delavstvo v Gračnici odločilo, da tega predloga ne sprejme in da gre v stavko. Stavka je pričela takoj, ko je okrajni glavar iz Laškega g. dr. Tekavčič sestavil zaključni zapisnik. O nadaljnem poteku bomo še poročali. Vavta vas. Podjetje Pavlin je radi minimalnih mezd — kakor smo že poročali odpustilo par delavcev in namesto njih sprejelo na delo nove mladoletne. Centrala ZZD je takoj stopila v stik s podjetjem, da se ta nerednost povoljno uredi. Podjetje je takoj pokazalo dobro voljo za to in odgovorilo v tem smislu organizaciji. Sedaj je zopet dobilo večjo možnost zaposlitve in je polagoma pričelo sprejemati v delo odpuščene delavce. — Naša organizacija se živahno giblje, članstvo se je začelo zanimati, z dotičnimi, ki so organizaciji le v breme, smo začeli pometati. To je le znamenje zdrave organizacije, ki ve, kaj spada vanjo in kaj je treba izvreči. Krojači Ljubljana. V zadnjem času smo se tudi mi krojači pričeli zanimati za delavsko organizacijo in smo se odločili za ZZD. V sredo 22. septembra se je vršil občni zbor krojačev in je s tem ustreženo želji mnogih, da pridejo do svobodne delavske organizacije. Kamnolomci Oplotnica. Tvrdka Ehrlich iz Zagreba, ki ima svoj kamnolom v Cezlaku pri Oplotnici, je odpustila našega predsednika tov. Ravnjaka Filipa samo radi tega, ker je vodil delavsko strokovno organizacijo ZZD. Podjetje je iskalo enkrat ta, drugič drug vzrok, samo da bi opravičilo odpust našega predsednika. Delavstvo je upravičeno razburjeno in odločno zahteva, da se tov. Ravnjak sprejme nazaj v delo. Ta zadeva se že toliko časa vleče, da mora priti do konca in ne moremo več trpeti takega izigravanja. Predvsem pa je pri tem čudno ravnanje delovodje kamnoloma, g. Jožefa Gašperja. Upamo, da bo tudi ta končno sprevidel nesmiselnost svojega postopanja ter pustil organizacijo v miru! Kovinarji Breznica. Delavci, zaposleni pri KID na Jesenicah in na Javorniku ter stanujoči na Breznici in v okoliških občinah, imajo velike težave s prihajanjem na delo. Jesenice so zelo oddaljene in tam zelo primanjkuje stanovanj, radi česar so delavci prisiljeni stanovati v okoliških krajih. Sedaj z jesenjo pa pride mraz in dež in je prihajanje na delo še bolj otežkočeno. Nekateri hodijo v tovarno peš, drugi se zopet vozijo z vlakom, pa so od postaje zelo oddaljeni, tako da jim mnogo škoduje zimski mraz in jesensko deževje. Delavci so, preden pridejo na delo, že vsi premočeni in utrujeni, tako da svoje delo le zelo težko v redu vršijo. Poleg tega trpijo tudi na zdravju in so zelo izpostavljeni raznim boleznim, prehladu itd. To škoduje delavstvu, škoduje pa tudi podjetju. Zato se je naša podružnica kovinarjev ZZD na Breznici za te delavce zavzela in ukrenila vse potrebno, da jim pomaga. V ta namen bi bil še najbolj primeren prevoz z avtobusom in se za to že vršijo pogajanja z avto-podjetniki. Vendar pa bi bili stroški za ta 25. september 1937 DELAVSKA FRONTA Stana 3 prevoz precej veliki in bi jih delavstvo le težko utrpelo samo. Zato je naša podružnica napravila prošnjo na Inšpekcijo dela KID, da tudi Kranjska industrijska družba, ki bi od tega tudi imela veliko korist, to akcijo gmotno podpre. — Upamo, da bo podjetje uvidelo, da je to nujno potrebno in pričakujemo, da bo ustreglo zelo upravičeni želji in prošnji delavstva ter tako na najlepši način pokazalo svoj socialni čut. Delavstvo bo podjetju za tako pomoč iz sita hvaležno. Domače vesti. Pisatelj