Neka francoska časnikarka je na vprašanje, ali se turško žonstvo zaradi prenagle in presplošne emancipacije ni pokvarilo, odgovorila: »Ne! Na osvoboditev in osamosvojitev so bile Turkinje dovolj zgodaj pripravljene. Sicer je pa Turkinjam s prostostjo zrasla hkratu tudi odgovornost.
Prav zaradi tega, ker je turško žen-
'•PPI
Poštnina plačana v gotovini
i^riKinski^cliil li
ilustrovami ust za mesto im deželo JLV^Vl Ji.
Številka 14 Leto vil
Posamezna Številka po
2 Din
Iataaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta 29/L Rokopisi se ne vračajo. Poštni predal štev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393.
Ljubljana, 11. aprila 1935
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki Z'/, dolarja. — Za odgovore je priložiti znamko.
Boj z morsko pošastjo
Strahoten potapljačev doživljaj na morskem dnu. — V objemu orjaške sipe. — ltoj v temi na življenje
in smrt. — ltcšilno kopje
(iil) Newyork, aprila.
Pred nekaj leti so ribiči v Logie-Bayu na Novi Fundlandiji vjeli v mreže orjaško sipo. Takrat je bilo prvič, da jim je prišla v roke tolikšna žival te vrste, zato so se zoologi vneto lotili proučavanja zverine. Na-Iteli so na ujej nič'manj ko dvanajst lovk, med njimi je bila največja dolga celih devet metrov in posejana z več ko tisoč priseski. Njeno telo sdmo je bilo dolgo sedem metrov in dva metra široko. Takrat so tudi ugotovili, da znajo te živali poljubno menjavati barvo.
Kaj pripoveduje potapljač Hook
O	boju s takšno morsko zverino pripoveduje ameriški potapljač A. E. Hook. Zverina ga je napadla na obrežju države Washington v precejšnji globini. Nejeverni bralci bodo morda rekli, da je Hookovo poročilo raea ameriških časnikov, toda na razpolago so nam neovrgljivi dokazi, da se je ta boj res vršil. Ko so namreč potapljača potegnili kvišku, je bilo njegovo levo bedro ovito s pet in pol metra dolgo lovko, druga štiri metre dolga lovka 6e mu je bila pa ovila okoli života gor do ramen. Po teh kosih sodijo zoologi, da je bila ena lovka tega oktopoda dolga nič manj ko devet in pol metra, druga pa sedem metrov. Telo sfimo je bilo po Hookovem popisu dolgo svojih osem metrov, široko na dobra dva metra. Njene oči so bile tolikšne kakor dva majhna krožnika. Torej spada Hookova zverina med uajvečje sipe, kar jih je kdaj človek videl. Američan je žival v boju tako razsekal, da je razen obeh lovk le prav malo ostalo celega na njej.
Hook je imel ravno opravka pri nekem potopljenem vlačilcu. Ker je bila voda precej mrzla, se je oblekel v popolno težko potapljaško opremo, razen tega je pa vzel s seboj še električno svetiljko in kopje. Takšno kopje služi običajno potapljačem za obrambo pred morebitnimi napadi pod vodo. Na vso srečo ga je bil Hook prejšnji večer tako dobro nabrusil, da je bilo o3tro ko britev. Samo tej svoji previdnosti se ima zahvaliti, da je ostal živ.
Na morskem dnu je Hook pritrdil svetiljko k potopljeni ladji, pregledal signalne vrvce in cevke za dovajanje
Perzijska molilnica s prozorno kupolo Blizu Cikaga bodo v kratkem dogradili svetišče perzijskega preroka Abdula Bahe, ki oznanja mir na svetu. Sredstva za gradbo so zbrali s prostovoljnimi prispevki. Znamenitost tega svetišča je, da ima prozorno kupolo iz stekla.
zraka in se je ravno hotel lotiti dela, ko je iznenada zagledal malo v stran od svetlobnega stožca svetlo pego, ki se mu je počasi bližala. Tenmih obrisov te pege pa ni inogel razločiti. Prvi mah je mislil, da gre za beli trebuh mrtve ribe, ki jo tok žene k njemu.
Da vidi, kaj je in kako, vzame Hook kopje v roko in se jame oprezno bližati. Toda kdo popiše njegovo osuplost in grozo, ko pogleda bliže jn zagleda... obraz nekega mrliča. Bela pega, ki ga je opozorila nanj, je bil pa raztrgan predpasnik, ki mu je plapolal za pleči.
Prestrašen se je Hook že hotel vrniti k signalni vrvci, tedaj pa zagleda nad mrličem orjaško gmoto z dvojico velikih in nepremičnih oči in strahovitim gobcem. Hook je pri priči spoznal sipo, toda zverina je bila najmanj petkrat ali šestkrat tolikšna kakor tiste, ki jih je dotlej srečal pri svojih opravkih na morskem dnu.
Ostudna žival se je počasi bližala po štirih lovkah, dve drugi roki — če smemo tako imenovati njeno lovke — je pa iztezala predse. 7, njima je nesla pred seboj ono truplo.
Hook je tu pripomnil v svojem poročilu, da je bil od groze in strahu
Zoper trgovino z mamili Iraška vlada je začela brezobziren boj proti trgovcem z mamili, zlasti z opijem. Uvedla je posebno policijo, dobro oboroženo in vajeno puščave. Policija ima na razpolago lalike avtomobile in na njih zasleduje sumljive karavane.
bolj mrtev ko živ in da se sploh ni mogel ganiti. Le misel, da bi ga ta morski vampir mogel zgrabiti in požreti, mu je ohranila zavest. Za beg je bilo prepozno; tako potapljaču ni kazalo drugega, kakor da se spust s sipo v boj. Njegovo kopje je imeli lesen ročaj in težko in ostro rezilo — izborno orožje, dosti primernejše za obrambo pred sipo kakor sekira ali kakšno drugo orožje.
Hook je stal zunaj svetlobnega stož ca svoje električne žarnice in si i dejal, da ga sipa še ni mogla opazili Ni izključeno, da je ravno električne luč primamila pošast, ko se je s svojim pleuoin odpravljala na varno zakaj v teh globinah je svetloba ne znana reč. Gotovo je le to, da se mu je žival bolj in bolj bližala, dokler ni bila komaj še tri metre od njega, ena izined njenih velikanskih lovk se je pa že v vsej dolžini iztezalu nad njegovo glavo.
»Planil sem naprej." pripoveduje Hook, »kakor so mi le moji svinčeni podplati dopuščali, in zamahnil s kopjem ravno v sredo zverine. Toda iz tolikšne razdalje sem zgrešil cilj in sem s kopjem komaj oplazil eno izmed lovk. Videl sem, da so začeli postajati gibi te lovke počasnejši, kakor da bi bila žival izgubila oblast nad njo.
Se preden sem utegnil potegnili kopje nazaj in vnovič zamahniti, me
je že druga lovka, tista, ki se je vlekla po tleh, zgrabila za levo bedro. Z vso silo sem se skušal osvoboditi tega nevarnega objema; toda čeprav tehtam dobrih sto kilogramov in sem zelo krepko razvit, sem bil docela brez moči, kakor otrok, ki ga je slon zgrabil z rilcem. Obroč za obročem se mi je ovijal okoli noge in jo stisnil s takšno silo, da bi mi jo bil prav gotovo zdrobil, da nisem imel tako močne potapljaške oprave. Čedalje više so se vrstili ti železni obroči, dokler mi niso uklonili vsega bedra.
Vse to se je dogajalo s takšno hitrostjo, da sem med tem le enkrat utegnil s kopjem udariti po lovki — in v svojo nesrečo sem še takrat zgrešil. Prihodnji mah se mi je približala od zgoraj že druga pošastna roka kakor fantastična morska kača in me hotela zgrabiti za desno roko ali pa za kopje, če bi se bilo pošasti to posrečilo, bi bilo po meni. Položaj je postajal čedalje strašnejši in že sem mislil, da se mi bližajo poslednji trenutki. Da bo nesreča še hujša, se je voda okoli mene iznenada skalila: sipa je izpustila svojo varovalno tekočino, in celo blesteči žarki moje električne svetiljke niso mogli pro-. dreti te teme.
Bil sem kakor slep in tako mi ni kazalo drugega, kakor da na slepo srečo otepam s kopjem okoli sebe. In res sem pri tem zadel najnevarnejšo lovko, tisto, ki »e je zvijala in mi plavala nad glavo. Kakor britev ostro rezilo jo je prerezalo na dvoje in toliko sem Se razločil, kako se je odtrgala od telesa. Z obupnim zamahom okoli sebe sem tudi vodo razgi-
Dve mladi Turkinji kot pilotki
bal in pregnal črno umazanijo; tako sem zagledal komaj poldrugi meter pred seboj srepe zverinje oči.
Hlastno sem porinil konico kopja pošasti v gobec in potisnil ročaj z obema rokama kvišku. Kopje se je kakor britev zarilo v žival in jo prerezalo na dvoje. Pošast je padla pred mojimi nogami na tla, toda še v tej neopredeljivi mehki in nekrvavi gmoti. se je neprestano gibala in zvijala. Tudi odsekane lovke sb se neprestano zvijale v obroč in iztezale.
Toda boj še ni bil končan in nevarnost še daleč ne prestana; zakaj čeprav razpolovljena na dvoje, me je sipa z vsako polovico še zmerom napadala. Od zgoraj se mi je bližala lovka, dosti daljša in debelejša od drugih, in še preden sem jo mogel odsekati, ine je objela okoli leve roke in okoli pasu. Moja leva laket in levo bedro sta bili torej v njeni oblasti. še celo skozi debelo gumo svoje •potapljaške obleke sem čutil,
J.uvško ženske so popolnoma enakopravne z moškimi
(ič) Carigrad, aprila Gotovo je, da bo sodobna turška •nska kos novim in težkim nalogam,
i	jih ji domovina nalaga. Tako je •ejal predsednik turške republike Kend Ataturk odposlanstvu žena, ki so •e mu prišle zahvalit za nove volilne •forme. Na Turškem so dobile ženske /etilno pravico in so si že pri prvih /olitvah priborile kar 17 poslank.
Predsednikove besede so bkratu priznanje in bodrilo Turkinjam. Prišle so iz ust človeka, ki vidi v njih sposobne delavke v vseh panogah javnega delovanja.
Sodobne Turkinje igrajo v družabnem življenju prav važno vlogo. Lansko leto n. pr. je študiralo na visoki šoli 300 deklet (travo. Sicer so pa vpisane tudi na medicinski in celo na živinozdravniški fakulteti. Skratka: Turkinje se udejstvujejo v vseh umstvenih panogah in pomagajo dvigniti še pred nekaj leti nazadnjaški narod na visoko kulturno stopnjo.
Da, celo visokošolske profesorice srečamo na Turškem. Tako je na primer Bajan Remzi Snlih profesorica fizikalne kemije v Carigradu.
V	Turčiji ni ženskam zaprt noben poklic, ženska lahko izvršuje kakršen-
Mlade Turkinje se uče plesa v turški baletni šoli ▼ Carigradu
koli obrt in je postala popolnoma enakopravna z moškimi.
Čeprav je dal Kemal kar na lepem ženskam svojega naroda vse javne pravice. so ostale Turkinje v bistvu vendar ženskostne. Turkinje imajo mnogo zmisla za družino in ji slej ko prej posvečajo vso pozornost.
Bo Turčiji hodijo iz kraja v kraj tako imenovane »leteče kolonet, ki navdušujejo ljudi za napredek in izobrazbo. V teh -kolonah« je tudi mnogo deklet, ki niso nič manj delavne kakor njihovi moški tovariši.
V	prestolnici Ankari je »Institut Ismet Inojiic pravo pravcato vseučilišče za ženske širokih slojev. Na tem zavodu so dnevni in večerni tečaji, in tam se ženske nauče vsega in privadijo vsemu, kar v življenju moderna in sodobna ženska potrebuje. Strokovnjaki trde, da vsa Evropa, ki se tako rada ponaša s svojo visoko »kulturo«, nima sličnega zavoda. • Dekleta in žene se navadijo tam vsega, od pospravljati ja, kuhanja in šivanja pa do stenografije, risanja in drugih praktičnih ved sodobnega časa.
Turki-Sicer zrasla
tega, ker je turško žen-stvo pravilno in po|>olnoma doumelo svoje pravice, se je tudi v celoti zavedlo svoje odgovornosti. Turkinje so dokazale, da so vredne Kemalovega zaupanja. Njihove dolžnosti pri ustvarjanju nove moderne Turčije so velike in zato je prav in v redu, da imajo pravico soodločanja v parlamentu. Sam predsednik turške vlade Ismet luoni je tega mnenja.
Turško ženslvo je zmagalo v javnem življenju, kajti pravico in možnost ima, da kuje zakone v svojo zaščito in se postavi takim po robu, ki niso v skladu z njegovimi interesi. Na splošno pa konkurenca med ženskami in moškimi ni huda in tudi ne občutna. Ves turški narod dela složno z zaupanjem v lejK) iu solnčno bodočnost. *
kako se mi priseski, ki so sipine lovke z njimi kar posute, prižema jo v telo.
Moči so me že zajniščnle, toda zavest nevarnosti me je še držala po* koucu. Brijel sem kopje s prosto desno roko čisto pri rezilu in ga z vso silo poriuit med svojo levo laket iu prsa. Posrečilo se mi je: prerezal sem lovko. Zdaj sem imel obe roki prosti in sem se lotil dela. da si sprostim še levo nogo. Naposled »eni razsekal še lovke, ki so se vile po tleh, in rešil mrliča iz njih. To jo bilo poslednje, kar sem še storil z vsem naporom svojih sil, nato seui pa utrujen na smrt dal znak, naj me potegnejo kvišku.
Moji tovariši na palubi so bili tned tem že v velikih skrbeh zame in se jim je kamen odvalil s srca, ko »o me potegniti kvišku. S skupnimi močmi se nam je potem posrečilo, strgati nadležne obroče sipinih lovk z mojega telesa.
Ko sem se malo opomogel, sem se še enkrat spustil v globino, da spravim mrliča kvišku. A kdo popiše mojo grozo, ko spoznam v njem svojega starega prijatelja IIenryja Hilleya. Bil je kuhar na potopljenem vlačilcu. Ko se je parnik potapljal, je bil oči-vidno ravno pri delu v kuhinji in si je ogrnil bel predpasnik — tisti predpasnik. ki me je opozoril nanj in na strašno nevarnost v morski globini.
Lepa Turkinja, gdč. Halis, »Misi Unfc verse 193£c, na smučanju
Epilog ljubezenske
tragedije
Stresna smrt operetne pevke Nevja-ruvske v plamenih. Njen oboževalec, nekdanji varšavski veletrgovec, se j* is obupa vdal pijači iii je te dni umrl v ubožnici
(žL) Varšava, marca.
V	varšavski ubožnici je te dni umrl za srčno kapjo 54 letui Robert Engert, mož, ki je še pred nekaj leti veljal za enega izmed najbogatejših veletrgovcev v Varšavi, zadnja leta je pa prišel čisto na konec. Usoda Roberta Engerta je bila nu posebno žalosten način zvezana s smrtjo znane poljske operne pevke Kazimire Nevjarovsko.
Leta 1925. je pevka nastopila z velikanskim uspehom v varšavskem operetnem gledališču. Igrala je glavno vlogo v neki takrat zelo priljubljeni Opereti. Tudi veletrgovec Engert si je Hotel ogledati to opereto, ko je že vsa Varšava o ujej govorila. Prišel je, videl Nevjarovsko in se smrtno zaljubil vanjo. Od tistega usodnega večera je prisostvoval sleherni predstavi te operete. Večer za večerom je sedet v prvi vrsti... večer za večerom je dal prinesti pevki naslovne vloge šopek prekrasnih cvetlic. Zakaj zanj j« bila igralka najlepša ženska ua svetu.
Njegovo oboževanje ju bilo tolikšno, da je večer za večerom sedel kakoi prikovan ua svojem sedežu v gledališču iu ni izgubil uiti unjmanjše kretnje svoje oboževanke iz oči — a vendar se ni upal niti izreči želje, da bi se osebno seznanil z njo.
To nemo občudovanje, ki so ga izdajali le prekrasni šopki cvetlic ve-
cer za večerom, je kajpada tudi pp pevki zbudilo pozornost. Napeto je Čakala, kdaj se ji bo njen oboževalec predstavil. Toda čakala je zaman. V gledališču je bilo zadosti ljudi, ki bi ga ji bili lahko predstavili. Toda on ni nikogar prosil in tudi sicer se ji ni skušal približati.
Naposled pa Nevjarovske ni več strpelo in je sama poklicala čudnega oboževalca k sebi. Robert Engert je prižel. In pevka je zagledala iz oči v oči svojega oboževalca. Pred njo je stal mož, ki Se mahoma vedet, kaj mu je storiti. Povedal ji je namreč, da je sicer poročen, a da se je že ločil od svoje žene; upa, da bo ločitev v kratkem tudi sodno dognana, takrat bo pa umetnico prosil za roko.
Toda ločitvena pravda se je vlekla v neskončnost. Leta 1927. je^Nevja-rovska gostovala nekje na deželi. In takrat se je zgodilo ono strašno. Snn-žila je par rokavic, ko se ji je vnel bencin. Ker ni bilo nikogar v bližini, ji niso mogli pomagati. Vnela se ji je obleka in nesrečnica je zgorela pri fiiveiii telesu. Da je bila nesreča že hujša, se je to zgodilo ravno tisti dan, ko je Engert dobil v roke odlok o razporoki. Usoda se časih ros kruto norčuje iz ljudi.
Robert Engert tega udarca ni mogel preboleti. Njegov obup je bil neizmeren. Nekdanji lahkoživec je postal melanholik. Začel je zanemarjati svojo trgovino in se ogibati ljudi, da, večkrat so ga celo zalotili, ko si je hotel vzeti življenje. Dve leti sta zadoščali, da je popolnoma propadel; svojo nesrečo in gorje je skušal utopiti v alkoholu. Njegova zanemarjena tvrdka je prišla na boben in nekdaj bogati veletrgovec je postal berač. Njegovo sklonjeno postavo, ogrnjeno v ogoljen plašč, so ljudje srečavali večer za večerom v okolici varšav&kili gledališč.
Nekega dne so našli Roberta En-gerta izčrpanega in nezavestnega na cesti. Odpeljali so ga v sirotišnico. Kdaj ga je dobrotna kap odrešila telesnega in duševnega trpljenja.
VHeSH kitajski razbojnik
Čudita ugrabitev in nje nepričakovani razplet — Čienfu ne prelomi dane besede — Hvaležnost
rešenega razbojnika
(ei) London, aprila.
Louis Simon, najbogatejši Evro-pec velikega kitajskega mesta Kantona, je skoraj obupal, ko mu je lumenokožni sluga sporočil, da njegove 211etne hčerke že zmerom ni nazaj s popoldanskega izprehoda. Strah, da je deklica utegnila postati žrtev kakšnega hudodelstva, se je zdel le preveč upravičen. Marija Simonova je rekla, da gre v neki kro-jaSki salon, a tam je ni nihče videl. Izginila je brez sledu.
Zadeve so se lotili policija in več zasebnih detektivov, toda vsa njihova prizadevanja so ostala brez uspeha.
*
Marija Simonova se je bila nekaj dni prej ko je izginila, zaročila z mladim fran. zdravnikom Jac-quesom Lestauvilom. Zaročenčevi starši so že več desetletij stalno prebivali v Kantonu. Lestauvil je bil med Kitajci nenavadno priljubljen. Kot zdravnik je bil mož na mestu, sposoben kakor le kdo in Kitajci ni; so gledali v njem tujerodca, temveč so ga imeli skoraj za svojega. Še mnogo bolj se jim je pa priljubil, ko so slišali o njegovem junaštvu pri katastrofi potniškega parnika »Les-sepsa«. Pri reševanju potnikov je iz prenapolnjenega rešilnega čolna pa-del neki Kitajec v morje. Nesrečnež ni znal plavati in se je že čez nekaj sekund izgubil v valovih. Tedaj je pa skočil za njim mladi dr. Lestauvil, in kaj kmalu se mu je posrečilo spraviti ponesrečenca na rešilni čoln. V pristanišču je rešenec stisnil svojemu rešitelju roko.
»Ne veste, koga ste rešili,« mu je i Zdravnik je le s težavo skril svo-
i...m.	    t____'	  a:_____________________
rekel. »Toda prepričan sem, da bom imel še priložnost, poplačati vas za vaše junaštvo. Verjemite mi, moje plačilo bo dragocenejše od denarja. Če bi me kdaj potrebovali, me samo pokličite. Vaš klic na pomoč me bo povsod dosegel, če ga boste objavili v ,šangaj-Timesu‘.«
še preden se je Lestauvil opomogel od osuplosti, je bil skrivnostni Kitajec že izginil v gneči.
Minevali so dnevi, dnevi mučnega in nestrpnega čakanja. Kantonska policija je mobilizirala svoje naj-spretnejše detektive, da najdejo pogrešano Marijo Simonovo.
Toda vso iskanje je bilo obsojeno v neuspeh. Domneva, da je Marija Simonova postala žrtev hudodelstva, je čedalje bolj zorela v gotovost.
Tedaj se pa kakih deset dni po izginotju njen ženin spomni besed skrivnostnega Kitajca po potopu
Za mal’ d’nar ja «?ost’ niuzLe!
Plošče - gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo
„ELEKTROTON“
d. z o. z. pasaža nebotičnika
jo grozo, čienfu je bil najzloglasnej ši mož v Kantonu, poglavar morskih razbojnikov, mož, ki je imel na vesti na stotine človeških življenj.
Skoraj zoper svojo voljo mu je Lestauvil povedal, na kako skrivnosten način mu je izginila nevesta.
»Kar je čienfu obljubil,« je svečano rekel Kitajec, ko je zdravnik končal, »bo tudi držal. V 48* urah bo deklica spet doma.«
>Darilo za gospoda Simona,« sta izjavila Kitajca, ki sta odložila v zdravnikovem predsobju orjaški kov-čeg s preluknjanimi stenami in hlastno odšla. t
In glej: ko so zdravnikovi ljudje kovčeg odprli, se je v njem prikazala nezavestna — Marija Simonova. Zadeva se je naglo pojasnila. Onega usodnega dne sta jo napadla dva moža, jo s silo potisnila v avto in odpeljala na neko farmo več sto kilometrov od Kantona. Zdaj sta jo pa spet spravila v Kanton, in sicer v kovčegu, da ne bo mogla izdati, kje imajo razbojniki svoje skrivališče.
Ta dva človeka sta bila po vsej priliki v službi razbojniškega poglavarja Čienfuja in na njegovo zapoved sta jo pripeljala nazaj — »gospodu Simonu v dar...«
Izdajalski sledovi
Sherlock Holmes v teoriji in praksi. — Ponarejeni prstni odtisi. — Rafinirano speljana preiskava z narobe odtisi čevljev
£>ucijcL gre v saiticrfttii
Zaljubil« s« je v lepega >markija<, ne vedoč, da je njegov edini poklic... svedrovstvo. — Tragičen konec lepe idile
(ul) Pariz, aprila
Nagnjenje do zločinov je doma pri fseh narodih, toda vsak narod nima samo svojih posebnih kazenskih zakonov, temveč tudi posebne tipe hudodelcev, ki so na svojstven način izraz posebnih lastnosti svojega rodu. Kakor je na primer Ali-Baba pravljični tip turškega razbojnika, tako nam je pravega zločinca iz vrst izobraženega, živahnega in duhovitega francoskega meščanstva najbolje podal francoski pisatelj Maurice Leblanc, ko je ustvaril svojega Arsfena Lupina, tistega zmerom veselega in vedrega, duhovitega in porogljivega gentlemanskega vlomilca, ki ga nikdar ne srečate v njegovi pravi obleki, ki i^ru uied aristokrati visokorodnega grola ali barona, brije norce iz policije in sodnikov, vlamlja za zabavo bolj skoraj kakor za potrebo — in pri vsem tem še •zmerom najde časa in priložnosti... za ljubezen.
Zastopnike tega pristnega Lnpino-vega tipa boste srečali skoraj pri vsaki razpravi francoske porote. Eden izmed njih je tudi Louis Rivet, pravi Arsene Lupin naših dni.
Ta zali, elegantni in dobro vzgojeni mladi lahkoživec s čudnimi manijami ima komaj Štiri in dvajset let, pa so ga vendarle že devetnajstkrat obsodili zaradi premetenih vlomov in zapletenih sleparskih aler.
Kakor ArsSne Lupin v romanih, tako je tudi Louis Rivet, ali kakor se je sam predstavljal, marki de S6 gonzae, mojster, kar se tiče begov iz zaporov; če ne bi bil, ne bi od svojih otroških let niti enega dne prebil v prostosti. Poslednjič se mu je na kaj pustolovski način posrečilo pobegniti iz kazenske kolonije v Mettrayu v Juž-bo Ameriko. Tam je postal filmski Igralec, živel razkošno in imenitno, naposled se je pa vrnil v svojo domovino in se nastanil v imenitnih kopališčih departmanu Spodnje Loire.
Tam so ga njegovi novi prijatelji predstavili kot markija Rolanda de
Sporazumela sla se
II
»Veste, moj mož je bil za to, da kupiva psa, jaz sem hotela mačko — pa sva napravila kompromis.,, odločila sva se za otroka ...«
(>Everybody’s<, London)
Segonzaca, romantičnega graščaka iz Bretanje, mladi Luciji Urienevi, lepi, čednostni in dobro vzgojeni hčeri iz stare in splošno spoštovane loirske družine. Mlada graščakinja se je na prvi pogled vroče zaljubila v lepega markija, ki ga je — tako je vsaj pripovedoval — njegova stroga mati zaradi mladostne lahkomiselnosti in kvar-taških dolgov za kazen poslala semkaj v samoto in ga im^la z denarjem zelo na kratkem. Dozde\ ai marki je svoji izvoljenki pokazal celo več pisem svoje ovdovele matere, pa tudi pisma svojega pariškega bankirja; toda Lucija je še premalo poznala življenje, da bi imela kaj zmisla za denarne stiske svojega srčnega junaka, tem manj, ker je mladi marki vendarle vselej kako prišel do denarja. Bodisi, da se^ je njegova mati vendarle dala omehčati, bodisi da je bankir kaj poslal — drži le to, da je svoje dolgove prej ali slej zmerom poravnal. Ob vročili dneh, na cvetočih in dehtečih travnikih ob Loiri je pa ljubka mala Lucija le prehitro pozabila malenkostne pregraje morale in ozkosrčno zapovedi devištva ...
Poletje je minilo in lepi marki je odpotoval k materi, da se z njo pogovori o nameravaui poroki. V srečnem koprnjenju je Lucija čakala poročil iz daljne Bretanje. V Spodnji Loiri je pa prav takrat nastalo hudo razburjenje, ker so v noži pred odhodom markija Sčgonzaea neznani vlomilci z neverjetno spretnostjo oplenili znameniti zgodovinski grad v Porniču. V viharni noči je vlomilec preplezal po spleteni lestvi grajsko obzidje in po Lupinovem zgledu odnesel vso zlatnino in srebrnino, nakit in umetnine, izbiraje le to, kar je res imelo kakšno vrednost.
Detektivi, ki so prihiteli iz Pariza, so naglo odkrili pravi sled, in tako je Lucija Urienova izvedela, da je podarila svoje srce, svojo ljubezen in svoje deviško telo pobeglemu kaznjencu, ki je še v času njune ljubezni živel od ropa, da, celo od navadnega žepar-stva.	/
Siroto je zdrobilo. Iznenada ji^ je razkril svet vso svojo gnusobo. Nežna, na smrt zadeta ptičica je dala slovo minljivosti tega sveta, Sla v samostan belih sester in se oblekla v sivo raše-vino spokornic. Kot mlada novinka je s strtim srcem prišla pričevat pred poroto: ožarjena z nadzemeljskim leskom bolesti je bila pod tenčico belih sester lepša kakor kdajkoli prej.
Rivet je dobil petnajst mesecev. Razen tega ima pa še odsedeti vse tiste mesece in leta, ki ae jim je mislil z neštetimi begi izogniti. Tako jadra zdaj lepi ljubimec Lucije Urienove proti smrtonosnim močvirjem Hudičevega otoka.
»Lessepsa«. In štiri in dvajset ur nato je prinesel »šangaj-Times« tale poziv:
Neznanec!
Spomni se potopa ^Lessepsa*! Potrebujem tvojo pomoč.
Pod teni kratkim besedilom je bil podpisan zdravnik dr. LestauviL
Mladi zdravnik je odprl vrata svoje ordinacije in pomignil najbliž-njemu med mnogoštevilnimi čakajočimi pacienti.
»Ali me ne poznate?« ga vpraša Kitajec, ko je zdravnik zaprl vrata za njim.
Pred dr. Lestauvilom je stal maž, ki mu je bil zdravnik oni usodni dan rešil življenje. Kitajec ga je ostro opazoval s svojimi bodečimi očmi.
»Moje ime ste najbrže že dostikrat slišali. Zelo slavno je, čeprav ne ravno v dobrem pomenu. Ime mi je Čienfu.«
Banka Barudi
11, Rue Aubcr, PARIŠ (9e)
Odpremlja deuar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune; Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967, Lusemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
(el) Dober kriminalist mora imeti povsod oči in svoj radovedni nos, kajti opaziti mora sleherni sled, ki ga je pustil zločinec po neprevidnosti na kraju svojega nečednega dejanja, še nekajI Ti sledovi morajo biti kriminalistu ključ za nadaljnje raziskovanje, če mu že kar vnaprej ne povedo vsega poteka zadeve.
Vsi, ki smo le kedaj brali Sherlocka Holmesa, se spomnimo, kako nas je osupilo logično sklepanje, ko se je po točnem razgledovanju na kraju zločina vsedel v udoben naslonjač in vlekel iz svoje kratke pipe kakor za stavo. Takrat je po navadi kakor v zamaknjenosti govoril sam s seboj: »Zločin se je zgodil komaj pred dvema urama. Morilec je 165 do 170 cm visok in ima plave skodrane lase. V zgornji čeljusti mu manjka prednji zob.«
Ko smo pa prebrali naslednje strani in izvedeli vzroke in podrobnosti, iz katerih je veliki detektiv sklepal, se nam je zdela stvar preprosta in kakor na dlani. Uro je določil po tramvajskem listku, ki ga je zločinec izgubil, njegovo višino po dolžini koraka, barvo in skodranost las po lasu, ki gn je našel v strjeni krvi umorjenca, zastran zoba ga je pa poučil zgrizeni ogorek smotke, ki je ležal zraven mrliča.
Seveda prefrigan zločinec pozna vse take izdajalske malenkosti in skuša zabrisati za seboj sleherni sled. časih
so pa ti tiči celo tako premeteni, da zapuste celo napačne in lažnive sledove. ki speljejo sodne i i policijske izvedence na krivo pot.
Lažni odtisi prstov
Zgodilo ae je nekoč v majhnem mestecu na severnem Francoskem, da so našli starega, skromnega rentnika ubitega v njegovi hišici. Policija je prebrskala vso omaro in ugotovila, da je zmanjkal večji znesek, ki ga je bil starec prejšnji dan dvignil v banki. .Tasno je bilo, da je šlo za razbojni-štvo. Čez par dni so prijeli nekega postopača, osumljenega umora. Prav ob času umora se je potepal okrog rentnikovega posestva, kesneje, tako so povedali ljudje, je pa izdajal denar kar na debelo. Bilo je vse polno stvari, ki bi mogle veljati za dokaze, toda v nečem se računi niso in niso hoteli ujemati. Na okrvavljenem držaju kladiva, s katerim je zločinec ubil svojo žrtev, so bili videti točni odtisi prstov, ki jih pa izvedenci niso mogli spoznati ne za osumljenčeve ne za umorjenče-ve. Ne glede na odtise prstov, je sledilo iz točno zarisanega prijema roke, da je moral biti morilec levičar, osumljenec je bil pa izrazit desničar.
Preiskovalna komisija si je naposled dejala, da bo treba počakati nekaj dni in poiskati morilčevega pomagača. Tedaj je pa vsa zadeva nenadoma in po golem naključju postala jasna ko beli dan. Neki pes je v gozdu ril z gobcem
po listju in tako glasno bevskal, da je opozoril ndse nekega kmeta. Ta je našel pod listjem v zemlji zakopano odsekano levo roko nekega moškega. Policija je ugotovila, da je osumljenec dan pred umorom ukradel odsekano roko v mrtvašnici bolnišnice in je namočil to mrtvo roko nalašč v kri, da jo je lahko odtisnil na toporišče kladiva.
Narobe stopinje
V neki samotni hišici sredi gozda blizu Frankfurta na Odri so našli zverinsko zaklana zakonska starca, ki ju je ubijalec oropal skromnih prihrankov. Na mokri gozdni poti so se razločno videli odtisi čevljev. Zdelo se je, da je bil morilec od sile nebrižen in da se mu ni zdelo vredno, da bi zabrisal dokaze svojega mesarskega obiska v borni koči. Iz tržiča v dolini so držale stopinje prav do koče, od tod pa čez griče v bližnjo vas. Umor so odkrili še tisti dan. Vse je kazalo, da se je zgodil med 4. in 5. uro popoldne.
Nekaj ur kesneje so orožniki prijeli nekega potepuškega ključavničarskega pomočnika in v njegovem nahrbtniku so steknili par čevljev. Blatni podplati so se na oko kar vjemali z odtisi stopinj v blatu. Sumljivca so videli ljudje usodnega dne v tržiču in v vasi. Vse priče so izpovedale enako in prav to [e napravilo strašno zmešnjavo. Ključavničarja so videli ob sedmih zvečer v tržiču; prišel je iz vasi čez hrib. Vaščani so ga pa videli okrog dveh, ko je odhajal proti hribu, po poti v tržič. Torej je šel zgodaj popoldne iz vasi čez hrib mimo nesrečne hiše v tržič, morilčeve stopinje so pa kazale ravno v nasprotno smer. Priče so zastran časa vse tako enotno izpovedale, da je policija osumljenca že skoraj izpustila, kajti možakar se je še povrh ves čas pridušal, da je nedolžen.
Tedaj so ga pa še enkrat trdo prijeli in ga začeli izpraševati od začetka. To je osumljenca tako zmedlo, da se je zapletel v huda protislovja in nazadnje priznal, da je on pravi morilee. A kako vendar, boste vprašali, ko so pa sledovi vendar kazali ravno v nasprotno smer?
Premeteni morilec si je bil čevlje narobe privezal pod svoje, da bi tako spravil preiskovalno komisijo na krivo pot.	*
83 let pri isti družini
(iL) Pariz, marca V severnofrancoskem trgu Etro-engtu živi neki 93 letni hlapec, po imenu Mariin Desmarais. Že od leta 1852. je v službi pri isti družini; danes »luži prav teko zvesto vnukom, kakor je pred 83 leti služil dedu.
Tega evropskega rekorda menda Američani ne bodo tako kmalu prekosili...
Ženske, o katerih je govoru svet
Ninon de 1’Enclos in njen eliksir
Ninon d© l’Enclos* ui bila pohlepna ženska, ki bi si bolela s svojimi čari pridobiti bogastvo, ugledno mesto, politično moč ali pa prijateljstvo kraljev. Ninon de 1’Enclos ni bila nič drugega kakor ženska, ki ji je bilo dano, da je prav tako s svojo očarljivo lepoto kakor z neomadeževanostjo svojega srca primamljala moške kakor privablja luč vešče.
Usoda ji je šla na vse načine
• Znamenita francoska lepotica, sloveča prav tako po duhovitosti kakor po telesni lepoti. Rodila se je t Parizu; v njenem salonu so se do njene pozne starosti zbirali največji imenitniki takratne dobe (1620—1705),
Izvrsten je Dr. OETKER-ja glas, prodrl je v najmanjšo gorsko vas!
na roko. Ninon ni bila samo lepa, temveč tudi bogata in duhovita. Oče ji je umrl, ko je imela šele šestnajst let. Zapustil ji je precejžnje premoženje, le varuha ji ni dal nobenega.
Ninon je uredila vse potrebno zastran svojega imetja, prodala vse, kar je imela, in odpotovala v Pariz. Tam si je najela prekrasno stanovanje z vsem, kar je dami potrebno, ki hoče kaj veljali med Parižani. In že po prvem sprejemu v njenih salonih je o tem govoril ves Pariza
St. Eyremonde, eden izmed najbogatejših in najmogočnejših plemičev vse Evrope, ni bil malo ponosen, da se je smel šteti med Ninonkine dvorjane. Toda Ninon ga ni nikoli ljubila. Videla je v njem le prijatelja, ki mu sme zaupati tudi najgloblje skrivnosti.
St. Eyremonde je ostal z njo do konca velespoštljiv in jo je pri vsaki priliki prosil za roko. Ko
jo je poslednjič zasnubil in pri tem omenil svoje veliko imetje, se je rodil izrek, ki je prižel v zgodovino. Ninon je namreč njegovo suubitev odklonila, češ da ne potrebuje bogastva. Vojvoda je silno osupnil, tako neverjetno se mu je zdelo, da sreča na dvoru francoskega kralja nepodkupljivo žensko; odgovoril ji je:
>Gos;iodična, mož časti ste!< •
Drugi znameniti Ninonkin prijatelj je bil grof de Fiesque. Ninon si je med vsemi moškimi, kar jih je poznala, njega edinega želela za moža — toda ravno on je bil edini, ki jo je zapustil, ne da bi mu bila ona prej dala slovo.
Ninon je takrat prvič v svojem življenju obupavala. Jokala je po oele dneve in ga hotela imeti nazaj. Pisala mu je pismo za pismom in ga ponižno zaklinjala, naj se vrne k njej. Toda de Fies-
Kaj beremo in slišimo drugod
Kratke zgodbe in zanimivosti od vsepovsod
Nemška disciplina
(ep) Berlin, aprila Na nekem starem gledališkem programu iz leta 1782 — shranjenega imajo kot veliko dragocenost v brun-sviškem muzeju — se bere:
»Zaradi udobstva gledalcev se naprošajo gostje v prvem redu, da so zleknejo po tleh, v drugem redu naj kleče, v tretjem naj sede, zadaj pa stoje, tako da bodo lahko vsi kaj videli. — Med predstavo je smeh odločno prepovedan, ker je drama žalostnega značaja.«
Kakor vidimo, so bili Nemci že takrat udarjeni na disciplino.
»Kaj ste rekli?« osupne oni. »Prejšnji je bil vendar nekajkrat boljši, pa mu še besedice niste privoščili!«
»Oprostite! Prejšnji ni bil potreben priporočila. Vreden je bil najvišje pohvale: tihega uživanja.«
Tehten ločitveni vzrok
(hk) London, aprila
Neka gospa je vložila tožbo za ločitev zakona. Sodišče ji je ugodilo.
To ne bi bilo še nič nevsakdanjega. Nevsakdanji je pa vzrok, .kaj je hotela proč od moža.
Rekla je namreč, da ji je mož postrigel njene dolge lepe nohte, ki je bila nanje tako zelo ponosna.
Grdi mož! boste ogorčeno vzkliknile bralke vse vprek, če že imate tudi same dolge nohte ali ne.
Ne, ljube bralke: mož ni bil tako »grd«, kakor ste ga prvi mah obsodile; zakaj porezal je svoji ljubi ženici nohte šele takrat, ko ga je z njimi temeljito opraskala po obrazu...
Pravica bi bila tedaj na moževi strani. A kaj hočete: žena je rekla, da je ravnala v silobranu — in sodnik ji je verjel.
Torej ne grdi, nego ubogi mož!
Blagoslov časopisne novice
(ik) London, aprila Gospa Ilutehiusonova, stara nadležna gospa iz Blackpoola, je morala na sodišče, ker ni v redu prijavila svojega psa, kakor zahtevajo postave. Tam je jokaje se izpovedala, da nima denarja, da bi plačala davek za psa.
Stvar je prišla v časnike. V dveh, treh stavkih je poročevalec na kratko popisal prizor izpred sodišča — in vendar je zadoščalo, da so ljudje odkrili v sebi srce. Nič manj ko 600 pisem je dobila gospa Hutchinsonova prihodnje dni, nič manj ko 400 funtov (80.000 Din) je bilo v njih. Koliko ljudi je pa poslalo prispevke kar naravnost policiji, oddelku za pasji davek! Toliko jih je bilo, da bo z njihovim denarjem plačan davek najmanj za 30 leti Neki londonski klub je pa vrlega Jacka (tako je psu ime) imenoval za svojega častnega člana in se obvezal, da bo do njegove smrti plačeval zanj davek.
Višek pohvale
(dp) Pariz, aprila Leon Daudet je prvič sia velikega Alphonsa Daudeta, pisca znamenitega »Tartarina iz Tarascona«; drugič je voditelj francoskih rojalistov, in tretjič je priznan flnokusec in imeniten poznavalec želodčnih dobrot. Kot takega ga Francozi tudi najbolj cenijo, saj jim govori (in mlaska ...) iz duše.
Ondan ga povabi neki kletar v svojo klet, da bi pokusil njegova vina.
Najprej postavi pred gosta prvovrstnega burgundca. Daudet ga pokusi in izpije kozarec, ne da bi zinil besedico. Gostitelj čaka pohvale — gost molči. Užaljen mu natoči nato kozarec kislice. Daudet jo junaško zvrne, se nasmehne in prijazno pove:
»Dobro vino!«
Iznevera in slovnica
(dp) Pariz, aprila
Vrlemu profesorju Z. se je zgodilo, kar je namenjeno tolikim zakonskim možem: žeua ga je varala. Siromak tega seveda ni vedel; izvedel je pa nekega dne, ko je iz pozabljenja odprl vrata ženine sobe, ne da bi bil prej potrkal.
Tisti trenutek so se mu odprle oči; naglo je vrata zaprl. Kaj naj bi bil tudi storil v takšnem položaju?
Takrat je pa zaslišal, kako je njegov srečnejši tekmec tiho pripomnil njegovi ženi:
»Vidiš, kolikokrat sem ti že rekel! Moral bi vrata zakleniti!«
Tedaj je v profesorju slovničar potisnil zakonskega moža nazaj. Odprl je vrata še enkrat, da popravi napako.
»Ne, gospod I Moral bi b i 1 vrata zakleniti!«
Maršal Richelieu
in njegov konjušnik
(uM) Maršal Richelieu, prauečak velikega francoskega kardinala, je imel smolo, ko je nekega dne stopil v spalnico svoje žene, da je zalotil le-to na samem s svojim glavnim konjušnikom. Kakor da se stvar njega sploh ne tiče, se je obrnil k svoji ženi:
»Premislite, madame, v kakšno zadrego bi lahko prišli, da je kdo drugi vstopil!«
Konjušnik je seveda še tisti dan zletel na cesto.
Kakih deset let pozneje se je pa spet obrnil do maršala s prošnjo, da bi ga vzel v službo. Mislil je, da je maršal ono afero že zdavnaj pozabil, tem bolj ker mu je bila žena že pred uekaj leti umrla.
Toda Richelieu se je ravno pripravljal na novo ženitev. In ko je stopil nekdanji konjušnik predenj, je maršal začudeno vzkliknil:
»človek božji — kdo vam je pa povedal, da bom kmalu spet imel ženo?«
(»Berliner Tageblatt:)
Kogar ima Bog rad...
(IL) Budimpešta, marca
Neka budimpeštanskn delavka si je kupila pri starinarju blazino za zglavje. Toda spati na njej ni mogla; venomer jo je zbadalo nekaj trdega med perjem.
šla je torej in blazino razparala, da pogleda, kaj šmeuta jo zbada. A kdo popiše njeno začudeuje, ko potegne iz blazine prekrasno biseruo ogrlico!
Seveda je bilo spanja tisto noč konec. Drugi dan je pa dobila za bi-serje 30.000 pengov (okoli pol milijona Din).
Funtovska valuta
(hk) Benetke, aprila
Ko je te dni vozil orientni ekspres z beneške postaje proti Carigradu, se je nepričakovano ustavil na «eki neznatni postaji. Nekdo je potegnil zasilno zavoro.
»Krivca« ni bilo treba dolgo iskati, ker se je sam prijavil: bil je neki Anglež, ki se je prepozno zavedel, da je vstopil v napačen vlak. Smeje se je plačal globo, se prijazno poslovil, najel avto in se odpeljal nazaj v Ben«! k e.
Mrlič priigral v Monte-Carlu
(dl) Nica, aprila
V igralnici v Monte-Carlu v svobodni državi Monacu so se dogodile že čudne reči.
To bo pa menda le nekaj novega, da je mrlič priigral skoraj čelrt milijona.
Nekaj tednov je tega, kar je sedel za zeleno igralno mizo neki Anglež in vneto stavil. Okoli njega se je bilo zbralo vse polno gledalcev, zakaj Anglež je ves večer samo izgubljal in izgubljal, ne da bi bil le z eno samo črto izdal, da mu gredo te neprestane izgube do živega.
Tako je izgubil v nekaj urah svojih 2000 funtov (dobrih 400.000 dinarjev). Ostal mu je le še eu sam bankovec. Tega je stavil na številko 28, si podprl glavo z rokami in pustil svojo številko in zastavljeni denar nedotaknjen. In glej, čudo: trikrat po vrsti se je kroglica ustavila na številki 28; Anglež je ne samo priigral nazaj vso svojo izgubo, temveč še 1000 funtov povrh.
Vsi gledalci so se čudili, zakaj igralec vendar že ne pospravi svojega dobička.
Croupier ga je rahlo dregnil, da bi ga opozoril na to. Tedaj je pa Angležu omahnila glava na mizo. Ljudje so mislili, da je mož zaspal, stresli so ga za ramena, tedaj se jim je pa sesedel na tla. Bil je mrtev.
Med drugimi igralci je nastalo strahovito razburjenja.
Ženske so se onesveščale, moški so vstajali s stolov. Anglež je bil umrl med igro; zdravnik je ugotovil, da ga je zadela kap — najbrže od veselja, ko se mu je sreča nenadoma zasmejala, ko je bil že vse upanje izgubil.
Tudi mamina svilena bluza -
te zelo redkokdaj obleče mama svojo svileno bluzo. Ta bluza je namreč zelo občutljiva, pa jo je treba varovati. To se vidi iz tega, kako previdno jo mama pere. Ona pere zdaj bluzo
— kakor tudi ostalo perilo
— s Schichtovim Radio* nom. Bluzo nekolikokrat pretiska v mrzli raztopini Schichtovega Radio* na in že je zopet lepa in čista kakor prvi dan.
# Kar j« dobro za občutljivo svilo, velja seveda še v večji meri tudi za vse drugo perilo v gospodinjstvu in družini.
Domači
izdelek
i-SCHICHTOV—----s-*
RADIOM)
pere v*e higijenično čisto J
R.J. 6-33
Ej, te naše gospodinje!
Priznamo, da zna večina naših gospodinj ceniti izdelek naš« domače tovarne »Pekatete« — »Jajnine«. So pa vendar še med njimi, ki jih premalo rabijo, to pa vsled tega, ker nanje pozabijo. Kolikokrat bi lahko postreglo svoji družini s to izborno jedjo, če bi se pravočasno nanje spomnile. Zapišejo naj si tedaj večkrat na teden v svoj jedilni list »Jajniner.
Trgovski genij
(do) Newyork, aprila.
Zena nekega uglednega tukajšnjega finančnika nam je nekega večera pripovedovala o doživljaju, ki se ji je pripetil tisti dan v dvigalu palače, kjer ima njen mož pisarno.
Bila je ravno namenjena k svojemu možu v 24. nadstropju, ko se je iznenada dvigalo ustavilo in ni šlo ne gor ne dol. Smrtim tišina je zavladala in vse potnike v dvigalu je groza stisnila za srce. Strežnik je pri priči telefoniral v pritličje, goste je pa prosil malo potrpljenja, a pred vsem, da naj nikar ne i7'*" >e glave.
Ljudje so se res pomirili, lo neki mlad mož ne; venomer je zadajal vprašanja: ali so vrvi v dobrem stanju, kakšne naprave imajo ua razpolago, da prestrežejo nevarnost, če bi se utrgalo, kdaj so dvigalo poslerlniič pregledati strokovnjaki, kaj je treba storiti, če nastane ogenj v dvigalu, itd., itd.
Kajpada so ta vprašanja samo sejala paniko med gosti. Tedaj je ntladi mož porabil splošno zmedo, potegnil iz žepa šop polic za zavarovanje pred nesrečo, jih razdelil svojim tovarišem v nesreči in jim povedal, da jo dosti, če te police podpišejo in plačajo pot dolarjev, pa bodo zavarovani pred sleherno nevarnostjo.
»Podjetni gost,« je končala finančnikova žena, »je že pripravil svoje polnilno pero in gotovo bi bil napravil lepo kupčijo, da se ni prav takrat dvigalo spet zgenilo.« (»New Yorker«)
V 14 dneh...
(Ik) Praga, aprila V vasi Kopernici sta zakonca Osvaldova praznovala pred štirinajstimi dnevi poroko.
Teden dni uato je Osvaldu rodila žena otroka; na porodu je pa umrla.
Tako je Osvald doživel v 14 dneh poroko, otrokovo rojstvo in ženino smrt-	(»Prager Tagblatt«)
Neželen gost
Johnnie gleda svojega malega bratca, ki se dere v zibelki — gleda ga in gleda in nabira obrvi.
i Povej, mama,« vpraša čez nekaj
časa, s ali nam je res padel iz nebes?« »Res, sinko.«
»Zdaj mi je razumljivo. Tam gori so se ga naveličali in so ga postavili pred vrata!" (»Chicago Daily Nevs«)
que je ostal neomajen. Tedaj se je pa Ninon zatekla k junaškemu poskusu.
Najlepši njen kras eo bili njeni lasje, rdeči ko zlato in bleščeči ko ogenj. Vzela je škarje, odstrigla si jih je in jih v zavitku poslala Fiesquu. Ko je grof videl, kaj je storila, se je razjedeni, pustil prijatelje, ki so bili pri njem v gosteh, in zdirjal brez klobuka in plašča po pariških ulicah — k Ni-nonki. Njen sloves, da se ji noben moški ne more upreti, je spet vstal, še tehtnejši ko prej; vsaka dama iz boljše pariško družbe, ki je kaj nase dala, je od tistih dob nosila kratke lase po Ninonkinem zgledu.
V čem je prav za prav skrivnost Niuonkine neminljive lepote? V Parizu so si jo znali razložiti le z eno besedo: čudež. In res je bila njena lepota skoraj čudežna. Naj v zvezi s tem povem neko čudno zgodbo. Vseeno je, ali jo danes kdo verjame ali ne, v dobi Ninonke je bil ves Pariz neomajno prepričan, da je resnična.
Nekaj dni po prihodu v Pariz so je Ninon pozno ponoči vračala domov. Ravno se je pripravljala, da odklene hišna vrata, ko se izlušči iz teme črna postava v zapetem plašču in s krinko na obrazu. Na Niuonlcino vprašanje, kaj bi rad skrivnostni tujec, je pomolil izpod plašča orokavičeno roko; v njej je imel stekleničko z leskečočo se tekočino.
»Življenje je hitro pri kraju,« je rekel mož s krinko, »iu mladost še prej. Ali bi si hoteli lepoto iu mladost dolgo ohraniti?«
Ninon je odvrnila, da je pač ni na svetu stvari, po kateii bi bolj koprnela.
»Nu, pa vzemite tole stekleniči-co in kanite vsak dan po eno kapljico v svojo kopeL Dokler bo kaj tega čudodelnega eliksirja, boste ostali mladi, lepi in ljubljeni. Toda ne pozabite, da me boste spet videli, ko bo eliksirja konec. Tri dni pred vašo smrtjo se vam bom pokazal.«
In tako se je tudi zgodilo. Mnogo moških jo je ljubilo in utonilo
v večnost. Kralji so vladali iu morali napraviti prostor svojim nusleduikom.. Le Ninon je v svojem razkošnem	stanovanju še
zmerom vladala nad neprestano menjajočimi se dvorjani. Še zmerom so jo občudovali in slavili kot naj lepšo vseh žensk. Ko je slavila pet in osemdeseti rojstni dan, ji je neki dvorjan, ki jo je tisti dan prvič videl, a je pri priči podlegel njenim čarom, prosi! za roko. Toda Ninonki takrat ni bilo več za takšne reči.
Dau nato je iznenada zbolela. Zahtevala je papir in pero in je napisala nekemu svojemu prijatelju en sam stavek:
-Spet sem srečala moža v črnem.«
Toda še preden je mogel njen prijatelj prihiteti, je Ninon že umrla. Porabila je bila eliksir do poslednje kapljice.	(fJ)
Kako se zaračuni honorar
(čk) Kjobenhavn, apriia
V (Umskem zdravniškem tedniku so se zadnje čase dajali, po katerih načelih mij bi zdravniki računih svoje honorarje. Neki dr. I. C. Hench se je postavil na stališče, da se pri zdravniških honorarjih nikakor ne gre ravnati zgoij po številkah. V potrdilo svoje teze je povedal tole anekdoto:
V neki tovarni je nepričakovano začel štrajkati eden izmed največjih in najdražjih strojev; vse prizadevanje, da bi ga spet spraviti v tek, je bilo zaman. Tako ni kazalo drugega, kakor da pokličejo na pomoč strokovnjaka.
Učeni mož si je stroj natanko ogledal. Ko je bil z ogledovanjem pri kraju, je pa vzel kladivo iu rahlo potolkel z njim po nekem osišču. Tisti mah je stroj prenehal stavkati in je delal brezhibno kakor prej.
Ko je prišlo četrtletje naokoli, je prišel tudi račun. Bil je kratek, zato pa tem večji: 1000 kron. Ravnatelj je mislih da ga bo kap zadela. Ko se je nekoliko opomogel, je pa prosil strokovnjaka, naj mu račun specificira in utemelji. Strokovnjak je tako storil, in ravnatelj je osupel bral:
»Za 1 udarec s kladivom 1 krono; za dognanje mesta, kjer je bilo treba udariti, 999 kron.«
Za god in praznik mati dobro ve,
otroci se Dr. OETKER-jevih kolačev vesele!
Prej in pozneje
»Kaj je proračun?«
»Proračun je načiu, kako si človek dela skrbi, preden je zapravil denar, in ne pozneje.«
(»Arcauum Bulletiu«)
Ženske na Finskem
p. I. V finskih mestih opravljajo ženske take posle, ki so drugod samo moškim dovoljeni. Tako srečamo tain načelnice železniških postaj, dimni-karke, čistilke ulic itd. Nič manj jih pa ne vidimo v brivnicah. Moški trde, da se rajši zaupajo nežnim ženskim rokam kakor pa okornim moškim ša-tram. Tudi sprevodniki na tramvaju in v avtobusih so ženske. V službeni obleki se vedejo, kakor da druge oble-( e sploh ne bi poznale. Ce jih človek gleda, si na tihem misli: Bog ve, ali niso zaradi svojega poklica vse svoje ženskosti zavrgle? Sicer so pa ti ženski sprevodniki prav prikupni in ljubeznivi, ženski tekači so pa kar koketni. V vsakem hotelu in v vsaki večji trgovini jih boste srečali.
Toda finska ženska se ne boji tudi najtršega dela. Ni menda hiše na Finskem, kjer bi ženske roke ne bile pomagale pri zidanju. Prave pravcate zidarke so, močue iti vztrajne.
Tudi kmetice delajo vse. Nikoli ne sede prekrižanih rok. Komaj dokončajo težka domača opravila, sedejo na klop, pletejo in krpajo ribiške mreže ali pa ustvarjajo iz naj različnejšib odpadkov pisane preproge, ki jih ne manjka v najsiromašnejši koči. Finko so dobre matere in gospodinje. Vrt obdelujejo same, krmijo živino in delajo na polju. Prostrane finske ravnine so raj za novi ženski rod. Sicer ao se precej pomožatile, toda v duši so še zmerom ostale prave in dobre žen* ske-matere.	*
Pozor! Mrlič!
(Ik) Praga, aprila V. Trnavi so prebivalci zagledati te dni na vratih nekega stanovanja listič z besedami: »Pozor! Mrlič! Ne bojte se! Zdaj imam kruh in stanovanje!«
V sobi so našli mrtvega 51 letnega gospodarjevega strica Pavla Joba. Obesil se je, ker že več mesecev ni našel dela ne zaslužka. (»Prager Tagblatt)
Vrabec s štirimi očmi
(iL) Dunaj, marca.
V tukajšnji vivarij je prinesel to dni neki ptičji prijatelj mladega Vrabiča s štirimi očmi. Žival je drugačo anatomsko popolnoma normalna.
Vešča ki trde, da prirodopisje še ne pozna ptice s takšno glavo.
Krojačev račun Ona: »Krojač je prišel in hoče imeti denar. Pravi, da ima plačati neki dolg in da mora zato na vsak način priti do denarja.«
On: »Kaaaj? On bo delal dolgove, jaz mu jih bom pa plačeval?!«
(»Sondag.vnisse Stri*«)
dsmafe je
Napisal Ralf Cobino
(xG) Darnel je pogledal svojemu prijatelju Johnu Barkingu globoko v oči.
»2e mnogo sem videl v svojem življenju,« je rekel, sin mnogo presenetljivih reči doživel, toda najčudovitejša med vsemi je iz-prememba tvojega obraza.«
Barking je lagotno otresel pepel cigarete, nato je pa odgovoril:
»Kadar je človek srečen, mu boš vendar že na obrazu to bral.«
Darnel je nekaj časa razumev-no molčal, potlej je pa rekel:
»Njega dni ne bi bil človek na tebi niti s povečevalni kom odkril le sledu ljubezni. Zdi se mi, da venomer klečiš, kadar govoriš z Lucijo Parkerjevo?«
»Ne,« se je nasmehnil Barking. Toda takoj se je spet zresnil: »Ona je meni prav tisto kakor pusti pokrajini solnčni žarek...«
Spet je Darnel pomembno umolknil. V mislih je preletel Barkingov življenjepis. Ze v zgodnjih letih je bil osirotel, toda starša sta mu pustila dokaj lepo imetje, tako da si je lahko vsega privoščil, česar se mu je le zahotelo. Tako je naposled prišel h kvarta-nju in popivanju.
Toda po zaroki z Lucijo Parkerjevo se je njegovo življenje iz-premenilo, kakor bi bil odrezal.
»Tvoja zaroka me je močno presenetila,« je spet začel Darnel. »Zakaj ko sem odpotoval, si se zavzemal še za popolnoma druge reči!«
»Za kvarte in whisky.« Barking se je zasmejal. »Vem. Toda preden sem srečal Lucy, sploh nisem bil pravi človek. Nekoč po gledališki predstavi je bilo, ko sem jo prvič zagledal. Med dejanji sem precej pil in tako sem bil zelo razigrane volje. Čakala je spodaj na svoj avto. Ne morem ti povedati, kakšen vtis je name napravila. Šel sem domov in se zamislil. Kadarkoli sem od tistih dob dvignil kozarec z whiskyjem k ustom, vselej sem zagledal pred seboj Lucijine oči. Nič več nisem mogel piti. Lucy me je bila ozdravila. Tedaj je pa slučajno naneslo, da sem pomagal Parkerju iz denarne zadrege. Začel sem zahajati k njim v hišo, seznanil sem se z Lucijo in — ni dolgo trajalo, ko sva se zaročila. Drugi mesec se pa poročiva.«
»Želim ti mnogo, mnogo sreče, prijatelj!«
»Hvala ti...« je ganjeno odvrnil Barking.
*
Ko je srečni ženin ostal sam, je stopil k zrcalu in zastrmel vanj. Zdajci je pa zunaj zaslišal korake. Hlastno je odhitel k vratom in jih odprl.
»Lucy — ti?!<
»Morala sem priti k tebi,« je rekla brez sape. »Kajpada se ti zelo čudno zdi, toda govoriti moram na samem s teboj.«
Vročična naglica je udarjala iz njenih besed. Zdajci je stopila še bliže k svojemu ženinu.
»Ce bi le mogla tako povedati, da me boš prav razumel... Ne zameri, John... ne morem ti postati žena!«
Barking je zastrmel vanjo, kakor bi bil zagledal duhd.
»Če me res ljubiš, mi boš vrnil besedo!« je rekla Lucy proseče.
Barking je mislil, da sanja. Brez razumevanja je strmel v Lucy.
»Ali sem te mar s čim razžalil?« je vprašal.
»Ne, nikoli!«
»Torej me ne ljubiš?«
Lucy je zbrala vso svojo voljo in pogledala svojemu ženinu v oči.
»Prav za prav te nikoli nisem resnično ljubila... Le iz hvaležnosti sem hotela postati tvoja žena... ker si nas rešil poloma!«
Barking je osorno odgovoril:
»Nikoli ne bi bil mislil, da ti bo tvoj oče to pripovedoval. Bila je navadna kupčija in se je tikala samo naju...«
»Pa mi je vseeno povedal... Hotela sem ti postati žena — tudi iz golega spoštovanja do tebe. Mislila sem, da to zadošča za srečo. Zdaj se mi je pa odprlo spoznanje, da ne bi mogla biti srečna z možem, ki ga samo spoštujem...«
»Prosil bi te, bodi nekoliko obširnejša! Mislim, da imam za to pravico!«
»Da... Srečala sem moža, ki ga zares ljubim. Robert Grant mu je ime. Ze kot otroka sva se skupaj igrala. Pred kratkim se je vrnil iz Kanade. In ko sva zagledala drug drugega, naju je tisti mah spet obšla stara ljubezen. Tebi sem hotela biti zvesta — a kako, ko pa njega obožujem! Kaj ne da me razumeš?«
Barking je skomignil z rameni:
»Prosta si!«
Lucy ga je prepadeno pogledala.
»A kako... kako naj svojemu očetu povem?«
»Z vašim očetom bom stvar že sam opravil,« jo je pomiril Barking. »Prepustite to stvar meni.«
Lucy je tresoč se zajecljala besede zahvale, nato se je pa obrnila k vratom. Ze je bila položila roko na kljuko, ko se je še enkrat obrnila in tiho rekla:
»Dober človek ste. Do današnjega dne nisem niti slutila, kako plemenito je vaše srce...«
Vrata so se počasi zaprla za njo. Barking je ostal sam. Dolgo je premišljal.
»Da, tako bom napravil...« je naposled dejal sam pri sebi. »Tako ji bom vrnil prostost!«
Pogledal je na uro. Čez poldrugo uro bi imel biti na večerji pri Parkerjevih. Prva misel mu je bila, da bi se telefonski opravičil. Zdaj je pa sklenil, da pojde tja.
Naglo se je preoblekel. Pol ure nato je že sedel v nekem baru in si naročil whisky. Praznil je kozarček za kozarčkom, z vročičnim pohlepom in neprestano gledaje na uro.
*
... Med gosti pri Parkerjevih je bil tudi Darnel. Nekaj dni nato je v pismu nekemu svojemu prijatelju poročal tudi tole o oni večerji:
Bilo je kakšnih petnajst ljudi v salonu, ko je vstopil Barking. Stari Parker mi je ravno pripovedoval o bližajoči se Lucijini poroki, ko mu najavijo Barkinga. Vse oči se upro vanj. Bil je pijan.
Jarka luč ga je slepila, opotekel se je in se krčevito oklenil stolo-vega naslonila. Potem se nam je zarežal v obraz. Nihče ni zinil besedice.
Pogledal sem k Luciji: njen obraz je bil bolj bel od njene obleke. Parker je z gnusom opa-
.
v
\Jsakdo od nas laUko pcispeva (c ^yoi\sanyx Ut cazšicicniu
ion I
Ce ne deugdce, s le m da pridobi vsa\ enega novega nacocnika
Gledanje na daljavo na Angleškem
Angleži se zadnje mesece med vsemi narodi najbolj prizadevajo, da bi izpopolnili in razvili televizijo (gledanje v daljavo), t. j. optično dopolnilo sedanjih zgolj akustičnih radijskih aparatov. Ti aparati so še dosti bolj komplicirani od radijskih in zato bodo kajpada tudi mnogo dražji od njih — vsaj v začetku. Na naši sliki se vidijo novi angleški aparati za televizijo, ko ravno delajo v studiu; od ondod pa oddajajo slike obenem z godbo radijskim naročnikom
zoval Barkinga, prav tako tudi Robert Grant, mladi kanadski far-mer. Barking je začel s hripavim glasom nekaj peti, mi vsi smo ga pa gledali, kakor da bi imeli norca pred seboj. Le meni se je dozdevalo, da nas Barking vzlic svoji pijanosti meri s porogljivim pogledom. Zdajci se je pa opotekel in padel kakor je bil dolg in širok na tla.
Med gosti je završalo. Domačin je pozvonil in zapovedal slugi: »Spravite tega človeka ven!« Grant je stopil naprej, da bi pomagal slugi. Spet sem pogledal k Luciji. Ona pa ni opazovala Barkinga, temveč Granta. Tedaj je skočila zraven, prijela Granta za roko in ga odrinila proč.
»Vi niste vredni, da se ga dotaknete... Nobeden izmed nas ni vreden...« je zavpila z obrazom, rdečim ko škrlat.
Potem je pokleknila k Barkingu. Ne morem popisati pogleda, kako nas je vse po vrsti premerila, ne njenega glasu, ko je vzkliknila:
»Ta mož je junaki Njegova žena hočem biti!«
■wn"n i
; \
Nov moderen lenski laket
Namenjen je v prvi vrsti tistim, ki potujejo na ladji. Čeprav zelo spominja na moški žaket, učinkuje vendarle žensko in se je nežnemu spolu hitro priljubil
Vsi smo odšli iz dvorane. Tisti večer Lucije nismo več videli.
Drugi dan sem se srečal s Par-kerjem v klubu.
»Ubogi Barking je spet začel popivati...« sem pripomnil.
»Ali ste slišali, da mu je moja hči rekla junak?«
Prikimal sem.
»Davi mi je povedala vzrok...«
»Torej tudi vi nimate nič zoper to poroko?«
»Seveda ne...«
»In Lucy?«
»Veste, to je čudna reč!« je odvrnil Parker. »Zmerom sem mislil, da so bila Lucijina čuvstva do njenega zaročenca nekam površna — včerajšnji večer je pa dokazal ravno nasprotno...«
Stal sem poleg Lucije, ko se je Barking obnašal tako nespodobno in brez pameti, in slišal sem, kako je zašepetala Grantu na uho:
»Vi zame ne bi bili storili takšne žrtve, kakor tale mož tu!«
In tako prezirljivo ga je pogledala, kakor da bi se bil orjak iznenada izpremenil v pritlikavca v primeri z njo...
Pozna ga
Doktor Slani (svojemu nekdanjemu pacientu, ki ga je srečal v gostilni): »Pozdravljeni, gospod Mrnal Veseli me, da se po dolgem času spet vidiva! Kako pa cenjeno zdravje?«
»Preden vam odgovorim, gospod doktor,« odvrne previdno ogovorjenec, »bi vas prosil pojasnila: Ali me kaj stane, če vam odgovorim?«
Moderna ljubezen
Napisal G. Bode
Ljubi moj Ervin, moderna človeka sva — saj tako zmerom praviš — in moderni ljudje ne poznajo komedije. Zato ne bom lagala, temveč ti bom prav mirno in stvarno (joj, kako sovražim to besedo) povedala, da te nočem več videti.
Čudno, kajne, da ti pišem poslovilno pismo..., toda vsega tega bi ti drugače ne mogla povedati. Ti bi mi odgovarjal, prepametno bi mi odgovarjal, in ločila bi se od tebe, kakor že tolikokrat, z občutkom, da nimam prav. In prav tega ne maram. Prevečkrat, Ervin, — oh nikoli nisem imela prav; pač nisem tako moderna ženska, kakor si ti misliš.
»Moja tovarišica moraš biti, moja družica, moja dobra prijateljica,« tako si zmerom in zmerom dejal. Ko sva se spoznala, sem rekla: Da. In tako je ostalo: vsaj zate. Veš, takrat bi bila vsemu pritrdila; saj veš; saj me razumeš. Mala študentka sem bila in prav posebno mi je ugajalo, da sem bila lahko tovarišica uglednemu odvetniku. Prekrasno je bilo, ko sem sledila tvojim bistro sestavljenim zagovorom in zavedala sem se, da si ti, ki tako mojstrsko in govorniško dovršeno zagovarjaš izgubljenca pred sodnikom in se boriš z državnim pravd-nikom, da si prav ti — moj prijatelj.
Kadar si mi razlagal podrobnosti o svojih pravdah in procesih, kadar si tako zaupno govoril z menoj, sem zmerom in resnično čutila, da sem ti več kakor kdo drugi. Mnogo sem se od tebe naučila in zdaj, ko sem koncipientka pri tvojem prijatelju, slišim pri vsaki priliki, da sem sposobnejša in pametnejša od svojih moških tovarišev. To je tvoja šola, Ervin. Hvaležna sem ti.
Hvaležna sem ti tudi za vse one lepe popoldneve in večere, tudi za knjige, ki si mi jih pred kratkim poslal. V resnici in resnično sem ti hvaležna, toda, ne zameri, zdaj moram iti svojo pot. Ne morem in ne maram več biti tista majhna nepomembna prijateljica velikega moža. Ne gre več. Mnogo, mnogo si mi dal, samo nekaj si pozabil: nežnost in pozornost.
Saj vem, dragi, da moderni ženski ni treba prinašati cvetlic. Pametnejše so reči, ki jih potrebuje... toda, ne morem drugače, cvetke so mi tako drage, čeprav zvenejo. Glej, všeč bi mi bilo, če bi me bil le kdaj zvečer spremil do doma, namestu da si me posadil v taksi in si šoferju že vnaprej odštel voznino. In, saj je smešno, toda presrečna bi bila, da si mi vsaj tu pa tam prišel voščit dobro jutro. Ti seveda takih stvari ne maraš, in žal ti je dragocenega časa. Silno mi tudi ugaja, če mi kdo reče, da sem prikupno počesana, če me kdo vpraša, kako sem spala, in če mi ni treba v kavarni klicati natakarja, da mu povem, da bi še rada koš kolačka...
Ti me kličeš samo tedaj, kadar je kaj nujnega... seveda, saj razumem, ko telefoniraš ves božji dan s svojimi strankami. Moje pričeske, moje obleke niti ne pogledaš; to so reči za povrh. Prepričan si, da se prav tako srečno pripeljem zvečer do doma, kakor če bi bil ti poleg mene, da tebi ni treba misliti na kolaček v kavarni, češ da si ga lahko naročim sama, če me mika. Tudi prav redkokdaj mi pomagaš obleči plašč — sem pač samo tvoja tovarišica. Nikoli me ne vprašaš, ali imam skrbi; kajti zdi se ti, da mala ženica ne more imeti takih skrbi, ki bi zanimale velikega moža.
Poročila se bom, Ervin, prav kmalu. Sicer še ne vem s kom. Toda to je pribito: za nič na svetu ne vzamem slavnega ne modernega moža.
Obljubil si mi, Ervin, da me boš ob treh poklical, zdaj je pa že pet. Vem, delo imaš, toda moji živci ne prenesejo več tega strašnega čakanja. Tudi zategadelj se bom poro-
čila..., da mi ne bo več treba čakati; nate čakati ali na tvoj klic —• po cele ure... češ, tvoja tovarišica sem in razumem, da je delo prvo. Nočem več razumeti.
Poročila se bom s Petrom. Peter Werner je prijazen in skromen zdravniček, ki ne bo nikoli zaslovel, ker se mu še reveži smilijo in jih zdravi zastonj. Zelo rad me ima, morda me celd ljubi. Prav gotovo je pa čuteč človek. On razume, da me prime časih poželje-nje po balončku, da bi se z njim igrala kakor otrok, da bi ga spustila iz prešernosti v zrak, oblakom nasproti, morda zato, da bi ga onstran njih ulovili angeli in se igrali z njim — ali pa, da bi pritisnila nanj gorečo cigareto, da bi počil kakor puška. Glej, Ervin, nikoli bi se te ne bila upala prositi, da bi mi kupil rdeč balonček. Tebi niso otročarije nič mar. Nikoli bi ne mogel razumeti, da sem zaljubljena v kepanje s snegom in v tiste strupeno zelene kisle sladkorčke, ki imajo malone okus po milu.
Veš, Ervin, nič kaj nisem za prijateljico velikega moža, še manj pa menda za ženo. Saj bi me bil sicer v treh letih vsaj enkrat vprašal, ali bi ti hotela biti žena. Seveda bi bila rekla: Ne. Dobro vem, da potrebuješ žene, ki bi se znala uveljaviti, ki bi kraljevala v veliki in odlični družbi. Majhna in srčkana žena bi ne bila zšte; še sama hodi komaj svojo pot, kako bi jo mogla utirati tebi navzgor! Vse to sem vedela že od prvega dne, vendar... bilo bi tako lepo, tako prelestno lepo, če bi bila lahko to svoje spoznanje kdaj vsaj za hip pozabila. Če bi mi bil lagal, vsaj enkrat sam<5, in bi mi bil dejal, da me ljubiš, da noriš za menoj... tako, vzemiva, kakor norim jaz za teboj. Toda ti ne lažeš, ker je laž nečastna.
Popolnoma mirno mi časih rečeš: Jutri pa ne utegnem, h gospe Mengerjevi moram. Zakaj mi pripoveduješ take stvari? Zakaj ne lažeš? A najbrž niti ne slutiš, da vse tiste noči nisem zatisnila očesa, ker vem, da je gospa Menger-jeva zapeljiva žena. Ljubosumna sem nanjo, tako smešno in grozno ljubosumna, čeprav sem vsakikrat prijazno želela prijetno zabavo.
Ti nisi ljubosumen. Veliki možje se za tako ne zmenijo. Prav imaš, Ervin, toda nesrečna sem zato. Nalašč sem ti večkrat pripovedovala, da sem šla kamorkoli z nekim prijateljem, čeprav sem ves tisti čas presedela sama samcata v žalost pogreznjena v kinu. Lagala sem. Sicer pa nisem velika ženska in se smem zlagati. Pripovedovala sem ti, da je moj predstojnik — tvoj prijatelj, dober in od sile fin gospod — čeprav me nečloveško trpinči in sekira. Pripovedovala sem ti, da mi prevodi vržejo vsak mesec lepe denarje, res je pa, da je založnik, ki sem zanj delala, že zdavnaj v konkurzu.
Joj, kaj sem se ti vse nalagala! Nikoli te nisem mučila s svojimi gmotnimi skrbmi, kajti velikim možem pač niso mar majhne skrbi drobcenega dekliča.
Zdaj, pri priči, grem iz pisarne. Ne jutri ne pojutrišnjem te nočem videti ne govoriti s teboj. Potlej, čez dva dni...
... »Halo! Kdo? Pisarna doktorja Regerja?... Da, Hela Wang, pri aparatu. ...Kdo? Ti, Ervin?... Jojl Nocoj, ne utegneš, jutri tudi ne?... Zanimiv slučaj, pa bi se rad pogovoril z menoj?... Seveda... Oh, in prehlajen si spet, strašno... Kajpada pridem, da, da ob sedmih.« •
Mlado dekletce se zazre žalostno v popisan papir. Vstane, si ročno obleče plašč in podjetno povezne čepico na glavo in si skrbno zariše s črtalom blede ustnice.
Potlej zvije svojo dolgo, odkritosrčno pismo v dolg svaljk in ga vrže v peč.	(ci*)
Primerjajte eeno in kakovost našega blaga, odločili *e boste ta nakup zimskega plašča in perila pri tvrdki
Dvas/c	£1 Go.
LJUBLJANA, Tyrševa cesta 14 (Dunajska cesta)
terpentin
olajša pranje
Triumf umetnosti
Komaj deset let je tega, kar je nemara na stežaj odprl vrata i prišla mlada švedska igralka Gre- ovenčal s slavo. Mala Greta 1 ta Garbo v Ameriko.	visa Gustafsonova. bivša mc
Vseh teh deset let je trdo dela- razkazovalka in prodajalka
NAŠI BRALCI PIŠEJO
Dopisi iz vrst naših naročnikov in bralcev in naši odgovori
Velecenjeni gospod urednik!
Ko čitain članke pod naslovom >Nje-•e sanje«, mi vstaja želja, da se tudi Jaz pridružim Vašim prijateljem in prijateljicam, ki hrepenijo po ljubezni. Tildi jaz sem naročnica Vašega lista, ki ga vedno nestrpno pričakujem. A »Njenim sanjam« se pa časih iz srca nasmejem, ker vidim, kako dekleta žalujejo za fanti. Dekleta, le korajžo in ne obupujte! Ali mislite, da je fant oz. mož vse na svetu? Vem, da je marsikateri ženi žal, da se je navezala nanj. Ali ne vidite, koliko gorja mora marsikatera žena prestati poleg svojega moža, če je pijanec, kvartopirec in morda še kaj hujšega, če vara Seno? Ali je to mož in oče svojim otrokom? Kako ga morejo otroci spoštovati? Kaj bi ti dekle začelo, če bi imelo takega moža, ali ti ne bi krvavelo	srce	ob takem	početju	svojega
moža? Pomisli, dekle, preden se navežeš nanj, sedaj, ko si še prosta kot ptička! Ne mislim pa s tem reči, da »o vsi slabi, o, še je dobrih mož in fantov na svetu, ki spoštujejo žene in dekleta. Toda ti so precej redki. Pa tudi	takih	je dosti,	ki te ljubijo z
vsem srcem in mislijo, da brez tebe ne morejo živeti. A tudi tem se navadno kaj kmalu ohladi srce. Koliko solz in vzdihov je potem po nepotrebnem! Zato dekle, preden se zaljubiš, premisli dobro ali te bo vzel ali če bo mogel	preživljati	tebe in	otroke.
Pazi	nase,	dekle, in	ne vrzi	se vsa-
komur pred noge. Če se ti fantu umakneš, bo morda za oba dobro.
Ne mislite, da jaz fante preziram. Ne, tudi jaz sem še mlada in se rada zabavam z njimi, toda samo do tiste meje, ki je človeku najbolj potrebna, pa se prej ustavim, da mi ne spodrsne. Tudi jaz sem imela fanta; če bi hotela, bi jih lahko še več imela za kratek čas. Za take pa meni ni. Samo eden mi je malo všeč. Le to slabo lastnost je imel, da ni bil črn.
Pisala sva si pogostokrat in večkrat me je prišel obiskat. Ko je bil pa zadnjikrat pri meni, se mi je zdel jako hladen. Nisem si znala njegovega vedenja razlagati in po njegovem odhodu sem »čela premišljevati, zakaj se je tako čudno obnašal. Nisem mogla pričakati, da me zopet obišče, zato sem mu napisala pismo, v katerem sem ga vprašala, kaj mu je.
Poslušajte dekleta, kaj mi je odgovorili
2e deset mesecev se ljubiva, pa mi nisi dala niti enega poljubčka in me tudi nisi povabila, da bi bil le eno noč pri tebi...
Vidite dekleta, to je fantovska ljubezen. Samo za užitek mu je, drugo mu	je	pa postranska	stvar. Odgovorila	sem mu, da	sem	poštena in da
mi je vseeno, če je vsega konec.
Če boljšega fanta ne morem dobiti kot	je	ta, mi ni	prav	nič hudo. On
naj	si	kar Uiko	najde, da mu bo v
vsem ustrezala, jaz si bom pa tudi sebi primernega dobila.
Zato pa dekleta, pamet ko kaj drugega, da nam ne hudo in da ne bo prelivanja solz vzdihov po nepotrebnem. Sedaj ko se začenja pomlad, je ta moj nasvet toliko bolj umesten.
Nisem mislila toliko povedati, a me je kar zaneslo. Sedaj pa končam svoje pisanje in Vas prosim, da ga priobčite v »Tedniku« in mi ne merite, če se katerega kaj tiče. V tem primeru naj pa še on svoje pove.
Gorenjka II.
Z naslednjim prispevkom formalno končamo anketo, nastalo okoli »Nje-nih sanj«. Mislimo, da za sklep nismo mogli dobiti primernejšega dopisa: pismo našega rudarja iz Srbije, pretresljivo pismo preprostega človeka, ki mu je življenje neusmiljeno galo njegove sanje — toda vzlic temu si z veliko vero v bodočnost skuša ustvariti novo življenje na razvalinah starega.
Mislim, da je ta dopis eden izmed najboljših, kar jih je izšlo v našem listu, tako po vsebini kakor po obliki — po obliki tem bolj, ker ga je napisal navaden rudar brez šol. Popravljali ga nismo skoraj nič.
.Spoštovani gospod urednik!
Prišla mi je v roke osma številka Vašega cenjenega lista. Oprostiti mi pač morate, da sem si jih šele zdaj, ko sem prečital eno številko, priskrbel, oziroma sem jih prosil še in še. Ni moja krivda, gospod urednik, da do sedaj še nisem bil naročen na Vaš list. Tukaj ni na prodaj po tobakar-nah, tu ni prodajalcev časopisov, sploh nisem uiti vedel, da Vaš list izhaja. Ne zamerite mi, da Vam to odkrito priznam. Iz Slovenije sem že dolgo &sa odsoten, redek pa je v teh krajih slovenski časopis. Priznati moram: Vaš list je mnogo vreden. V njem je vse zanimivo. Zadostuje naj Vam moja izjava, da ga takoj naročim, čim si uredim svoje razdrapane družinske razmere.
Ko sem tako prečital Vaš list številko za številko, mi ni ušla zanimiva anketa »Njene sanje«. Prav je, da se
je to začelo, pametna je ta ideja. Ker sem pa tudi sam mnogo pretrpel in poskusil, takorekoč živo čutim z vsemi onimi pisateljicami in pisatelji, ki prispevajo vrsto k vrsti v Vaš list. Upam, da mi oprostite, če bi tudi jaz napisal par vrst k »Njenim sanjam«, oziroma sanjam nas vseh. Seveda se vsake sanje razlikujejo: moje so pač take, da bi v resnici hotel, da bi bile le sanje. A žal so le preveč resnične. Svetoval bi vsem onim cenj. bralkam, da si jih dobro prečitajo in naj spoznajo v teh resničnih sanjah, da žive na našem planetu ne samo dobre matere nego tudi ženske, ki niso matere, pač pa prej vse drugo.
•
Torej naj začnem. Mlad nisem več. Kot 181etnega mladeniča me je usoda metala z ruskega bojišča na druga bojišča. Tako je šlo do poloma avstrijskega orla. Potem domov na lepo Dolenjsko. Kot sin siromašnih staršev sem moral kmalu pogledati za zaslužkom. Sel sem k premožnemu kmetu za hlapca. Usoda je hotela, da sem se prav pošteno zagledal v hčer svojega gospodarja. Tudi ona ni skrivala simpatije do mene. Začela se je skrivna ljubezen, ki pač ne vidi razlike med siromaštvom in bogastvom. Seveda imajo matere in očetje za tako ljubezen svoje posebne nazore. Tako je bilo tudi z nama. Skrita ni ostala dolgo. Epilog: odpust iz službe. Izučilo me je življenje, učil sem se ga v strelskih jarkih. Zato nisem vrgel puške v koruzo. Za vsako ceno sem hotel imeti ljubljeno bitje. Na skrivnem sestanku sva sklenila, da ne moreva živeti drug brez drugega, zato bova pobegnila. Izginila sva z lepe Dolenjske v lepi pomladni noči pred davnimi leti. Živela sva tu v Srbiji deset let razmeroma srečno in zadovoljno.
Tako se konča prvo dejanje moje drame.
Niti v sanjah si ne bi mislil, da se more ženska, posebno ženska z dežele tako pokvariti. Jaz sem kot rudar vedno dobro zaslužil. Imela sva otroke. Pred leti sva se tudi poročila, prej pa sva živela v takožvanem divjem
zakonu. Tudi s starši sva se nekako sprijaznila, seveda pa sva morala vsako misel o kaki dediščini opustiti. Srečno je potekalo življenje v rudarski koloniji, daleč od doma. Rudarske kolonije in življenje v njih, ki jih pesnik Tone Seliškar tako lepo opisuje.
Lepo sem skrbel za njo in za tri otročiče. Prva leta najinega skupnega življenja sem jo učil celo kuhanja. Nikdar nisem dal povoda za prepir, nisem pijančeval, zaslužil sem dobro — a nič imel. Videl sem, da ni dobra gospodinja, a sem vendar molčal. Mogoče je bila to moja slabost, toda prirojeno mi je tudi, da prepira nisem hotel v hiši. Mir sem hotel imeti, ki sem ga bil po vsem predanem življenju tako potreben. Tako je Mo do lanskega leta. Rodil se mi je četrti otrok. Par mesecev po tem pa se je zgodilo ono, od česar se še do
Tako se konča moja življenjska drama v drugem dejanju.
Tretje dejanje: Kaj sem? Ne tič ne miš! Trije otroci kot ptički brez gne-zda! Kdo jih vzgaja? Nihče! Sam sem rudar, kuharica, perica, šivilja itd,
Leto dni že tako Dalje ne gre. Saj to ni več življenje. Potrebujem žene. Potrebujem duše. ki bi me razumela Potrebujem vzgojiteljice svojim malim. Potrebujem gospodinje, žene s srcem in umom, žene, tihe, skromne, a hkra-!u z močno voljo. Otroci so leto dni brez materinega vodstva, mater so pozabili kakor sem jaz pozabil, da sem imel kdaj ženo. Otrokom je treba po-
danes nisem opomogel. Ponoči sem bil j 5tene in ljubeznive vzgoje. To so se-v službi. Kakor navadno pridem zju j ,iaj lnoje sanje! AIi jo najdem?
traj izmučen od nočne službe domov, želeč si, da ležem k poritku. Stopim
Ne smete si misliti, da tukaj ni žensk. O pači Samo zame ni nobene.
v hišo, trije otroci jokajo, a nje ni. n .v .-.	,	.
Težka slutnja mi stisne srce. Na mizi i Prv-ič nn Je potrebna,Slovenka. Slo-
leži bel papir. Zgrabim ga, čitain »Ne ljubim te več! Od Tebe bežim! Četrti otrok je moj, oče pa mu nisi Ti...«
Odveč bi bilo popisati vse trpljenje, ki sem ga prestal. Samo toliko rečem, dosti sem pretrpel v vojni. Toda ono trpljenje je bilo telesno in se ni dalo niti primerjati s trpljenjem, ki
vt-nki, ki se ji ni cedilo v življenju mleko in med. Taka žena me bo razumela, le taka bo znala ceniti konček kruha, ki ga ji nudim. Ločitev s prejšnjo ženo pa je lahka stvar.
Težak je bil boj, da sem te svoje sanje dal v javnost. A druge poti ni. .fte vedno sem v Srbiji. Moja želja bi bila, da bi se oglasila ženska, ki bi
sem ga sedaj trpel. Mislil sem. da i 'imela moj položaj, izmenjal bi par zblaznim. Še danes, ko je že leto dni j Pi3«m \ njenimi sanjami, ki bi se
za menoj po tistem dogodku, se spominjam tega trpljenja. Sram me je, če se spomnim, kaj vse sem v svoji preveliki ljubezni do nje takrat počel. Vi pa, vsi ki boste čitali te vrsle. zamislite se v moj položaj. Ali more človek ostati miren pred takim dejstvom? Vprašam 'vas, mladenke, ki imate namen postati vzorne matere: Ali je bila to mati? Ali je bila to žena? Danes po vseh teb dogodkih se morain zahvaliti nekaterim dobrim ljudem, da so mi bili tiste dni ob strani, da nisem napravil iz svoje drame žaloigre.
morda dale uresničiti. Rad bi postal zopet Človek. Začel bi novo življenje, čeprav v resnih in hudih časih.
Upam, da svet še ni tako pokvarjen. da si ne bi mogel zgraditi kakor ptica v bližajoči pomladi novega gnezda. Gnezdo, v katerem pa ne sme kot dušna hrana manjkati Vaš cenjeni »Družinski tednik«. Vse mladenke, ki sočuvstvujete z menoj in ste mogoče na tak ali na drug način doživele prevaro v svoji mladosti, prosim pismenega pomenka na naslov »Družinskega tednika«.
Franc ii Srbije.
Pred Jesetfimi EeO______
Jubilej najslavnejše filmske igralke na svetu
" Garbo, severna Sfinga, pred desetimi leti in danes lepote
in jo Lou-
iz
prav zaradi tega — najvišjo stopnjo
Svetovno časopisje jo torej po pravici imenuje nekronano filmsko kraljico. Na vsem svetu najbrž ni kraja, kjer ne bi Grete Garbo poznaii in oboževali.
S svojim poslednjim velikim filmom »Pisana tenčica« je spet znova dokazala, da je ni igralke, ki bi jo mogla prekositi.
la, sejala je —. Njena žetev je obilna in niti ene jalove bilke ni v snopu njenih lovorik. Današnji dan je na vrhuncu svoje slave.
•
Nekega dne pred desetimi leti je pristal v newyorškem pristanišču parnik »Drottmingholmc. Priplul je iz Goteborga. Med potniki je bila neka mlada in plaha Šved-ka, ki je s palube hrepeneče občudovala orjaške obrise prestolnice novega sveta, donebnice milijonskega Newyorka in ogromni kip Svobode. Velike sinje dekličine oči so široko gledale v svet novega življenja, v svet, ki ji bo
Stockholma, je stopila na prag velike Amerike.
Greta Gustafsonova, z igralskim imenom Greta Garbo, je dosegla pri filmu tako velike uspehe, da jih smemo brez skrbi vzporejati z uspehi največje odrske igralke, Sare Bernhardtove. Niti deset let ni potrebovala za to svojo pot do vrhunca slave.
V Ameriko jo je odvedel Louis B. Mayer, ko jo je videl v >Goesti Berlingu«, filmu, ki je dobil Nobelovo nagrado. Med tujci je ostala tujka, a v filmskem kraljestvu je dosegla — kljub temu ali morda
Nov Lnmierov izum
Louis Luini&re, izumitelj kinematografa, ki mu je danes že dobrih 80 let. je pred nekaj tedni izumil še ve-levažno izpopolnilo dosedanjega nemega in zvočnega filma: ustvaril je tako imenovani plastični ali telesni film. Na čem temelji njegov izum. je Lumifere le naznačil, v podrobnosti se pa za enkrat še ne spušča. Drži le toliko, da 9i morajo gledalci, ki si hočejo ogledati tak plastični film, natakniti posebne naočnike.
Prve poskusne filme so že predvajali v krogu strokovnjakov. Kazali so jim drveč avto in vlak. Predstava je bila tako realistična, da so gledalci v strahu vstajali s sedežev in hoteli planiti iz dvorane, ko je vlak zavozil proti njim... na platnu seveda.
Če vsa znamenja ne varajo, je Lu-mižtre. izumitelj kina, postal tudi izumitelj njegove največje izpopolnitve, ki utegne biti še revulucionar-nejša kakor izum zvočnega filma.
Kiepura vitez fastne legije
Pevca Jana Kiepuro so francoski glasbeniki povabili na 800. pariško predstavo Puccinijeve »Tosce«, jja je pel Cavaradossija. Med predstavo mu je ravnatelj pariške Komične opere pripel na prsi' viteški križec legije časti. Umetnika je pri tej priliki občinstvo viharno pozdravilo.
Dva nova Frdhlichova filma
V Berlinu so pravkar začeli filmati »Karnevalsko noč« z Gustavom Frohli-chom v režiji Hansa Deppesa.
Obenem bo Frohlich igral z Brigito Helm v filmu »Oficialna žena«; ta film se je, ko je bil še nem, imenoval »Carjev adjutant«.
Pol leta po kraljevi smrti. 9 aprila
je minilo pol leta, kar je tločinska roka v Marseillu ubila viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Jugoslavija je ta žalostni jubilej proslavila tiho in žalostno, na Francoskem m pa v nedeljo priredili nabiralni dan za zgradbo spomenika pokojnima kraljema Petru I. in Aleksandru I. v Parizu in Marseillu.
Lastna kri ca zdravljenje kapi. Italijanska profesorja dr. Colella in dr. Pia-zillo s palermske univerze trdita, da sta iznašla novo metodo za zdravljenje in preprečitev kapi. Zdravnika vzameta namreč pacijentu 25 do 80 cm3 krvi iz žile v lehti in jo vbrizgata v njegovo mišičevje na zdravi strani telesa. Tako vbrizgana lastna kri pred vsem ustavi morebitno krvavitev; s pridom se uporablja ne samo pri kapi, temveč tudi pri ranah na glavi, de nastanejo krvavitve v možganih.
Nedelja na Turškem. Turška vlada je sklenila uvesti po vzoru vsega kulturnega sveta praznovanje nedelje, kot prostega dne v tednu. Doslej go Turki praznovali petek.
13 letna mati. V Predlicu na Češkem so morali neko 13 letno učenko po štafetnem teku oddati v bolnišnico. Tam so ugotovili, da je v tretjem mesecu nosečnosti. Oče bo neki 14 letni ciganski muzikant; deklica se je z njim seznanila na cesti.
1000 dolarjev napitnine. V Newyor-ku so pred kratkim imeli plačilni natakarji kongres. Tožili so med drugim tudi o padanju napitnine. Pri tem je prišlo na dan, da je največjo napitnino, kar jih je kdajkoli kdo dobil, spravil v žep natakar nekega hotela še pred svetovno vojno. Mož je dobil cel dolarski tisočak. Pozneje se je seveda pokazalo, da je bil radodarni gost — na umu bolan.
Plaha deklica. Talma Radiger se piše neka študentka na springfieldski univerzi v Ameriki. Doslej so jo imeli za najboječnejšo in najnežnočutnej-šo med vsemi študentkami. Te dni je pa iznenadila svoje bližnje s čudnim nastopom: obrnila se je namreč do okrožnega sodišča s prošnjo, da bi smela izvršiti smrtno obsodbo nad nekim črncem, obsojenim na smrt, ker se je spozabil nad neko belko. Sodnik je človekoljubno prošnjo »plahe« deklice odklonil.
Drag poljub. Nekega Londončana jo stal en sam poljub okoli 000 Din. Sel je z avtom po svojo ženo na postajo in se z njo poljubil. Čeprav je poljub trajal le eno sekundo, je prometni redar le opazil, da je njegov avto zavozil iz vrste in na nepravem mestu križal cesto. Zapisal si je številko in te dni je stal krivec pred sodnikom. Obsodili so ga na 3 funte globe, ker ni pazil na cestni prometni red.
Diplomiral je na vi9oki trgovinski Soli pri češki tehniki v Pragi za industrijskega inženjerja g. Franjo Blatnik it Velenja. — Promoviral je za doktorja viega zdravilstva v Beogradu g. dr. Fr. F. Derganc, sin šefa-priinarija g. dr. Fr. S. Derganca. — Iskreno čestitamo!
Promoviral je na dunajski univerzi za inženjerja kemije gosp. Herman Kom, sin znanega inštalaterja gospoda Teodorja Korna v Ljubljani. — Čestitamo!
Jubileja: Te dni je praznoval v Ljubljani GOIetnico rojstva ugledni pečar-ski mojster g. Ivan Rihar. — 801et-nico rojstva je praznoval gosp. Feliks Toman, kamnoseški mojster v Ljubljani. — Iskreno čestitamo!
Novi grobovi
Umrli so v Ljubljani: Franjo Ferku 1 a , brivski mojster. — V ljubljanski bolnišnici: Ivan Otrin, drž. vpo-kojenec; Josip žužek, poštni zva-ničnik; Franc Jernejčič, žel. nad-sprevodnik v pokoju. — Na Bleda: Lambert Bruckner, dentist-tehnik.
— V Begunjah pri Cerknici: Milan
Meden, star 29 let V Dragomeru
pri Brezovici: Marija Čud nova roj. Kobi, posestnica, stara 76 let. — V Gortinci pri Dolu: ga. Helena Dient-lova, gostilničarka, stara 77 let. — V Guncljah pri Št. Vidu: gdč. Jožica Grašičev a, absolventka dvorazred-ne trgovske šole. — V Kočevju: ga. Frančiška Riglarjeva. — V Kranju: ga. Alojzija Doni tovi, žena tkalskega mojstra. — V Murski Soboti: dr. Slavko V r s n i k , odvetnik in rezervni kapetan. — V Mariboru: Franc Strnad, šolski ravnatelj v pokoju.
— V Središču ob Dravi: Franc Ca j n-k o, nadučitelj v pokoju. — Pokojnim večni mir, žalujočim naše sožalje!
7. nadaljevanja
Suzana je skomignila z rameni in ni odgovorila.
Mollyne pripombe so ji bile na moč neprijetne; grizlo jo je, da je mala Američanka vse njene besede nalašč krivo razumela in jih obračala proti njej. Drugače je bila pa sama pri sebi trdno prepričana, da dobro ravna s svojo služinčadjo; zato jo je tem bolj srd-i-lo, da je Molly načela to vprašanje.
In vse to zgolj iz ljubosumnosti, ker ima Suzana zastavnega šoferja in ga ji ona zavida. Kaj naj ga mar skriva pred njo?
Kakor blisk je tedaj Kreugerje-vo hčer obšlo spoznanje, da je Američanka dovolj bogata, da ji ga lahko prevzame. Vprašanje dolarjev ... dolarji proti kronam: boj bi bil neenak.
Zakaj, Američanka pač ne bo gledala na ceno, če bo mogla ponižati svojo prijateljico.
In Suzana je z grenkobo v srcu spoznala, da se tu njena moč konča in da so tudi njenim milijonom postavljene mejč.
Že nekaj minut je bilo, kar sta obrnila Tivoliju hrbet in jezdila proti domu.
Z nabranim čelom je Suzana sama pri sebi še enkrat tehtala sleherno besedo iz pogovora z Molly. Ob spominu na Američankino zbadljivost ji je venomer silila žgoča rdečica v obraz.
»Ali ni bil vaš oče navaden mesar?«
Najrajši bi se bila vdrla v tla, ko ji je prišla ta nesramna Molana pripomba na uin. Le zakaj jo je spomnila prvega očetovega začetka? Samo zato, da bi jo osramotila !
Njen po 1103 ni mogel razumeti velikega človeškega nauka, ki ga ji je dala Američanka.
»Šofer! Pravi, da bi šoferja vzela za moža! Kdo se pa vendar mo-ži s šoferjem?!«
Že sama misel na to jo je stresla.
Obrnila ee je, da bi se znesla nad Jeanom zaradi občudovanja, ki mu ga je izkazovala ta predrzna Američanka. In tedaj ga je videla v sedlu, kako jezdi visoko vzravnan z lagotno neprisiljenost-jo, kakor da vse življenje ne bi počel drugega kakor jahal na tako
Jskih konjih, ledala je mladega moža od strani in z zlobno vnemo iskala skrite napake v oklepu le preveč popolnega kavalirja. Toda bil je res tako lep, njegov obraz je bil tako pravilen, tako žlahten njegov profil in tako ponosno je nosil glavo, da si je morala čeprav nerada priznati: Ne, takšnega moža še nisem srečala.
»Da, vsega ima, na kar se ženske love! In če bi ga Molly res vzela, bi bil bogat... bogatejši od mene!«
Predstavljala si ga je v duhu, kako stopa v večerni obleki po salonu ... Katera ženska si ne bi štela v čast, če bi njegovo oko obviselo na njej?
Stisnilo jo je za grlo.
Obšla jo je nenadna zavest, da bi bil ta Rus povsod mož na mestu. V salonski obleki bi prav tako zasenčil mlade gospodiče, v katerih družbi se je Suzana sukala dan za dnem, kakor se danes skrijejo pred njim njegovi vrstniki. Čeprav je le navaden šofer, je vzlic temu vsak trenutek popoln kavalir. In če bi postal Mol-lyn mož, celo Suzana ne bi bila nič vpričo njega... navadna milijonarska hči, ki se mu je ne bi zdelo niti vredno pogledati...
Da, Molly je imela prav, ko je na glas povedala, da si želi moža po lastnem okusu, ne glede na njegov rod in bogastvo. S svojimi milijoni si lahko izbere ženina, ki nima niti prebitega bežjaka pod palcem; s svojo prostodušnostjo si sme privoščiti moža iz še tako revne družine, in pri svojem ameriškem zmislu za praktičnost bi bila srečna... ljubljena... zavi-dana od vseh!...
Ne, to se ne »me zgoditi! Ne da bi bila Suzana morda ljubosumna, nikakor ne; toda Jean spada vendar k njej, njen šofer je in ona se ga je že navadila... In zdaj naj ga ji Molly na lepem prevzame?! Kreugerjeva hči je čutila, da ji ni več obstanka brez tega popolnega
V rcrcihi ircte •
—roman.
kavalirja, zmerom pripravljenega, da ustreže njenim muham.
Molly ga ji je zavidala zaradi njegove lepote, ona, Suzana pa v tem mladem Rusu ni toliko cenila njegove lepe postave ne finega obraza ne pravilnih, čeprav nekoliko oholih črt. Ne: najdražja ji je bila na ujem njegova velika skrb, ki jo je neprestano obdajal z njo.
Naj je že bilo pri avtomobilu ali pri konju: ponudil ji je roko in ji pomagal v voz ali v sedlo, popravil ji je krilo ali odejo na kolenih. In kadar je šla v mesto: kdo je takrat gledati, da ni pozabila svoje torbice, da se ji je plašč lepo vle-gel in da ji ni klobuček zdrknil na stiran?... Da, celo na to 6e jo je drznil spoštljivo opozoriti!
In te njegove neprestane skrbi se je dobro zavedala. Kamorkoli je šla, povsod je bil on v njeni bližini, pripravljen, da ji pomaga, če bi bilo treba, da jo obvaruje nevarnosti in reši nadležuosti mladih vsiljivcev.
Jean ji je bil pravi kavalir, kakor si boljšega ni mogla želeti, tih in nesebičen prijatelj: in to je bilo tisto, kar ji je Molly hotela vzeti. Ne, tega ji Suzana nikoli ne bo dovolila! Vsa, kolikor je je, se ji bo postavila po robu!
Hotela je kar koj videti, kako je z Jeanom.
Nategnila je vajeti in počakala, da jo je mladi mož dohitel. Ko je bil pri ujej, je dejala tako tjaven-dan:
»Oče mi je pravil, da vas želi prikleniti nase s pogodbo.«
»S kakšno pogodbo?«
»Nu, stvar je tale. Moj oče ne mara, da bi se osebje prepogosto menjavalo. Ljubo mu je, da vidi okoli sebe same znane stare obraze. Pripravljen vam je dati za to še posebne ugodnosti...«
Ker ni nič odgovoril, je povzela:
»Od te pogodbe bi imeli mnogo koristi...«
Oblak je zasenčil šoferju obraz.
»Rajši bi videl, gospodična, da ne bi bili v i načel! tega vpraša-nja.«
»Zakaj ne? Saj se vendar tudi mene tiče. Navadila sem se vas in prav hudo bi mi bilo, če bi se lepega dne izmislili in odšli od nas.«
»Za zdaj, gospodična, takšnih namenov še nimam, vendar se ne bi maral vezati s pogodbo. Pozneje namreč... o, ne še tako kmalu.. pozneje namreč bom moral iti svoja pota.«
»Svoja pota? Ali si more šofer s takšno plačo želeti česa boljšega?«
Jean je komaj vidno skrivil ustnice v prezirljiv usmev.
»Ne razumete me. To ni moj pravi poklic. Postal sem šofer le začasno.«
»Dokler ne dobite česa boljšega?« je vprašala.
»Boljšega? Ne vem, ali smem tako reči. Mislim, da no bom ni koli več imel za tako malo dela tolikšne plače.«
»Kaj pa potem?«
»Vsakdo mora slediti svoji usodi; meni ni usojeno, da bi ostal šofer, čeprav bi imel od tega še takšne denarne koristi.«
»A če bi vam kdo ponudil... mnogo denarja, še lepšo službo kakor jo imate pri meni — potem bi me najbrže brez pomišljanja zapustili, ne?«
Jean je pogledal Suzani v oči.
»Kdo pa mislite, da bi prišel k meni s takšnimi ponudbami?«
Komaj vidno je zardela in ga široko pogledala. Ali naj mu govori o Molly? Ali je pa pametneje, če pusti, da se stvar razvije sama od sebe?
Suzana je bila bojevita natura; prepričana, da Molly ne bo nasproti Jeanu držala križem rok, si je rekla, da velja prehiteti njene nakane.
»Mislim, da vas bo Molly Burke skušala pridobiti zase.«
»Kdo je to, Molly Burke?«
»Ena izmed! mojih prijateljic... z zelo svetlimi plavimi kodrastimi lasmi... Pravkar 9em bila z njo v Tivolskem gaju.«
»Aha! Ono mlado Američanko mislite, ki ima oči ko spominčice in se zna tako ljubko smejati?«
»Kaj jo mar poznate?« je osupnila Suzana in obraz se ji je zmračil. Besede ,oči ko spominčice* in ,ljul>ek smeli* so se ji zdele hudo pietirane.
»O, večkrat je že govorila z menoj, kadar sem vas čakal pred hišo vaših prijateljic.«
Ideal«
Kongresni trg 3
kemično čiščenje, barvanje in svet-lollkaoje
Nujna naročila sc takoj izvršujejo!
Srečanje
»Hej, ali »la vidva otočana?«
»Ne, dvojčka sva!«
(»Koralie«, Berlin)
»Najboljši Dr* OETKER-ja so preparati" 1 kdor jih pokusi, trdi vsaki.
»Ah! Torej je že poskušala...«
»Poskušala? Kaj?«
»Izmamiti vas od mene.«
»Zakaj to mislite?«
»Rekla mi je davi, da bi vas rada vzela s seboj v Ameriko kot šoferja.«
»Kot šoferja, je rekla?« je zategnil Rus in se nasmehnil, ue da bi bil izpustil Suzano iz oči.
»Kaj vem, kakšne abotnosti je govorila!« je zajecljala Suzana, izgubljajo tla pod nogami spričo Rusove bistrovidnosti; kazalo je, da Jeanu načrti mlade Američanke niso ravno preveč tuji.
Ker je utihnila, se je mladi mož sklonil k njej:
»Ali bi vam bilo res hudo, če bi vas zapustil in šel z Miss Molly Burkovo?«
»Da, res bi mi bilo hudo,« je priznala nekam v zadrega »A kaj hočem: želja se ji bo izpolnila, če bo le resno hotela, zakaj njen oče je bogatejši cd mojega.«
Rus je nestrpno odmahnil z roko.
»Že spet to denarno vprašanje!« je vzkliknil nejevoljno. »Strah vas je, da me ne bi zapeljala ponudba te male milijarderke, in zato bi me radi priklenili nase s pogodbo... Ali sem zadel, gospodična Kreugerjeva?«
Suzano je vselej zbodlo, kadar jo je poklical z njenim rodbinskim imenom; tako čudno hladno in trdo ga je izgovoril.
»Če bi vas hotela prikleniti nase, je to le laskavo za vas!« je odvrnila oholo.
»Prav, gospodična Suzana, skušal se bom zadovoljiti s tem laskavim zadoščenjem, ki mi ga privoščite. Vse dotlej, dokler mi Miss Molly ne bo mogla postreči z drugačnimi argumenti kakor z denarnimi, vam lahko vnaprej povem, da je ne bom poslušal. Nisem na prodaj, a če bi že do tega prišlo, sem prepričan, da bi mi vaš oče toliko plačal, da bi vašo prijateljico minila želja po tekmovanju z njim. Mislim, da vam lahko to zagotovilo zadošča.«
Suzana ni odgovorila. Le predobro je vedela, da bi Molly mogla vreči na tehtnico še vse kaj drugega kakor samo denar...
Dvignila je oči in se srečala z
njegovimi. V zadregi jih je pobesila.
Neki glas ji je rekel, da bi ga samo ona lahko priklenila nase... če bi le hotela.
»A če bi vam Molly ponudila kaj več?« je naposled vprašala.
»Lepše mesto, mislite?«
»Da.«
»Ga ne potrebujem. Ko pojdem od vas, ga bom že imel, in kakršnokoli bo, za moje želje in potrebe bo že.«
»A če... če bi vam ponudila.,. še več?«
Zdaj je bila na mladem Rusu vrsta, da je uprl svoje oči v njene. Trenutek sta strmo gledala drug drugega. In spet je Suzana prva umeknila pogled.
»Tedaj,« je odgovoril, trudeč se, da ukroti nedoločno veselje, ki ga je prevzelo po teh njenih besedah, »če bi mi vaša prijateljica predlagala še več, bi se spomnil svoje pastirice... In ker ta pastirica ne bi bila Američanka ne milijarderka, se bojim, da Miss Molly ne bi prišla na svoj račun.«
Suzani je spet rdečica zalila obraz. Zagotovilo, da se njena prijateljica ne bo mogla ponašati, da ji je prevzela Jeana, ji je ta trenutek zadoščalo. Nasmehnila se je.
»Velja ostanete! slavno.
Suzana se še sama ni zavedala velike sreče, ki se je pred nekaj trenutki naselila v njeno srce. Zanjo je pomenil Jeanov odgovor zgolj zadoščenje njenemu časti-ljubju. Vsa navdušena je premišljala, kako si bo lahko Molly privoščila... in pri tem ji še na um ni prišlo, da je zadovoljna tudi iz čisto osebnih razlogov.
torej! Jean, pri meni je vzkliknila zmago-
XIV
»O moj Bog! Kako dolgočasno je na tem neumnem svetu!«
Jean je stal pred odprtimi vratci avtomobila in čakal, da mu Suzana pove, kam jo bo peljal.
Deklica je bila pravkar prišla iz hiše, elegantna kakor zmerom; toda komaj se je spustila v mehki sedež svojega avtomobila, se je z zdolgočasenim obrazom obrnila k šoferju.
»Kam bi šla, ubogi moj Jean? Ko bi vedeli, kako sem že sita teh svojih prijateljic! Dan za dnem iste čenče, isti obrazi, isti kisli komplimenti! Človek bi umrl, če bi moral večno tako živeti. Svetujte pri — kaj naj storim?«
»Morda bi šli v kateri muzej? Ali bi ši pa ogledali kakšno razstavo?«
»Eh, tudi teh reči sem že sita!« »Ali pa v kino...«
»Nikar me ne ubijajte s takimi predlogi!«
»Pa morda k šivilji?«
»Ne, ne in ne!«
»Kaj bi pa potem?«
»Kaj vem! Peljite me nekam, kamor se vam zdi.«
»Ko bi vedel, kakšne so vaše želje...«
»Hotela bi doživeti kaj novega, zanimivega, če iii drugače tudi pretresljivega.«
Nasmehnil se je.
»Potem bi vam pa morda pred-
Ijjuhcrnivost
m
»O, saj ni treba, da bi me spremili čisto do vrat!«
»Pač, pač! Hotel bi se na lastne oči prepričati, da ste res odšli!«
(»Neeriandia«, Rotterdam)
lagal Otokarjevo ulico, če nimate nič proti njej?« je rekel z malce zlobnim posmehom.
» Dajte no! Odkod pa zajemate takšne duhovite?«
»Saj ste nekaj govoriti o doživetju in pretresljivih stvareh, ne?«
»Lepo vas prosim, poiščite rajši kaj drugega.«
Nekaj trenutkov je stal tiho in vase zaverovan. Potlej je pa potegnil iz žepa denarnico, vzel iz uje drobno pisemce in ga naglo preletel.
Nato je spravil vse skupaj nazaj v žep in menil:
»Ali bi bili pripravljeni žrtvovati mi današnji popoldan?« »Vam?«
»Da.«
»Kaj naj v ta namen storim?« »Spremili bi me v ruski del mesta.«
»Spremila bi vas?«
»Da; same vas pač ne bi tja pustili.«
»Najbrže bo kakšno zborovanje nihilistov — ne?« se je zasmejala. »Sami boste presodili.«
»In res ni nevarnosti? Sicer sem vam rekla, da se mi hoče napetih doživetij, toda če dobro premislim, bi tudi brez njih prestala.«
»Potolažite se, naš okraj je miren in ne bo zbudil v vas drugega kakor zgolj radovednost.«
»Če je tako, pa pojdiva! Bo vsaj kaj novega. Naprej!«
»Hotel bi samo peljati mimo svojega stanovanja: pet minut si izgovorim, da se preoblečem.«
Bil je v belem jopiču z živobarvnimi našivi, in Suzana si je sama pri sebi morala priznati, da v takšni obleki res ne more na cesto.
»Naj bo, zdaj pa poženite! Počakala vas bom v avtu.«
Čez nekaj minut je šofer ustavil pred lepo in visoko stavbo na Trgu republike.
»Oprostite, čez par minut se vrnem.«
Ker ni imela česa početi, je spustila sleklo pri oknu in si jela ogledovati hišo, ki je bil Rus izr ginil vanjo.
»Glej, glej! Ta gospod si pa res privošči! Poznam nekatero prijateljico, lci ne stanuj® v tako lepi palači... Sicer ga pa ne smem prezgodaj obsojati: najbrže ima sobo čisto na vrhu, med služinčadjo.«
Zadeva jo je mahoma začela zanimati, zato je stopila iz voza in zavila k hišniku. Takrat je uzrla dvigalo.
»Bogme, moj šofer je pa res gospod! Niti peš mu ni treba hoditi!« si je dejala na tihem.
»Gospod Nižiuskij?« je vprašala hišnika.
»V petem nadstropju, prva vrata na desni. Pravkar je prišel.« »Potem ga pa že rajši počakam.« Čeprav jo je čedalje bolj dajala radovednost, toliko poguma vendarle ni imela, da bi šla gor za njim. Vrnila se je k avtomobilu in zvedavo premerila z očmi pročelje palače. Peto nadstropje Je imelo velik kameuit balkon.
,-Če nima stanovanje na dvorišče, se ne more ravno pritožiti,« je morala priznati.
Še nikdar poprej se ni toliko ukvarjala z zasebnim življenjem svojega šoferja kakor zdaj.
Ker ji je Molly rekla, da bi mogel Jean postati tudi kaj drugega kakor samo šofer, je zdaj pogosto mislila na mladega Rusa in se izpraševala, kaj neki počne, kadar ni v službi.
»Papa mi je povedal, da si je izgovoril dve prosti uri po kosilu in v?e večere. Najbrže bo le oženjen, čeprav trdi, da ni.«
Iznenada si je dejala, kako zabavno bi bilo, če bi to povedala Američanki...
Toda sredi teh misli jo je zmotil šofer; ravno se je vrnil. Ogrnil si je bil .čez črno obleko dolg plašč, zn vratom je imel belo ovratnico, nu nogah lakaste čevlje, na glavi pa siv klobuk. Kakor zmerom, je bil tudi v tej obleki brezhiben kavalir.
Vajeno Suzanino oko ga je osuplo premerilo. Zanjo jo bilo zmerom dogodek, kadar je Jean premenjal obleko. Ni si mogla razlagati, kako se more tako lahko prilagoditi izpremenjenim okoliščinam.
Ko si je natikal usnjate rokavice, da si ne onečedi rok, ga j® vprašala:
»To so morali biti vaši presenečeni, ko so vas zagledali ob tej nenavadni uri, kaj?«
"Kuhinja in dom
Nasveti za gospodinje
Čebula
Čebulo potrebuje sleherna gospodinja do malega vsak dan. Golaža, praženega krompirja in še sto okusnih jedi si ne moremo misliti brez nje. Malokomu je pa znano, da je čebula zelo težko prebavljiva; tudi tu se da pomagati.
Olupljeno Čebulo zrežemo na debele rezine in jo 10 minut kuhamo v neslani vodi. Z vretjem odstranimo iz čebule vse škodljive snovi, ki sicer motijo prebavo. Čebula zaradi kuhanja ne izgubi svojega okusa in vonja. Tako prekuhano Čebulo lahko porabimo za pripravljanje vseh jedi.
Rezanje svežega kruha
Tudi svež kruh se da lepo rezati. Nič drugega ne potrebujemo kakor oster nož in lonec kropa.
Tor •'j takole: nož vtaknemo za nekaj sekund v krop, ga brž obrišemo in pričnemo z njim rezati kruh. Tudi popolnoma svež kruh lahko tako zrežemo na prav tenke koščke.
Kozine v kolaču
Kadar pečemo šartelj, kolač ali karkoli takega in temu podobnega, se rozine kaj rade vsedejo na dno testa. To se ne zgodi, če potresemo rozine z moko, preden jih zamesimo v testo.
Ce se kolač prime pekače
Kolač, zavitek, kruh ali potica se kaj radi primejo pekače. Nič skrbi! Vročo pekačo položimo na mokro cunjo, pa se da kolač, ali kar že je, prav lahko zvrniti iz nje.
Paniranje zrezkov
Panirani zrezki postanejo mnogo okusnejši, če vmešamo v drobtinice nastrgan trd bohinjski sir (pol na pol). Razen tega prilijmo 5a za vsak rumenjak po eno kavno žličko olja. Pomokane zrezke paniramo v tej zmesi in jih pečemo kakor sicer.
Kvas
Kvas mora imeti prijeten vonj, ne sme biti temno siv ali zelen, pa tudi ne mehak in moker. Kvasu škoduje prevelika toplota in prehud mraz. Nikoli ne smemo pristaviti kvasa z vročim mlekom ne z vročo vodo ne na vroč štedilnik. Kvas vmešamo v mlačno vodo in počakamo, da se popolnoma raztopi. Ne prilivajmo kvasu mnogo tekočine; bolje je manj ko preveč, dokler se kvas ne raztopi. Šele na koncu, ko smo testo dodobra pregnetli s kvasom vred, pridenemo maslo ali mast, kajti sicer testo ne vzhaja lepo.
Duli po kuhinji
je v stanovanju zelo neprijeten. Zr Limo se ga lahko, če prenašamo po stanovanju na lopatici s sveže zmleto kavo potreseno žerjavico.
notranjosti umijemo s prevretkom grenkega lesa (quassia amara). Tudi znotraj lesko politirane omare lahko brez skrbi umijemo s to tekočino, seveda samo na hitro z gobo, da jih lahko potem takoj do suhega zbrišemo. Razen tega moramo v vse špranje vbrizgniti grenek prevretek, če pa kje omara zija, jo moramo znotraj zalepiti s papirjem. Kadar je omara popolnoma suha, obesimo obleko spet nazaj. Kožuhovino, ki jo hranimo v omarah je treba vtakniti v platnene ali koteninaste žakljiče, ker so v teh popolnoma varni pred molji. Tudi obleko lahko hranimo obešeno v takih žakljičkih, ali pa vsaj v papirnatih.
Preproge, ki jih nameravamo čez poletje shraniti, moramo dobro iz-tepsti in izprašiti, obložiti jih s svežim Časniškim papirjem, potresti s kakršnimkoli sredstvom za uničevanje moljev in jih zviti. Zvite preproge zaradi večje varnosti zašijemo še v koteninaste Žaklje ali v stare rjuhe. Tiste preproge, ki jih imamo obešene po stenah, pa moramo vsak mesec (spomladi še večkrat) pobrizgati vsaj na hrbtni strani s prevretkom grenkega lesa. Obesiti jih smemo seveda šele takrat, ko se popolnoma posuše.
V glavnem je torej treba molj-uate zaplodke zmerom in zmerom preganjati, da se ne morejo nikoli uspešno razviti in razploditi.
Sirove svile, kotenine in platna molj nikdar ne načne, ker se hrani izključno le z živalskimi snovmi, torej z volno, perjem in kožuhovino. Sicer utegnemo tudi v platnu najti zalego moljev, toda ne bojmo se: ta ne bo napravila škode. Samica si je bila le slučajno izbrala miren kotiček za svojo zalego.
Samica leže 100 do 200 jajčec zapored. V enem samem letu se lahko razplode 4 rodovi — in to gre v stotine milijonov. En sam rod požre v enem letu cel stot volne.
Borimo se proti tej nadlogi, a še boljše je: ubranimo se je o pravem času.
Sovražnik volne: molj
Molj je drobcen in na oko čisto čeden metuljček, vendar je najhujši in najnevarnejši sovražnik voine. Vsaka gospodinja se ga boji ko vrag križa
Kadar opazimo, da nam molji frfotajo po stanovanju, je že nesreča tu. Čeprav jih polovimo in zmečkamo, nismo nič na boljšem, kajti zvečine letajo okrog luči le samci — živ dokaz, da so samice že nekje pričele svoj uničujoči posel. ^ 'crat je po navadi že prepozno. Zato moramo gledati, da se moljev ubranimo rajši že vnaprej.
Obleke, volnene odeje, perilo, nogavice, zofe in tapetovane stole iztepajmo zelo pogosto, ne samo spomladi. Samice moljev ležejo jajčeca zlasti v marcu in aprilu. Za n di tega je seveda treba prav v tel’ mesecih paziti na snago še bolj kakor sicer.
Vse kar imamo v omarah obesimo na zrak, če že solnca ni. Obleke in druge volnene stvari naj visijo po ves dan na svežem zraku, zlasti na mrazu in vetru. Za mraz in prepih so samice in zaplodki silno občutljivi.
Pred vsem je potrebna v vsem stanovanju snaga. Volnene stvari je treba pogosto zračiti in iztepati, pa ne bodo prišli molji blizu.
Obleke v omarah obvarujemo moljev na prav preprost način. Ompre izpraznimo in jih po vsej
Vitki gležnji
Vse ženske nimajo lepih in vitkih gležnjev, imele bi jih pa vse rade. Da bi to dosegle, uporabljajo vsa mogoča in nemogoča sredstva.
Nekatere si natikajo gumaste obveze ali nogavice, nekatere se masirajo s posebnimi pripravami; nekatere igrajo tenis, drir.e kolesarijo in boksati se bodo menda tudi kmalu začele.
Vsem ubogim damam, ki imajo debele gležnje, povemo, da je kuhinjska sol sicer redilna; če jo rabimo »zunanje«, ima pa prav nasproten učinek.
Vsak večer je treba oviti okrog gležnjev povoje namočene v slani vodi. S tem dosežemo že v kratkem več kakor z dragimi mažami, masažo in obsevanjem.
Tudi za splošno hujšanje priporočamo kopeli v slani vodi, vendar jih je treba uporabljati s pametjo. Ženskam drobnih koščic in slabotnega zdravja odsvetujemo take kopeli, ker utegnejo zboleti na srcu.
GROF MONTE-CMSTO
Roman
Napisal Aleksander Dumas
Ni vse za vsakogar!
Jajca in špinačo cenimo vsi zaradi redilnosti. Toda tudi jajca in špinača ni«o za vsakogar. Uživanje večje množine jajc, zlasti si-r6vih, škoduje jetrom, špinača pa ovira delovanje ledvic in mehurja. Seveda velja to le za tiste, ki so bolni ali iia jetrih, ledvicah ali mehurju; adravim ne škodujejo ne jajca ne špinača.
Drobiž
Več ko dvajset tisoč angleških zdravnikov sa je združilo v zdravstveno ligo, ki ji ie naloga pobijati teorijo, da so mikroorganizmi odgovorni za vse bolezni. Bakterije in bacili, trde ti zdravniki, vstopijo Sele na zadnji postaji bolezni. Rak in tuberkuloza na primer se dastR uspešno pobijati, preden nastopi nevarnostni stadij. Profesor O. A. Bewall iz Londona se je sam ponudil za operacije in cepitve, da z lastnim telesom ovrže staro bakterijsko teorijo.
♦
Ena sama žlica strupa >B. Botulina« bi zadoščala, da umori vse ljudi na svetu.	(L.	Ripley)
82. nadaljevanje
»Ne bom rekla, da bi bila vaša pripomba netočna, toda čim strože boste ravnali s tem človekom, tem huje boste zadeli našo hišo. Pustite ga, da zbeži!«
»Prepozno ste prišli: zapovedi so že izdane.«
»A če ga primejo... mislite, da ga bodo dobili?«
»Upam.«
»Če ga torej dobe, ali ga ne bi pustili v ječi?«
Kraljevski prokurator odkima.
»Vsaj dotlej, da se moja hči omožil«
»Nemogoče, madame. Pravica mora iti svojo pot.«
»Tudi pri meni?« vpraša baronica, pol za šalo, pol za res.
»Pri vseh — pri meni prav tako kakor pri drugih.«
»Ah!« vzdihne baronica, ne da bi bila izrazila z besedami, kaj si je pri tem vzdihu mislila.
»Vem, kaj hočete reči. Na tiste strašne glasov« namigavate, ki so se zadnje čase razširili med ljudmi, na smrt, ki se je zadnje tri meseee naselila v moji hiši, in na to, da tudi Valentinina bolezen ni slučajna.«
»Ne, nisem na to mislila,« odvrne živahno gospa Danglarsova.
»Pač, madame, mislili ste na to, in nikomur niste s tem krivice storili, zakaj vsak človek mora priti na te misli. In na tihem ste si rekli: ,Ti, ki preganjaš hudodelstvo, povej, zakaj 6mejo hudodelstva v tvoji hiši ostati nekaznovana?*«
Baronica prebledi.
»Kaj ne da ste si tako mislili?«
»Da, priznati moram.«
»Odgovoril vam bom.« Villefort primakne svoj stol bliže h gospe Danglarsovi. Nato začne počasi in zamolklo govoriti:
»Poznamo hudodelstva, ki ostanejo nekaznovana, ker ne poznamo krivcev in se bojimo, da ne bi ko u po nedolžnem zadeli; toda če pride na dan, kdo je umoril, potem, madame, tako mi živega Boga, umrl bo, pa naj bo kdorkoli. Slišali ste mojo prisego, gospa; ali se me zdaj še zmerom drznete prositi milosti za lopova?«
»Ali ste res tako trdno prepričani, da je tak hudodelec, kakor mu očitajo?«
»Izvolite samo poslušali — ravno prav, pred seboj imam njegove akte: Benedetto je dobil pet let galej zaradi ponarejanja listin; takrat mu je bilo šele šestnajst let. Kakor vidite, je mladi mož zgodaj začel. Potlej je zbežal in pozneje je postal morilec.«
»In od kod je ta nesrečnež?«
»Kaj veml S Korzike menda.«
»Ali se ni priglasil nobeden od njegovih svojcev?«
»Nobeden; o njegovih starših nihče ničesar ne ve.«
»A oni iz Lucce?«
»Prav tak lopov kakor on, naj-brže njegov pajdaš.«
Baronica sklene roke.
»Villefort!« šepne s svojim najslajšim in najzapeljivejšim glasom.
»Za Boga, madame,« jo suho zavrne kraljevski prokurator, »ne zahtevajte, da prizanesem takšnemu hudodelcu! Kaj sem pa jaz? Postava, nič drugega. Ali ima postava oči, da bi videla vašo žalost? Ali ima postava ušesa, da bi slišala vaš mehki glas? Ali ima postava spomin za vaše nežne misli? Ne, madame, postava zapove, in kadar zapove, tudi udari.
»Rekli boste, da sem živo bitje in ne zakonik, človek in ne knjiga. Poglejte me, gospa, poglejte okoli mene: ali so ljudje ravnali z menoj kakor z bratom, ali so me ljubili, ali so mi prizanašali? Ali je kdaj kdo prosil milosti za gospoda Villeforta? Ne! Zmerom so me samo tepli. Ves čas me gledate s svojimi zapeljivimi očmi, da moram zardeti — zardeti nad tem, kar je med nama. Toda odkar sem grešil, grešil morda bolj kakor drugi, sem iztepal drugim obleko, da najdem pod njo tvor gnilobe, in vselej sem ga našel; še več, z veseljem, s srečo v srcu sem ga
iskal in našel, ta pečat človeške slabosti in pokvarjenosti. Zakaj sleherni človek, ki sem ga s poznal krivega, in sleherni krivec, ki sem ga udaril, mi je bil nov dokaz, da tudi sam nisem izjema. Da, ves svet je pokvarjen, madame, dokažimo to in iztrebimo ga!«
Villefort je govoril te besede z mrzlično srditostjo.
»Nikar, gospod!« vzklikne baronica. »Če boste tako neusmiljeni z drugimi, tudi nasproti vam ne bodo poznali usmiljenja!«
»Tudi prav, če mi je tako usojeno!« odgovori Villefort in grozeče iztegne roke proti nebu.
»Pa vsaj odgodite proces do prihodnjega porotnega zasedanja; potem imamo šest mesecev časa, da pozabimo.«
»Ne, pet dni imam še, pa bom s splošno preiskavo pri kraju. Mislite na to, da moram tudi jaz pozabiti! Če delam, pozabim vse okoli sebe, in takrat sem srečen, kakor so mrtveei srečni: in to je še zmerom bolje kakor trpeti.«
»Andrea je zbežal — pustite ga, da ga ne dobe! Takšna prizanesljivost je pač majhna milost.«
»Če vam povem, da je prepoemo! Davi zarana je že klopotal brzo-jav, in tole uro...«
»Gospod kraljevski namestnik.« reče prav takrat vstopivši komornik, »brzojavka iz ministrstva.«
Villefort vzame pismo in hlastno zlomi pečat. Gospa Danglarsova vztrepeta od strahu, Villefort pa od veselja.
»Ujet!« vzklikne nato in skoči kvišku. »V Compiegnu so ga prijeli! Končano je!«
Gospa Danglarsova vstane, vsa mrzla in bleda.
»Zbogom, gospod!«
»Zbogom, madame,« odzdravi
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisli obleke, klobuke itd. fekrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puli
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
kraljevski prokurator skoraj veselo in jo spremi do vrat.
Potem se vrne k pisalni mizi, malone pobožno potolče s hrbtom desne roke po brzojavki in nato vzklikne:
»Za to zasedanje sem imel samo eno ponaredbo, tri tatvine in dva požara, manjkal mi je le še nmor — evo ga, dobil sem tudi tega; zdaj poslušalcem vsaj dolgčas ne bo!«
III
Prikazen
Valentina se še ni popolnoma opomogla in je morala še zmerom ležati. Čez dan jo je vsaj nekoliko razvedrila Noirtierjeva navzočnost, zakaj ded se je dal vsak dan prepeljati k njej. Ob osmih zvečer je prišel gospod d’Avrigny in sam prinesel bolnici namenjeno pijačo; potlej so Noirtierja spet odpeljali proč. Ostala je le še strežnica, ki jo je zdravnik sam naročil; ob enajstih, ko je Valentina zadremala, je pa tudi oua odšla. Pri odhodu je izročila ključe Va-lentinine sobe gospodu Villefortu, tako da ni nihče mogel drugače k bolnici kakor skozi stanovanje gospe Villefortove ali pa čez sobo malega Edvarda.
Vsako jutro je prišel k Noirtier-ju Morrei, da povpraša, kako je z bolnico; a čudno, od dne do dne je bil videti manj vznemirjen. Po eni strani se je Valentini od dne do dne obračalo na boljše, čeprav še zmerom ni bila zunaj nevarnosti; razen tega ga je bil pa tudi Monte-Cristo potolažil, da bo Valentina rešena, če srečno prestane usodni dve uri.
Od takrat so pa minili že štirje dnevi in Valentina je bila še zmerom pri življenju.
Živčna razdraženost ni Valenti-
Dobra roba se hvali sama,
zato Dr. OETKER-ju ni potrebna reklama •
ne niti v spanju docela pustila. Tako se je zgodilo, da je v nočni tišini, ko je vse okoli nje ležalo v somraku, nenadoma zagledala tiste sence, ki jih vročica prinaša v bolniške sobe. Potem se ji je zazdelo, kakor da bi zagledala grozeči obraz svoje mačehe, drugič spet je mislila, da vidi Morre-la, kako željno izteza roke po njej, dostikrat je pa zagledala popolnoma tuje ji ljudi, kakor na primer grofa Monte-Crista. Toda vse to je bilo tako nejasno, da ni vedela, ali je res ali pa samo sanja; trajalo je pa dostikrat do treh ali štirih zjutraj, ko ji je svinčen spanec zalhnil oči.
Na večer onega dne, ko je Valentina izvedela o Evgenijinem begu in Benedettovi aretaciji, »e je v toli skrbno zaprti bolniški sobi pripetil čuden prizor.
Strežnica se je bila za kakih deset minut odstranila. Valentini so se spet podile vse mogoče misli po glavi kakor vse te noči, kadar je bila sama sredi nočne tišine. Nočna luč je začela prasketati, kakor bi hotela ugasniti — tedaj se je pa deklici zazdelo, ko da bi se bila polica s knjigami, prirejena v zidni vdolbini, neslišno premeknila v stran.
Če bi bila Valentina kdajkoli drugače to oparila, bi bila prav gotovo kriknila na pomoč in pozvonila; toda v sedanjem položaju > ni nol>ena reč več čudila. MisJi-a je, da je vse, kar zaznavajo njeni čuti, zgolj izrodek njene vročice.
Za vrati se je prikazala inoftka postava.
Valentina se ni prestrašila nepričakovane prikazni; le oči je široko odprla v nadi, dta bo zagledala Morrela.
Poslava se približa njeni postelji, potem pa obstane in napeto prisluhne.
Valentina je nepremično čakala, trdno prepričana, da bo nočni gost — kakor se že v sanjah zgodi — prihodnji mah izginil, ali se pa izpremenii v drugega človeka.
Prijela se je za roko, ker ji je žila le previharno utripala; in tedaj se je spomnila, da je najboljše sredstvo, če hoče pregnati te ne-všečne nočne prikazni, pijača. To pijačo ji je zdravnik zapisal z namenom, da ji ublaži vročino.
Valentina torej iztegne roko, hoteč seči po kozarcu; toda ni ga še utegnila prijeti, ko prikazen hlastno stopi proti njej. Deklici ae je zdelo, da čuti njem dih in da skuša neznančeva roka odriniti njeno roko od kozarca. To pot je bil videz resničnosti le preveč vsiljiv; Valentina se je začutila popolnoma budno in je vztrepetala.
Potlej je neznanec — Valentina kar ni mogla odtrgati oči od njega — vzel kozarec, ga podržal k luči in pozorno pogledal pijačo v njem. Toda to mu očividno ni zadoščalo; zakaj zajel je z Sičko nekaj pijače in jo pokusil.
Valentina je kakor odrevenela gledala, kaj se dogaja pred njenimi očmi. Sama pri sebi si je sicer dejala, da bo prikazen zdaj zdaj izginila in napravila prostor dragi. Toda ne samo da se to si zgodilo, nego je neznanec celo stopil k njej, ji ponudil kozarec In tiho dejal:
»N6te, zdaj lahko pijete!«
Valentina vztrepeta.
To je bilo prvič, da ji je katera prikazen govorila.
Deklica odpre usta, da bi kriknila. Toda neznanec položi prat na ustnice.
»Grof Monte-Crieto!« zamrmra Valentina.
Strah, ki se je razodeval v dekličinih očeh, in trepet njenih rok je izdajal poslednji boj med dvomom in prepričanostjo. Toda prisotnost grofa Monte-Crista ob tej uri in njegov skrivnostni prihod skozi zid 3ta se zdela zbeganim Valentininim možganom nemogoča.
»Ne kličite! Ne bojte se!« Šepne grof. »človek, ki stoji pred vami,
je najodkritosrčnejši prijatelj, kar ste jih kdaj imeli.«
Valentina ni bila zmožna odgovora. Le njene od groze široko
odprle oči so govorile: »Če so vaši nameni čisti, zakaj ste potem tu?«
»Poslušajte,« reče grof, kakor bi bil ugenil njeno misel. »Ali bolje: poglejte me! Vicleli boste, da so moje oči rdeče in da imam nenavadno bled obraz: že štiri noči po vrsti bdim nad vami, pazim na vas in vas ohranjam najinemu prijatelju Maksimilijanu.«
Rdečica veselja oblije deklici obraz; ime, ki ga je grof izgovoril, je pregnalo v njej še poslednji ostanek nezaupanja.
»Maksimilijan!...« ponovi Valentina, tako sladko ji je bilo izgovarjati to ime. »Maksimilijan! Tak vam je priznal?«
»Vse. Povedal mi je, da je vaše življenje njegovo življenje, in obljubil sem mu, da boste živeli.«
»Obljubili ste mu, da bom živela?«
»Da.«
»Res, gospod, pravkar ste omenili, da ste bdeli nad menoj. Ali ste mar zdravnik?«
»Da in lahko mi verjamete, da vam nebo samo ne bi moglo poslati boljšega.«
»Bdeli ste?« ponovi nemirno iValentiua. »A kje, ko vas nisem nikjer videla?«
Grof pokaže z roko proti knjižnici.
»Skrit sem bil za onimi vrati,« adgovori. »Ta vrata drže v sosednjo hišo, in tam sem si najel stanovanje.«
Valentina se sramežljivo obrne proč in se zgrozi.
»Vaše početje je bilo blazno, gospod; varstvo, ki o njem govorite, je zelo podobno žalitvi!«
»Valentina,« reče grof, »vse te dolge noči, ko sem bdel nad vami, sem samo gledal, kdo prihaja k vam in kaj vam prinašajo za jesti in piti. Če se mi je kakšna pijača zdela sumljiva, sem vstopil kakor malo prej, izlil kozarec v kamin in natočil namestil smrtonosnega sirupa dobrodejno krepčilo.«
»Smrtonosen strup?« se zgrozi Valentina, kakor da ne bi mogla prav verjeti. »Ali sem vas prav slišala; strup ste rekli?«
»Pst, tiho, otrok!« odvrne Mon-te-Cristo in položi prst na usta. »Da, omenil sem strup in smrt — toda poprej izpijte tole.« Grof potegne iz žepa stekleničioo, polno neke rdeče tekočine in kane nekaj kapljic v kozarec. »In ko boste to izpili, ne pijte nocoj ničesar več.«
Valentina iztegne roko, toda komaj se dotakne kozarca, lco ji roka nehote trzne nazaj.
Monte-Cristo vzame kozarec, izpije pol pijače v njem, nato ga pa vrne Valentini: deklica smehljaje se izpije drugo polovico.
»O, poznam ta okus! Okus mojih nočnih pijač je, okus vode, ki me vsako noč nekoliko osveži in pomiri. Hvala vam gospod, hvala!«
»Tako ste živeli štiri noči, Valentina,« povzame grof. »Ali si pa znate misliti, kako sem jaz preživel te štiri noči? O, kako strašne ure sem moral prestati, kako okrutne muke sem trpel, kadar sem videl, kako vam natakajo smrtonosen strup v kozarec, in trepetal ob misli, da bi ga utegnili prej izpiti, preden bi ga mogel zliti v kamin!«
»Kako ste rekli?« zajeclja z grozo Valentina. »Da ste prestajali strašne muke, ko so natakali strup v moj kozarec? A če ste to videli, ste morali videti tudi človeka, ki je to delal?«
»Da, videl sem ga.«
Valentina se vzravna na postelji, si zakrije prsi z odejo, še vlažno od mrzlega potu vročice, in še enkrat vpraša:
»Videli ste ga?«
»Da,c ponovi grof.
»Vaše besede so strašne, gospod. Zakaj, hoteli bi, da bi verjela nekaj peklenskega. Ne, saj ni mogoče: v hiši mojega očeta, v moji sobi, na bolniški postelji da me hočejo umoriti? O, gospod, pojdite in pustite me samo; vaše besede spravljajo samo mojo vest v izkušnjavo. Ne, nemogoče je!«
»Ali ste mar prva žrtev, ki si jo je izbrala morilska roka? Ali mar niste videli, kako so okoli vas padli gospod de Saint-Meran, gospa de Saint-Merauova in Barrois? Ali mar ne veste, da bi bil tudi gospod Noirtier že zdavnaj podlegel, da ga ni postopno privajanje strupa obvarovalo pred strašno smrtjo?«
»O, moj Bog!« se zgrozi Valentina. »Zato torej moj dobri ded že ves mesec hoče, da pijem vse njegove pijače?«
»Ali niso bile vse te pijače grenke kakor posušeni pomarančni olupki?«
: Oh, saj res.-::
»Tako, zdaj mi je vse jasno,« meni Monte-Cristo. »Vaš ded takisto ve, da je v hiši zastrupljevalec; morda ga celo pozna, hotel je vas, ljubljeno dete, zavarovati pred smrtonosno snovjo — in samo tej njegovi previdnosti se morate zahvaliti, da ste še pri življenju. -Zdaj mi je razumljivo, česar si pred štirimi dnevi nisem znal pojasniti, ko ste brez večje škode prenesli strup, ki bi vsakogar drugega ubil.«
»A kdo je vendar ta zahrbtni morilec?«
»Vprašanje za vprašanje: Ali niste nikdar nikogar ponoči videli, da bi se bil skušal vtihotapiti k vam v sobo?«	_______
»O, da. Dostikrat se mi je zdelo, kakor da bi videla čudne sence, kako se mi bližajo in spet oddaljujejo, dokler ne izginejo popolnoma. Toda mislila sem, da so to sami izrodki moje mrzlice — še pravkar, ko sem vas zagledala, sem mislila, da sanjam.«
»Torej ne poznate človeka, ki vam streže po življenju?«
»Ne. Zakaj naj bi si kdo želel moje smrti?«
»Kmalu ga boste spoznali,« reče Monte-Cristo in prisluhne.
»Kako?« vpraša Valentina in se prestrašeno ozre okoli sebe.
»Ker nocoj nimate vročine in ste budni, ker pravkar bije polnoč in je to ura morilcev.«
»O, moj Bog, moj Bog!« zaječi Valentina in si z roko otre pot s čela.
Res je prav takrat začela ura biti polnoč; počasi in pošastno in deklici je bilo, kakor bi jo sleherni udarec bronastega kladiva zadel v srce.
»Valentina,« povzame grof, »zberite vse svoje moči, zatajite krik v grlu, napravite se kakor da bi spali — in videli boste.«
Valentina prime grofa za roko.
»Zdi se mi, da nekaj slišim! Brž! Odidite! :
»Zbogom, ali bolje: do svidenja!« odvrne grof in pogleda de-klieo s tako žalostnim, očetovsko ljubečim smehljajem, da, jo presune do dna srca. Nato stopi neslišno k vratom, skritim za knjižno polico. A preden ji izgine izpred oči, se še enkrat obrne k Valentini:
»Da se mi ne ganete in da vam ne uide besedica iz ust! Drugače vas morda ubijejo, še preden se utegnem vrniti k vam.«
IV
Strup
Valentina je ostala sama; še dve uri sta ko j nato odbili polnoč. Potem je spet zavladala globoka tišina.
Valentina jame šteti sekunde in nehote dožene, da so dvakrat tolikšne kakor presledki med utripi njenega srca. In vendar jo je še zmerom razjedal dvom. Nepokvarjeno dekle si ni mogla predstavljati. da bi si kdo želel njene smrti. ZaKaj? Čemu? Ali je mar komu kaj hudega storila, da se hoče zdaj nad njo maščevati?«
Ta misel, ta strašna misel, da je nekdo na svetu, ki ji želi smrt — ta misel ji ni več dala miru. In če bi se ta oseba zdaj, kakor je grof Monte-Cristo namignil, zatekla k bodalu, ako ji s strupom izpodleti! če grof ne bo utegnil prihiteti o pravem času! Če bo umrla, ne da bi še poslednjič videla svojega Morrela!
'Pri tej misli izgine Valentini vsa kri z obraza in ledeno mrzel pot ji pokrije čelo; malo je manjkalo, pa bi bila potegnila za vrvco in pozvonila na pomoč.
Dvajset minut je tako minilo, dvajset večnosti, in potem še deset neskončnih minut. Takrat je ura bila eno.
Komaj slišno prasketanje po zidu za knjižno polico da tedaj Valentini znak, da grof bdi nad njo in da naj bo pripravljena.
In res se deklici zazdii, kakor da bi bila na nasprotni strani, namreč iz smeri Edvardove sobe zaškripala tla. Deklica prisluhne, in glej: kljuka se zgane in vrata se zavrte na tečajih.
Valentina se je bila vzdignila na komolec; komaj se je še utegnila spustiti nazaj na posteljo in pokriti oči z lehtjo. Potem je jela čakati, V3a trepečoča, s srcem, stisnjenim od nepopisnega strahu.
Nekdo se približa njeni postelji ii: odgrne zaveso. Valentina zbere vso svojo voljo in se prisili v enakomerno dihanje.
»Valentina!« reče prav tiho neki glas.
Tišina: deklica je bila obljubila, da se ne bo prebudila in da ne bo govorila.
Tedaj zasliši Valentina skoraj neslišen šum, kakor da bi kdo' nalival tekočino v kozarec.
Zdaj šele se je upala izza zavetja svoje lehti odpreti oči. In zagledala je neko žensko v beli nočni halji, kako je kanila nekaj kapljic iz drobne stekleničice v njen kozarec.
Morda se je Valentina vendarle kako izdala, zakaj ženska se je nemirno ozrla in se sklonila nad posteljo, da vidi, ali bolnica res spi: bila je gospa Villefortova.
Ko je Valentina spoznala svojo mačeho, jo je stresla tolikšna groza, da se je njena postelja zgenila.
Villefortova žena se hlastno strije za posteljno zaveso in se stisne k zidu. Tam obstoji in z zadržanim dihom opazuje svojo žrtev.
Takrat se Valentina spomni strašnih Monte-Cristovih besed; ali ni mar zagledala v drugi roki svoje mačehe dolg nož? Deklica mora zbrati vso svojo voljo, da zatisne oči.
Bolničino enakomerno dihanje je Villefortovo gospo očividno spet pomirilo; napol skrita za posteljno zaveso izlije še ostanek svoje stekleničke v Valentinin kozarec. Potem pa neslišno odide.
Kaj je Valentina prestala to poldrugo minuto, ni moči povedati. Lahko prasketanje po zidu jo šele iztrga iz njene omotice. Z naporom vseh svojih sil se dvigne na komolcih.
HUMOS
Nesporazum
Sedemletni Pepček pride iz šole ves objokan.
»Kaj se ti je pa zgodilo, da se tako dereš?« ga vpraša mati.
»Učitelj me je nabil, ker nisem vedel, kje so Pireneji.<
»Cisto prav ti je,c odgovori mati. »Boš vsaj drugič vedel, kam kaj de-neš.<
Potrdilo
Zdravnik izroči račun bratu pokojnika, ki ga je zdravil.
»Ali naj vam napišem potrdilo?« vpraša po prejemu denarja.
»Ne bo treba;-bratova smrt zadošča za potrdilo, da je bil v vaši oskrbi.«
Že ve, zakaj!
Gospa Brglezova: »Opazila sem, da je vaš mož zadnje čase zmerom ostrižen na balin.«
Gospa Pekmezova: »Da, da! Strahopetec!«
Otroška
Lizika: »Mama, daj ini dinar!«
Mama: »Zakaj ti pa bo?«
Lizika: »Prosila sem Janezka, da bi se z menoj igral poroko, pa je rekel, da me ne mam, če nimam nič dote.«
Po ovinkih
»Milostljiva menda vendar niste praznoverni?«
»Zakaj, Ana?«
»Ker sem razbila veliko ogledalo v salonu.«
Ljubitelj godbe
»Po moji sodbi je Puccini najznamenitejši moderni operni skladatelj. Kaj Itihard VVagnerl Ne razumem; zakaj uganjajo takšen halo z njegovo ,Čarobno piščaljo‘1«
»Oprostite: .Čarobna piščal* sploh ni Wagnerjeva, temveč Mozartova!«
»Nu, vidite! Še ta ni njegova!«
Razžalitev časti
Rosenberga so zaradi razžalitve časti’ obsodili na 500 Din globe, ker je pred gledališko garderobo vrgel neki gospa v obraz psovko »Gos«.
Po proglasitvi razsodbe vpraša Ro-senberg vljudno:
»Torej je dami prepovedano reči ,gos‘?«
»Seveda je prepovedano!« odgovori sodnik.
»A gosem se sme reči .milostljiva*?«
»Gosem laliko zaradi mene rečete, kar vas je volja.«
Rosenberg stopi k tožiteljici, ki so je ravno zmagoslavno odpravljala iz sodne dvorane, in reče:
»Oprostite, milostljiva !«
Ni kriv
Sodnik (obtožencu, obdolženemu beračenja) : »Kaj lahko navedete v zagovor?«
Obtoženec: »Da nisem kriv, gospod sodnik. Iztegnil sem roko, da vidim, ali ne dežuje, takrat se je pa neki gospod zmotil in mi spustil dinar v dlan.«
Dlake,
cenjene dame!
na licu itd. Vas ženi rajo, kvarijo Vam lepoto, eleganco in sramežljivost.
»Venera« eliksir Vas reši v par sekundah, brez bolečin, brez opasnosti vseh nepotrebnih dlak.
Naročite Se danes lepo dišeči »Venera« eliksir, ne bo Vam žal. Dobi se ali po pošti pošlje:
1 steklenica za Din 10'— (predplačilo), na povzetje 18'—, dve Din 28'—, tri Din 38'—.
RUBOLF COTIl. LJUBLJANA VII
Janšora 27 (prej Kamniška 10a)
Din 1000- plačam
ako Vam »Radio Balzame ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd.
Že dalj časa nisem nič naročil, ker ljudje poskušajo raznovrstna sredstva, a sedaj so sc prepričali, da je Vaš preparat še najboljši, in ga zopet zahtevajo. Franc Maček, Čevljarna, Dol. Logatec. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzam«. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 lonček za Din 10'— (predplačilo). Na povzetje Din 18]—, dva Din 28'—, tri Din 38 —.
RUDOLF COTK. LJUBIIANA VII
Janševa 27 (prej Kamniška 10 a)
^IIOIIOIICDIIC=>IICDIie>IIC5IICDlC=>IIC3IIC3IIC3IIC=>lie>IIOIICQ
Q o o o o o
0
1
o
Osiioii
JUGOCESKA
JUG0SL0VENSK0-CESKA
tekstilna industrija
KRANJ
IZDELUJE:
barvano in tiskano blago iz bombaža in umetne svile.
Zahtevajte samo izdelke te tovarne!
HALI OGLASI
Mali oglasi v »Družinskem tedniku« stanejo po Din 1'— besoda. Posebej se računa davek, in sicer za vsak mali oglas Din 1'50. Kdor želi odgovor ali dostavitev po pošti, naj priloži U Din v znamkah. Denar za male oglase je treba poslati vnaprej, lahko tudi v znamkah.
TVRDKA A. & E. SKABERNE, Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljubljanske kreditne banke in Ljudske posojilnice). Istočasno opozarjamo na svojo inventurno prodajo.
NEPOTREBNIH DLAC1C na obrazu, rokah, nogah, prsih itd. se z lahkoto, hitro in zanesljivo odkrižate z uporabo Erbol-praška. — To sredstvo takoj odstrani dlačice s koreninami vred in stane z navodilom Din 15'—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Uica34.
POVERJENIKE SPREJMEMO v /seli krajih Dravske banovine, pa tudi drugod, kjer je večja slovenska kolonija. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Lep postranski zaslužek«.
C3IIC3IIC3IIC3II CII C3IIOIIC3II <311C3IIC3II CD II CD II CD IICJ
Naročajte	'mcitajte »Družinski tednik"
Vabimo Vas k nakupu v najcenejSi obtaEilnici
Presfccr
Sv. Petra cesta 14
MAKULATURNI PAPIR na prodaj. Vpraša se v upravi »Družinskega tednika«.
BARV'ANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si jih z Oro-barvo za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temnorjavi, svetlorjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
POSREDUJEM DENAR na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12, telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din v znamkah.
PRVOVRSTNI PREMOG poceni in hitro dostavlja na dom priznana trgovina s kurivom Vrhunc Ivanka, Ljubljana, Bohoričeva cesta 25.
OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizice, ograjice, triciklje itd. solidno izdelano in poceni pri S. Rebolj & drug,
Ljubljana, Gosposvetska 13, Kolizej.
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda ia kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem Eau-de-Lahore. — 1 steklenica z natančnim navodilom slane Din 40'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 3-L
žVcvc presenečenje
V pomoč vsem onim, ki nimajo sredstva za nabavo dragih oblek.
Velika noč je pred vrati, pomlad je že tukaj, vsak se ob tej priliki po
možnosti rad prenovi.
V ponedeljek 8. aprila otvorimo v Ljubljani, Prešernova ulica 54 nasproti glavne pošte, oddelek za cenejše v kakovosti zelo dobre Ti var obleke. Vsakemu bo dana možnost, obleči sebe in svojo družino najceneje in zelo solidno.
Vhod v ta naš na novo otvorjeni oddelek za cenejše Tivar obleke je skozi vežo na dvorišče.
Moške obleke iz dobrega blaga (štofa) otroške obleke iz dobrega blaga (štofa) moške hlače pumparce, zelo dobro blago damski plašči, dobro blago, lep kroj od moški Hubertusi nepremočljivi . . . ženski Hubertusi nepremočljivi . . . otroški Hubertusi nepremočljivi . . .
Naši Ilubertus plašči so edini, ki so izdelani po jugosl. patentu št. 7644/31 iz impregniranega hubertus sukna in so vsled tega garantirano nepremočljivi. Za vsak komad zahtevajte pismeno jamstvo v naših prodajalnah.
TIVAR OBLEKE
Din 190'—, 24«'-, 290'—; Din 45'—, 60'—, 70'—; Din 70'—, 90'—, 110'—; Din 170'— naprej;
Diu 290'— in Din 320'—; Din 260'— in Din 320'—; Din 160'—.
Izdaja za Uonsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja Hugo Kern, noviq*r; tiska tiskarna Merkur d. d. * Ljubljani,
za tiskarno odgovarja O. Mihalek, vsi v Ljubljani.