O) 05 05 05 -O E 8 "O SŠ g' 1 po V5 ^5 s •S (o 'O- I s > neizplačane odpravnine, prevozne stroške, regre_ za malice ter jubilejne nagrade. Reševanje orne jenih problemov je terjalo zelo veliko dela, rezul® pa so bili v večini primerov minimalni. V mnog podjetjih (Mesna industrija Pomurka, Plan’ Kranj) so od delcev zahtevali podpis izjav, da terjatve pripravljeni vložiti kot kapitalski vlože v podjetje, kar so pogojevali z ohranitvijo delovn ga razmerja. Stečajni postopki še vedno trajaj zelo dolgo, delavci pa v povprečju dob*J poplačanih okoli 15 odstotkov terjatev. Teza delavcev ob stečajih oziroma ob izgubi delovn ^ ga mesta je nekoliko omilil le sprejem zakona jamstvenem skladu. Stečaji slabijo tudi sindikate Območna organizacija ZSSS v Pomurju za gotavlja članom tudi pravno pomoč. Za to s bi odvetnik Branko Lutarič, ki je v pogodben^ odnosu z. območno organizacijo. Po Kovačev besedah seje v minulem štiriletnem mandatne obdobju pokazalo, da ta oblika delovanja PraV pomoči dosega zavidljive uspehe in dokazuje sy jo upravičenost. Članstvo in sindikati podjetijs zadovoljni z ravnijo pravne pomoči. .jj “Veliko število stečajev, med katerimi so tudi stečaji velikih podjetij (Elrad, Panonija, hnostroj, Beltinka, Mesna Industrija Pomu itd.), je vplivalo na zmanjšanje števila član ’ ki plačujejo članarino. Zato so smiselne pobu več odborov sindikatov dejavnosti, da bi veU lo tako delo območne organizacije kot delo vi- J j oblik organiziranja racionalizirati,” je dejI , Kovač. “Racionalnejša oblika organiziran0 niz.. no~materialno poslovanje območne orga-tivn "m lac'°nalno, varčno, rentabilno in pozi-obn 'v t*zorni svet je zelo pozitivno ocenil, da Za d °,| 3 organizacija velik del članarine nameni ' odeljevanje solidarnostnih pomoči članom, y°se znašli v socialni stiski. v 'uzpravi je Jože Jug in Cestnega podjetja ja 7voy Poboti dejal, da območna organizaci-Zoril • mora ohraniti sedež v Pomurju. Opo-'e, da že danes pride do pristojnih v državi Svob j *30*3UC^ 'z P°murja- Kaj bi šele bilo, če pr -1®’ da že danes pride do pristojnih v državi S Voh0 P°^ud iz Pomurja. Kaj bi šele bilo, če oh!' 0tln' sindikati v regiji ne bi imeli svoje hnaočne organizacije!? Rak '-Zal)eta Zadravec iz Splošne bolnišnice v 0 ' . uje zelo pozitivno ocenila delo območne k lanizacije. Po njenih besedah je nudila veli-v Pomoč sindikatom v podjetjih in zavodih ter bidknorn- “Zato bi bilo še toliko bolj zgrešeno, če ti A.0rR°h poskušal območno organizacijo ukini-n„ ,.dr|i tega ne bodo dopustili, zato si zveza tega smela dovoliti.” Rak°^C iz Kmetijskega gospodarstva n.‘ 'dan je predlagal, da bi pripravili sestanek, rili ‘i,ereni bi se s predstavniki zveze pogovorile" °°d°di organiziranosti in izmenjali argu-p,. . e- Zavzel seje za ohranitev območne or-guntzacije v Pomurju. list' s Cas‘h’ ki prihajajo, bomo morali sindika-1 Sc bolj združiti vse sile,” je dejal Jože Turki Soboti. Opozoril je, da se število članov, ki plačujejo članarino, zaradi stečajev in odpuščanja trajno presežnih delavcev zmanjšuje. “V sindikatih se moramo obnašati kakor v dobrem podjetju,” je dejal Kardoš in dodal, da je zato racionalizacija organiziranosti nujna. Treba se je vprašati, kakšno organizacijo lahko vzdržuje število članov, ki plačujejo članarino. Območna organizacija v Pomurju je potrebna Marjeta Benko iz Veletrgovine Potrošnik iz Murske Sobote je predlagala, da bi zaradi poskusov ukinjanja območne organizacije ZSSS v Pomurju zvezi poslali protestno pismo. Opozorila je na zgodovinske okoliščine, ki terjajo, da območna organizacija v Pomurju ohrani svojo celovitost in samostojnost. Za ohranitev območne organizacije ZSSS v Pomurju seje zavzel tudi Karel Žekš iz Komunalnega podjetja v Murski Soboti. Po razpravi so člani konference soglasno sprejeli poročilo o delu in poročilo nadzornega odbora ter razrešili dosedanje vodstvo območne organizacije. Nato je predsednica komisije za izvedbo kadrovskih postopkov v območni organizaciji Marjeta Benko predstavila kandidatne liste ter Jože Turki i Janko Kardoš v bodoče še več pozornosti posvetiti tudi zaščiti sindikalnih zaupnikov v podjetjih in zavodih, ki so marsikdaj v izjemno težavnem položaju. Več pozornosti bo treba posvetiti tudi usposabljanju in izobraževanju sindikalnih zaupnikov ter pri tem razmišljati o dograjevanju sistema usposabljanja. Sindikati morajo sproti reagirati tudi na neprimerna dejanja delodajalcev. Razvojna koalicija za zmanjševanje brezposelnosti Ko je Šipoš govoril o plačni politiki, je predlagal, naj bi plačo v prvem tarifnem razredu izenačili z minimalno plačo. Zavzel seje tudi za oblikovanje razvojne koalicije za zmanjšanje brezposelnosti v Pomurju, v kateri bi morali biti poleg sindikatov vsi drugi dejavniki na področju razvoja v regiji. “Govorjenje o demokraciji, ne da bi imeli delavci zagotovljena delovna mesta in socialno varnost, je farsa,” je poudaril Šipoš. Dejal je, da bo v bodoče treba javnost celoviteje obveščati o kršitvah delavskih pravic. V zvezi s tem seje zahvalil novinarjem, ki so že doslej poročali o dejavnosti sindikata in njegovem boju za delavske pravice. Nadaljevanje na naslednji strani Q I >13 F Gčl [ETHT*Tl! ('M' Št. 46 / 23. december 1999 OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS VELENJE Nadaljevanje s prejšnje strani Volilna konferenca ZSSS v Velenju Ko je govoril o metodah dela, pa seje zavzel za takšne metode, ki bodo prinesle želene rezultate. Na prvem mestu je omenil dogovarjanje. Če problemov ni mogoče rešiti z dogovorom, je treba začeti pogajanja. Če nasprotna stran ni pripravljena na pogajanja, pa so se sindikati za delavske pravice prisiljeni boriti s pritiski in vsemi drugimi metodami sindikalnega boja, ki so se v Pomurju že nekajkrat pokazale za uspešne. Marjeta Benko V razpravi o kandidatni listi je Suzana Horvat iz osnovne šole v Lendavi vprašala, ali bodo člani konference volili sekretarja za celotno štiriletno mandatno obdobje ali samo do morebitne reorganizacije območnih organizacij, kakor bi se dalo razumeti iz soglasja predsedstva ZSSS. Dejala je, da lahko konferenca po veljavnem statutu in svojem poslovniku sekretarja voli samo za celotno mandatno obdobje. Janez Kovač je v zvezi s tem dejal, da konferenca odloča po veljavnih aktih. Zato sekretaiju, ki ga bodo člani konference izvolili, ne bo mogel nihče mimo konference odvzeti mandata. Novo vodstvo Nato so člani konference s tajnimi volitvami izvolili sekretarja območne organizacije ZSSS v Pomurju in nadzorni odbor. Za sekretarja je bil izvoljen Danilo Šipoš (glasovnice je oddalo 39 članov, za Šipoša pa jih je glasovalo 32), za člane nadzornega odbora pa Marjan Založnik, Jure Alač, Vera Tkalec in Mateja Gjerek. Z javnim glasovanjem pa je konferenca za sekretarje v območni organizaciji imenovala Zdenko Bobovec, Marka Miliča in Pavla Vrhovnika. Po izvolitvi seje Šipoš zahvalil za zaupanje in pozval vse člane konference k tvornemu sodelovanju. Udeleženci konference pa so se za dolgoletno odgovorno delo na sindikalnih funkcijah zahvalili Suzani Horvat, Janku Kardošu, Ivanu Sapaču in Mileni Milič. Še posebej so se zahvalili dosedanjemu sekretarju območne or- j ganizacije Janezu Kovaču, ki je tretjino delovne dobe posvetil delu v sindikatu. Tomaž Kšela Na braniku delavskih pravic V Velenju se je sredi minulega tedna sestala volilna konferenca območne organizacije ZSSS Velenje. Iz predstavnikov sindikatov dejavnosti se je najprej konstituirala konferenca* sestavlja jo 2 članov iz 18 sindikatov dejavnosti in sekretarka območne . organizacije, po sporazumu o sodelovanju pa so vanjo vključeni štirje predstavniki Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS) - Premogovnik Velenje. Člani konference so sprejeli poročilo in usmeritve za delo v novem datnem obdobju Člani konference so pretresli in sprejeli poslovnik o delu, ki ga bodo uporabljali celotno mandatno obdobje in ne le na volilni seji. Delo območne organizacije je bilo uspešno Poročilo o delu območne organizacije ZSSS v Velenju v minulem štiriletnem mandatnem obdobju je na konferenci podala sekretarka Mira Videčnik. Poudarila je, da so dosledno uresničevali naloge, kijih območni organizaciji nalaga statut. Člani konference so se sestali na osmih sejah, na katerih so obravnavali vse najpomembnejše dokumente in naloge območne organizacije. Še zlasti je bila odmevna seja konference letos spomladi, ko je bil gost na njej varuh človekovih pravic Ivan Bizjak. Kakor je povedala Mira Videčnik, je območna organizacija kot enakopraven socialni partner sodelovala v prizadevanjih za utijevanje ekonomskega položaja delavcev z vsemi dejavniki v regiji. Na ta način je s skupnimi močmi uspela rešiti številna razvojna vprašanja. To se kaže tudi v regijskem gospodarstvu, ki dosega obetavne poslovne rezultate. V obdobju od leta 1995 do 1999 je tako na velenjskem območju šlo v stečaj vsega sedem podjetij (Sipak Oprema, Sipak Plastika, ESO Oprema, Turist Nazarje, Gorenje Toplotne črpalke, Irman, RTC Golte), sindikati pa so bili za spoštovanje delavskih pra- Mira Videčnik in Andrej Kranjc vic prisiljeni organizirati stavke v dveh p°4L jih: v ESO Elektrostrojna oprema iz Velenja (■ rikrat v letu 1997) in v Smreki v Gornjem G,‘‘ j (enkrat v letu 1998). Seveda pa so predstav ' območne organizacije sodelovali na vseh op ritnih stavkah in protestnih shodih, ki sojih v nulem obdobju organizirali ZSSS in sindikati",, javnosti. Na protestnem shodu, ki je “zatrep belo knjigo o pokojninski reformi, je bilo kar svobodnih sindikalistov iz Velenja. Usposabljanje za 400 . zaupnikov in funkcionark V območni organizaciji ZSSS v Velenju s" po besedah Videčnikove vseskozi zavedali, J Marija Šavor Majda Er ned Branko Amon ni v prvem krogu sindikati lahko pri delu učinkoviti le, če so sinjini zaupniki in funkcionarji ustrezno usposobljeni za uresničevanje svojih nalog. Zato so Zaj^je pripravili veliko oblik izobraževanja in usposabljanja (obravnavali so teme: temeljni izobraževalni program za zaupnike, sindikati in Evropska nUa, vloga in način dela nadzornega sveta, ak-•viranje lokalnega razvojnega partnerstva, učin-°vito soupravljanje, organizacijska kultura, ko-unikacijska učinkovitost svetov delavcev, oseb-10st uspešnega pogajalca, elektronska pošta in in-c,Inct’ nova zakonodaja in še nekatere), na kate-1 Je sodelovalo preko 400 sindikalnih zaupni -• v ln funkcionarjev. “Zavest o tem, daje v zna-krepi,’’je poudarila Videčnikova. a^°r je povedala Videčnikova, so območno ganizacijo obiskali sindikalna delegacija iz Čme Predstavniki uprave, sveta delavcev in sin-ata 17 Audija iz Nemčije in predstavniki sin-ta, ata energetike iz Bosne in Hercegovine, prav _ plasti na pogovonh z gosti iz Audija sme feOtovili, da poteka dialog med socialnimi part-rJ> v Nemčiji na mnogo višji ravni kot pri nas.’ ?J*ko izboljšati sistem formiranja članstva ma ,^nom v sfiski je območna organizacija po Venri 31 ^tčnimi oblikami materialnih pomoči m - ar se Je število prosilcev za solidarnostne po delhj ta^° zmanjšalo, da sojih letos doslej do po 'S^° 13. Med prejemniki so v glavnem brez tuj- 111 elani. Sicer pa članom v stiski pomagajc qsindikati v podjetjih in panožni sindikati. form'010-3 organizacija je skrbela tudi za in sti s lr3n-ie članstva. Za člane, ki so o dejavno godnih sindikatov že informirani prek< ter s" |.t:lavske enotnosti in rednih obvestil ZSS5 Pravi •, |. 3tov dejavnosti, so enkrat mesečno pri -131 sindikalne informacije v Našem času Savinjskih novicah ter Radiu Velenje. Izdali so tudi brošuro Pravica do pravice, s katero so člane seznanili z njihovimi temeljnimi pravicami. V območni organizaciji so še posebej ponosni na proslavljanje 1. maja, ki ga vsako leto organizirajo na Graški gori in v Nazarjah. Na teh srečanjih seje zbralo vsako leto od 2000 do 4000 ljudi. “Tako lepega praznika, kot ga imamo delavci, nima nihče,” je dejala Videčnikova. Sekretarka j e spregovorila tudi o usmeritvah za nadaljnje delo. Dejala je, da bo potrebno izpopolniti organiziranost in financiranje ZSSS in območnih organizacij, dograditi pa bi veljalo tudi sistem usposabljanja, ki mora postati podlaga za dolgoročnejšo kadrovsko politiko. Pozdravila je tudi zamisel o ustanovitvi sindikalne akademije ter opozorila na nujnost izpopolnitve sistema informiranja v območni organizaciji. Med drugim je menila, da bi bilo treba poenotiti standarde za nudenje solidarnostnih pomoči, prav tako pa razmisliti o uvedbi sindikalnih priznanj, ki bi jih podeljevala območna organizacija. Delodajalci izrabljajo pomanjkanje delovnih mest “Pravno varnost delavcev v letu 1998 ocenjujemo kot slabo, saj delavci v socialnem partnerstvu še nimajo enakopravnega položaja,” je konferenci poročal sindikalni odvetnik Miran Je-romel. Po njegovih navedbah delodajalci izkoriščajo pomanjkanje delovnih mest v svoj prid. “Delavci si za zaščito svojih pravic velikokrat ne upajo uporabiti pravnih poti zaradi bojazni, da se jim bo delodajalec maščeval." Po navedbah sindikalnega odvetnika je zadev pred delovnimi sodišči še vedno toliko, daje potrebno na rešitev spora čakati povprečno pet let. “Enak problem nastopi v izvršilnem postopku, kjer lahko trajajo zadeve še dlje, če sploh še imaš zoper koga vložiti izvršbo. Vendar je kljub kritičnim navedbam to še vedno edina prava pot, kjer lahko upaš na uspeh. Velik problem pri uveljavljanju pravic preko delovnih sodišč pa so sodne takse, ki so za delavca v težavah zelo visoke." Enotna podpora vodstvu Poročilo nadzornega odbora je v imenu predsednice Teje Obreza na konferenci podala Marija Šavor. Dejala je, daje bilo poslovanje območne organizacije ustrezno, ter opozorila, da člani nadzornega odbora pričakujejo, da bodo do sprejema bilance za leto 1999 nekateri sindikati dejavnosti poravnali svoje obveznosti do območne organizacije. Branko Amon je opozoril zlasti na nekatera aktualna vprašanja organiziranosti in financiranja znotraj Svobodnih sindikatov. Potem ko so člani konference sprejeli obe poročili in razrešili vodstvo območne organizacije, so prisluhnili poročilu predsednice komisije za izvedbo kadrovskih postopkov Majde Emecl. Povedala je, daje za sekretarko območne organizacije bila kot edina kandidatka predlagana Mira Videčnik. Predlagalo jo je 17 predlagateljev, v postopku pa je njeno kandidaturo podprlo 95 odstotkov članstva. Člani konference so nato s tajnim glasovanjem za sekretarko območne organizacije ZSSS v Velenju za naslednje mandatno obdobje ponovno izvolili Miro Videčnik (glasovnice je oddalo 24 članov konference, ki so vsi glasovali zaVideč-nikovo), za člane nadzornega odbora pa so izvolili Tatjano Moškon, Tejo Obreza, Marijo Šavor in Edvarda Konciljo. Za sekretarja v območni organizaciji so z javnim glasovanjem imenovali Andreja Kranjca. Po konferenci so se udeleženci skupaj s sindikalnimi zaupniki iz večjih podjetij zbrali še na prednovoletnem družabnem srečanju v restavraciji Klub, kjer je bilo ob zvokih ansambla Sre-denšek veselo do poznih nočnih ur. Tomaž Kšela oi?C,te-rn ko številna *°čja v Sloveniji še edr,o pretresa =0sPodarska kriza, so gospodarske razmere ,a območji* Velenja a°kaj stabilne. Veliki gospodarski sistemi so O ohranili in uspešno Poslujejo, stopnja re*poselnosti je nižja od republiškega rgV^e^a> malo gospodarstvo pa se dokaj hitro Zv'ja. Kje so razlogi za tako ugodne gospodarske razmere? Koliko so k takšnim kak*eram Prispevali delavci in sindikati ter s Osnimi problemi se še srečujejo? O teh in selrV’,n'*1 dru9*h vprašanjih smo se pogovarjali s kretarko območne organizacije ZSSS v eleniu Miro Videčnik. Pogovor s sekretarko območne organizacije ZSSS v Velenju Miro Videčnik Skrb za delavske pravice je tudi skrb za razvoj Kakšna je gospodarska struktura na območju? Na našem območju, v katero je vključenih devet občin iz upravnih enot v Velenju in Mozirju, živi okoli 60.000 prebivalcev (od tega samo v Velenju 34.000), skupaj s samozaposlenimi pa je v vseh dejavnostih zaposlenih okoli 27.000. Med številnimi gospodarskimi panogami na našem območju so najbolj raz- vite kovinska industrija (v SKEIje okoli 5200 članov), premogovništvo (3300 članov), energetika (600 članov), trgovina (600 članov), tekstilna in usnjarskopredelovalna industrija (550 članov), lesarstvo (500 članov) in še nekatere panoge. Samo Gorenje daje delo in kruh okoli 6600 delavcem, medtem ko je v Nadaljevanje na naslednji strani Nadaljevanje s prejšnje strani Premogovniku Velenje zaposlenih okoli 3400 delavcev, v Vegradu okoli 1000 (v Sloveniji in tujini), v Termoelektrarni Šoštanj pa okoli 600. Stopnja brezposelnosti je nižja od slovenskega povprečja. V Velenju je ta čas registriranih okoli 2700 brezposelnih delavcev, v Mozirju pa okoli 1000. Kje so razlogi za to, da so gospodarske razmere na območju Velenja ugodnejše kot na marsikaterem drugem območju v Sloveniji? Razlogi za to tičijo pravzaprav v dobrem delu menedžmenta in v izjemno prizadevnem in dobrem delu delavcev. Res paje, daje gospodarska kriza naše območje zajela prej kot večino dmgih območij, zato smo jo prej tudi premagali. Tako je že leta 1986 prišlo do likvidacije podjetja za hidrogradnje, promet in hortikulturo HPH iz Velenja, v katerem je bilo zaposlenih več kot 200 delavcev. Leta 1987 je bil izrečen ukrep družbenega varstva v Gorenju EKO, tri leta kasneje paje moralo to podjetje, v katerem je bilo zaposlenih okoli 600 delavcev, v stečaj. Kakšno vlogo je imela na začetku tranzicije območna organizacija ZSSS? Že v tem obdobju smo se na vseh frontah borili za delavske interese in pravice. Leta 1989je bil izveden sindikalni referendum, ki se ga je udeležilo zelo veliko število članov. Na njem je 75,8 odstotka udeležencev odločilo, naj se participacija v zdravstvu ukine, prispevek za zdravstvo pa naj se v celoti plačuje iz plač. Maja istega leta je bila velika stavka v Termoelektrarni Šoštanj, kjer je za ureditev plač in razmer v elektrogospodarstvu stavkalo 500 delavcev. Leta 1990 smo se v sindikatu uprli občinski oblasti v Velenju oziroma tedanjemu izvršnemu svetu, ki je junija za 100 odstotkov dvignil cene komunalnih storitev in stanarin ter pri tem ni upošteval socialnega položaja delavcev in njihovih družin. Zaradi ostrega protesta sindikata proti takemu ravnanju občinske oblasti je občinska skupščina sprejela sklep, da mora izvršni svet s sindikatom vzpostaviti socialni dialog. Le-ta tega ni storil. Na to smo bili v sindikatu pripravljeni. Nenehno smo bedeli nad razpletom dogodkov in oktobra pred zasedanjem občinske skupščine pred občinsko stavbo organizirali protestni shod. Zahtevali smo uresničitev sklepa občinske skupščine. Na seji občinske skupščine je po štiriur-ni razpravi izvršni svet odstopil. Nova občinska oblast je imela več posluha za socialni dialog. Svobodni sindikati so si v tistem obdobju pridobili močno podporo delavcev in občanov, poleg tega pa so utrdili sodelovanje s strokovnjaki. Leta 1991 je bila v Velenju še velika stavka učiteljev in delavcev osnovnih šol, na kateri je 620 udeležencev zahtevalo izenačitev plač in pogojev dela v Sloveniji. To so bila odločilna leta za razvoj sindikalizma v novem sistemu. Tako je. Za nadaljnji razvoj sindikalizma in vlogo ZSSS na našem območju je bila izjemno pomembna naša aktivnost ob stečaju Gorenja EKO leta 1990, saj je šlo za enega prvih stečajev v Sloveniji. Še dobro se spomnim, da sem na zboru delavcev po stečaju delavcem predstavila novo vlogo sindikatov in jih povabila, naj se vključijo v naš sindikat. Čeprav je bilo na zboru, na katerem je sodelovalo okoli 480 delavcev, zaradi stečaja turobno vzdušje, seje že neposredno po zboru 380 delavcev vključilo v ZSSS. Za njihove pravice (plačilo nadur, potnih stroškov, nadomestil za neizkoriščen dopust in podobno) smo se borili z vsemi sredstvi sindikalnega boja. Zahtevali smo tudi, da delavcem priznajo pravico do premoženja, ki so ga s svojim delom soustvarjali. Tu seje porodila zamisel o certifikatih. Skratka, v tistih časih smo šli sindikalisti na našem območju za delavske pravice z glavo skozi zid. Bili smo tudi prvi, ki smo imeli svojega delavskega oziroma sindikalnega odvetnika. Sindikalno pisarno pravne pomoči smo ustanovili L aprila 1992. Strokovnjaki na delovnem sodišču še danes priznavajo, da so se takrat od Svobodnih sindikatov marsičesa naučili. Kakšni pa so ta čas problemi, s katerimi se srečujejo delavci, in kako jim pri njihovem reševanju pomaga območna organizacija ZSSS v Velenju? Na našem območju v zadnjih letih zaradi stečajev in zaradi drugih razlogov ni propadlo toliko delovnih mest kot na marsikaterem drugem območju v Sloveniji. To pa še ne pomeni, da na območju Velenja Mira Videčnik: V območno organizacijo ZSSS v Velenju je vključenih okoli 12.000 članov (zaposlenih in nezaposlenih), v vlogi pridruženih članov pa je še 3328 članov SPESS iz Premogovnika Velenje. nimamo problemov. Ta čas je najtežje delavkam in delavcem poslovne enote vrhniške Industrije usnja v Šoštanju, ki so po prisilni poravnavi kot trajno presežni izgubili delo. Delodajalec jim noče izplačati odpravnine, češ da jim po zakonu ne pripada, ker so delo izgubili v postopku prisilne poravnave. Delavci se sedaj borijo, da bi jim delodajalec izplačal vsaj pravično odškodnino za izgubo delovnega mesta, pri čemer jim kar se da pomaga sindikat. Prava in dolgoročna rešitev za delavce paje, da dobijo novo zaposlitev. Tudi pri tem jim bo sindikat po svojih močeh in v sodelovanju s socialnimi partnerji in podjetniškimi centri poskušal pomagati. Ravno pred kratkim smo imeli 2. regijsko srečanje velikega in malega gospodarstva v Velenju, kjer je med dmgim tekla beseda tudi o možnostih za uvajanje novih programov ter za odpiranje novih delovnih mest. Trdno upam, da nam bo tudi problem delavk in delavcev šoštanjske enote lUV uspelo rešiti po tej poti. Probleme ima tudi 28 delavcev, ki so izgubili delo ob prisilni poravnavi v Smreki iz Gornjega Grada. Na našem območju je okoli 3500 invalidnih delavcev. Čeprav deluje na našem območju devet invalidskih podjetij, invalidi čedalje težje najdejo delo. Kako na območju običajno rešujete probleme? Probleme, s katerimi se srečujemo, poskušamo reševati s socialnim dialogom in socialnim partnerstvom, ki je na našem območju še kar dobro razvito. Tako ima naša območna organizacija ZSSS razvito dobro sodelovanje oziroma partnerske odnose s savinjsko-šaleško območno gospodarsko zbornico, z območno službo zavoda za zaposlovanje, z lokalnimi skupnostmi, z obrtnimi zbornicami, s podjetniškimi centri in drugimi partnerji, ki skrbijo za gosp0 darski in socialni razvoj regije. Vsem je skupno, da si želimo ohraniti pri dobitve dosedanjega razvoja ter do seči v prihodnosti še boljše gosp0 darske rezultate. Veste, Velenje je mlad in vitalen industrijski cente ■ V njem živijo strpno in v slogi pr| padniki več narodov. Ljudje so P° šli v ta center živet zato, da bi .F šlo čedalje boljše. Zato tudi nisob' tako nespametni, da bi nasedli tisd • ki so pred desetletjem poskušaliza sejati mednje nestrpnost in razd ■ Pri razvijanju pozitivne in ustvarja1^ klime med ljudmi, so svojo vlog odigrali tudi Svobodni sindikatu so se dosledno zavzemali za dela ske pravice vseh članov in delavc • Doslej nismo prejeli nobene pritoZ ’ da bi sindikat kateregakoli delavC zaradi česarkoli diskriminiral. Za§ tovoje tudi to prispevalo k obcum enakopravnosti med vsemi delav • Kako pa delodajalci spoštuj^0 delavske pravice in še zlas» kolektivne pogodbe? ... Velika večina delodajalcev kole tivne pogodbe spoštuje. Razmere tem področju so se izboljšale z sti po letu 1995. Seveda pa setu . danes še srečujemo s posamezn1^ primeri kršitev. Lahko pa rečem-so plače in regresi v bonih ali ce v izdelkih ter podobne kršitve pr . teklost. Če se srečamo s kršdva kolektivne pogodbe, poskušanj problem najprej rešiti s pogajanj delodajalcem. V glavnem sm° P tem uspešni, saj denimo v letošnje letu na našem območju delavce za svoje pravice ni bilo treba nit16 krat stavkati. V minulem štiriletne mandatnem obdobju pa so bilis dikalisti prisiljeni organizirati sta' ko samo v dveh podjetjih. Kakšne pa so perspektive gospodarskega razvoja na območju? |jV Če si bomo tako kot doslej tu° bodoče vsi socialni partnerji skup prizadevali za še hitrejši razvoj, r* zultati ne bodo izostali. Najbolj P membno paje, da za razvoj skr mo z lastnimi močmi in svojim 0 lom, saj se zanašanje na druge m nikoli obneslo. Ravno zaradi te? ’ ker smo se na našem območju zn li zmeraj nasloniti na lastne sile, g dam v prihodnost z optimizmo0^ Silvestrovo “Draga, kaj počneš?” “Urejam se za silvestrovanje. Kaj bi najraje videl na meni? “Sebe!” Silvestrovo - drugič “Kje si bil za Silvestrovo?” “Z ljubico sem bil v planinski koči.” “Ali sta smučala?" “Da - če temu tako praviš! Celo noč!” Simčič, Marko, Sime Dramski igralec Marka Simčič je prejel Severjevo nagrado. V objavljeni obrazložitvi komisije je mogoče razbrati več kot upravičenost takšne odločitve. Iskrene čestitke. Napiši, ti napiši, je rekla sodelavka in vedel sem, da bo to težko storiti v enem kosu. Zato moj namen ni bil pisati o Simčiču igralcu, čeprav bi to morda bilo najlažje. Razmišljal sem o Marku - članu sindikata, sindikalnem zaupniku v Mestnem gledališču Jtibljanskem, predsedniku ljubljanskega območnega odbora in članu glavnega odbora Sindikata Glosa. Spregovoril bi rad o Simetu -sodelavcu, znancu in sopotniku po Sl,rdikalnih poteh in političnih razpotjih, Po človeških in socialnih razsežnostih zadnjega desetletja v gledališču, v kulturi in ob njej. ozadnje bi rad pomodroval o najinem n\prenekaterem prijateljstvu z njim, o tečnobah in težaštvu, o duhovitostih in Pobliskih brez ali s kozarcem rebule v rokah. bi ko sem ga skušal ujeti v vsako od teh razsežnosti, sem ugotovil, da se ponavljam, da prekladam iste SuPerlative iz ene v drugo in od tretje spet v prvo. Mislim na postana nakladanja o dobrem, pronicljivem, genialnem, doslednem, zvestem, Pametnem in nepogrešljivem človeku ... Markova napaka namreč ni v tem, da bi bil vse to, njegova lastnost je le, da je iz tolikih plasti, da je večdimenzionalen, skrivnost pa, da je v vsaki izmed njih ves, cel - torej potrojen, troedini. Sicer pa, saj gre za igralca, torej ni prvič, da umetnost zanikuje fizikalne zakone, toda v sindikalnem delu (in v prijateljstvu tudi) je to z.agotovo prijetna novost. Tako “vsega pri stvari" in “v stvar prepričanega” človeka, kot je Marko Simčič - Sime, še nisem srečal. Sindikatu s tolikšno človeško razsežnostjo se najbrž dobro piše in igralcem v njem prav gotovo tudi. Doro Hvalica Marko Simčič, igralec Mestnega gledališča ljubljanskega, sindikalist, prejemnik Severjeve nagrade pravni § v e tovalec n Piše: Katarina Lavrin, dipl, iur.________ Povračilo stroškov prehrane v gotovini Delavec iz zdravstvenih razlogov ne uživa toplega obroka, organiziranega pri delodajalcu. Delodajalec mu povračila stroškov za prehrano noče izplačati oziroma mu namerava izplačati le 450 tolarjev, kolikor naj bi bil vreden ta obrok. Ali ima delavec pravico do povračila stroškov za prehrano in v kakšnem znesku? . P°vračil0 stroškov za prehrano naj i1'(P|rvenstveno služilo za organizirali., °Plega obroka med delom, ki de- ‘aVCr rabi) ?.u nadomesti energijo, ki jo je po- ka VV Prv'h urah dela. Če pa tople lave - ^ n' mog°če nuditi ali če dene CC 'Z zt*ravstvenih razlogov obroka lo s|rnt bivati, mu pripada povrači-Sev rf, ov za prehrano med delom. Veceda mora v takem primeru dela-t°pi.Prmesti zdravniško potrdilo, da 10 ' °br°k zanj iz zdravstvenih raz-p v m ustrezen. na Sni °vločbi Prvega odstavka 52. čle-sp0(p °slne kolektivne pogodbe za go-- arske dejavnosti se delavcem za- gotovi i med 'Pavračilo stroškov za prehrano e'°m za dneve prisotnosti na delu. Znesek povračila stroškov prehrane med delom se določi na dan in se usklajuje skladno s porastom življenjskih stroškov. Znesek povračila stroškov je določen s tarifno prilogo kolektivne pogodbe in se tudi izplača v tako določenem znesku. V Količniku rasti cen prehrambenih izdelkov, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 59/99 z dne 23. 7. 1999, znaša regres za prehrano med delom za obdobje julij-december 558 tolarjev na dan. Delavcu, ki iz zdravstvenih razlogov ne uživa toplega obroka pri delodajalcu, je treba torej izplačati 558 tolarjev povračila stroškov za prehrano za vsak dan prisotnosti na delu. Obrazložitev: Marko Simčič, član Mestnega gledališča ljubljanskega, je Severjevo nagrado dobil za vlogo Matjaža v Sončnih pegah Evalda Flisarja v režiji Dušana Mlakarja. Kot so zapisali predlagatelji, je nagrajenec upodobil v Matjažu starca, “sitega življenja in ljudi okoli sebe, polnega ironije tako do svojih najbližjih kot tudi do družbe in sveta okoli sebe. Kljub zoprnosti in tečnosti, s katero njegov lik gleda na svet, gaje uprizoril na svojevrsten komičen način, s katerim gaje gledalcem nehote priljubil in prikupil.” Priklenjen na stol je Simčič ustvaril polnokrvno podobo starca, ki verbalno nadleguje vso družino in ki zna z retorično spretnostjo in psihološkim izsiljevanjem doseči svoje”. V njegovi zajedljivosti in pikrosti se razkriva temna plat življenja njegove družine, groza in nasilje iz preteklosti, kije ni mogoče izbrisati. Silvestrovo - fretjič “Zadnje čase imam zares smolo, /a Silvestrovo sem se ga tako naiehtal, da sem v gostilni pozabil bundo!'' “Potem pa pojdi ponjo!” “Saj bi šel, pa nisem plačal!” Silvestrovo - četrtič “Neverjetno! Za Silvestrovo se bašete z govejimi zrezki in svinjskimi pečenkami, čeprav ste vegetarijanec!” “Veste, danes se postim!” Volilna seja konference območne organizacije ZSSS za Dolenjsko Konferenca ZSSS za Dolenjsko se je prejšnji teden konstituirala in za novega sekretarja izvolila Jožeta Mikliča, ki je to vlogo opravljal že v prejšnjem mandatu. Razpravljavci so največ pozornosti namenili sindikalni konkurenci, ki je na Dolenjskem, kot vse kaže, močnejša kot drugje. Prihaja namreč celo do kraje članstva, saj “prestopnikom” obljubljajo denarne nagrade. Skupaj s pozitivnimi trendi na področju zaposlenosti so rasle tudi plače. Povprečna plača na zaposlenega je na Dolenjskem za pet odstotkov nad povprečjem v Sloveniji. Ker je gospodarstvo zelo usmerjeno v izvoz, pa plače niso dovolj visoke. V teh razmerah je bilo delo območne organizacije ZSSS dokaj uspešno, ocenjuje Miklič. Sindikati družb in zavodov so na območni organizaciji iskali strokovno pomoč zlasti pri vseh spremembah kolektivnih pogodb podjetij in tudi pri dajanju različnih soglasij. Zaradi sanacije in prestrukturiranja je bilo v podjetjih sklenjenih več socialnih sporazu- Odločen boj s konkurenco i r t ki krade članstvo Udeležence je pozdravil Jožef Kočevar, sekretar ZSSS Bele krajine. O delu v preteklem štiriletnem obdobju je uvodoma spregovoril dosedanji sekretar Jože Miklič. Po navedbah v pisnem poročilu seje število članov v minulem obdobju zmanjšalo s 13.000 na okroglih 10.000, tem pa je treba dodati še 5000 članov, ki niso več zaposleni, a jih območna organizacija še zastopa. Po velikem zmanjševanju števila zaposlenih v začetku tega desetletja, zaradi česar je tudi na Dolenjskem naraščala brezposelnost, seje že leta 1997 število zaposlenih začelo spet povečevati. Tako j e sedaj na območju ožje Dolenjske 27.240 zaposlenih, brezposelnost pa je 10-odstotna. Dolenjska je glede tega kar za tri odstotke na boljšem od povprečja v državi. mov. Zahtevnejša pogajanja med upravami in sindikati so bila v družbah: Henricci, TEM Čatež, Italian shoes studio, Pionir Standard, Labod, HIPOT, Iskra Elektroliti, Gasilsko reševalni center, Mercator Dolenjske, Revoz, Tre-ves ... Na pogajanjih je praviloma prišlo do dogovorov - razvijanja so-cialnopartnerskih odnosov. Po tej poti je območna organizacija reševala tudi konfliktne odnose. Do večjih stavk je v zadnjih letih prišlo le v Revozu in Italian shoes studiu. Svobodni sindikati so bili na Dolenjskem edina sindikalna zveza, ki je vplivala na razvoj soupravljanja v družbah. Izvedli so več oblik usposabljanja za soupravljanje. Sodelovali so pri odločitvi o oblikovanju svetov delavcev v Revozu, Mercatorju, No-voteksuTkanini, Avtohiši... Sedaj poteka akcija za odpoklic članov sveta delavcev v Revozu, ki so članstvo v tem organu izkoristili predvsem zase. Čeprav se je brezposelnost zmanjšala in plače nekoliko povečale, še vedno precej ljudi živi v hudi gmotni stiski. Pomoč območne organizacije najbolj potrebujejo družine, v katerih sta mož in žena ostala brez dela in socialne varnosti na zavodu, še posebej, če imata šoloobvezne otroke. Območna organizacija je letos dala pomoč 150 članom, za kar je porabila štiri milijone tolarjev. Samo decembra je pomoč prejelo 75 ogroženih članov. Poleg te- ga je območna organizacija Pc magala še 700 članom, ki so PL. jeli posojilo po 50.000 tolarjev. Delavski hranilnici v Ljubljani,^ je območna organizacija jame' za posojilo 85 članom. , Območna organizacija ZSSS Dolenjsko ima redno zaposle pravnico, ki je letos pornagaL 1200 članom (od tega je bilo 4 ^ udeležencev stečajnih postopa’ in 100 tožb zaradi določanja PL. sežnih delavcev). Teh primerov! manj kot v prejšnjih letih, vend je dela vseeno veliko, saj ne* teri sodni postopki iz prejšnjih 1 še niso končani. . Se pa tudi na Dolenjskem ko pohvalijo s tem, da na delo nih sodiščih ni velikih zaostani0 Ažurnost na sodiščih je verjeti tudi posledica prizadevanj sin kata, da bi zahteve delavcev uv(: ljavil v podjetjih - ne da bi zadJ vlagal tožbe. Kritično dolgo L ja le stečajni postopek v Novo ksu Konfekciji. da ni reprezentativna v dejavnosti in ni podpisnik kolektivne Pogodbe. Obljube so torej lažne, več sindikatov v enem podjetju Pa koristi le delodajalcem. In še najnovejše: v Cestnem podjetju Novo mesto ponuja konkurenca elanom SDPZ, če bi prestopili k njim, po 5000 tolarjev podkupni- Pred začetkom delovanja Al-ternative je bilo v KNSS okro-8j'n lOdo 15 odstotkov zaposlenih v Krki in Revozu ter še ne-^aj zaposlenih iz manjših podje-'J- Sedaj je ofenzivna zlasti Al-ernativa. Vsak prestop člana vobodnih sindikatov h konku-J.e"Cl Pa je po Mikličevih bese-an posledica lastnih slabosti. Kot je povedal Jože Miklič, je udi območna organizacija ta me-'vCc začela uporabljati ofenzivnej-jc nietode pridobivanja članstva rezultat je 75 novih članov v dni, 30 v Novoteksu, 50 v Pre- Kadrovske zadeve je vodil Nace Sila. ventu. Osrednji cilj pa ostaja pridobiti nazaj bivše člane SKEI v Revozu, ki niso zadovoljni z novim samostojnim sindikatom. Toda po Mikličevem mnenju se razočarani člani iz sindikata najpogosteje le izpišejo. Za prestop se lažje odločijo, če gre za večjo skupino ali celo podjetje. Prestopanja članstva iz enega v drug sindikat bo manj šele takrat, ko bodo kolektivne pogodbe veljale le za člane sindikata, ki so pogodbo podpisali. Kot je v razpravi povedal Brane Bambič, predsednik Sindikata KNG v Krki, je slovensko delavstvo v sindikate organizirano bolj kot v primerljivih državah. Da ljudje v sindikate ne stopajo bolj množično, pa je po njegovem mnenju kriva njihova zaplotniška miselnost. “O tem, kaj jim sindikat nudi ob nesreči, ljudje sploh ne razmišljajo. Od sindikata pa pričakujejo, da jim bo uredil tudi zaposlitev za njihovega otroka. Če tega sindikalist ne more narediti, iz sindikata izstopijo. Več kot ljudem daš, več hočejo, saj nikoli niso zadovoljni,” je razmišljanje končal Bambič. Udeležence konference je pozdravil tudi Jožef Kočevar, sekretar območne organizacije ZSSS za Belo krajino. “Ker so problemi delavcev na drugi strani Gorjancev popolnoma enaki kot na Dolenjskem, bi bilo prav, da se sosedje združimo v eno organizacijo. Delo sindikalistov v podjetjih pa je res najtežje, v Črnomlju se je celo zgodilo, daje direktor udaril predsednika sindikata, kije k njemu prišel na pogovor o božičnici in zaostalih izplačilih,” je povedal Kočevar. Volilni postopki so potekali po scenariju, ki gaje določila konferenca na prejšnji seji. Nace Sila je poročal, da je bil za sekretarja le en kandidat, ki je dobil podporo v volilni bazi in soglasje predsedstva ZSSS. Kandidati za člane nadzornega odbora so predstavniki naj večjih odborov sindikatov. Na tajnih volitvah je tako Jože Miklič, dosedanji sekretar, prejel glasove vseh udeležencev glasovanja. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Janez Jerič, Roman Zarabec, Jožica Kumar, Karmen Lampret in Marjan Bari. Jože Miklič seje po izvolitvi zahvalil za zaupanje in obljubil še boljše delo. Na njegov predlog je konferenca potrdila še sekretariat območne organizacije v sestavi: Majda Marolt, Brane Bambič, Drago Bon, Nace Sila in Jože Miklič. Franček Kavčič Ljubljani se obeta veliko prometno vozlišče lctekli teden je bil v Trstu seminar c .. ^epskih transportnih koridorjih, ki sta g; .^izirala Medregijski sindikalni svet Fur-gv 'Je 'n Julijske krajine ter Slovenije ir topsko združenje za usposabljanje delav-uv o novih tehnologijah - AFETT. Šemi nj/-!u So,se ga udeležili sindikalni predstav 'Italije, Avstrije, Madžarske in Sloveni im /udavatelji so namenili naj večjo pozor Vfis Prcdvsem koridorju št. 5, ki naj bi po °val Barcelono s Kijevom, in bo poteka tu^'Prek Slovenije. je am'sel o desetih evropskih koridorjih st p Porodila v Evropskem parlamentu in je bik tri l_*ena na tretji panevropski konferenci c ansportu junija 1997 v Helsinkih. Zamise n, aja 'Z sPoznanja. da postaja v globalizira izv gospodarstvu čedalje pomembnejši pro-n . ni strošek tudi transport. Velike muhi loo,0nalne družbe ne proizvajajo več na za-dj|?’ yato postaja promet veliko potujoče skla j Ce- Da bi bili stroški prometa čim manjši t .a v Evropi zgraditi hitre železniške, cest on m da,8e komunikacijske povezave, ki bodi r^gočile kar najhitrejši pretok blaga in sto v uy- Osnovni začrtani strateški smeri st; ie oc!~zah°d in sever-jug, Evropska unija p; la y okviru desetih koridorjev točno določi-sta U--Ie ze'ezr>iške in cestne povezave ter pri to ,n‘sua so zanjo prednostnega pomena. Za vez- c*rzave’ skozi katere potekajo te po rač aV®'n v katerih so omenjena pristanišča Ur>ujo na finančno pomoč Unije. D a 'z§radnjo povezav Evropska unija račun; lar HS^m-na zasebni kapital in kredite med bili drul? Tmančnih institucij. Koridorji naj b ''Srajčni do leta 2010, hkrati z gradnjo že- lezniških in cestnih povezav pa bo treba do takrat storiti še marsikaj, na primer zgraditi vozlišča, sprejeti ustrezne predpise, ki bodo poenotili železniške standarde, določiti standarde za varovanje okolja in podobno. Prav okoljevarstveni vidik je pri tem izredno pomemben, ne samo zaradi gradnje prog in cest, ampak tudi zaradi ogromnih vozlišč (takšno naj bi bilo zgrajeno tudi pri Ljubljani) ter druge pripadajoče infrastrukture. Pri gradnji hitrih železniških prog so tudi dileme: ker gredo sedanje proge, ki naj bi bile modernizirane, skozi mnoga naselja, bodo po njih vlaki lahko vozili največ 300 km/h, za hitrejše vlake pa bi bilo treba zgraditi povsem nove proge, oddaljene od naselij, ki pa so občutno dražje. Dilema je torej, ali graditi proge visokih zmogljivosti ali visokih hitrosti. Na seminarju je bila razprava tudi o dilemi Slovenije, ali zgraditi sedemkilometrsko železniško povezavo med pristaniščema v Kopru in Trstu ali drugi tir od Kopra do Divače. Italijanski predstavniki so se zavzemali za povezavo med pristaniščema, saj naj bi bile skupne zmogljivosti pristanišč v Trstu in Kopru le tolikšne, kot jih ima en sam pomol v rotterdamskem pristanišču. Od Trsta naprej naj bi železniški koridor potekal po povsem novi progi do Postojne, in sicer skozi Vipavsko dolino, kjer naj bi zgradili dolg predor. Transevropski koridorji kot prometne poti sami po sebi seveda ne morejo biti posebno zanimivi za posamezno državo. Na seminarju je bilo zato poudarjeno, da so koridorji za posamezno državo zanimivi predvsem z gospodarskega in razvojnega vidika. Regije ob koridorjih bodo same morale proučiti, kak- šne koristi lahko imajo od tega in koliko sredstev bodo namenile za izgradnjo ustrezne infrastrukture. Tudi sindikati bi morali biti močno vpeti v sprejemanje odločitev o koridorjih in najti svoje ustrezno mesto v organih odločanja in načrtovanja, tako na državni kot na regionalni ravni. Njihova naloga je tudi, da poskušajo najprej analizirati, nato pa poenotiti minimalne delovne, varnostne in socialne standarde v državah, skozi katere potekajo koridorji. Ne nazadnje bo potrebno pogledati tudi, kakšne so pravice do stavke v prometu v posameznih državah, saj lahko stavka transportnega sindikata samo ene države ohromi promet po celotnem koridorju. Predavatelji so tudi poudarili, da za učinkovito delovanje koridorjev in pripadajoče infrastrukture v prihodnje ne bo smelo biti več monopolnih položajev. To pomeni, da v prihodnosti ne bodo več obstajale na primer Italijanske železnice kot podjetje, prav tako bo upravljanje mreže ločeno od upravljanja storitev. V mnogih državah, predvsem na severu Evrope, so se zelo resno lotili izgradnje koridorjev, ki naj bi bili zgrajeni do leta 2010, potrebovali pa bi jih že danes. Predvsem koridor, ki naj bi povezoval sever Evrope z jugom, zelo hitro napreduje. Vse to sili države, skozi katere bo potekal koridor št. 5., da se resno in projektno začnejo ukvarjati z načrti za infrastrukturo in da regije ob njem pravočasno prepoznajo svoje gospodarske in razvojne interese. Tisti, ki bo zamudil, bo po letu 2010 težko nadomestil izgubljeno in bo zato porabil tudi več sredstev in časa. Pavle Vrhovec Samotni jezdeci ne pridejo daleč Po osamosvojitvi Slovenije nekaj časa povsem samostojen sindikat Belinke se pripravlja na polnopravno članstvo v sindikatu KNG V Belinki, eni najbolje stoječih gospodarskih družb v Sloveniji, je sindikat po letu 1990 krenil povsem samostojno pot, vendar je njegovo vodstvo kmalu uvidelo, da 'samotni jezdeci ne pridejo daleč’. Zato se je že pred petimi leti odločilo za pridruženo članstvo v sindikatu KNG v Zvezi svobodnih sindikatov. Zdaj pa je, kot kaže, prišel čas za odločitev o polnopravnem članstvu v KNG, kar pomeni pridobiti vse ugodnosti, ki iz članstva izvirajo, seveda pa tudi spoštovanje vseh, tudi materialnih, obveznosti. V pogovoru z Mirom Ložarjem, predsednikom sindikata v Belinki, pa smo zvedeli, da precej članov dvomi o smotrnosti tako tesne navezave na KNG. Ali bo škoda ob izgubi dela samostojnosti večja od koristi, ki se sindikatu Belinke ponujajo ob polnopravnem članstvu v KNG? Kdaj se je sindikat Belinke povsem osamosvojil in kdaj se je pridružil KNG? Čisto samostojen sindikat smo bili po osamosvojitvi Slovenije, potem pa smo se pred petimi leti pridružili KNG. Tu smo pridruženi, in še ne polnopravni člani. V Belinki d. d. so tri odvisne družbe, vendar je sindikat en sam za vso družbo. Je pa v družbi organiziran tudi sindikat Neodvisnost, vendar ima malo članov, menda kakih 18. Mi imamo 180 članov od 240 zaposlenih. Trideset ljudi ima individualne pogodbe, vendar so nekateri kljub temu člani sindikata. Kje so vzroki, da ste se odpovedali samostojnosti in se pridružili KNG? To je bila predvsem možnost, da bomo bolje informirani. Ugotovili smo, da si premalo informiran o dogajanju v Sloveniji, če nisi povezan z nobeno večjo sindikalno organizacijo. Odkar smo pridruženi, imamo vse informacije o dogajanjih. Smisel povezovanja je bil tudi v tem, da si združen močnejši. Kaj pomeni status pridruženega člastva v KNG? In zakaj tak status? Status pridruženega člana traja že pet let, letos pa se s KNG in v podjetju pogovarjamo o polnopravnem članstvu. Zakaj tak status? Ugotovili smo, da kot samotni jezdeci ne pridemo nikamor. Zato smo se odločili, da bi se pridružili enemu od večjih sindikatov, izbrali pa smo KNG v Zvezi svobodnih sindikatov. Ker pa nismo želeli biti povsem odvisni, zlasti ne finančno, od drugega sindikata, smo se odločili za pridruženo članstvo, kar pomeni, da nam ostaja nekaj več denarja od sindikalne članarine, ne poslužujemo pa se njihove pravne pomoči. Od KNG smo dobivali Miro Ložar: V priključitvi večjemu sindikatu vidim veliko priložnost za okrepitev moči in vplivnosti našega sindikata. samo informacije. Da še nismo polnopravni člani tega sindikata, je pa nemara tudi krivo stanje v glavah ljudi. Nikakor nočejo biti odvisni. Zato sem imel lani kar nekaj težav z zamislijo, da bi se s KNG povsem združili. Marsikdo od članov je takrat dejal, da ne bo ostal član, če bomo postali polnopravni člani KNG. Zato sem začasno prenehal 'navijati’ za združitev, letos pa sem predlog spet oživil. Začeli smo se pogovarjati z območnim sindikatom in v kratkem bomo sklicali zbor članov našega sindikata, na katerem se bomo spet pomenili o pomenu polnopravnega članstva v KNG. Kakšna je samostojnost sindikata Belinke zdaj? Pravite, da sami ne morete narediti ničesar, na primer nasproti upravi... Poslovno so se razmere tudi v Belinki počasi zaostrile, tudi pri plačah. To pa ljudje najtežje prenesejo. Mi smo počasi začeli pogrešati na primer nasvete iz prakse drugih sindikatov. Toda strokovno pomoč je treba plačati, oziroma jo plačuješ s članarino. Tu se nam je šibka povezanost s KNG začela najbolj otepati. KNG-ju plačujemo 52 odstotkov zbrane članarine, namesto običajnih 70 odstotkov. S to razliko smo si plačevali pravno pomoč. Imeli smo svojega pravnika, vendar ga nimamo več, ker je bil finančni strošek prevelik. O čem se je pravzaprav treba pogajati o polnopravnem članstvu v KNG? Članom sindikata je treba dopovedati, kakšne koristi bi imeli v tem primeru. Od polnopravnega članstva bi imeli velike koristi, zlasti, če bi se razmere v podjetju začele slabšati. Če bo postal položaj zaposlenih slabši, bomo potrebovali vso podporo večje sindikalne orga- nizacije: od pravne pomoči in raznih oblik socialnih pomoči do, denimo, realne možnos organizirati stavko (iskreno upam, da do cc sa takega nikoli ne bo prišlo). Sami o tem n moremo niti razmišljati. Na območni organ1 zaciji sindikata so nam letos že veliko p°nia gali s strokovnimi nasveti pri pripravi sinu* kalnih predlogov v pogajanjih z upravo pon jetja glede ponovne uveljavitve podjetni* kolektivne pogodbe. Ta pomoč že presega o vir pridruženega članstva, saj so sodelovali nami, kot da smo že polnopravni člani sin kata KNG. Mi pa se moramo odločiti, da bo mo začeli izpolnjevati naše finančne obvezno sti, ki izvirajo iz statusa polnopravnega cl na: deliti članarino v razmerju 70 odstotke za višje ravni sindikalne organiziranosti 30 odstotkov za potrebe sindikata v družbi o linka. Odločilo bo članstvo na sestanku v za četku januarja. Mnogi člani so namreč neza upljivi do združitve, češ potem sindikat ne mogel več samostojno odločati. Za kaj ste uporabili večja sredstva od .. sindikalne članarine, ki so pripadla z&rau pridruženega članstva? ■ Za odvetnika ni bilo dovolj denarja, za 0 mnice ga ne zapravljamo. Največkrat smog porabili za organizacijo dedka Mraza in za o brodelne namene. Razne organizacije org‘ nizirajo predstave, katerih izkupiček gre v . brodelne namene in sindikat odkupi nek vstopnic. Kupujemo pa tudi sindikalno U raturo. Nekaj denarja pa nam vedno osta in ga vežemo v banki. Ali je pravna pomoč najpomembnejši razlog za polnopravno članstvo v KNG■ ^ Je, in razlogov za to je čedalje več. Upfa je lani odpovedala podjetniško kolektivno P godbo. Letos je h kolektivni pogodbi deja nosti pripela dodatek, ankes. Pravice iz P° jetniške pogodbe so sicer v glavnem ostale n spremenjene, vendar je aneks enostrans podpisan, sindikat ga ne priznava. g Bojimo se namreč, da bi ga lahko up)3 ‘ v prihodnje enostransko spremenila, čeJeL zdaj enostransko priključila aneks k ban kolektivni pogodbi. , 0 Uprava je že dejala, da lahko neposred uporabi določila kolektivne pogodbe dej3 ( nosti, in da če hočemo na vsak način podi . niško kolektivno pogodbo, bo ta v tarifn6 delu upoštevala določila branžne kolektN pogodbe. To pa je slabše od naše podjetni pogodbe. Uprava hoče znižati plače? Uprava sicer pravi, naj bi ostale pla^.^ spremenjene, le da bi 20 odstotkov p v m TJ' ilaČbi*" izračunanih glede na uspešnost. Na tak na stimuliranja pa sindikat ni hotel pristati-^ ko velik stimulativni del plač bi bil po nase^ prepričanju enostransko razdeljen. Bojim0 stimuliranja ’po obrazih’. Zato predlagamo, naj plače ostanejo menjene, uprava pa naj stimulira, če želi. Z gospodarjenje št. 46 / 23. december 1999 ■flTOgrmnmi 13 dvajsetodstotnim dodatkom za dobre rezultate. Na to uprava ne Pristaja. Morda bi bilo v redu tudi malo popuščanja z obeh pogajalskih strani: denimo, da bi stimulacija segala od 90 do 110 odstotkov plače. Kfi o tem menijo v KNG? Ali ste se posvetovali z njimi? . Posredovali smo jim podatke 'n Pr'Poročili so mi, naj vklju-Cirn v reševanje tega vprašanja udi svet delavcev. Kot sem dejal, somi pomagali pripraviti tu-r' naš predlog podjetniške koprivne pogodbe, ki je v bist-vu enak odpovedani pogodbi. Glede aneksa samega pa bo-jno z odgovorom upravi poča-ah na sistematizacijo delovnih tuest, ker se bojimo, da bo upra-a tu poskusila prihraniti tistih odstotkov, kijihježeposku-■1 a prihraniti kot stimulativni del plače. sicer deluje sindikat? i° '^° članov imate v prsnem odboru? - . odboru nas je deset, vendar 1 ,Je težje 'novačimo’ nove, njUstl mlajše kadre. Mnogi me- e nemočen in nočejo sodel sm °’ s'nd*kat ima vpli' Pripravljali volitve \ j. avcev, smo predlagali k nHke’ 'mamo svojega člar tu i0f?L fUc*' v nadzornerr sinHv*6' ToJe vcl'k plus. ikata so tudi v svetu H ni*,.’ daje nakup in vs . 'tniških zmogljive J lJe nerentabilno. S .aposleni hodili tudi i vne zdravstvene poči ^ega ni že vsaj še Sindikat delavcev GiT Slovenije Direktorjem podjetij - družb gostinstva in turizma Poziv za izplačilo novoletnega dodatka Predsedstvo Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije je od evropskih sindikalnih organizacij (IUL in EUL), ki zastopajo gostinsko-turistične in igralniške delavce v Evropski uniji dobilo obvestilo o že sklenjenih dogovorih pri nekaterih članicah Evropske unije (Avstrija in Italija) o posebnem plačilu dodatkov za delo med letošnjimi novoletnimi prazniki. Prestop, ki se zgodi le enkrat v tisoč letih, bomo vsi - izbrana generacija - še posebej slavnostno praznovali. Na to kažejo polno zasedene gostinske in turistične zmogljivosti v Evropi in tudi pri nas. Nekateri bodo praznovali, gostinci pa bomo delali. Ker so povprečne plače delavcev, zaposlenih v dejavnosti gostinstva in turizma, nižje od povprečnih plač drugih delavcev v gospodarstvu Republike Slovenije, predsedstvo Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije POZIVA direktorje in delodajalce gostinskih in turističnih podjetij, naj sklenejo dogovor oziroma sprejmejo sklep o dodatnem plačilu dela v času novoletnih praznikov 1999/200(1, in sicer: - 100-odstotno povečanje že uveljavljenih dodatkov za posebne obremenitve pri delu v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden. Predlog velja samo za prehod iz leta 1999/2000 in samo za tiste delavce, ki bodo dejansko polno delovno angažirani pri novoletnih praznovanjih. S tem pozivom bomo seznanili sindikalne partnerje v Evropski uniji. Z uresničitvijo poziva boste dokazali, da se tudi pri nas praksa lahko spreminja skladno s civilizacijskimi načeli razvite Evrope - tokrat v korist delavcev. Karmen Leban, sekretarka Domžalsko sindikalno slovo od starega leta Sindikalisti domžalskega območja so se prejšnji četrtek zbrali na novoletni slovesnosti. Ko sem opazovala obraze kolegov, ki so prihajali, sem čutila nemir pričakovanja. Lepo okrašene mize, s smrečico za vsakega povabljenega in velika v kotu velike jedilnice, okoli katere so previdno postopali in bili vsi v pričakovanju. Decembrski prazniki so vendar najlepše darilo leta! Težko se je upreti njihovi skrivnosti. Program srečanja je popestril Zdravko Zupančič, upravnik Šole retorike v Ljubljani, ki nam je na zanimiv in simpatičen način predstavil veščine javnega nastopanja. Te so nam sindikalistom nujno potrebne. Povedal je, da moramo biti sindikalisti pri delu samozavestni, prepričljivi in znati “oznanjati” interese in zahteve članstva. Kajti kot pravi: “Izgovorjena beseda je najhitrejša pot do človeka - ko spregovorimo, prepričamo ali pa ne prepričamo, verjamejo nam ali pa ne.” Da to drži, seje pokazalo v na- daljevanju. Zvončki so zacingljali in nastopil je Božiček. Med obdarovanjem je povedal tudi zgodbo o Demostenu - naj večjem govorniku vseh časov, katerega živ- ljenjem potrjuje staro modrost, da se pesnik rodi, govornik pa se vzgoji. Zupančič je sindikaliste obdaroval s priročnikom Barbare Suša, v katerem hudomušno predstavlja vse faze poslovnega prepričevanja. V nadaljevanju programaje Damijana, naša članica iz Knjižnice Domžale, s svojim božanskim glasom prevzela vse udeležence. Tomaž, zaupnik iz Glasbene šole, pa je z zvoki svoje harmonike tako navdušil, da so nekateri kar zaplesali. Sproščena “zabava iz rokava” je kar tekla. Prijetno kramljanje je prekinila Romana z orehi presenečenja. Z izbranim “orehom “ je vsak udeleženec prejel darilo, ki sojih pripravili in pod sindikalno smreko položili sindikalni zaupniki. S stiskom rok smo si voščili za novo leto in se poslovili s prijaznim občutkom, da smo prijatelji. Spomnila sem se misli, morda že obrabljene, vendar primerne, daje življenje zbirka drobnih uspehov, ki sešteti dajo sliko velike, enovite celote. Prav gotovo bo to spoznanje držalo tudi za združene v sindikatu. Justi Arnuš 14 nDPTHitir-M'1111'M' št. 46 / 23. december 1999 RAZVEDRti ttafH “Dragi moji! Jutri se začne v naši tovarni kolektivni dopust. Ker je danes za vse nas zadnji delovni dan v tem letu in v tem tisočletju, sem vam za matico pripravila nekaj posebnega," je pred dnevi pri malici v tovarniški menzi slavnostno dejala kuharica Špela, ki si je posebej za to priložnost nadela sveže opran beli predpasnik. “Vsem skupaj želim veliko sreče V' novem letu 2000!” “Bravo, Špela!” smo vzkliknili vsi v en glas in veselo zaploskali. Nato smo sedli za lepo okrašene mize in se lotili slavnostne malice. Špela nam je pripravila pohano piško, pomfri in solato, za sladico pa so nas čakale palačinke. “Špela, z današnjo malico si zadela žebljico na glavico," je veselo komentiral Rudi. “Sedaj si želim samo še, da bi se pozlatile tvoje besede o sreči v naslednjem letu! Takole s pohano poško v roki se mi kar zdi, da se bo srečno začelo!" “Pohani piski sicer nič ne manjka, samo škoda, da Špela ni danes pripravila svinjske pečenke," je zagodrnjal mizar Tone. “Jaz imam svinjsko pečenko raje kot pohano piško, seveda pa mora biti pravilno pripravljena!’ Iz dnevnika delavca Jožeta srečno an nesreč novo leto? Tone, kaj bi zdaj govorili o malicah - raje pomisli na to, kako srečno smo se prebili še skozi eno leto,” je razigrano dejal Rudi. “Mene se je letos držala sreča na vsakem koraku. Že aprila mi je direktor povišal plačo za tri odstotke, za razliko od lanskega leta pa sem dobil tudi regres. Nato sem se pobotal z Ženo, s katero sva bila tik pred ločitvijo. Poleti se je z motorjem poškodoval sin in si na srečo zlomil samo nogo, čeprav bi lahko bil tudi ob glavo. Oktobra pa je zagorela moja garaža. Na srečo sva z Ženo požar še pravočasno opazila, sicer bi mi poleg garaže pogorel še avto. Upam, da me sreča ne bo zapustila niti v novem tisočletju! ” “Lahko tebi, ko si imel vse leto srečo,” je zamorjeno dejal Tone. “Jaz pa sem imel letos izredno nesrečno leto. Vse mi je šlo narobe. Plača se mi je letos povečala samo za tri odstotke. Regres sem sicer dobil, vendar v štirih delih. Boljše bi bilo, da ne bi dobili nič kot takšen regres. Tudi moj smrkavec je imel prometno nezgodo. Takt) nesrečno se je zaletel, da je na avtomobilu razbil blatnik. Meni garaža sicer ni pogorela, vendar pa imam z njo same sitnosti, saj je moj novi avto prevelik in sploh ne gre vanjo. Pa naj še kdo reče, da me sreča ni zapustila.” “Joj, pa si zares nesrečen, Tone! ” se je zarežal Rudi. “Jaz sem srečen, ker mi ni zgorel stari avto, ti pa si nesrečen, ker nimaš poleg novega avta še boljše garaže. Sicer pa, pripelji avto v mojo garažo. Odkar so ji pogorele vse štiri stene, je v njej dovolj prostora za moj stari in tvoj novi avto skupaj! ” “Ti se le zafrkavaj! " je užaljeno odvrnil Tone. “Sploh si ne moreš misliti, kako je človek nesrečen, če ima novi avto, pa zanj nima garaže ?! ” “Tone, konec koncev pa je vseeno, ali sva bila midva letos srečna ali ne. Najbolj pomembno je, da se je letošnje leto srečno kon- čalo za našo mlado državo! ” je Rudi zamenjal temo pogovora. “Kako to misliš?" je zgroženo povprašal Tone. “I, kako? Poglej: letos smo imeli v Šloveniji dobro letino, gospodarske razmere se izboljšujejo, država je dosegla napredek v pogajanjih za Evropsko unijo, ob koncu leta pa je državni zbor končno sprejel še pokojninsko reformo. Več kot preveč dobrih stvari za eno samo leto! ” je komentiral Rudi. “Rudi, ti si nor! ” je vzkipel Tone. “Letošnje leto je bilo za nas vse skupaj in za našo mlado državo katastrofalno! Če ne bi bilo toliko deževja, bi bila lahko letina veliko boljša. Gospodarske rezultate še naprej kvarita nelikvidnost in finančna nedisciplina. Z mesom smo se blamirali v Evropi, pokojninsko reformo pa smo dobiU prepozno. Verjemite mi, da bomo posledice tega nesrečnega leta vsi še dolgo občutili.” “Leto gor ali dol, važno je, da je bilo to stoletje za človeštvo uspešno,” se ni pustil ugnati Rudi. “To stoletje je stoletje napredka znanost1 in tehnologije ter medicine in informatike. Naši dedki in babice na začetku stoletja niso še niti sli- 1 šali za avtomobile, avione, električne vlake, računalnike, rakete, televizije, atomske centrale, telefone, mobitele, dializne aparate, umetne srčne zaklopke m druge dosežke, ki jih mi že s prl' dom uporabljamo." „ “Rudi, ne govori neumnosti-1 se je razburil Tone. “To stoletje je stoletje vojn, lakote in nesreče. Če ne bi iznašli avtomobilov, tudi tankov ne bi bilo. Če ne m poznali atomske energije, tudi atomskih bomb ne bi bilo. Praviš da je napredovala medicina. Kaj pa porečeš na aids? Verjemite »f da še nobeno stoletje ni bilo tako slabo kot ravno to, v katerem živimo. V naslednjem tisočletju pa bo še slabše!” “Fantje, hitro organizirajte kakšno dobro glasbo, sicer nas bosta ta dva s svojim modrovanjem še zamorila,” je povzdignila gl°s Špela. “ Kako pa je s srečo in nesrečo v življenju, pa je tako in tako že od nekdaj jasno. O tem se ni treba več prepirati!” “No, če je to jasno, pa nam ti povej, kako je s to rečjo," smo radovedno povprašali vsi v en glas. “Srečo ali nesrečo oziroma življenjski optimizem ali pesimizern nosi vsakdo sam v sebi - pa ne zato, ker bi imeli eni več, drugi Pa manj sreče, temveč zato, ker smo, na srečo, v srcih različni! Edin11 prava nesreča bi bila, če se med seboj ne bi spoštovali in eden drf gemu ne bi dopustili živeti tako, kakor kdo hoče - srečno ali nesrečno-“Če je tako, potem želim vsakomur takšno novo leto, kakršno s sam želi!” se je hitro znašel Rudi, Tone pa mu je, seveda god ruju je, pritrdil! Zbrana družba pa je pravilno razumela tudi Špelino ugotoviteK da smo ljudje različni. Zato smo vsi hitro našli vsak svojo drug0 polovico, ki je različna, in se ob prijetni glasbi veselo zavrteli v noV° tisočletje. V Velenju vsi tako plešejo, kot igra sindikat Svobodni sindikati v Velenju imajo zares srečo, saj je predsednik Sindikata komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Sloveni) v komunalnem podjetju Velenje in član konference območne orgJ nizacije ZSSS v Velenju Jože Sredenšek hkrati tudi odličen niu^ kant (na sliki s kitaro), ki vodi svoj ansambel narodnozabavne glasr^: Z njim nastopa na številnih sindikalnih in drugih prireditvah v vs J regiji. Sekretarka območne organizacije ZSSS v Velenju Mira j ( dečnik ima zato mnogo lažje delo, saj v regiji vsi tako plešejo, k igrajo Svobodni sindikati. Jože Sredenšek (s kitaro) n'”®« Vodovnik je članom re Publiskega odbora takole nari spremembe organizi ‘•"osti. Te naj bi vplivale tud "fspremembe v Zvezi. Za tt orff«potezo seje Vodovnil oaioou, ker se je razprava vr ki .ra?P°la9anju z denarjem maČ*ie k/e Preveč, drugje pre i: .°’ nekateri so vse potroši ’ dru9i pa zidali... Spremembe statuta bodo počakale Republiški odbor SKEIje na s hi c?.rek od,ožil sklepanje o spremei n . alulu, ker so bila mnenja o tem, ‘J ima regijska organizacija tudi s ■ Pravne; osebe, preveč različna. Sp m bo statuta je predlagala obme tovnl Zac,jaSKEI Podrav-ia’ "as a pa niu je statutarna komisi h„,/ladal|evanJu seje je republišk nmhFle,e* informacijo o priprava sSmsko konferenco industrij smdikatov, ki hn I? inn„nriy„r dik, akšnih 200 Predstavnike ske zbornice6 .m'nistrstev’gosp' SKpC[Set0 oh!etnico ustanovitv Iti p ,Proslavil s slovesnostjo v 1 lili n ■ v tlenju. Na njej bodo f de| Pr'f:nanja sindikalistom, ki s-eov;, 1 pn ustanovitvi sindikata ir ■ 'veljavitvi. Slavnostni gov< Predsednik SKF.I Alhprt v,vi^ Nadaljevanje prihodnjič GESI^A NAGRADNE KRIŽANKE št. 46 (23. 12. 1999): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite’ < pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov S k"'1"’ nije - Predsedstvo, Dalmatinova 4, Ljubljana. Tudi tokrat je nagrada 50 .................................................................. tolaijev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upošteva bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do torka, 4. januarja 2000. .................................................................. Pravilna rešitev gesel iz 44. letošnje številke Nove Delavske enotnosti; I. ŽIRAFE. 2. KLOKAN, 3. ZEBRA Z MLADIČEM. 4. ČRNI NOSOROO-3:.................................................................... Nagrado 5000 tolarjev prejme Franc Kovačik, Lemerje 64 a, 9201 Puconc 4: d