Zbornik gozdarstva in lesarstva 80 (2006), s. 65 - 80 GDK: 425:149.6+156.42:(497.12 Šaleška dolina)(045)=863 Prispelo / Recived: 04. 04. 2006 Izvirni znanstveni članek Sprejeto / Accepted: 06. 10. 2006 Original scientifi c paper RETROSPEKTIVNI BIOMONITORING ONESNAŽENOSTI EKOSISTEMOV ŠALEŠKE DOLINE S SVINCEM IN FLUORIDI Z UPORABO ROGOVJA SRNJAKOV Boštjan POKORNY1 Izvlaček V Šaleški dolini oziroma v okolici T e r moelektrarne Šoštanj (TEŠ) smo določili vsebnosti svinca in fl uoridov v zgodovinski seriji 129 rogovij srnjakov, uplenjenih v obdobju 1961–2004. Najvišje vsebnosti obeh onesnažil smo izmerili v vzorcih iz sredine prejšnjega stoletja (Pb: a = 4,21 ± 2,57 mg/kg, max = 7,28 mg/kg; F-: a = 1453 ± 113 mg/kg, max = 2590 mg/kg), najnižje pa v tistih iz obdobja 2000–2004 (Pb: a = 0,58 ± 0,11 mg/kg, min = 0,15 mg/kg; F-: a = 500 ± 113 mg/kg, min = 110 mg/kg). Onesnaženost okolja z anorganskimi onesnažili je v preučevanem območju v zadnjih desetletjih kontinuirano upadala, kar potrjuje učinkovitost ukrepov za zmanjševanje onesnaževanja okolja (postavitev in rekonstrukcija daljinskega toplovodnega sistema ogrevanja, prehod na neosvinčen bencin, postavitev naprav za razžveplanje dimnih plinov TEŠ). Ugotovljena visoko značilna soodvisnost med letnimi emisijami anorganskih onesnažil iz TEŠ in povprečnimi letnimi vsebnostmi Pb oziroma F- v rogovju srnjakov kaže, da vsebnosti obeh onesnažil v rogovju odlično odsevajo upad emisij iz TEŠ, posledično pa potrjujejo tudi uspešnost sanacijskih ukrepov, opravljenih na njej. Ključne besede: srnjad, rogovje, retrospektivni biomonitoring, onesnaženost okolja, svinec, fl uoridi, Šaleška dolina, Termoelektrarna Šoštanj HISTORICAL BIOMONITORING OF ENVIRONMENTAL POLLUTION WITH LEAD AND FLUORIDES IN THE ŠALEK VALLEY WITH THE AID OF ROE DEER ANTLERS Abstract Contents of lead and fl uorides were determined in the historical set of 129 roe deer antlers, shot in the period 1961–2004 in the vicinity of the Šoštanj Thermal Power Plant (ŠTPP), the Šalek Valley, Slovenia. The highest levels of both pollutants were determined in antlers from the sixties/eighties (Pb: a = 4.21 ± 2.57 mg/kg, max = 7.28 mg/kg; F-: a = 1453 ± 113 mg/kg, max = 2590 mg/kg), while the lowest levels were found in the most recent antlers (2000–2004 period: Pb: a = 0.58 ± 0.11 mg/kg, min = 0.15 mg/kg; F-: a = 500 ± 113 mg/kg, min = 110 mg/kg). Pollution with inorganic substances has continuously decreased in the study area during the last decades, which confi rms the effi ciency of some ecological remediation measures carried out in the Šalek Valley (e.g. construction of the remote heating system, introduction of unleaded petrol, and particularly construction of the fl ue gas cleaning devices at the ŠTPP, respectively). Indeed, highly positive correlations between annual emissions of gaseous pollutants from the ŠTPP and the mean yearly Pb/F- levels in roe deer antlers indicate that the decrease of Pb/F- contents in antlers refl ects a signifi cant reduction of emissions from the ŠTPP; consequently, it confi rms the effectiveness of remediation measures implemented on/at the ŠTPP itself. Key words: roe deer, antlers, historical biomonitoring, environmental pollution, lead, fl uorides, Šalek Valley, Šoštanj Thermal Power Plant UVOD INTRODUCTION Onesnaženost okolja lahko ugotavljamo s pomočjo bioin-dikatorjev (biomonitorjev) – organizmov, ki s svojimi življenjskimi funkcijami, razširjenostjo, kemično sestavo, fi ziološki-mi odzivi in morfološko-anatomskimi značilnostmi odsevajo razmere v okolju (ARNDT / NOBEL / SCHWEIZER 1987, BATIČ 1994, 1997). Ena največjih prednosti bioindikaci- je (biomonitoringa) je možnost opravljanja retrospektivnih analiz (PETERLE / SAWICKA-KAPUSTA 1991); zaradi pomanjkanja podatkov iz preteklosti je namreč zgolj s sedanjimi (novimi) meritvami emisij, imisij in vsebnosti onesnažil v različnih (a)biotskih medijih nemogoče zanesljivo ugotoviti pretekle trende. Njihovo poznavanje je velikega pomena za: (i) določitev najpomembnejših virov emisij v določenem časovnem trenutku; (ii) spremljanje in vrednotenje uspešnosti 1 doc. dr. B. P., ERICo Ve l enje, Inštitut za ekološke raziskave, Koroška 58, 3320 Ve l enje, SVN; bostjan.pokorny@erico.si 66 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80 različnih sanacijskih ukrepov (npr. postavitev čistilnih naprav na točkovnih virih emisij). Raziskovalci v zadnjem času veliko pozornosti namenjajo metodam, ki omogočajo natančno določitev vira onesnaženja (uporaba razmerij stabilnih izotopov svinca; npr. ABERG et al. 1999, FLAMENT et al. 2002), in izboru ustreznih vrst vzorcev za retrospektivno rekonstrukcijo onesnaženosti okolja. Za slednje najpogosteje uporabljajo med sabo ločene in razmeroma natančno datirane plasti v jezerskih sedimentih (npr. RENBERG et al. 2002) ter v šotiščih (npr. SHOTYK 2002, WEISS et al. 2002); lupine školjk (npr. OUTRIDGE / McNEELY / DYKE 2000); človeško zobovje (npr. TVIN-NEREIM et al. 1997); branike dreves (npr. WAT M OUGH / HUTCHINSON 2002, PADILLA / ANDERSON 2002) in v njih vraslo skorjo (npr. SATAKE / TANAKA / KIMU-RA 1995, BELLIS / Mc LEOD / SATA K E 2002). Vendar obstajajo pri uporabi naštetih tipov vzorcev za zgodovinski biomonitoring nekateri zelo pomembni zadržki: (a) potencialna disperzija in translokacija onesnažil (npr. lateralna trans-lokacija med branikami, vertikalno spiranje v sedimentih oz. šotiščih); (b) nekateri vzorci (npr. jezerski sedimenti, šotišča, školjke) so dostopni le na posameznih zelo specifi čnih lokacijah, ki ne odsevajo nujno onesnaženosti okolja v splošnem; (c) težavno vzorčenje (npr. pojavljanje žepov skorje v deblu navzven ni vidno); (d) nezanesljivo datiranje vzorcev (SATA K E et al. 1999). Zaradi tega postaja vedno bolj popularna uporaba retrospektivnega bioindikatorja, katerega uporaba ni omejena z naštetimi zadržki – rogovja različnih vrst jelenov, še zlasti srnjadi (zbrano v TATA RUCH / KIERDORF 2003). Rogovje srnjadi (Capreolus capreolus L.) je zaradi ustreznih ekoloških in sociobioloških značilnosti vrste (npr. velika sposobnost kopičenja strupenih snovi – posledica prehrane z rastlinskimi vrstami, ki so znane kot zelo dobri bioakumula-torji; vrsta ni ogrožena in ima ekološki optimum skoraj povsod v Evropi; teritorialen način življenja z arealom aktivnosti, ki je praviloma bistveno manjši od 100 ha; relativno dolga življenjska doba (glej POKORNY et al. 2001)), svoje morfologije, velike sposobnosti kopičenja onesnažil, vsakoletne in časovno natančno določene rasti (samo-standardizacija metode) ter preproste dosegljivosti vzorcev (vsakoletni redni pregledi trofej, zelo velik odstrel vrste v Sloveniji in v celotnem evropskem prostoru, obstoj dobro datiranih zbirk trofej za več desetletij ali celo stoletje nazaj) odličen pripomoček za ugo- tavljanje onesnaženosti okolja in sprememb v onesnaženosti (npr. KIERDORF / KIERDORF 2000a, 2005, POKORNY 2003, TATA RUCH / KIERDORF 2003). Še zlasti pomembno je dejstvo, da omogoča rogovje t.i. “dose-response” pristop oz. hkratno uporabo metod akumulacijske bioindikacije (določanje vsebnosti onesnažil z afi niteto do odlaganja v kosteh; zbrano v KIERDORF / KIERDORF 2005) in reakcijske bio-indikacije (meritve nihajoče asimetrije rogovja kot zgodnjega kazalca izpostavljenosti različnim vrstam okoljskega stresa; glej POKORNY / ADAMIČ / RIBARIČ-LASNIK 2004a,b). Rogovje je obnovljiva kostna tvorba, ki vsako leto na novo zraste na kostnih nastavkih na čelnici samcev vseh vrst jelenov. Cikel rasti je odvisen od tvorbe spolnih hormonov (le-ta je neposredno odvisna od fotoperiode), zato se čas rasti rogovja med leti skoraj ne spreminja. Srnjak praviloma odvrže staro rogovje pozno jeseni, takoj zatem pa mu začneta rasti novi veji; njuna rast se zaključi zgodaj spomladi, ko srnjak z njih očisti mah, rogovje pa postane mrtva kostna tvorba, ki jo nosi na glavi naslednjih nekaj mesecev oz. do pozne jeseni (SIMONIČ 1976). V obdobju rasti (praviloma november/december – marec/april) se skupaj z nujno potrebnimi mineralnimi snovmi v živem tkivu rogovja kopičijo tudi onesnažila, ki imajo veliko afi niteto do odlaganja v mineraliziranih tkivih. Po končani rasti (dokončni okostenitvi) rogovja tok mineralnih snovi in onesnažil vanje ni več mogoč, zato odsevajo vsebnosti onesnažil v doraslem rogovju kumulativno izpostavljenost osebka v natančno določenem času rasti rogovja (zadnja zima), kar zagotavlja naravno samo-standardizacijo tega tkiva. Rogovja uplenjenih (ali iz lovišč kako drugače izločenih) srnjakov se kot trofeje hranijo v zelo dobro datiranih zbirkah, kar omogoča opravljanje zanesljivih zgodovinskih raziskav za več desetletij in celo stoletij nazaj (TATA RUCH / KIERDORF 2003, KIERDORF / KIERDORF 2005). Kot kostna tvorba kopiči rogovje v obdobju svoje rasti številna v kosteh odlagajoča se onesnažila (t.i. bone-seeking pollutants), med katerimi so najpomembnejši svinec (Pb), fl u oridi (F-) in stroncij (zbrano v TATA RUCH / KIERDORF 2003, KIERDORF / KIERDORF 2005). SAWICKA-KA-PUSTA (1979) sicer navaja, da je rogovje tudi odličen bioin-dikator onesnaženosti z žveplovimi spojinami, a so vsebnosti žvepla v rogovju bolj kot od onesnaženosti okolja odvisne od starostno povzročenih fi zioloških sprememb v organizmu (MEDVEDEV 1995), predvsem pa od stopnje mineralizaci- Pokorny, B.: Retrospektivni biomonitoring onesnaženosti ekosistemov Šaleške doline s svincem influoridi... 67 je rogovja (KIERDORF / KIERDORF 2005). Za določitev časovnih trendov je v srednjeevropskem prostoru izmed nevarnih snovi visoke prioritete še posebno zanimiv svinec (v telesu sesalcev se 90 % absorbiranega Pb deponira v skeletu; LANDIS / YU 1998), saj so se emisije tega elementa v okolje v dvajsetem stoletju dramatično spreminjale, pri čemer je treba izpostaviti: (a) relativno velike emisije zaradi intenzivnega sežiganja premoga v termoelektrarnah, industriji in za ogrevanje gospodinjstev v prvi polovici stoletja; (b) skokovit dvig emisij zaradi izrazitega povečanja prometa in uporabe svinca kot dodatka gorivu v obdobju po drugi svetovni vojni; (c) izjemno učinkovito globalno zmanjšanje emisij zaradi uvedbe neosvinčenega bencina in prepovedi uporabe osvinčenega bencina v osemdesetih in devetdesetih letih; (d) učinkovito lokalno zmanjšanje emisij zaradi uvedbe številnih okolju prijaznih tehnologij, kot so sistemi daljinskega ogrevanja gospodinjstev in postavitev čistilnih naprav na velikih točkovnih virih emisij v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja (zbrano v POKORNY / RIBARIČ-LASNIK / GLINŠEK 2004). Podobne spremembe so se zgodile tudi v Šaleški dolini, kjer je določitev časovnih sprememb v onesnaženosti okolja še posebno zanimiva zaradi njenega elektroenergetskega potenciala (Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) je najpomembnejši proizvajalec električne energije v slovenskem prostoru) in ovrednotenja učinkovitosti številnih ukrepov za zmanjšanje emisij v okolje - npr. graditev sistema daljinskega ogrevanja s toplo vodo iz TEŠ v sedemdesetih letih, postavitev čistilnih naprav na četrtem in petem bloku TEŠ v letih 1995 in 2000. Na lokalnem nivoju Šaleške doline je poleg določitev trendov v onesnaženosti okolja s svincem (zanj je spreminjanje onesnaženosti posledica okoljskih sprememb primarno na globalni, delno pa tudi na lokalni ravni) izjemno pomembno tudi poznavanje sprememb v onesnaženosti s fluoridi; njihov najpomembnejši antropogeni vir je sežiganje premoga (zlasti termoelektrarne), zato je časovni trend odvisen zlasti od okoljskih sprememb na lokalni ravni. Upoštevaje navedena dejstva so bili glavni cilji raziskave: (i) rekonstrukcija časovnih trendov v onesnaženosti okolja Šaleške doline s svincem in fluoridi na podlagi izmerjenih vsebnosti Pb in F- v veliki časovni seriji vzorcev rogovij srnjakov, uplenjenih v Šaleški dolini po letu 1960; (ii) primerjava vsebnosti Pb in F- ter njihovih trendov v rogovju srnjakov iz Šaleške doline s podatki iz drugih evropskih držav; (iii) določitev soodvisnosti med povprečnimi letnimi vsebnostmi Pb oz. F" v rogovju srnjakov in povprečnimi letnimi emisijami iz TEŠ, kar naj bi potrdilo možnost uporabe rogovja srnjakov kot uporabnega pripomočka za nadzor podatkov o izpustih nevarnih snovi iz TEŠ, posledično pa tudi omogočilo neposredno ovrednotenje učinkovitosti uresničenih ukrepov za zmanjšanje emisij na izpostavljenost življenjske združbe v obravnavanem območju. Stranski cilj je bil določitev vpliva starosti srnjakov na vsebnosti Pb in F" v rogovju, s čimer smo želeli potrditi/ovreči dvom, da lahko izpostavljenost osebkov skozi celotno življenjsko obdobje in kasnejša translokacija v skeletu deponiranih onesnažil v rogovje pomembno vpliva na vsebnosti Pb oz. F" v njem, kar bi lahko zmanjšalo možnost uporabe rogovja kot retrospektivnega bioindikatorja (TATA-RUCH / KIERDORF 2003). MATERIAL IN METODE DELA MATERIAL AND METHODS RAZISKOVALNO OBMOČJE RESEARCH AREA Vsebnosti svinca in fluoridov smo določili v 129 vzorcih rogovij srnjakov (95 odraslih, 34 lanščakov), uplenjenih v obdobju 1961 - 2004 v lovski družini Oljka (Šmartno ob Paki), in sicer v revirjih Veliki Vrh, Skorno in Slatine. Poleg Velikega Vrha (2,5 - 5 km južno od TEŠ), ki z nadmorsko višino 520 - 620 m leži tik pod zgornjo plastjo zračne inverzije in je najbolj onesnaženo območje Šaleške doline (zbrano v POKORNY 2003), leži v višinskem pasu, ki je izpostavljen emisijam iz TEŠ, tudi revir Skorno (nadmorska višina 500 - 650 m, 4 - 6 km jugozahodno od TEŠ). Ravninski revir Slatine je emisijam iz elektrarne manj izpostavljen (nadmorska višina 320 - 430 m, oddaljenost od TEŠ: 8-10 km), a je zanj značilen intenziven promet (skozi poteka magistralna cesta, ki povezuje Savinjsko dolino s Šaleško dolino). Vendar v predhodnih analizah nismo ugotovili značilnih razlik v vsebnostih Pb ali F" med revirji (POKORNY / JUSTIN 2004), zato smo vse rogovje obravnavali kot prostorsko enoten vzorec iz Šaleške doline. Geografske, klimatske, geološke, pedološke, vegetacijske in ekološke značilnosti Šaleške doline so bile že večkrat zelo podrobno predstavljene (npr. ŠALEJ 1999, POKORNY 68 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80 2003), zato podajamo le najpomembnejše podatke o spreminjanju emisij, ki so bistveni za razumevanje pričujočega prispevka. Najpomembnejši točkovni vir emisij v raziskovalnem območju je TEŠ, v kateri so v obdobju 1956 - 2004 za skupno proizvodnjo 121.324 GWh električne energije sežgali skoraj 138 milijonov ton lignita; ob tem so bile v zrak izpuščene velikanske količine plinastih onesnažil, poleg njih pa samo v obdobju 1990 - 2004 približno 45.000 t prahu (ROTNIK 2005). Upoštevaje razlike med poznanimi vsebnostmi težkih kovin v lignitu in pepelu smo ocenili, da je bilo v obdobju 1980 - 2001 v zrak povprečno letno izpuščeno približno 22 t Pb, 61 t Cr, 43 t Ni, 15 t Cu, 298 t Zn, 0,2 t Cd, 0,3 t Hg in 4,5 t As (POKORNY 2003). Vendar je za obdobje po letu 1983 značilen kontinuiran upad emisij; le-ta je bil še zlasti izrazit po postavitvi naprav za razžveplanje dimnih plinov na četrtem (1995) in petem (2000) bloku TEŠ. Tako so letne količine v zrak izpuščenega S02 s približno 120.0001 v začetku osemdesetih let upadle na okrog 80.000 t v prvi polovici devetdesetih, nato pa na 50.000 t po letu 1995, 18.000 t v letu 2001 in 8.0001 v letu 2004. Podobno so emisije prahu iz več kot 8.0001 v letu 1993 upadle na okrog 2.0001 po letu 1995 in pod 5001 po letu 2000 (ROTNIK / RIBARIČ-LASNIK 2002, ROTNIK 2005). VZORČENJE ROGOVJA IN OCENA STAROSTI SRNJAKOV ANTLER'S SAMPLING AND ESTIMATE OF BUCK'S AGE Vzorce rogovja smo zbrali z uveljavljeno metodo vrtanja (npr. CHYLAe/a/. 1996, KIERDORF / KIERDORF 2000a). Na zadnji strani obeh vej (1-1,5 cm nad rožo) smo z ročnim vrtalnim strojem in 8-mm svedrom izvrtali (nastali luknji smo kasneje zapolnili s silikonskim kitom rjave barve) do 3 g kostne tvorbe rogovja srnjakov. Starost srnjakov, ki jim je pripadalo določeno rogovje, smo v primeru dostopnosti spodnje čeljusti ocenili z uporabo metode razvojne stopnje in obrabe zobovja (glej SIMONIC 1976). V primeru, da spodnje čeljusti ni bilo na voljo, smo starost ocenili na podlagi oko-stenelosti lobanjskih šivov in nosnega pretina, ki zagotavlja 85 % zanesljivost razlikovanja med različno starimi živalmi (KRZE 2000). Ker starosti ni mogoče povsem natančno določiti z nobeno izmed uporabljenih metod, smo opredelili le tri starostne kategorije: enoletne (12 do 20 mesecev, t.j. lan-ščaki), mlade (2-4 leta) in stare (nad 5 let) živali. PRIPRAVA VZORCEV IN KEMIJSKE ANALIZE SAMPLE PREPARATION AND CHEMICAL ANALYSES Izvrtane vzorce rogovja smo z vodnim mlinčkom (A-10 Kika Labortechnik) zmleli v prah. Le-tega smo za analize težkih kovin pripravili z mokrim sežigom v mikrovalovni napravi CEMMSP 1000 (zatehta vzorca: 0,5 g; reagent: 10 ml HN03 konc. z dodatkom 2 ml H202). Vsebnosti svinca smo določili s tehniko induktivno sklopljene plazme z masnospektrome-trično detekcijo (ICP-MS; Hewlett Packard 4500). Vsebnosti fluoridov smo po kombiniranem suhem (zatehta: 200 mg, T: 560 °C) in kislinskem sežigu (reagenti: 10 ml NaOH, 4 ml HC1 konc; čas: 92 min; T : 560 °C) določili v raztopini s 7 max y 1 pomočjo ionselektivne elektrode (Metrohm 6.0258). STATISTIČNE METODE STATISTICAL PROCEDURES Vsebnosti Pb v rogovju imajo desno asimetrično (logaritemsko) porazdelitev; normalnost porazdelitve in homogenost varianc smo za ta element dosegli z logaritemsko (log10) transformacijo izmerjenih vsebnosti; nasprotno se vsebnosti fluoridov v rogovju porazdeljujejo normalno, zato zanje nismo uporabili nobene transformacije osnovnih podatkov Primerjavo povprečnih vsebnosti v rogovju med tremi starostnimi kategorijami srnjakov in med revirji smo naredili z analizo kovariance (za Pb, zaporedno leto po letu 1961 kot kovariata) oziroma z dvofaktorsko analizo variance ustreznih neodvisnih spremenljivk (za fluoride). Razlike med petletnimi/desetletnimi obdobji smo ugotavljali z enostavno analizo variance s posteriornim izračunom Tukeyeve resnične značilne razlike. Izračun Spearmanovega korelacijskega koeficienta rangov (za Pb) oziroma Pearsonovega korelacijskega koeficienta linearne regresije (za fluoride) smo uporabili za določitev povezave med letnimi emisijami iz TEŠ in vsebnostjo onesnažil v rogovju. Vse statistične analize smo naredili s pomočjo programskega paketa Statistica for Windows 5.5 (STATSOFT 1999). Kot statistično značilne smo privzeli rezultate, če je bila velikost statističnega tveganja p < 0,05. Vse Pokorny, B.: Retrospektivni biomonitoring onesnaženosti ekosistemov Šaleške doline s svincem influoridi... 69 v nadaljevanju podane vsebnosti so izražene v mg/kg suhega vzorca (Pb) oziroma mg/kg pepela (F-). REZULTATI IN RAZPRAVA RESULTS AND DISCUSSION SVINEC V ROGOVJU SRNJAKOV IZ ŠALEŠKE DOLINE LEAD IN ANTLERS OF ROE DEER FROM THE ŠALEK VALLEY Vpliv starosti srnjakov na vsebnosti svinca v njihovem rogovju Influence of buck's age on lead levels in roe deer antlers V 129 vzorcih rogovja srnjakov, uplenjenih v obdobju 1961 - 2004 v Šaleški dolini, smo izmerili med 0,15 in 7,28 mg/kg svinca (povprečna vsebnost: 1,23 ± 0,17 mg/kg). Velika variabilnost v vsebnostih Pb v rogovju bi poleg časovnih sprememb lahko bila tudi posledica starostno povzročenih razlik med srnjaki zaradi potencialne mobilizacije predhodno odloženega svinca iz skeleta. Histološke raziskave so namreč pokazale, da znatna količina kalcija v času rasti rogovja prodre vanj po predhodni mobilizaciji iz skeleta (TATARUCH / KIERDORF 2003); svinec ima v organizmu zelo podobne lastnosti kot kalcij, ki ga v okostju tudi nadomešča, zato bi bilo možno, da tudi zanj obstaja podoben prenos iz skeleta v rogovje. V tem primeru vsebnosti Pb v rogovju ne bi bile zgolj odsev kratkotrajne (prek zadnje zime) izpostavljenosti osebkov, temveč tudi pretekle (skozi celotno življenjsko dobo) akumulacije v okostju. Po tej teoriji, ki jo je po nam znanih podatkih na zelo majhnem vzorcu rogovja navadnega jelena potrdila le DOBROWOLSKA (2002), naj bi rogovje starejših osebkov v splošnem vsebovalo več svinca kot rogovje mlajših (glej tudi TATARUCH 1995). Vendar med lanščaki (a^ = 1,21 mg/kg, n = 34), mladimi (a24 = 1,11 mg/kg, n = 59) in starimi srnjaki (a5+= l,42mg/kg, n = 36) nismo ugotovili statistično značilnih razlik v vsebnosti svinca v njihovem rogovju (ANCOVApo logaritemski transformaciji, leto kot kovariata: F = 0,7785, p = 0,46), kar kaže, da so vsebnosti Pb v rogovju predvsem odsev vnosa tega elementa v organizem srnjakov v času rasti rogovja, medtem ko je translokacija iz skeleta manj pomemben dejavnik. Zaradi neobstoja razlik med starostnimi kategorijami smo zato v vseh nadaljnjih analizah združili podatke v enoten vzorec (ne glede na ocenjeno starost živali); podobno smo združen vzorec uporabili tudi v prostorskem smislu, saj med tremi revirji nismo ugotovili razlik v vsebnostih Pb v rogovju (ANCOVA, leto kot kovariata: F (2,105) : 0,0400, p = 0,96). A: Individualne vsebnosti Fb / Individual levels ofPb B: Primerjava med obdobji / Comparison among periods ANOVA: Fa 119) = 25,5700; p<0,001 1960 1970 1990 2000 1960-69 1970-74 1975-79 1980-84 1985-89 1990-94 1995-99 2000-04 Obdobje/ Period 1980 Leto / Year Slika 1: Upad vsebnosti svinca v rogovju srnjakov iz Šaleške doline v obdobju 1961 - 2004 (prilagojeno po POKORNY / RI-BARIČ-LASNIK / GLINŠEK 2004); A: vsebnosti Pb v vsakem posameznem rogovju (črta ponazarja prilagoditveno funkcijo po metodi najmanjših kvadratov odstopanj); B: primerjava med časovnimi obdobji (za n glej preglednico 1) Fig. 1: Decrease ofPb level in antlers of roe deer, shot in the Salek Valley in the 1961-2004 period (adoptedfrom POKORNY / RIBARIC-LASNIK / GLINŠEK 2004); A: Pb levels in individual samples (hatched line represents best-fitted function obtained by the least squares method); B: comparison among five-year periods (forn, see table 1) 70 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80 Časovno spreminjanje vsebnosti Pb v rogovju v obdobju 1961-2004 Temporal variability of antler's lead content in the 1961 - 2004 period Najvišje vsebnosti svinca smo izmerili v najstarejših vzorcih rogovja, najnižje pa v najmlajših (slika 1), kar kaže, da se je onesnaženost okolja s Pb v Šaleški dolini v zadnjih petdesetih letih stalno zmanjševala. Pri tem so zlasti izraziti trije mejniki - (i) v sedemdesetih letih (zmanjševanje porabe premoga za ogrevanje gospodinjstev, postavitev in rekonstrukcija daljinskega toplovodnega sistema ogrevanja v Šaleški dolini); (ii) v drugi polovici osemdesetih let (začetek uvajanja neosvinčenega bencina); (iii) po letu 1995 (ukinitev prodaje osvinčenega bencina, postavitev naprave za razžveplanje dimnih plinov na 4. bloku TEŠ). Ugotovljeni trend je povsem v skladu z dognanji, do katerih so z uporabo rogovja različnih vrst jelenov prišli raziskovalci v drugih evropskih državah (preglednica 2); vendar so bile vsebnosti Pb v rogovju srnjakov iz Šaleške doline v primerljivih obdobjih nižje kot drugod po Evropi, kjer so bile najvišje vsebnosti izmerjene v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja (do 166,3 mg/kg v rogovju srnjaka, uplenjenega leta 1967 v Nemčiji; KIERDORF / KIERDORF 2004), najnižje pa v zadnjih letih dvajsetega stoletja (praviloma <2,0 mg/kg; glej preglednico 2). Šaleška dolina torej ni bila nikoli močno onesnažena s tem elementom, kar potrjujejo tudi primerjave z nekaterimi drugimi območji Slovenije - v primerljivih obdobjih so bile vsebnosti Pb v rogovju srnjakov iz Šaleške doline primerljive s Posavjem (referenčno območje) in za dva velikostna razreda nižje kot v Zgornji Mežiški dolini, kjer je najvišja izmerjena vsebnost v osemdesetih letih dosegla 554 mg/kg, v obdobju 2000 - 2003 pa je povprečna vsebnost še vedno presegala 5,0 mg/kg (POKORNY / JUSTIN 2004). Ugotovitev potrjujejo tudi novejše raziskave z uporabo nekaterih drugih bioindikatorjev - v Šaleški dolini smo npr. ugotovili relativno nizke vsebnosti Pb v trosnjakih višjih gliv, ki so znane kot odličen pripomoček za razlikovanje med onesnaženimi in neonesnaženimi območji (AL SA-YEGH-PETKOVSEK et al. 2002). Soodvisnost med vsebnostmi Pb v rogovju in emisijami iz TEŠ Correlation between emissions and Pb levels in roe deer antlers Za potrditev velikega potenciala rogovja srnjakov kot retrospektivnega bioindikatorja onesnaženosti okolja je izjemno zanimiva soodvisnost med letnimi emisijami iz TEŠ in povprečnimi letnimi vsebnostmi Pb v rogovju srnjakov (slika 2). Ker ne poznamo emisij Pb (le-te bi sicer lahko okvirno ocenili iz količine sežganega premoga, nastalega pepela in sadre ter vsebnosti Pb v njih, a bi bila takšna ocena za namene iskanja soodvisnosti preveč nezanesljiva), smo namesto njih kot neodvisne spremenljivke uporabili letne emisije prahu (zaradi nezanesljivosti podatkov iz preteklosti le za obdobje 1990 - 2004) in S02 (za obdobje 1980 - 2004). Emisije slednjega so dobro poznane (ROTNIK / RIBARIC-LASNIK Preglednica 1: Značilnost razlik vsebnosti Pb v rogovju srnjakov med petletnimi obdobji (ANOVApo logaritemski transformaciji, Spjotvoll-Stoline posteriorni test) Table 1: Significance of difference s in Pb levels in roe deer antlers between five-year periods (ANOVA after the log-trans- formation of data, Spjotvoll-Stoline post-hoc test) Obdobje / Period 1970 - 1974 1975 - 1979 1980-1984 1985 - 1989 1990 - 1994 1995 - 1999 2000-2004 1960-1969 (n = 5) NS NS * *** *** *** *** 1970-1974 (n = 4) NS NS * ** *** *** 1975-1979 (n = 10) NS NS NS *** *** 1980-1984 (n = 15) NS NS *** *** 1985-1989 (n = 19) NS ** *** 1990-1994 (n = 15) NS *** 1995-1999 (n = 25) NS 2000-2004 (n = 34) Opomba/Afote: ***: p<0,001; **: p<0,01; *: p<0,05;NS: razlike niso značilne / differences are not significant Pokorny, B.: Retrospektivni biomonitoring onesnaženosti ekosistemov Šaleške doline s svincem influoridi... 71 Preglednica 2: Izmerjene vsebnosti Pb (mg/kg) v rogovju predstavnikov različnih vrst iz družine jelenov v Evropi Table 2: Pb concentrations (mg/kg) in antlers of different deer species in Europe Vrsta/ Species Država / Country Območje/ Area Obdobje / Period Vsebnost Pb / Pb content Vir/ Source a Min Max Srnjad/ Roe deer Nemčija / Germany Koln 1932-1979 1980-1998 5,8 1,7 2,3 0,4 12,0 4,7 1 Vestfalija 1990-1999 1,6 0,3 14,0 2 Porarje 1951-1999 NP > (1990/99) 19 0 > (1951/69) 3 Sarland 1961-1999 NP 07 ' (1998) 58 1 > (1964) 4 Poljska/ Poland Bialowieza 1961-1974 3,8 NP NP 5 Slezija 1938-1950 1951-1973 1993-1994 6,0 14,8 1,9 NP 3,8 0,6 NP 33,3 3,9 5,6 Rogow 1985-1985 1,50 0,24 3,16 7 Wroclaw 1982-1986 20,4 NP NP 8 Slovaška / Slovakia NP 1881-1918 1980-1990 25,0 3,0 5,9 1,4 75,0 9,6 9 Švedska / Sweden NP 1968-1983 2,7 02 > (1982) 8 5 ' (1972) 10 Anglija / England Cumbria 1985-1986 2,9 NP NP 11 Slovenija/ Slovenia Mežiška d. 1930-1939 1980-1989 2000-2003 15,7 72,5 5,81 9,11 6,47 2,69 37,3 554 7,74 12 Jelenjad/ Red deer Anglija/ England NP 1960-1961 1970-1981 1977-1985 2,90 2,33 1,80 NP NP NP NP NP NP 11 Nemčija / Germany Vestfalija 1944-1984 1985-1997 4,0 3,4 1,2 0,3 9,2 11,0 13 Slovaška / Slovakia Avstrija 1 Austria NP NP 1935-1945 1980-1990 1909-1990 NP NP NP 0,4 0,3 0>6(1990) 7,8 3,1 8 8 ' (1961/65) 9 14 Severni jelen/ Reindeer Rusija 1 Russia Karelija 1986-1990 22,4 5,1 65,4 15 NP: ni podatka / no data available. Viri / Sources'. 1 - KIERDORF / KIERDORF (2000a), 2 - KIERDORF / KIERDORF (2000b), 3 - KIERDORF / KIERDORF (2002a), 4 - KIERDORF / KIERDORF (2001a), 5 - SAWICKA-KAPUSTA (1979), 6 - CHYLA et al. (1996), 7 - SAWICKA-KA- PUSTA / DUDZINSKI / CICHONSKA (1991), 8 - LORENZ / CHYLA / GORSKI (1991), 9 - TATARUCH / SCHON- HOFER(1993), 10-KARDELL/KALLMAN (1985), 11 - SAMIULLAH/JONES (1991), 12-POKORNY/JUSTIN (2004), 13 - KIERDORF / KIERDORF (1999a), 14 - TATARUCH (1995), 15 - MEDVEDEV (1995). 2002, ROTNIK 2005) in so v zelo visoki pozitivni soodvisnosti z letnimi emisijami prahu (r = 0,89*** za obdobje 1990 - 2004), zato lahko domnevamo, da skozi celotno preučevano obdobje zelo dobro odsevajo tudi količino emitiranega prahu (in z njim posledično Pb) iz TES. V obeh primerih je korelacija visoko značilna (slika 2), kar kaže, da vsebnosti Pb v rogovju srnjakov odlično odsevajo upad emisij iz TEŠ; posledično potrjujejo tudi uspešnost uresničenih sanacijskih ukrepov na njej. Upoštevaje značilne soodvisnosti med vsebnostmi Pb v rogovju in letnimi emisijami ter ugotovljene časovne trende, ki so identični vsem dosedanjem ugotovitvamo zmanjševanju onesnaženosti okolja s Pb v drugi polovici 20. stoletja (glej preglednico 2), lahko povzamemo, da je rogovje srnjakov idealen pripomoček za zgodovinski biomonitoring onesnaženosti okolja s tem elementom. Podobno kot drugod po Evropi se je onesnaženost tudi v Šaleški dolini v zadnjih tridesetih letih močno zmanjšala, pri čemer ni bila nikoli prav poseb- 72 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80 A: Pb v rogovju vs. emisije prahu / Pb in antlers vs. dust emissions SpeannanR = 0,81*** 1,6 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 0 2000 4000 6000 8000 Letne emisije prahu (t) / Annual dust emissions (t) B: Pb v rogovju vs. emisije SO 2 / Pbin antlers vs. SO2 emissions Spearman R = 0,86*** 2,4 2,0 1,6 1,2 0,8 0,4 0,0 • .;• ••• 20000 40000 60000 80000 le5 l,2e5 l,4e5 Letne emisije S02 (t) / Annual emissions of SO 2 (0 Slika 2: Soodvisnost med letnimi emisijami prahu oziroma S02 iz TEŠ in povprečno letno vsebnostjo Pb v rogovju srnjakov iz Šaleške doline Fig. 2: Correlation between annual emission of dust or SOfrom the STPP and mean yearly P b level in antlers of roe deer, shot in the Salek Valley več tudi pretekle akumulacije v skeletu oziroma izpostavljenosti skozi celotno življenjsko obdobje (KIERDORF /KIER-DORF 200 lb). Skladno s tem smo ugotovili visoko značilne no velika. Z vidika vrednotenja izpostavljenosti populacij in vpliva onesnažil nanje je zelo pomembno, da smo hkrati z zmanjševanjem vsebnosti Pb v rogovju ugotovili tudi zmanjševanje njegove nihajoče asimetrije (zgodnjega odzivnega bi-oindikatorja okoljskega stresa) in obstoj visoko značilne pozitivne soodvisnosti med obema parametroma (POKORNY / ADAMIČ / RIBARIČ-LASNIK 2004b). Ugotovitev kaže, da se z izvedbo sanacijskih ukrepov v Šaleški dolini v zadnjih desetletjih ni zmanjšala zgolj onesnaženost okolja, temveč se je zmanjšal tudi vpliv stresnih dejavnikov na biocenozo, kar ima za posledico večjo razvojno stabilnost živalskih populacij. FLUORIDI V ROGOVJU SRNJAKOV IZ ŠALEŠKE DOLINE FLUORIDES IN ANTLERS OF ROE DEER FROM THE ŠALEK VALLEY Vpliv starosti srnjakov na vsebnosti fluoridov v njihovem rogovju Influence of buck's age on fluoride levels in roe deer antlers Živali potrebujejo za formacijo rogovja veliko mineralnih snovi, ki jih pridobijo z resorpcijo iz lobanjskih kosti; v tem procesu se sproščajo tudi v skeletu vezani fluoridi, ki se kasneje nalagajo v rogovju. Zaradi tega vsebnosti fluoridov v njem niso zgolj odsev trenutne izpostavljenosti osebkov, tem- razlike v vsebnostih fluoridov (ANOVA: F = 17,4136, p<0,001) skozi celotno raziskovalno obdobje med lanščaki (Sj = 576 mg/kg, n = 28), mladimi (a2_4 = 982 mg/kg, n = 54) in starimi srnjaki (a5+ = 1368 mg/kg, n = 34) (preglednica 3). Naraščanje vsebnosti fluoridov s starostjo srnjakov kaže, da je časovne in prostorske primerjave treba opravljati znotraj iste starostne kategorije, kar nekoliko zmanjšuje primernost rogovja srnjakov kot bioindikatorja onesnaženosti s fluoridi (težave z zbiranjem vzorcev, napake pri določitvi starosti spolno zrelih srnjakov). Časovno spreminjanje vsebnosti fluoridov v rogovju v obdobju 1961 - 2003 Temporal variability of antler's fluoride content in the 1961 -2003 period V 116 vzorcih rogovja srnjakov, uplenjenih v obdobju 1961 - 2003 v Šaleški dolini, smo izmerili od 110 do 2.590 mg/kg fluoridov (povprečna vsebnost: 997 ± 110 mg/kg; preglednica 3). Najvišje vsebnosti so bile izmerjene v vzorcih iz osemdesetih let prejšnjega stoletja (slika 3), ko so bile največje tudi emisije iz šoštanjske termoelektrarne. Z upadom emisij iz TEŠ so se pričele kontinuirano zmanjševati tudi vsebnosti fluoridov v rogovju, pri čemer sta bila zlasti izrazita mejnika v letih 1995 in 2000, t.j. po začetku obratovanja obeh Pokorny, B.: Retrospektivni biomonitoring onesnaženosti ekosistemov Šaleške doline s svincem in fluoridi... 73 Preglednica 3: Vsebnosti fluoridov v rogovju srnjakov, uplenjenih v Šaleški dolini v obdobju 1961 - 2003 (v mg/kg pepela) Table 3: Fluoride levels in antlers of roe deer, shot in the 1961 - 2003 period in the Salek Valley (mg/kg ash weight) n a±t„„t*SE SD Me Min Max 1960 - 1969 Lanščaki / Yearlings 0 / / / / / Mladi srnjaki / Young adults 2 1235 261 1235 1050 1420 Stari srnjaki 1 Elderly adults 3 797 ± 1230 495 780 310 1300 1970 - 1974 Lanščaki / Yearlings 1 680 - - - - Mladi srnjaki / Young adults 2 1645 827 1645 1060 2230 Stari srnjaki 1 Elderly adults 0 / / / / / 1975 - 1979 Lanščaki / Yearlings 4 750 ± 448 281 675 500 1150 Mladi srnjaki / Young adults 2 800 255 800 620 980 Stari srnjaki 1 Elderly adults 3 1510 ±796 320 1690 1140 1700 1980 - 1984 Lanščaki / Yearlings 3 856 ± 245 99 810 790 970 Mladi srnjaki / Young adults 5 1246 ± 494 398 1420 650 1630 Stari srnjaki 1 Elderly adults 6 1950 ±432 411 1875 1550 2590 1985 - 1989 Lanščaki / Yearlings 4 738 ± 337 211 655 590 1050 Mladi srnjaki / Young adults 7 1629 ± 567 613 1890 770 2340 Stari srnjaki 1 Elderly adults 7 1664 ±488 528 1500 920 2520 1990 - 1994 Lanščaki / Yearlings 3 447 ±217 87 470 350 520 Mladi srnjaki / Young adults 7 1299 ± 590 636 1070 470 2200 Stari srnjaki 1 Elderly adults 4 1355 ±416 261 1360 1040 1660 1995 - 1999 Lanščaki / Yearlings 7 521 ±295 319 410 300 1210 Mladi srnjaki / Young adults 11 796 ± 206 306 800 380 1180 Stari srnjaki 1 Elderly adults 6 957 ± 422 402 900 510 1500 2000-2003 Lanščaki / Yearlings 6 323 ±318 303 215 110 930 Mladi srnjaki / Young adults 18 566 ± 134 269 535 130 1010 Stari srnjaki 1 Elderly adults 3 460 ±738 297 330 250 800 Celotno obdobje 1961 - 2003 / Whole period 1961 - 2003 Vse kategorije 1 All age classes 116 997 ±110 597 945 110 2590 Opomba / Note: V stolpcih si sledijo: število vzorcev (n), aritmetične sredine z odkloni zaupanja (a± t005*SE), standardni odkloni (SD), mediane (Me), minimalne (Min) in maksimalne (Max) izmerjene vsebnosti. / Columns are presented as follows: sample sizes (n), arithmetic means with confidence limits (a± t *SE), standard deviations (SD), medians (Me), minimal (Min) and maximal (Max) measured contents, respectively. naprav za razžveplanje dimnih plinov. Ugotovitev kaže, da se je onesnaženost okolja s fluoridi v Šaleški dolini po začetku uresničevanja sanacijskih ukrepov na TEŠ stalno zmanjševala, in da se j e izbolj sanj e stanj a okolj a zelo hitro pokazalo tudi v manjši obremenjenosti življenjske združbe v preučevanem območju. V nasprotju s Pb, katerega glavni vir emisij v Šaleški dolini je nemogoče opredeliti (kompleksen vpliv prometa, industrije, elektroenergetske dejavnosti, v preteklosti tudi in- dividualnih kurišč, potencialen daljinski transport iz Zgornje Mežiške doline), je sežiganje premoga v TEŠ brez dvoma najpomembnejši vir fluoridov v raziskovalnem območju. Velenjski lignit vsebuje v povprečju 126 - 138 mg F7kg suhe snovi, kar je manj kot rjavi premog iz Zasavja (136 - 180 mg/kg), a bistveno več kot indonezijski črni premog (6-7 mg/kg), ki ga kurijo v ljubljanski toplarni (BERIČNIK-VR-BOVŠEK 1999, 2000). Zaradi razmeroma velikih emisij iz TEŠ (pred postavitvijo čistilne naprave na 5. bloku so emisij- 74 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80 ske koncentracije F" znašale približno 11,0 mg/m3) so v preteklosti iglice smreke iz emisijskega območja TEŠ vsebovale bistveno več F" (do 4,9 mg/kg suhe snovi v tekočem letniku in 13,1 mg/kg v enoletnih iglicah) kot tiste iz okolice Ljubljane (do 3,8 oz. 2,0 mg/kg) ali s Pokljuke (<1,8 mg/kg) in so presegale v Avstriji veljavno mejno vrednost za fluoride v iglicah smreke (ibid.). Po postavitvi naprave za razžveplanje dimnih plinov na 5. bloku TEŠ so vsebnosti fluoridov v dimnih plinih močno upadle (na tem bloku iz 8,1 mg/m3 v januarju 2001 na približno 1,0 mg/m3 v juliju istega leta; na bloku 4 so bile emisijske koncentracije v celotnem letu 2001 približno 0,2 mg/m3, na bloku 3 pa 10 - 13 mg/m3) (BERIČNIK-VRBOV-ŠEK 2002). Posledično so se znižale tudi vsebnosti fluoridov v iglicah smreke, ki pa so v najbolj izpostavljenih predelih (Veliki Vrh, Zavodnje - max. 7,7 mg/kg suhe snovi v tekočem A: Srnjaki ne glede na starost / Bucks regardless age class 1800 1200 600 0 1960 1970 + + + D* + + + + D ? * , ria ¦= D + ? -*** + »D + + h + * + + * Nr................*¦¦ + * *S.D D A letniku in 10,0 mg/kg v enoletnih iglicah) še vedno ostale na meji v Avstriji dovoljenih vrednosti (ibid). Med petletnimi obdobji obstajajo značilne razlike v vsebnostih fluoridov v rogovju srnjakov iz Šaleške doline tako za mlade (ANOVA brez transformacije podatkov: F = 6,7652, p<0,001) kot tudi stare srnjake (F(6 25) = 6,7605, p<0,001) (glej tudi preglednico 4). Zaradi relativne majhnosti vzorca enoletnih srnjakov razlike za to starostno kategorijo niso značilne (F = 2,1976, p = 0,08), čepravje iz grafikona 3 očitno, da so tudi v njihovem rogovju vsebnosti fluoridov v zadnjih treh desetletjih kontinuirano upadale. Kljub temu, da bi bilo z vidika večje standardizacije metode (natančno poznavanje starosti živali) nadaljnje analize najbolje omejiti na to kategorijo, je zaradi manj privlačne trofeje (manjše rogovje, praviloma na stopnji šilarja) in selektivnega odstrela trofejno B: Lanščaki / Yearlings 2400 1800 600 1980 Leto/ Year 1990 2000 01---- 1960 1970 1980 1990 Leto / Year C : Mladi srn j a ki/ Youngac lults — 2400 1800 + + + + + + + .................. + ^_^-~~ ¦ + 600 + + + ¦ h + + + +\ + + + ++ t + + * + + D: Stari srnjaki / Elderly adults 1960 1970 1980 Leto / Year 1990 2000 2400 1800 1200 600 D D ° D D ^^ ° na °N^ D /^ ..........s.......... ..........:........... \;......... / ° X /n \ C / ,\ 3 1960 1970 1980 Leto / Year 1990 2000 Slika 3: Spreminjanje vsebnosti fluoridov v rogovju srnjakov iz Šaleške doline v obdobju 1961 - 2003; A: združen vzorec ne glede na starost (A: lanščaki, +: mladi srnjaki, n: stari srnjaki); B: lanščaki; C: mladi srnjaki; D: stari srnjaki (krivulje ponazarjajo prilagoditveno funkcijo po metodi najmanjših kvadratov odstopanj) Fig. 3: Temporal trends of fluoride contents in antlers of roe deer, shot in the period 1961-2003 in the Salek Valley; A: pooled sample regardless the age class (A: yearlings; +: young adults, n: elderly adults); B: yearlings; C: young adults; D: elderly adults, respectively (lines represent best-fitted function obtained by the least squares method) Pokorny, B.: Retrospektivni biomonitoring onesnaženosti ekosistemov Šaleške doline s svincem influoridi... 75 zelo slabih enoletnikov - gumbarjev in slabih šilarjev (vzorčenje njihovega rogovja sploh ni mogoče) za enoletne srnjake zelo težko zbrati dovolj velik vzorec; zato rogovja lanščakov v nadaljnje statistične analize nismo vključili. Ugotovljeni trend izrazitega zmanjšanja onesnaženosti okolja s fluoridi v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja je povsem v skladu z dognanji, do katerih so z uporabo rogovja srnjakov prišli nemški raziskovalci (zbrano v KIERDORF / KIERDORF 2005); vendar so bile vsebnosti fluoridov pri nas v primerljivih obdobjih (dekadah) nižje kot v močno onesnaženih območjih (npr. Porurje; glej preglednico 5), kar kaže, da Šaleška dolina ni bila nikoli ekstremno onesnažena s fluoridi. Soodvisnost med vsebnostmi fluoridov v rogovju in emisijami iz TEŠ Correlation between emissions and fluoride levels in roe deer antlers Soodvisnost med letnimi emisijami plinastih onesnažil oziroma prahu iz TES in povprečnimi letnimi vsebnostmi fluoridov v rogovju srnjakov iz Šaleške doline (slika 4) je še celo močnejša, kot smo jo ugotovili za Pb (poglavje 3.1.3). Najbolj zanesljivi podatki o emisijah obstajajo za S02, in sicer vse od leta 1980 naprej (ROTNIK / RIBARIČ-LASNIK 2002, ROTNIK 2005); zanje lahko predvidevamo, da zelo dobro odsevajo tudi emisije vseh drugih onesnažil, ki se čistijo na filtrih oziroma napravah za razžveplanje dimnih plinov. Soodvisnosti med povprečnimi letnimi vsebnostmi fluoridov v rogovju odraslih srnjakov iz Šaleške doline in letnimi emisijami S02 iz TEŠ so zelo visoko značilne tako za mlade (obdobje 1980 - 2003: r = 0,84, p<0,001, n = 18) in stare (r = 0,85, p<0,001, n = 18) kot tudi za združeno kategorijo odraslih srnjakov (slika 4a). Podobno smo visoko značilne pozitivne soodvisnosti ugotovili tudi med povprečnimi letnimi vsebnostmi fluoridov v rogovju in letnimi emisijami prahu (zaradi nezanesljivosti podatkov iz preteklosti le za obdobje 1990 - 2003), in sicer spet za mlade (r = 0,86, p<0,001, n = 12), stare (r = 0,75, p<0,05, n = 10) in tudi združeno kategorijo odraslih srnjakov (slika 4b). Ugotovljene pozitivne soodvisnosti kažejo, da podobno kot v primeru svinca tudi vsebnosti fluoridov v rogovju srnjakov iz Šaleške doline odlično odsevajo upad emisij plinastih onesnažil in prahu iz Termoelektrarne Šoštanj; posledično potrjujejo tudi uspešnost opravljenih sanacijskih ukrepov na njej. Podobno kot za Pb lahko tudi za fluoride ugotovimo, da je rogovje srnjakov idealen pripomoček za zgodovinski biomonitoring onesnaženosti okolja z njimi. Določanju vsebnosti fluoridov (podobno pa tudi Pb) v rogovju srnjakov bi bilo zato smiselno v prihodnje nameniti še večjo pozornost, in sicer v smislu permanentnega nadzora nad emisijami iz velikih Preglednica 4: Značilnost razlik vsebnosti fluoridov v rogovju srnjakov med petletnimi obdobji (ANOVA, Spjotvoll-Stoline posteriorni test) Table 4: Significance of differences in fluoride levels in roe deer antlers between five-year periods (ANOVA, Spjotvoll- Stoline post-hoc test) Obdobje I Period 1960-69 (n = 3) 1970-74 (n = 0) 1975-79 1980-84 (n = 3) (n = 6) 1985-89 (n = 7) 1990-94 (n = 4) 1995-99 (n = 6) 2000-03 (n = 3) 1960-69 (n = 2) / NS * NS NS NS NS 1970-74 (n = 2) NS / / / / / / 1975-79 (n = 2) NS NS NS NS NS NS NS 1980-84 (n = 5) NS NS NS NS NS ** ** 1985-89 (n = 7) NS NS NS NS NS NS * 1990-94 (n = 7) NS NS NS NS NS NS NS 1995-99 (n= 11) NS NS NS NS * NS NS 2000-03 (n = 18) NS NS NS NS *** * NS Opombe I Notes: ***: p<0,001; **: p<0,01; *: p<0,05;NS: razlike niso značilne / differences are not significant Na levi strani so podani rezultati za mlade, na desni pa za stare srnjake. / Results for young and elderly adults are presented on the left and the right side of the table, respectively. 76 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80 Preglednica 5: Izmerjene vsebnosti fluoridov (mg/kg pepela) v rogovju srnjakov in navadnih jelenov v Evropi Table 5: Fluoride concentrations (mg/kg ash weight) in antlers of European roe deer and red deer Vrsta/ Species Država / Country Območje/ Area Obdobje / Period Vsebnost F" / F' content Vir/ Source a Min Max Srnjad/ Roe deer Nemčija/ Germany Koln-Rath 1932-1949 1950-1959 1960-1969 1970-1979 1980-1989 1990-1998 1.743 1.963 2.026 1.131 743 245 752 473 926 469 302 158 2.486 2.883 3.713 2.070 1.392 506 1 Poru rje 1951-1969 1970-1979 1980-1989 1990-1999 3.953 2.852 1.808 896 1.882 885 110 116 8.178 7.140 4.800 2.713 2 Westphalia 1990-1999 1.677 113 11.995 3 Saška 1961-1999 NP 425 7.451 4 Škotska / Scotland NP NP NP 105 170 5 Anglija / England NP NP NP 202 2.010 5 Slovenija/ Slovenia Mežiška d. 1930-1939 1980-1989 2000-2003 90 475 303 50 200 190 140 1.080 400 6 Jelenjad/ Red deer Nemčija/ Germany Arnsberg 1820-1859 1863-1889 1892-1941 1946-1984 1985-1993 57 196 793 895 542 27 86 379 566 438 78 291 1.253 1.110 770 7 Bad Berleburg 1944-1984 1985-1997 439 523 176 188 818 1.251 7 ob Češki NP 2.078 597 4.680 8 Češka/ Bohemia N Češka Nejdek NP NP 845 12.244 NP NP NP NP 9 10 Polj ska 1 Poland W del Poljske NP NP 600 697 11 NP: ni podatka / no data available. Viri / Sources'. 1 - KIERDORF / KIERDORF (2000a); 2 - KIERDORF / KIERDORF (2001a); 3 - KIERDORF / KIERDORF (2002b); 4 - KIERDORF / KIERDORF (2001b); 5 - WALTON / ACKRO YD (1988); 6 - POKORNY / JUSTIN (2004); 7 - KIERDORF / KIERDORF (2000b); 8 - KIERDORF / KIERDORF (1999b); 9 - KIERDORF et al. (1997); 10 - KIERDORF / KIERDORF / SEDLACEK (1996); 11 - SAMUJLO etal. (1996). točkovnih virov (npr. termoenergetski objekti, steklarne, kemična industrija) ter kontrole njihovih posledic na življenjsko združbo v celotnem slovenskem, po možnosti pa tudi širšem evropskem prostoru. ZAKLJUČKI CONCLUSIONS Vzporedno z intenziviranjem antropogenih pritiskov na okolje se v zadnjih desetletjih na velikih točkovnih virih pospešeno uresničujejo ukrepi za zmanjšanje emisij strupenih snovi; posledično postajajo vedno pomembnejše metode, ki omogočajo spremljanje trendov v onesnaženosti okolja in uspešnosti opravljenih sanacijskih ukrepov. Naštetih informacij ne moremo pridobiti zgolj z zakonsko predpisanimi fizikalno-kemijskimi meritvami anorganskih medijev, temveč je zanje potrebna tudi uporaba (sicer neobveznih) bioindikacij-skih metod, organizmov in vrst; med slednjimi je v kopenskih ekosistemih zaradi svojih socio-bioloških in ekoloških značilnosti (npr. vseevropska razširjenost in pogostnost, teritorialen način življenja z majhnim arealom aktivnosti, razmeroma dolga življenjska doba, znatna stopnja akumulacije onesnažil, enostavno in etično sprejemljivo vzorčenje ter možnost retrospektivnega pristopa) še posebno primerna srnjad. Pokorny, B.: Retrospektivni biomonitoring onesnaženosti ekosistemov Šaleške doline s svincem influoridi... 77 A: Fluoridi vs. emisije SOj / Fluorides vs. S02 emissions t = 0,94*** 0 20000 40000 60000 80000 le5 l,2e5 l,4e5 Letne emisije SO; (t) / Annual S02 emissions (t) B: Fluoridi v«, emisije prahu /Fluorides vs. dust emissions r = 0,88*** 2000 4000 6000 Letne emisije prahu (t) /Annual dust emissions (t) Slika 4: Soodvisnost med letnimi emisijami S02 oziroma prahu iz TEŠ in povprečno letno vsebnostjo fluoridov v rogovju srnjakov iz Šaleške doline Fig. 4: Correlation between annual emission ofS02 or dust from the STPP and mean yearly fluoride level in antlers of roe deer, shot in the Salek Valley Med najprimernejša tkiva srnjadi, ki jih lahko s pridom uporabimo kot kazalce kakovosti/onesnaženosti njenega življenjskega okolja, spada rogovje. Le-to je - zaradi svoje morfologije, velike sposobnosti kopičenja anorganskih onesnažil, vsakoletne intenzivne rasti v točno določenem obdobju leta (naravna standardizacija metode) in trofejne vrednosti (dostopnost vzorcev skozi čas) - zelo primeren ciljni organ za določitev prostorske ter časovne variabilnosti onesnaženosti okolja z onesnažili, ki imajo afmiteto do kopičenja v kosteh. Zlasti pomembna je možnost njegove uporabe v retrospektivnih raziskavah, ki omogočajo spremljanje posledic različnih antropogenih posegov v prostor in tudi vrednotenje uspešnosti uresničenih sanacijskih ukrepov. S kemijskimi analizami rogovja srnjakov, uplenjenih v obdobju 1961 - 2004 v Šaleški dolini, smo ugotovili izrazit in kontinuiran upad vsebnosti svinca in fluoridov s časom, kar kaže, da se je onesnaženost okolja z anorganskimi onesnažili v preučevanem območju v zadnjih desetletjih stalno zmanjševala. Obstoj visoko značilnih soodvisnosti med letnimi emisijami onesnažil iz TEŠ in povprečnimi letnimi vsebnostmi Pb oziroma fluoridov v rogovju potrjuje, da so (poleg nekaterih drugih ukrepov, kot je npr. postavitev daljinskega sistema ogrevanja ter uvedba neosvinčenega bencina) sanacijski ukrepi na TEŠ pomembno prispevali k zmanjšanju imisij in že imajo izrazit pozitiven učinek na manjšo obremenjenost življenjske združbe v kopenskih ekosistemih Šaleške doline. SUMMARY During the last decades, intensification of anthropogenic pressures on the environment has been coinciding with many efforts orientated toward minimizing of exposures to ecosystems (e.g. initiation of some ecological remediation measures for reducing emissions of toxic substances into the 78 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80 environment). The resulting complex situation demands the development of new monitoring methods and programmes, which enable determination of recent stage and trends of environmental pollution, its effects on the biocenosis, as well as assessment of effectiveness of existing ecological remediation measures. Due to their morphology, high accumulation rate, intensive annual growth during a well-defi ned period (self-standardisation of the method) and wide availability of historical samples, antlers of roe deer, which is one of the most suitable species for bioindication of environmental pollution in terrestrial ecosystems, represent a very suitable biomonitoring tool for assessing temporal and/or spatial variations in environmental contamination with bone-seeking pollutants, such as lead or fl uorides. Indeed, possibility for linking the accumulative bioindication with the reactive one (i.e. measurement of fl uctuating asymmetry) on the same sample set enables a ‘dose-response’ approach, which gives antlers a tremendous advantage over many other biomonitoring tools. Determination of the temporal variability of lead and fl u orides in roe deer antlers is highlighted, since emissions of both pollutants have undergone dramatic changes during the 20th century (intensive coal combustion in the fi rst decades; a rapid increase of traffi c in the second half of the century with subsequent introduction of unleaded petrol; introduction of some ecological remediation measures on large emission sources in the last decades). However, many of these changes had occurred before adequate environmental monitoring programmes began; therefore, antlers may help in reconstruction of trends in lead and fl uoride pollution and their effects on the biocenosis also for earlier periods, for which data on emission rates are lacking. Therefore, the main aims of the study were as follows: (i) reconstruction of temporal trends in Pb and fl uoride burdens in the environment of the Šalek Va l ley on the basis of contaminants levels in a large historical set of 129 roe deer antlers, obtained from animals shot in the period 1961–2004 in the vicinity of the largest Slovene thermal power plant of Šoštanj (ŠTPP); (ii) comparison of temporal trends of Pb and fl uoride levels in roe deer antlers from the Šalek Va l ley with other European data; and (iii) determination of the relation between mean annual Pb or fl uoride levels in antlers and annual emis- sions from the ŠTPP, which may enable direct assessment of the effectiveness of remediation measures done, regarding the exposure of the biocenosis in the Šalek Va l ley. The most signifi cant results and conclusions of the study are as follows: (1) Continuous temporal decline of Pb and fl u oride levels in roe deer antlers indicates that the ambient pollution has continuously decreased in the Šalek Va l ley during recent decades. The highest levels of both pollutants were determined in antlers from the sixties/eighties (Pb: a = 4.21 ± 2.57 mg/kg, max = 7.28 mg/kg; F-: a = 1453 ± 113 mg/ kg, max = 2590 mg/kg), while the lowest levels were found in the most recent antlers (2000–2004 period: Pb: a = 0.58 ± 0.11 mg/kg, min = 0.15 mg/kg; F-: a = 500 ± 113 mg/kg, min = 110 mg/kg). This confi rms the effi ciency of some ecological remediation measures implemented in the Šalek Va l ley (e.g. construction of the remote heating system, introduction of unleaded petrol, construction of the fl ue gas cleaning devices at the ŠTPP, respectively). (2) Although the temporal decline is strongly in accordance with European studies, it should be emphasised that in comparable periods, Pb and fl uoride concentrations in antlers from the study area were lower in comparison with other European data, which indicates that the Šalek Va l ley has never been heavily polluted with lead or fl u orides. (3) Three important milestones of decreasing pollution are obvious in the Šalek Va l ley: (i) in the mid-1970s, as the consequence of a rapid decrease in coal combustion due to the construction of the remote heating system; (ii) in the late1980s, as a result of the introduction of unleaded petrol all over the Europe; (iii) after 1995 and 2000, when two large fl u e-gas cleaning devices were constructed at the ŠTPP. (4) Highly positive correlations between annual emissions of gaseous pollutants from the ŠTPP and the pollutant levels in antlers indicate that the decrease of Pb and fl uoride contents in antlers refl ects a signifi cant reduction of emissions from the ŠTPP; consequently, it confi rms the effectiveness of remediation measures implemented at the ŠTPP itself. All our results confi rmed roe deer antlers as a perfect bi-omonitoring tool for assessment of environmental pollution in space and time. Indeed, due to a widespread distribution of the species they should be systematically used as an indicator of environmental pollution/quality throughout Europe. Pokorny, B.: Retrospektivni biomonitoring onesnaženosti ekosistemov Šaleške doline s svincem in fl uoridi ... 79 VIRI REFERENCES ABERG, G. / PACYNA, J. M. / STRAY , H. / SKJELKVALE, B. L., 1999. The origin of atmospheric lead in Oslo, Norway, studied with the use of isotopic ratios.- Atmosph. Environ. 33: 3335-3344. AL SAYEGH-PETKOVŠEK, S. / POKORNY, B. / RIBARIČ-LASNIK, C. / VRTA Č NIK, J., 2002. Vsebnosti Cd, Pb, Hg in As v trosnjakih gliv iz gozdnate krajine Šaleške doline.- Zb. Gozd. Les. 67: 5-46. ARNDT, U. / NOBEL, W . / SCHWEIZER, B., 1987. Bioindikatoren: Möglichkeiten, Grenzen und neue Erkenntnisse.- Stuttgart, Ve r lag Eugen Ulmer, 388 s. BATIČ, F., 1994. Bioindikacija onesnaženosti zraka in njen pomen pri vzpostavitvi integralnega monitoringa.- V : Batič, F. (ed.), V a r stvo zraka – stanje in ukrepi za izboljšanje stanja v Sloveniji. Ljubljana, Zavod za tehnično izobraževanje, s. 12/1-12/10. BATIČ, F . , 1 9 97. Bioindikacija in stresna fi ziologija: princip pri ekosistemskih raziskavah gozdnih ekosistemov.- V: Znanje za gozd (zbornik ob 50. obletnici Gozdarskega inštituta Slovenije). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, s. 93-102. BELLIS, D. J. / McLEOD, C. W . / SAT A K E, K., 2002. Pb and 206Pb/207Pb isotopic analysis of a tree bark pocket near Sheffi eld, UK, recording historical change in airborne pollution during the 20th century.- Sci. To t al Environ. 289: 169-176. BERIČNIK-VRBOVŠEK, J., 1999. Fluoridi na vplivnih območjih termoenergetskih objektov v Sloveniji.- Poročilo DP-415/99, Ve l enje, ERICo Velenje, 44 s. BERIČNIK-VRBOVŠEK, J., 2000. Fluoridi na vplivnih območjih termoenergetskih objektov v Sloveniji.- Poročilo DP-38/2000, Ve l enje, ERICo Velenje, 48 s. BERIČNIK-VRBOVŠEK, J., 2002. Fluoridi na vplivnih območjih termoenergetskih objektov v Sloveniji.- Poročilo DP-16/02/02, Ve l enje, ERICo Velenje, 34 s. CHYLA, A. / LORENZ, K. / GAGGI, C. / RENZONI, A., 1996. Pollution effects on wildlife: roe deer antlers as non-destructive bioindicator.-Environ. Protect. Engin. 22: 65-70. DOBROWOLSKA, A., 2002. Toxic metal contents in red deer antlers.- V : 5th International Deer Biology Congress (abstract book), Quebec City, s. 43. FLAMENT, P . / BERTHO, M. L. / DEBOUDT, K. / VERON, A. / PUSKARIC, E., 2002. European isotopic signatures for lead in atmospheric aerosols: a source apportionment based upon 206Pb/207Pb ratios.- Sci. To t al Environ. 296: 53-57. KARDELL, L. / KÄLMAN, S., 1985. Heavy metals in antlers of roe deer from two Swedish forests, 1968-1983.- Ambio 15: 232-235. KIERDORF, H. / KIERDORF, U., 1999a. Bleigehalte in Rothirschgeweihen aus Nordrhein-Westfalen: Ein Beitrag zum historischen Biomonitoring.-Z. Jagdwiss. 45: 96-106. KIERDORF, H. / KIERDORF, U., 1999b. Reduction of fl uoride deposition in the vicinity of a brown coal-fi red power plant as indicated by bone fl u oride concentrations of roe deer (Capreolus capreolus).- Bull. Environ. Contam. To xicol. 63: 473-477. KIERDORF, H. / KIERDORF, U., 2000a. Roe deer antlers as monitoring units for assessing temporal changes in environmental pollution by fl u oride and lead in a German forest area over a 67-year period.- Arch. Environ. Contam. To x icol. 39: 1-6. KIERDORF, H. / KIERDORF, U., 2000b. Ve r gleichende Untersuchungen zum Bleigehalt von Rehgeweihen aus verschiedenen Regionen Nordrhein-Westfalens (Deutschland) im Zeitraum 1990–1999.- Z. Jagdwiss. 46: 270-278. KIERDORF, H. / KIERDORF, U., 2001a. Reconstruction of temporal trends in environmental pollution with fl uorine and lead in the region Iserlohn/ Hemer CM (Markischer Kreis, Germany), by analyses of roe deer antlers.- Z. Jagdwiss. 47: 201-210. KIERDORF, U. / KIERDORF, H., 2001b. Fluoride concentrations in antler bone of roe deer (Capreolus capreolus) indicate decreasing fl uoride pollution in an industrialized area of western Germany.- Environ. To xicol. Chem. 20: 1507-1510. KIERDORF, H. / KIERDORF, U., 2002a. Reconstruction of a decline of ambient lead levels in the Ruhr area (Germany) by studying lead concentrations in antlers of roe deer (Capreolus capreolus).- Sci. To t al Environ. 296: 153-158. KIERDORF, U. / KIERDORF, H., 2002b. Assessing regional variation of environmental fl uoride concentrations in western Germany by analysis of antler fl uoride content in roe deer (Capreolus capreolus).- Arch. Environ. Contam. Toxicol. 42: 99-104. KIERDORF, H. / KIERDORF, U., 2004. The use of antlers to monitor temporal variation in environmental lead levels: a case study from an industrialized area in Germany.- Eur. J. Wildl. Res. 50: 62-66. KIERDORF, U. / KIERDORF, H., 2005. Antlers as biomonitors of environmental pollution by lead and fl uoride: a review.- Eur. J. Wildl. Res. 51: 137-150. KIERDORF, H. / KIERDORF, U. / SEDLACEK, F., 1996: Biomonitoring der Fluoridbelastung des Lebensraumes von Wildwiederkäuern aus Immissionsgebieten Nord-böhmens (Tschechische Republik).- Z. Jagdwiss. 42: 41-52. KIERDORF, U. / RICHARDS, A. / SEDLACEK, F. / KIERDORF, H., 1997. Fluoride content and mineralization of red deer (Cervus elaphus) antlers and pedicles from fl uoride polluted and uncontaminated regions.- Arch. Environ. Contam. Toxicol. 32: 222-227. KRŽE, B., 2000. Srnjad: biologija, gojitev, ekologija.- Ljubljana, Zlatorogova knjižica, Lovska zveza Slovenije, 271 s. LANDIS, W. G. / YU, M. H., 1998. Introduction to environmental toxicology: impacts of chemicals upon ecological systems.- Boca Raton, Lewis Publishers, s. 177-182. LORENZ, K. / CHYLA, A. / GORSKI, J., 1991. Impacts of environmental pollution on the creation of anomalous roe deer antlers.- V: Bobek, B. / Perzanowski, K. / Regelin, W . (eds.), Global trends in wildlife management. Trans. 18th IUGB Congress, Krakow, Swiat Press, s. 399-400. MEDVEDEV, N., 1995. Concentrations of cadmium, lead and sulphur in tissues of wild, forest reindeer from north-west Russia.- Environ. Pollut. 90: 1-5. OUTRIDGE, P. M. / McNEELY , R. / DYKE, A. S., 2000. Historical trends of stable lead isotopes, mercury and other trace metals in marine bivalve shells from the Canadian arctic.- V: Nriagu, J. (ed.), 11th A n nual international conference on heavy metals in the environment. Michigan, CD-ROM, Contribution Number 1179. PA D ILLA, K. L. / ANDERSON, K. A., 2002. Trace element concentration in tree-rings biomonitoring centuries of environmental change.-Chemosphere 49: 575-585. PETERLE, T. J. / SAWICKA-KAPUSTA, K., 1991. Pollution effects on wildlife: conveners’ report.- V: Bobek, B. / Perzanowski, K. / Regelin, W . (eds.), Global trends in wildlife management. Tr a ns. 18th IUGB Congress, Krakow, Swiat Press, s. 441-443. POKORNY, B., 2003. Notranji organi in rogovje srnjadi (Capreolus capreolus L.) kot bioindikatorji onesnaženosti okolja z ioni težkih kovin.- Doktorska disertacija, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 193 s. POKORNY, B. / JUSTIN, B., 2004. Srnjad kot bioindikator onesnaženosti okolja z anorganskimi onesnažili.- Poročilo DP-25/02/04, Ve l enje, ERICo Velenje, 44 s. 80 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80 POKORNY, B. / ADAMIČ, M. / RIBARIČ-LASNIK, C., 2004a. Nihajoča asimetrija (s poudarkom na asimetriji rogovja cervidov) kot zgodnji pokazatelj stresa: principi, dosedanja dognanja in možnosti uporabe.-Zb. Gozd. Les. 73: 137-159. POKORNY, B. / ADAMIČ, M. / RIBARIČ-LASNIK, C., 2004b. Nihajoča asimetrija rogovja srnjakov (Capreolus capreolus L.) kot kazalec onesnaženosti okolja in pripomoček za upravljanje s populacijami.- Zb. Gozd. Les. 74: 5-40. POKORNY, B. / RIBARIČ-LASNIK, C. / GLINŠEK, A., 2004. Roe deer antlers as a historical bioindicator of lead pollution in the Šalek Va l ley, Slovenia.- J. Atmosph. Chem. 49: 175-189. POKORNY, B. / RIBARIČ-LASNIK, C. / DOGANOC, D. Z. / ADAMIČ, M., 2001. Ledvice srnjadi (Capreolus capreolus L.) kot bioindikator onesnaženosti okolja s težkimi kovinami.- Zb. Gozd. Les. 64: 143-186. RENBERG, I. / BRANNVALL, M. L. / BINDLER, R. / EMTERYD, O., 2002. Stable lead isotopes and lake sediments: a useful combination for the study of atmospheric lead pollution history.- Sci. To t al Environ. 292: 45-54. ROTNIK, U., 2005. BilTEŠ 2004: poročilo o proizvodnji, vzdrževanju in ekoloških obremenitvah okolja 2004.- Šoštanj, Te r moelektrarna Šoštanj, 117 s. ROTNIK, U. / RIBARIČ-LASNIK, C., 2002. Te rmoelektrarna Šoštanj: letno poročilo 2001.- Šoštanj, Te r moelektrarna Šoštanj, 154 s. SAMIULLAH, Y. / JONES, K. C., 1991. Deer antlers as pollution monitors in the United Kingdom.- V : Bobek, B. / Perzanowski, K. / Regelin, W . (eds.), Global trends in wildlife management. Tr a ns. 18th IUGB Congress, Krakow, Swiat Press, s. 415-420. SAMUJLO, D. / MACHOY-MOKRZYNSKA, A. / DABKOWSKA, E. / NOWICKA, W. / PAT E RKOWSKI, W., 1994. Fluoride accumulation in European deer antlers.- Environ. Sci. 2: 189-194. SATAKE, K. / TA N AKA, A. / KIMURA, K., 1995. Accumulation of lead in tree trunk bark pockets as pollution time capsules.- Sci. To t al Environ. 181: 25-30. SATAKE, K. / IDEGAWA , R. / OHATA, M. / FURUTA, N., 1999. Historical environmental monitoring using bark pockets as pollution time capsules.-V : W e n zel, W. W. / Adriano, D. C. / Alloway, B. / Doner, H. E. / Keller, C. / Lepp, N. W . / Mench, M. / Naidu, R. / Pierzynski, G. M. (eds.), Biogeochemistry of trace elements. Proceedings of extended abstracts, Vienna, s. 1074-1075. SAWICKA-KAPUSTA, K., 1979. Roe deer antlers as bioindicators of environmental pollution in southern Poland.- Environ. Pollut. 19: 283-293. SAWICKA-KAPUSTA, K. / DUDZINSKI, W . / CICHONSKA, M., 1991. Heavy metal concentrations in roe deer antlers from Rogow (Central Poland).- V: Bobek, B. / Perzanowski, K. / Regelin, W . (eds.), Global trends in wildlife management. Trans. 18th IUGB Congress, Krakow, Swiat Press, s. 421-424. SHOTYK, W., 2002. The chronology of anthropogenic, atmospheric Pb deposition recorded by peat cores in three minerogenic peat deposits from Switzerland.- Sci. To t al Environ. 292: 19-31. SIMONIČ, A., 1976. Srnjad – biologija in gospodarjenje.- Ljubljana, Lovska zveza Slovenije, Zlatorogova knjižica, 606 s. STATSOFT, Inc., 1999. Statistica for Windows 5.5 (’99 Edition).- Tulsa, StatSoft, CD-ROM. ŠALEJ, M., 1999. Historično-geografski oris Šaleške doline in njenega obrobja.- V: Ravnikar, T. / Brišnik, D. (eds.), Ve l enje: razprave o zgodovini mesta in okolice. Ve l enje, Mestna občina Ve l enje, s. 10-19. TATA RUCH, F., 1995. Red deer antlers as biomonitors for lead contamination.-Bull. Environ. Contam. To x icol. 55: 332-337. T AT A RUCH, F. / KIERDORF, H., 2003. Mammals as biomonitors.- V : Markert, B. A. / Breure, A. M. / Zechmeister, H. G. (eds.), Bioindicators & biomonitors: principles, concepts and applications. Amsterdam, Elsevier Science, s. 737-772. T AT A RUCH, F. / SCHŐNHOFER, F., 1 9 93. Reconstruction of environmental contamination of past decades by chemical analyses of red and roe deer antlers.- V: Proc. 21st IUGB-Congress, 2: 23-28. TVINNEREIM, H. M. / EIDE, R. / RIISE, T. / WESENBERG, G. R. / FOSSE, G. / STEINNES, E., 1997. Lead in primary teeth from Norway: changes in lead levels from the 1970s to the 1990s.- Sci. To t al Environ. 207: 165-177. WA LTON, K. C. / ACKROYD, S., 1988. Fluoride in mandibles and antlers of roe and red deer from different areas of England and Scotland.- Environ. Pollut. 54: 17-27. W A T M OUGH, S. A. / HUTCHINSON, T. C., 2002. Historical changes in lead concentrations in tree-rings of sycamore, oak and Scots pine in north-west England.- Sci. To t al Environ. 293: 85-96. WEISS, D. / SHOTYK, W . / BOYLE, E. A. / KRAMERS, J. D. / APPLEBY, P. G. / CHEBURKIN, A. K., 2002. Comparative study of the temporal evolution of atmospheric lead deposition in Scotland and eastern Canada using blanket peat bogs.- Sci. To t al Environ. 292: 7-18. ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENTS Delo je nastalo v sklopu raziskovalnega projekta “Rogovje srnjadi kot akumulacijski in odzivni bioindikator onesnaženosti okolja” (L1-3427-1007-01), katerega izvedbo sta omogočila Termoelektrarna Šoštanj ter tedanje Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Za pomoč pri pridobivanju in pripravi vzorcev ter za opravljene kemijske analize sem hvaležen sodelavcem z Inštituta za ekološke raziskave ERICo Ve l enje – Meti Zaluberšek, Jožici V r z elak, Andreju Glinšku, Boštjanu Mikužu in Mitju Brglezu.