Izhaja vsaki četrtek ob 8. uri popoldne. Rokopisi se ne vračalo. Nelrankovana pisma se ne spre-letnajo.
Cena listu znaša ta celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za ccio leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema ..Narodna Tiskarna" v Oorici, ulica Vet-turini St. 9.
« HT
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tibakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po H vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vi stali in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
XIX. letnik.
V Gorici, 19. januvarja 1911.
3. številka.
Sodelovanje č. duhovščine pri denarnih in gospodarskih zavodih.
Liberalni listi n. pr. „Soča", »Slovenski Narod" itd. pisarijo, da je Rim prepovedal sodelovati č. duhovščini v gospodarskih zavodih in društvih. To pa ni resnično. Dotični odlok, ki nosi datum 18. nov. 1910, izrecno povdarja, „da mora duhovščina te ustanove hvaliti in pospeševati". Dalje se glasi dotični odlok, „da Tljega Svetost papež Pij X. ukazuje duhovščini, da z delom in svetom pomaga pri snovanju, varovanju in pospeševanju takih ustanov“.
To so pač javne besede, ki jih je „Soča" v št. 5. z dne 12. januarja celo ponatisnila. Kako je torej mogoče pisariti, da je sv. Oče prepovedal duhovščini sodelovanje pri denarnih in gospodarskih zavodih ? Ne prepovedal, ampak priporočal in ukazal je, da naj duhovščina sodeluje!
Ljubeče in za duhovščino skrbeče srce sv. Očeta je hotelo z dotičnim odlokom le obvarovati duhovščino nevarnosti, ki izhajajo iz okolnosti, da se dajo duhovniki voliti kot predsedniki, upravitelji, tajniki, blagajniki itd. denarnih in gospodarskih zavodov. Zato odreduje sv. Oče, naj vsi duhovniki, ki imajo danes taka mesta, odstopijo te kom štirih mesecev in naj v bodoče ne sprejemljejo več teh mest.
Ta prepoved pa, ki priča o lju bežni in skrbi sv. Očeta do duhovščine, dopušča izjeme, ker se glasi odlok:
„Naj ne sprejme v bodoče noben duhovnik takih mest, ako ni dobil za to poprej posebnega dovoljenja od svete apostolske stolice".
Časopisi poročajo, da je krški škof dr. Mahnič, ki je bil pred kratkim v Rimu, že dobil za svojo duhovščino to dovoljenje. Prav tako dovoljenje bodo brez dvojbe dobili tudi škofje slovenskih pokrajin, da bodo liberalci brez skrbi. Ako pa ne dobe tega dovoljenja, nič ne de! Č. duhovščina mora itak sodelovati pri vseli teh zavodih in pomagati ljudstvu. Sv. Oče želi, naj č. duhovščina te zavode pospešuje z delom in sveto m.
Liberalci bi v svoji velikodušnosti radi videli, da bi se duhovščina popolnoma oprostila mučnega sodelovanja pri denarnih in gospodarskih zavodih. Žal, da ni prišel še čas, da bi se duhovniki v tem oziru mogli razbremeniti, kakor žele liberalci in kakor ludi sami žele. To se zgodi še le, ko se naše ljudstvo na političnem in gospodarskem polju popolnoma otrese liberalizma
V čem je moč katoliške stranke 7
Ni je danes stranke, ki bi bila tako močna, kakor katoliška stranka v Nemčiji. Proti njej ne more opraviti nič ni liberalizem ni socializem. Katoliška stranka zmaguje v vseh katoliških pokrajinah.
Od kod nje moč ? Pred vsem so katoliški Nemci izvrstno organizirani v političnih in nepolitičnih društvih. Vse katoliške pokrajine so prepredene z za-
drugami. To pa ni še vse! Vsa organizacija bi nič ne pomagala, ko bi ne imeli katoliškega časopisja. Katoliški Nemci so glede časopisja iz borno preskrbljeni. Imajo 255 časopisov, ki izhajajo vsak dan, 102 ki izhajajo po trikrat v tednu, 65 ki izhajajo po dvakrat v tednu in 60 ki izhajajo po enkrat v tednu. To časopisje je med seboj edino. Zato je nepremagljivo.
V	Nemčiji je skoraj vsak delavec naročen na dnevnik. Iz njega se izobražuje v političnih in strokovnih zadevah. Zato je delavsko in kmečko ljudstvo v Nemčiji bolj izobraženo, ko pri nas. Navadni delavci nastopajo kot govorniki na shodih, v deželnih zborih in v državnem zboru.
Kaj pa pri nas ? Redki so delavci in kmetje, ki so naročeni na časopise, ki izhaja enkrat na teden. V tem pogledu smo Slovenci zaostali. Nemški delavci in kmetje naj nam bodo v zgled, kako treba podpirati katoliško časopisje in se iz njega izobraževati. Zalo ponavljamo prošnjo : Naročajte in podpirajte katoliške časopise! Goriški Slovenci! Skrbite za svoj »Primorski list", ki je že 19. leto vaše glasilo, glasilo društvenega in socialnega gibanja na Goriške m. Cena listu je tako nizka, da Jo zmore tudi najubožnejši delavec. »Primorski list" torej v vsako slovensko družino 1 To je na Goriškem sedaj živa potreba. Prijatelje prosimo, naj se potrudijo, da pridobe novih naročnikov. Stari naročniki pa naj bodo listu zvesti 'in naj si štejejo v sveto dolžnost plačati čimpreje naročnino. Delujmo vsi za razširjenje katoliškega
časopisja, ker je to največja moč katoliške stranke!
Suženjstvo pri ljudskem štetju.
Goriški magistrat zahteva, da se morajo vsi slovenski posli v italijanskih družinah vpisati pri ljudskem štetju za italijanski občevalni jezik. To je velika krivica, ki se godi Slovencem. Posli so svobodni državljani, kakor drugi in imajo pravico sami odločevati glede občevalnega jezika. Službeni Jezik ni občevalni Jezik. Če dobivajo posli plačo od italijanskih gospodarjev, morajo zanjo pošteno delati. Oni pa niso sužnji, da bi jim smel kdo določevati občevalni jezik, jim jemati narodno poštenje in narekovati narodno čustvo. Posli se morda res poslužujejo v italijanskih družinah za silo italijanščine, a se svojimi starši in sorodniki, se svojimi sodrugi v društvih, cerkvah in v uradih se poslužujejo mile slovenščine. Ta je njih pravi občevalni jezik. Zato pozivljemo vse posle, katerim se je v tem oziru krivica zgodila, naj to nemudoma naznanijo odboru za ljudsko štetje v Gorici. Italijanski kliki na goriškem magistratu treba pokazati, da so že davno minuli barbarski časi nekrščan-skega suženjstva. Časopisi poročajo, da je sam minister za notranje zadeve, ki je, Nemec v katerega področje spada tudi ljudsko štetje našega mnenja. Ko so se šli te dni k njemu pritožit češki poslanci, da potvarjajo uslužbenci dunajskega magistrata ljudsko štetje, povedal jim je, da je za svojega slugo zapisal za obče-
Na Skalnico!
Romal A. P. .
(Konec)
Pogledal sem mimogrede na samostanski vrl. Jesenske rože so nagibale glavice proti tonečemu solncu; v gredici pa sta ležali dve mački; na-ležali sla se na eni strani, pa se obrnili na drugo plat — o ti lena žival! Ali pa ni še kdo drug podoben tem zaspanim mačkam? Ali nismo leni tudi mi. ko bi z delom lahko toliko dobrega naredili? — Koliko delavcev zapije pondeljek in torek! Koliko izobražencev
—	sicer dobrih — prespi ure in ure v brezdelju ! — Hm, lenoba ne pusti, da bi notico vrgli na popir, pa jo poslali praznim našim listom... Nasprotnik,
„ki v hrano mu grehota služi, ki z bogokletniki se druži, z ljubitelji grehtib..."
ta, če nima resničnih novic, se pa izmišljenih in lažujivih posluži. Ali pa še resničnih in zanimivih ne znatno po-
vedati svetu! Kako je potem mogoče, da bodo ljudje radi brali naše liste? „kdor umen si, odpri svoj sluh, naj pride glas ti moj do uh...“
Stopil sem v baziliko — z vznemirjenim srcem... A veličastni hram božji je mojim mislim kmalu o nov tir...
„Kot lahek čolnič prek valov, hiti, beži mi broj njihov"
tja gori lete misli, h Brezmadežni, h milosti polni Materi...
„Ne žabi Ti me, me otmi in uk Tvoj čuval vse bom dni; odpri oči mi, da juti svita, odkrij jim prava čudovita.
V	tujini tujec tavam tod, ne skrivaj stez mi: „kam in kod!" Želi preželjno duša moja, hoditi vedno pota Tvoja...
Saj slednja pač prešla bo stvar, kar rečeš Ti, velja vsekdar!,,
Pomolil sem še nekoliko:
„Svoj narod, Svojo dedovino odreši, blagoslovi; na veke Svojo čedo pasi in dvigaj h sreči novi..." —
pa sem vstopil skozi ..klavzuro", kjer me je že čakal P. Odrešenik ... Dobri pater me je takoj peljal v kraj „krep-čila", češ,
„naj malce tu se razvedrim, prej nego tja se preselim"
kamor sem prav za prav namenjen, da tam
„Gospoda bom veličal, ker On me je otel, da Ijuti moj sovražnik nad mene ni se vspel !"
Da, v taki družbi — sredi čč. patrov — se človek oddahne, saj tu vlada odkrilo in naravno veselje! Kdo bi se mogel jeziti dovtipnemu P. Krašami? Res, da mu že izpadajo lasje — kakor meni.
„a korenikam ni je reje..."
Toda ne izpada mu tako precej še humor in vesela družabnost...
Poslovil sem se in voščil lahko noč — za iri dni; Jel sem v kraj ji-liote" premišljevat
„kako pač čist naj bode tisti, ki je nečist spočet, rojen ? kdo prog ga in inarog očisti?"
Toda o tem ni treba govoriti na glas, da ne pridem pod kritičen nož... Skoda !", da nisem dalj časa ostal in ubogal rv. pisemskega moža:
»Počakaj le če malo,
da te do dobra podučim..." ff
A bilo je treba vrniti se „gori, gori na planine" h njim. ki
„ovčice so, potrebne paše.."
In ti. o sveti gorski kraj. pozdravljen iz srca globine!) $£} Ti varili mile domovine, osrečujoč nam hčere in sine. pozdravljen zdaj...
Jaz grem; a moja duša naj često v te ozira se, naj v bojih na te opira se in radost v tebi naj skuša!
Oj z Bogom, lajka svetegorska. zaščit-nica — primorska!
valni jezik češčino, ker seje sluga sam zato izjavil. To edino pravo stališče zavzemajo vsi, ki so količkaj izobraženi.
Politični pregled.
Državni zbor.
V	torek je imela poslanska zbornica prvo sejo po počitnicah. V ti seji se je predstavilo zbornici novo mini-sterstvo. Radikalni Čehi so pri vstopu novih ministrov v zbornico zagnali velik hrup. Ministerski predsednik baron Bienerth je predstavil zbornici nove ministre z daljšim govorom, v katerem je očrtal program nove vlade in rekel, da je njegova vlada strogo objektivna in napram vsem narodom pravična. Po-vdarjal je potrebo sporazuma med Čehi in Nemci in potrebo rešitve vprašanja laške pravne fakulteto. Češki radikalci so govornika z raznimi medklici motili in so bili zaradi tega od zborničnega predsednika večkrat pozvani k redu. Ko je Bienerth končal svoj govor so stavili nemški radikalci in Čehi predlog, naj se o Bienerthovem govoru otvori debata. Večina poslancev pase je izrekla zato, da pride poprej na dnevni red prvo Či-tanje državnega proračuna, o katerem naj se otvori debata, v kateri bode dano dovolj prilike zastopnikom raznih strank, da izrazijo tudi o Bienerthovem govoru svoje mnenje.
In tako je tudi zbornica sklenila. Na to so se upisali govorniki za debato o prvem čitanju državnega proračuna, nakar je začela razprava. Govorili so poslanci Wolf, Bielohlavek in Winter, nakar je bila seja prekinjena. V ti seji je bilo stavljenih tudi več interpelacij, med njimi ona poslanca dr. Šušteršiča glede razpusta »Katoliškega političnega društva za Slovence na Koroškem" in glede poskušanega zaustavljenja brzojavk.kijih je poslal tajnik „Kat. pol.društva za Slovence na Koroškem" povodom razpusta društva listu »Union" v Prago in „Slavisches Tagblattu" na Dunaj.
Včeraj je zbornica nadaljevala razpravo o prvem čitanju državnega proračuna. Govorili so trije poslanci, med njimi načelnik češkega kluba dr. Medi er. ki je izjavil, da Čehi nimajo povoda, da bi spremenili svojo dosedanjo politiko. Prihodnja seja jutri.
„Slovenski klub."
Včeraj se je začela v „Slovenskem klubu“ debata o političnem položaju in
o	taktiki, katero naj ukrene pri sedanjih razmerah »Slovenski klub". Dr. Krek se je izjavil za politiko proste roke, dočiin je bil dr Korošec za naj-ostrejšo opozicijo. Prišlo ni še do ni-kakega sklepa glede taktike, pač pa je bila pozvana klubova parlamentarna komisija, da po prouČenju sedanjega po litičnega položaja in ozir jernaje na včeraj slavljene predloge in nasvete, seslavi konkretne predloge ter jih prej ko prej predloži klubu v razpravo in v sklepanje.
Orof Thun češki namestnik.
Giof Thun je imenovan za češkega namestnika in je uže v torek prevzel namestništvene posle.
Granito di Belmonte odlikovan
„N. Wiener Tagblatl" je zvedel, da je cesar podelil papeževemu nunciju Gra-nito di Belmonte veliki križ Stefanovega reda.
Drobuo vesti.
Delegacije »e snidejo dne 30. jan.
—	Prva plenarna seja avstrijske delegacije bo dne 12. februvarja. — Norveški parlament se je v sredo otvori!. Finance so tig dne. — V pruskem deželnem zboru je stavil nek poslanec predlog za uvedbo splošne m enake volilne pravice. A kakor je sedaj sestavljen deželni zbor bo predlog odklonjen.
— Avstrijska gosposka zbornica ima svojo sejo danes ob 3. uri popoludne.
— Deputacija mestnega sveta dunajskega z županom Neumeyerjem na čelu se je podala v Pariz, da vrne lanski poset pariškega mestnega sveta. — V Albaniji so se na novo pojavili nemiri. Listi pišejo, da je pričakovati v spomladi nove ustaje. — Čita se, da obišče v spomladi turški Sultan Mehmed V. srbskega kralja Pelra. — Na Portugalskem štrajkajo železničarji. Noben vlak ne vozi. Pa tudi brzojavne zveze med Lizbono in Madridom so petrgane. — Japonci jako hitro pomnožujejo svojo armado. Kaj nameravajo, ni natančno znano. Menda bodo začeli drezali Rusijo. — Prijateljske razmere med Angleško in Rusijo so se ohladile. Razmere med Nemčijo in Rusijo pa so se poboljšale. — Italija se hoče še nadalje oboraževati. Gradila bo nove ladje »Dreadnauglit". — Bolgarski kralj Ferdinand najbrže da obišče letos našega cesarja. — V Indiji so se vršili verski boji. V Bombayju je prišlo do spopada med raznimi verskimi sektami Mrtvih je bilo do 20 oseb. — Naš cesar se je včeraj prvič po njegovi bolezni peljal v kočiji iz grada SchOnbrunn v dvor. Množica ga je piisrčno pozdravljala. — Zalotili so anarhistično zaroto proti japonski cesarski hiši. Aretirali so 26 oseb, ki so obsojene na smrt. Japonski časopisi ne smejo o tem nič poročati. — Na Portugalskem se boje nove ustaje Množice zahtevajo prejšnjo vlado. Zasebno imetje ni več varno. Med vojaki ni nobene discipline — Naša vlada predloži parlamentu zakonsko predlogo
o	dvoletni vojaški službi meseca aprila. Obenem bo zahtevala 50.000 vojaških novincev več. — Turčija ima neprestane boje v Mali Aziji in v Arabiji. Te dni je prišlo do novih bojev med Beduini in turškim vojaštvom. Beduini so morali pobegniti. — Naš poslanik na srbskem dvoru grof Forgach ne bo odpoklican, kakor so poročali listi. — Liberalni listi poročajo, da je papež obolel za putiko. Zato je baje odpovedal avdijence za par dni. — Danska vlada predloži parlamentu zakon, po katerem zadobe volilno pravico vse 25 let stare ženske. —
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slove n-s k o s i r o t i š če":
P. n. gg. A. R. I K, Neimenovan 20 v, Antonija Kunstelj 90 v, Neka gospa 1 K, Neimenovana 50 v, Uršula Lutman 2 K 40 v, Marija- Cvetko 1 K, Valentin Kofol, cerkovnik v Kanalu 2 K, Valentin Kragelj, župn k v Podbrdu, 10 K, Adolf Urbančič, mesar v Gorici
I	K; Anion Pulec, krojač iz Medane 30 vin., Friderik Lenardič, vikar I K; Sku-bin Karol, krčmar v Krminu 2 K; Ivan Valantič, Grgar 10 v; Marija Remec v Gorici I K; Sebasljan Pintar, Slržišče
1	K; Nekdo v Rihenbergu 40 vin., Anton Vendramin na Balih I K; v nabiralnikih go tilne Antona Pon v Gorici 2 K 30 vin., in Miha Hvalič I K 40 vin.
Bog plačaj stotero! V' s e v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja P r a n c a J o ž e f a L!
Domače in razne vesli.
Današnji številki p r i I a g a m o
poštne položnice, ki naj se j i ti b I a g o v o 1 e p o s 1 u ž i t i cenjeni naročniki.
ŠtrokelJ pred deželnim sodiščem
—	Prizivna obravnava v murvni aferi se je vršila 17. t. m. pri deželn. sodišču v Trstu. Ra/.soJba komenskega sodnika dr. Lavrenčič a je potrjena v polnem obsegu, ra/.soiba sežanskega sodnika
Vmcija, komponista goriškega »Mara-nua‘*’je bila vničena. Jože Štrekelj je torej obsojen na 50 K globe in stroške v eni razpravi; v drugi pa plača vse stroške, ker je sežanska razsodba vničena — in Godnič, ki je bil obsojen na tri tedne, njegova soproga in Jož Kov a-čič, ki je obsojen na 300 K so bili popolnoma oproščeni. Si cer b o m o o zadevi še govorili.
Škandalozne razmere na Koroškem. Slovence na Koroškem preganjajo Nemci kolikor morejo. Deželna vlada jim je razpustila politično društvo, pri ljudskem štetju Nemci takorekoč žrejo Slovence. Sedaj pa je deželni šolski svel izdal nov odlok na škofijski ordi-narijal, ki pravi, da se mora veronauk v slovenskem delu Koroške poučevati v Ireljem šolskem letu edino le v nemškem jeziku. Ubogi koroški Slovenci, tepeni so od vseh strani. Davijo jih Nemci kolikor morejo. Sedaj so se vrgli še na poučevanje veronauka v šoli. Ne vemo, kaj odredi glede tega odloka koroški škofijski ordinarija!. Maščevanje za tako kruto zatiranje materinega jezika mora priti!
„Soča" In denars';vo. — Dne 18. novembra 1910 je izšel v Rimu odlok konzistorijske kongregacije glede sodelovanja duhovščine v gospodarskih upravah, ki zapoveduje duhovščini, da se sme baviti s posvetnimi posli samo ob določenih posebnih in izrednih prilikah ter s postavnim dovoljenjem Toda v smislu tega odloka se sme s posebnim dovoljenjem Svete Apostolske Stolice duhovščina še vedno baviti s takimi posli. Tako dovoljenje je vdobil že krški škof dr. Mahnič, ki je bil tozadevno v Rimu. Njegova duhovščina sme tudi nadalje zavzemati odločilna mesta v denarnih zavodih. In prav tako dovoljenje, upajmo, da bodeta dobila za svojo duhovščino tudi naš knezonadškof in kne-zoškof ljubljanski. To pa ni „Sočinim" patronom in posebno njenemu lastniku prav nič všeč in prav raditega je zagledal v zadnji številki »Soče" beli dan uvodnik, ki se s to zadevo po svoje bavi ter odlok konzistorijske kongregacije po svoje tolmači. V sredi članka so se začele »Sočinim" patronom cediti sline po »Centralni posojilnici" in Cujte!
tudi po »Montu". „Na „Montu“ mora odstopiti ves kuratorij z nadškofom vred", piše »Soča". No. kaj pa potem ? ! Potem ne bi kazalo „Montu" nič drugega nego da prideta v kuratorij A. Gabršček in Rudolf Konjedic. Pod vodstvom A. Gabrščeka se je namreč »Trgovska zadruga" tako razcvitala, da je konečno skoraj popolnoma ocvetela, dočim je pod vodstvom Rudolfa Konje-dica »Mizarska zadruga" dosegla vrhunec svojega razvitka v konkurzu.
Ko bi bila ta dva junaka enkrat v kuratoriju »Monta", bi se pravila »Mon-tova" lahko tako predrugačila, da bi začele igrati na »Montu" važno ulogo tudi menjice in pa osebni kredit, vsled česar bi se dovolil A. Gabrščeku po potrebi tudi odprt kredit za 1.000.000 K. Pa še nekaj! Pravni konzulent na »Montu" ie sedaj dr. Pavletič. Ta bi pa kot klerikalec težko izhajal z A. Gabrščekom in z Rudolfom Konjedicem. Ker pravijo, da je nehal biti pravnim konzulentom pri »Trg.-obrtni zadrugi" dr. Tree, potem bi postal lahko ta pravni konzulent na „Montu". Take premembe na »Montu" bi potem odgovarjale smislu in namenu odloka konzistorijalne kongregacije — kaj ne, »Soča"?!
Vipavska železnica je napravila na več krajih, kjer se križa nje tir z okrajnimi cestami, zapornice. Teh zapornic pa ne zapirajo, kakor bi bilo pričakovati. Čakajo namreč na neke napise, ki pridejo še zraven zapornic. Take oslarije pač še misliti ni mogoče. Zatvornice so tu. a ker ni napisov, se ne zapirajo. Kdaj pridejo oni napisi, se ne ve. S tem se lahko zgodijo največje
nesreče. Kajti do sedaj so ljudje vedno pazijj, da li prihaja kak vlak. Sedaj pa, ko vidi voznik zatvornice, si misli, da ja bodo spuščene doli, ko ima priti kak vlak, ter brezbrižno vozi čez tir. A ravno v trenutku, ko je na progi, ga lahko preseneči vlak — in nesreča je tu. Merodajni činitelji ganite se, da ne bode prepozno! Dlakocepljenje v tolmačenju predpisov tu ni na mestu!
Zanimivo novost namerava vlada vpeljati na ljudskih šolah namreč poduk v kuhinjstvu; ne na enkrat povsodi ampak polagoma. Vsaka šola bi imela poseben prostor z dvema ognjiščema; pri vsakem ognjišču bi kuhale po 4 učenke jeden dopoldne na teden; tako bi se vežbalo vsaki teden 48 učenk. Za ta poseben trud bi učenke na dan, ko bi kuhale, dobivale zastonj kosilo; ako bi slabo skuhale, bi pa dobile kazen — namreč slabo kosilo.
Razpisana župnija. Mesto župnika v Zgoniku je razpisano do 2. marca t.
I. Pravico imenovanja ima lastnik devinske grajščine princ Tliurn Taxis, stanujoč v Lavčinu na Češkem, na katerega se imajo tudi doiične prošnje nasloviti, ki se pa morajo uložiti na tu-tukajšnjem knezonadškofijskem ordina-rijatu. —
680 milijonov kron znaša premoženje katoliške Cerkve v Avstriji; všteto je v to vsoto seveda vse, kar posedujejo cerkve, škofovski sedeži, kapitlji in samostani v zemljiščih in naloženih kapitalih. Na eno cerkveno osebo ne pridejo na dan niti 2 K, pa še to ne, ker vzdržuje cerkev sila veliko šolskih in bolniških zavodov, naprav za reveže, ustanove itd. Od cerkvenega premoženja duhovščina niti živeti ne bi mogla. Nasprotno pa znaša premoženje samo dunajskega barona Alberta Rothschilda
II.116 504.672 K, po štiri odstotke nese na dan 1,200.000 K! In vendar se liberalci in soc. demokrati zaganjajo samo v pošteno premoženje cerkve, judovskih milijard pa ne vidijo!
Prepovedani sejmi. Zaradi bolezni na gobcu in parkljah so goriški živinski sejmi za goved, prešiče, ovce in koze prepovedani do preklica.
Prepovedani živinski semnji. — Z ozirom na to, da se kužna bolezen na godbcu in parkljih pri goveji živini v Istri odnosno na Primorskem čim bolj širi se do preklica prepove vršitev živinskih semnjev za parkljasto živino (govedi, ovce, koze in prašiče) v celem okolišu okrajnega glavarstva Postojna. Izvzeti so od te prepovedi semnji za kramarsko blago in Za konje, kateri se bodo smeli brez zadržka vršitii
Deželna umobolnica se otvori koncem tega meseca. Poprej bo dovoljeno občinstvu, da si jo ogleda.
Brzojavna služba. Dne I. t. m. se je vpeljala v Caprivi, politični okraj Gradišče, brzojavna služba z omejeno dnevno službo.
Oena opitanim prešičem je padla-Pred dvemi meseci so se opitani pre-šiči prodajali po 82 K star cent, sedaj se prodajajo po 62 K.
Nadvojvoda Rainer je praznoval v četrtek 84-letnico svojega rojstva.
Sin umoril očeta. — V Tinjanu pri Pazinu je pred par dnevi umoril nezakonski sin Jurij svojega očeta Blaža Prelac. Prišel je namreč ponoči v očetovo spalnico ter sprožil na očeta tri strele iz revolverja. Vzrok umora je bil ta, da je izročil Prelac svoje premoženje svojim vnukom mesto morilcu, ki je bil pokojnikov nezakonski sin. Morilec se je predstavil sodniji v Pazinu.
Mestne novice.
m Javna sboda za ljudsko štetje
—	V soboto zvečer ob 8 uri se bodeta (Dalje v prilogi.)
me)i v l.iverpolu. Kazalci minut so |,il(j| 14 čevljev. Sleklo, ki bo branilo i >čc proti vremenskih nezgodam telila ; centov. —- Mnogo podgan se je po-i v 11 o v Ameriki. Zato iščejo amerikanci iniogo mačk. Plačujejo jih dobro. — ,\ki 63-letni rudar iz Berollna si je dal i.i aviti krsto ter se potem ustrelil. — h zakonski Ženi je imel nek dunajski ajt- tar. Njegova prva žena je odšla pred ||0 leti od njega ne ve se kam. Zato se e v drugo oženil. Sedaj pa seje prva »ena vrnila in ga ovadila sodišču. Ob-s, n je bil zaradi tega 14 let v ječo.
V Budimpešti je po najnovejšem ljudskem štetju 900.000 prebivalcev. — s’ajstarejše vseučilišče na svetu je ono ! oxfortu, ustanovljeno I. 1050. —Naj večja knjižnica na svetu je baje v Pa-ri/ai. ki obsega skoro tri milijone knjig.
Dunaj šteje danes 2,004.291 prebi valcev. L. 1900 je štel 1,648.335 prebiva cev. Vojaštva, ki ni šteto k temu. je na Dunaju 26.543 mož. — Pogorela je ogrska vas z imenom ZelOsc. Škode je 100.000 K. — Pet otrok je utonilo na zmr/ njenem Renu v Kolinu. Drsali so se. Led se je udrl in pet otrok je zginilo pod ledom. — Dunaj je šesto svetovno mesto. Prvo je London, potem Ne\v Vork, Pariz, Berolin, Čikago, potem jDunaj, — Največja banka na svetu je v Londonu. — Ljudstvo je streljalo v Varšavi v Galiciji na nekega judovskega peka, ki je predrago prodajal kruh. Več sto ljudi broječa množica je udrla v pekarijo in juda nevarno ranila. Ljudje so streljali na peka. Njegova hči je ranjena, žena pa ubita. — Tri tisoč oseb je obolelo za kolero na Madejskem otoku na Portugalskem. — V Olomucu je obolelo več otrok na živinski kug*, ki je slična goveji kugi na gobcu in na parkljih. Oboleli so, ker so pili mleko obolelih krav. — Američanke so osnovale klub, ki se bo boril proti možem, ki nosijo poročni prstan v le-lovnikovem žepu, da s tem slepijo ženski svet. Zahtevajo za take kazen 5000 dolarjev ali pa ječo od enega do dveh let.
številke
14. jnmivarjil
lrst	...	60	28	26 70 57
m
m
L2
v Gorici, ulica sv Hntona 7.
Priporoča preč. duhovščini, cerkv. oskrbništvom, p. n. slavnemu občinstvu čebolno - voščeno sveče, zvitke, kadilo, med Itd. eo (14-12)
po miri.
I
se popravlja.
podplati ter čevljarske potrebščine.
Prave švicarske ure
zlatnino in srebrnino itd. nakupite najbolje in najceneje pri tvrdki
iUeksander Ambrožič
GORICA, Korso J. Verdi 26.
Istotam se izvršujejo popravila v to stroko spadajoča točno in po najnižjih cenah.
Gamaše razDTA,Idduic sc Galošepr,ve ruske'
Usnje Vrvarskor,!“r,”1"0 1. Drufovka Gorica
Gosposka ulica 3. (Nasproti Montu.)
UstanovljiMui tvrdka lota 1800.
Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
Prva slovenska trgovina •/. jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v cjo^iei Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
Odlikovana pekarija in sladčlčarna
K
v Gorici na Kornu
(v lastni hlil)
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za blrmanoe tn poroke, pince Itd. Prodaja različna Hna vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu. Cene Jako nizke.
♦
♦
♦
♦
♦
?
♦
♦
Restavracija
„TRI KRONE"
GORICA - Gosposka ulica
ima vedno sveža jedila, toči pilzensko in steinfeldsko pivo, izborna domača vina in teran. — Cene zmerne.
Ferdinand Baumgarten,
restavrater.
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TGRPIN. v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovallšče nirnberskega ln drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za plaarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine za krojače ln črevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obnvala za m letne Im.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih
Klobučar M. Horvat
v Gorici
Gosposka ulica štev. 12
ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po najnižjih cenah. V' zalogi ima najboljšo kožuhovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. — Kožuhovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah. Priporoča se p. n. občinstvu v mestu in na deželi zlasti pa preč. duhovščini. Postrežba strogo poštena.
VIKTOR TOFFOLI
(SORICA
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-
 ugodnejših krajev______________________
|Mf Jedilno olje po 1‘04 K liter
Jedilno fino	K 1-0-1	Marsiglia . .	. K 1-28
istrsko „	„ 112	Bombay . . .	• „ 1 20
Corfu „	„ 120	tiari . . . .	• „ 1 40
Puglie „	„ 1-20	Lucca . . . .	
J.-sih vinski		najfinejSe . .	- 2-
		Milo in luči.	
Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbnišlvotn.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-nainario 10	Telefon	176.
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo staroznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Černovic,
čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2.
Delaunica carinjenih posod In cerhoeneoa orodja
Fr. Leban Gorica,
Magistralna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
	. ... II — Blaffo se raznošilia franko. —	
H &vfcjlS9BU td?«*y vl |BWb Kneippova 9	1	
sladnakava
je le ena, posnem-kov pa je več! Zato pozor! Zahtevajte tn jemljite samo izvirne zavoje aa z imenom aa
Mathreiner
/
pozopj .ndiMmiv pQZOpj
PAPIRNO TRGOVINO g. ANE LIKAR
v GORICI, SEMENIŠKA ULICA štev. 10, =—
ter vabi p. n. čč. duhovščino, p. n. sl. županstva, učiteljstvo in društva, da si odslej dalje v ti trgovini nabavljajo svoje potrebščine: papir, pisarniške in šolske potrebščine, tiskovine za razne urade, molitvenike, podobice, tudi galanterijske drobnine itd.
Priporočamo torej vsem, da odslej dalje na vso moč to trgovino podpirajo!
\
Prosiva
zahtevati listke!
NAZNANILO.
Vljudno opozarjani na svojo prvo In edino oblastveno dovoljeno
pisarno za spisovanje izvensodnih vlog in pisem =
posebno v vseh davčnih in prislojbinskih zadevah
kakor: napovedi, prošnje, pritožbe in rcktirze. Dajem nasvete in informacije, /.računam in preskrbim kolckovanje knjig za trgovce in obrtnike itd. — Reševanje hitro in točno. Prevzamem tudi zavarovalna, ter razna druga zastopstva in oskrbovanje hiš. — Pisarna se nahaja: V Gorici, ulica Mattioii štev. 13 v pritličju (blizu senskega trga) in posluje: Ob delavnikih od 8—1 opoldne in od 2—5 popoldne, o nedeljah in praznikih od 9- II dopoldne. — Priporočam se, z odličnim spoštovanjem
RUD. SIGL,
c. kr. duvkar v p.
Oznanilo.
Podpisani pekovski mojster priporočam slavnemu občinstvu, zlasti cenjenim gostilničarjem svojo PEKARNO. Prodajam izvrsten kruh in razno drugo pecivo. Postrežba je točna in poštena, da se ne bojim tekmovalcev.
Valerij Simčič,
pekovski mojster p. Dobrovo v Brdih.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštej 32.
šaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in ji roke. Nflročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za crevlje in usnje.
JKmečka Banka" v Gorici,
1 na Kornu št. 12
eskomptuje menjice pod jako ugodnimi pogoji. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun. ter jili obrestuje čisto po
4
3! 0
k
o
Načelstvo obstoji iz gg. . Dr. Alojzij Franko. prodBorinik, Ivan Snunig. veloposostnik in Župau v Biljah, po.lpnd-scinik. Fran Obljulok. voioposestnik in župan v Kojskem-Krasno, Ignacij Križman, nadučitelj v Dornbcigu, Alojzij Ilandolj, veleposestnik v 1’odgori.
r
JVfazuanilo.
„Ceutralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo44 v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4',°0 (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5Vu (Pet ‘n en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih UK) kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
1
i
©
•a
a
u
tJD
a
a
o
a
o
u
X
o
a
H
Največja trgovina z železjem
lllillli &
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cey| za stranigča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cink,isto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
C e n e nizke, solidna p o s t r e ž b a!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove a m e r i k a n s k e b 1 a g a j n e, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
U
EXI
Prosiva lahto vati listke!
»****
*******
*********
* Goriška zveza
“t©
:
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrevana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupu kmetijskili potrebščin in pri prodaji ^	^	kmetijskili	pridelkov.	^	v	•'v
Zaloga je v hiši ,.CENTRALNE POSOJILNICE4' v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32-
M)©*
********
*vei
wcxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku
XXXXN
vniku.
8
X
Trsklno (Itokflievo Jetrno olj e. PoHibpo sredfitvo proti prsnim bo-lezulm lil Nploftni telesni NlalioNtl. lr.vrna Nteklenlcn lega olja na ravnomene barve po K MO, bele barve K 2.
Trskiuo Žele/nato Jetrno olje.
Raba toga olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trnkiiio jetrno olje «e železnim Jodeeem.
S tem oljem »e oidravijo v kratkem 4asn i gotovo.tjo vho kostne bololni, tleinl otroki, golie, malokrvnost itd.
o-.-.- On* ene et*Menice J** I krono 40 vinarjev.
Opomba. Olje, katerega nnrofam direktno In Norreglje, prelite se redno r mojem kem. laboretorje predli« «e napolnijo atekleatec. Zato rumorem Jamčiti irojlm čf. odjemalcem glede člstote In atalne NpoNobnuNti r.u zdravljenje.
CriHtofolettijeva pijača i« kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju e treklnim oljem.
   Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
I
I
I
KXX3000QGGGG000GC
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic. ~	—-------------
Za mnogobrojna naročila »c toplo priporočam
RNT0N BREŠČAK.
Ljubljanske kreditne banke“
bo bavi z vsi mi v bančno stroko spadajočimi posli.
J flloge na knjižiCE obrestuje po I1/*"«, vlosc v tekočem računu po dogovoru.
Delniška glavnica K 5,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	-Rez°vnl	zaklad K 450.000.
i__===-...	—	PODRUŽNICE:	Celovec,	Gorica. Sarajevo. Split. list. ======
Izdajatelj m odgovorni urednik: .). \ impoišek v Gorici.
liska „N.in dna Tiskd'a“ (odgov. L. Luketiči v (lonci.