SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE št. 8 letnik XXII. cena 10 din Novo mesto, 29. marca 1985 VSEBINA OBČINA ČRNOMELJ 98. Odlok o davkih občanov 99. Sklep o merilih za določanje pavšalnega letnega zneska davka zavezancem, ki opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti 100. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občine Črnomelj za leto 1984 OBČINA KRŠKO 101. Odlok o davkih občanov 102. Odlok o proračunu občine Krško za leto 198S 103. Odlok o turistični taksi 104. Odlok o določitvi in pooblastitvi organa, ki bo sprejemal ukrepe1 neposredne kontrole cen na ravni občine Krško 105. Odlok o razglasitvi gomilnega ; grobišča Sajevec pri Kostanjevici za kulturni spomenik 106. Odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji OBČINA METLIKA 108. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča pa ureditvenem območju občine Metlika 109. Odlok o turistični taksi 110. Odlok o proračunu občine Metlika za leto 1985 111. Odlok o dopolnitvi odloka o poimenovanju ulic. cest in trgov v mestu Metlika 112. Odlok o davkih občanov občine Metlika 113. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 114. Sklep o merilih za določanje pavšalnega letnega zneska davka zavezancem. ki opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti 115. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Metlika za leto 1984 116. Odlok o družbeni kontroli cen v občini Metlika 117. Odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Metlika za leto 1984 OBČINA NOVO MESTO 119. Sklep o ustanovitvi Radia Novo mesto 120. Odlok o davkih občanov občine Novo mesto 121. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Novo mesto za leto 1984 122. Odlok o proračunu občine Novo mesto za leto 1985 123. Skjcp o merilih za določanje pavšalnega letnega zneska davka zavezancem. ki opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti 124. Odlok o določitvi stopenj prispev kov za izvajanje obrambe pred točo v osrednji Sloveniji 125. Odlok o družbeni kontroli cen v občini Novo mesto 126. Odlok o spremembah in dopolnitv ah odloka o določitv i kmetij v občini Novo mesto, za katere velja posebna ureditev dedov anja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč iu zasebnih kmetijskih gospodarstev 127. Ocena pričakovane rasti razporejenih sredstev za bruto osebne dohodke za obdobje januar — marec 1985 OBČINA RIBNICA 128. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 129. Odlok 0 spremembi odloka o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov na območju občine Ribnica 130. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od promet a proizvodov in od plačil za storitve 131. Odlok o proračunu občine Ribnica za leto 1985 132. Odlok o poprečni gradbeni ceni stanov anj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Ribnica za leto 1985 133. Odlok o poprav i in dopolnitvi odloka o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno iz.gradnjo za območje zazidalnega načrta Gor. Lepovče • 134. Odlok o razdružitv i naselja Dolenji lazi v naselji Dolenji Lazi in Grič in uvedbi ulic v naselju Grič 135. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo plačila posebnega krajev nega samoprispevka za sofinanciranje odvodnjavanja in asfaltiranje ceste skozi naselje Velike Poljane in skozi naselje Vrh. OBČINA TREBNJE 136. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Trebelno 137. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajev nega samoprispev ka v krajevni skupnosti Sela Šumberk 138. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispev ka za sofinanciranje programa obnove vaških in lokalnih poti. vodooskrhe in zgraditve telefonskega omrežja na območju krajevne skupnosti Sela Šumberk 139. Odlok o davkih občanov 140. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Trebnje za leto 1984 141. Odlok o proračunu občine Trebnje za leto 1985 142. Odlok o družbeni kontroli cen v občini Trebnje 143. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o načelih izvajanja prostorskega dela družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1981 — 1985 z nekaterimi dolgoročnimi komponentami 144. Odlok o uskladitvi urbanističnega reda občine Trebnje za obdobje 1981 — 1985 s spremembami in dopolnitvami prostorskega dela družbenega plana za obdobje 1981 — 1985 Medobčinske in druge objave v sdi. s 145 Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški za občini Krško in Sevnica 146. Odredba o višini stroškov vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestega prometa in preverjanja vozniškega znanja 147. Poprav ek odločbe Ustav nega sodišča SRS št. L I 24/84-17. objavljene v SDI. št. 6 z dne 8. 3. 1985 OBČINA ČRNOMELJ 148. Odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene. ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče 149. Odlok o proračunu občine Črnomelj za leto 1985 Občina Črnomelj 98. Na podlagi 6. in 11; člena Zakona o davkih občanov (Ur. list SRS. št. 44/82in 9/85) in 174, člena statuta občine Črnomelj (SOL. št. 19/80) jo skupščina občine Črnomelj na sejali zbora združenega dela dne 29. 3. 1985 in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 3. 1985 sprejela ODLOK O DAVKIH OBČANOV OBČINE ČRNOMELJ I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V občini Črnomelj se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine. Davki se odmerjajo, plačujejo in izterjujejo po določbah zakona o dav kih občanov in po določbah tega odloka ter o predpisih, izdanih na njihovi podlagi. 2. člen Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi, zakonu in drugih predpisih. Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati po svoji gospodarski moči. 3. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka delavcev. 2. davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti. 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, 7. davek od premoženja, 8. davek na dobitke od iger na srečo. II. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 4. člen Občinski davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,35%, tega davka pa so oproščeni osebni dohodki, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice. III. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Za odmero davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti se območje občine Črnomelj razdeli v III. in IV. skupino katastrskih občin, III. skupina pase razdeli še v dve skupini, in sicer: — na skupino III. a in — na skupino III.b 1. V III. a skupino spadajo katastrske občine: Črnomelj, Dobliče, Dragatuš, Golek, Gradac, Griblje. Krasinec, Loka, Petrova vas, Talčji vrh, Tanča gora in Zastava. 2. V III. b skupino spadajo katastrske občine: Belčji vrh, Brezje pri Vinjem vrhu, Butoraj, Črešnjevec. Hrast pri Vinici, Kot pri Semiču, Sodji vrh. Stara lipa, Štrekljevec, Tribuče. Učakovci. Vinica, Vinji vrh, Maverlen. Nova lipa in Semič. 3. V IV. skupino spadajo katastrske občine: Adlešiči, Bedenj, Bukova gora. Bojanci. Blatnik, Črmošnjice, Damelj, Dolenja Podgora, Golobinjak, Kleč. Marindol, Preloka, Pribišje. Planina, Radenci, Sinji vrh. Sodevci, Stari trg, Štale in Zuniči. Davek se odmeri po stopnji, ki velja za katastrske občine, v kateri ima zavezanec pretežno višino K D od negozdnih površin. 6. člen Davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje po naslednjih stopnjah: 1. od K D negozdnih površin: a) v skupini III. a — po stopnji 6.00%, b) v skupini III. b — po stopnji 5.00%. c) v skupini IV — po stopnji 2.00%; 2. stopnja davka od kmetijstva, ki odpade na OD iz gozda, znaša 25' i od vrednosti lesa. določenega"za posek v letu. za katerega se davek odmerja: 3. zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim ne odmerja prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov, plačujejo poleg davka po 1. in 2. točki tega člena še davek po stopnji 15' 1 od K D negozdnih zemljišč in 20% od dohodka od gozda. 7. člen Občinskega davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni davčni zavezanci. katerih KD negozdnih površin ne presega 16.000 din. in če sojini odmerja prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov. Dav ka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni tudi davčni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 80.000 din in če se tem zavezancem odmerja prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov. Za višinske kraje v smislu 2. odstavku tega člena se štejejo naslednji kraji (vasi in zaselki): Bojanci, Marindol. Miliči. Paunoviči. Čirič. Maverlen, Dečine. Dol. Radenci. Bistrica, Stražnji vrh. Gor. Radenci. Sred. Radenci. Brezje pri Rožnem dolu, Gaber, Gor. Laze. Hrib pri Rožnem dolu. Potoki, prologi. Pribišje, Vrčice. Rožni dol. Sela pri Vrtičah. Vrh. Damelj. Breg. Dalnje njive. Draga. Gorica. Sinji Vrh, Špeharji. Kovačji grad. Vukovci. Gradnik. Praproče, Sodji vrh. Brezova reber. Maline. Doblička gora. Rodine. Naklo. Rožič Vrh. Znpudje. Velika Sela. Mala Sela. Preloka, Žuniči. Zilje in Balkovci. 8. člen Začasno so oproščeni davka od kmetijske dejavnosti dohodki zemljišč: 1. na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto. če je zasajena površina najmanj 0,20 ha za dobo 5 let: 2. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi: a) jablane, hruške, višnje, marelice, slive, češnje, breskve, če je zasajena površina velika najmanj 0.30 ha za dobo 10 let. b) nasadi debeloplodne leske, ribeza, če je zasajeno najmanj 0.15 ha za dobo 6 let. Začasna oprostitev se prizna na pismeno vlogo zavezanca, če so dela opravljena po strokovnih navodilih in pod nadzorstvom kmetijske strokov neslužbe (vlo-gi je priložiti še potrdilo). 9. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodaskih prostorov v turistične namene pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se ne glede na višino dohodkov prizna posebna olajšava za: sredstva vložena za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za nabavo strojev in kmetijske opreme, sredstva vložena za družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in živinorejsko proizvodnjo (za vzrejo in pitanje živine, za prizvodnjo svinjskega ali govejega mesa in mleka), za uvedbo pašno-košnega sistema, za izvedbo melioracij in za ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, če sredstva za melioracijo vložijo posamezni kmetje. Olajšava se prizna od odmerjenega davka po 1. odstavku 6. člena tega odloka glede na višino vloženih sredstev, in sicer: višina vloženih sredstev znižanje od odmerjenega davka nad 100.000 din do 300.000 din 40%. 2-letno nad 300.000 din do 500.000 din 50%, 3-letno nad 500.000 din do 800.000 din 60%. 3-letno nad 800.000 din do 1,200.000 din 70%, 4-letno nad 1,200.000 din 80%,. 4-letno Olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini najmanj 50%, katastrskega dohodka, vendar najmanj 100.000 dinarjev. Seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, predloži za kmetijstvo pristojen občinski upravni organ do 15. februarja v letu, za katero se davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki. katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča. Olajšava se prizna na zavezančevo vlogo, kateri je potrebno za vložena sredstva po 1. odstavku priložiti ureditveni program, potrjen od kmetijske strokovne službe, in izjavo tega organa, da so bila dela izvršena pod strokovnim nadzorstvom oz. ustrezno dokumentacijo o višini vloženih sredstev, vložena v tekočem letu. v katerem je davek odmerjen. Če je zahtevek vložen kasneje, se olajšava za preteklo obdobje ne prizna. Če opravičenec priznane olajšave po tem členu, odtuji nabavljene stroje ali kmetijsko opremo, ali so mu prenehali pogoji, pod katerimi mu je bila priznana olajšava, je o tem dolžan v 15 dneh obvestiti upravo za družbene prihodke. Ta olajšava preneha v letu odtujitve strojev ali kmetijske opreme, oz. ko izgubi pogoje. Pred iztekom amortizacijske dobe za kmetijske stroje in opremo se olajšavo ne more priznati pri ponovni nabavi enakih vrst strojev ali opreme. Amortizacijska doba se ugotavlja na način, ki velja za vrednotenje in stopnjah amortizacije osnovnih sredstev v lasti občanov. * 10. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki imajo učence in študente na pr-oizvodnjem delu, oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15% od izplačanih nagrad od odmerjenega davka po 6. členu tega odloka. 1 I. člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, vključenim v družbeno organizirano proizvodnjo, ki sprejemajo in izpolnjujejo usmeritve setvenih planov občine, upoštevajoč proizvodne možnosti kmetije in pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se prizna davčna olajšava vsem tistim, ki oddajajo vse tržne presežke v višini 70'/r. in tistim, ki oddajajo 50% tržnih presežkov v višini 50' i. in sicer od davka iz 6. člena tega odloka. Olajšava po prejšnjem odstavku tega člena se prizna od odmerjenega davka po 6. členu tega odloka, in to na podlagi podatkov sklenjenih pogodbo oddajanju tržnih presežkov v tekočem letu. ki jih da upravi za družbene prihodke pristojna kmetijska organizacija do 15. 2. Podatke o višini oddanih tržnih viškov posameznega zavezanca davka iz kmetijske dejavnosti v preteklem letu pa da upravi za družbene prihodke pristojna kmetijska organizacija najpozneje do 15. L zaradi eventuelne spremembe priznane olajšave. 12. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov, se prizna olajšava v obliki znižanja odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev, in to: višina vloženih sredstev. od 500.000 din od 750.000 din nad 1.000.000 din znižanje odmerjenega davka do 750.000 din 40'i za 2 leti do 1.000.000 din 60' i za 3 leta 80', za 5 let Zavezanec izkaže, da je gradil malo hidroelektrarno v skladu z gradbenim dovoljenjem in predloži dokaze o vloženih sredstvih. Zavezanec vloži zahtev ek zn davčno olajšavo najpozneje v 6 mesecih, potem ko je pridobil uporabno dovoljenje. 13. člen Zavezancem, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se prizna olajšav a v višini 10' i od odmerjenega dav kapo6. členu tega odloka. 14. člen Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšav a za zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi v isokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno. Dav čna olajšava se prizna v v išini 100' < od odmerjenega davka po 6. členu tega odloka. 15. člen Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava za zemljišča, na katerih se z investicijami zavezanca izvaja melioracija 100'/; za dobo 5 let, na zemljišču na katerem se izvaja komasacija ali arondacija pa 50% za dobo trajanja takih postopkov, vendar največ za dobo do 3 let. Olajšave se prizna od odmerjenega davka po 6. členu tega odloka. 16. člen Zavezancem, ki dajo zemljišča v zakup organizaciji združenega dela. organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo hrane, se prizna davčna olajšava, in sicer: — za zakup nad 1 do 3 let 30'/r — za zakup nad 3 do 5 let 509; — za zakup nad 5 do 7 let 709; — za zakup nad 7 let . 1009; od odmerjenega davka po 6. členu tega odloka, ki sorazmerno odpade na posamezno zemljišče. 17. člen Zavezanci davka iz kmetijstva, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, plačujejo davek po stopnji 25'/ž. 18. člen Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oz, izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 41. člena zakona o davkih občanov, se preuvrsti na obdavčevanje po dejanskem dohodku. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o preuvrstitvi na obdavčevanje po dejanskem dohodku in zavezanca obvesti pred koncem leta. da bo v prihodnjem letu plačeval davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem.dohodku. 19. člen Zavezanci davka iz kmetijstva, katerih celotni letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 din. so oproščeni plačila davka iz kmetijstva. 20. člen Zavezancem, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani ha podlagi dohodkov iz kmetijstva, se prizna oprostitev davka iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 2.000 din na družinskega člana. 21. člen Zavezancem — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja v organizaciji združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združujejo svoje delo in zemljišča, da oblikujejo kompleks skupne proizvodnje za dlje. kot I leto, se prizna davčna olajšava v višini 50% od odmerjenega davka iz kmetijstva, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče. 22. člen Zavezancem se odmerjeni davek iz kmetijstva ustrezno/niža.če so imeli v letu. za katerega se daVck odmerja, izdatke za pogreb družinskih članov. Davek se zniža za znesek davka, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take ust e. Olajšava se prizna za pogreb družinskega člana največ do višine zneska, ki ga za stroške pogreba prizna pristojna skupnost zdravstvenega zavarovanja, vendar le zavezancu. ki ni upravičen do povračila teh stroškov od skupnosti zavarovanja. Olajšave po tem členu ne morejo biti višje, kot znaša odmerjeni davek v letu. za katerega zavezanec ugotavlja olajšavo. Olajšave po tem členu se priznajo na pismeno zahtevo zav czunca. ki mora biti vložena do konca koledarskega leta. za katerega se olajšava uveljavlja, oziroma ko so bili izpolnjeni pogoji za olajšavo. Zahteva mora biti ustrezno dokumentirana. 23. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je priznana inv alidnost, sc prizna olajšava od odmerjenega občinskega dav ka od kmetijstva v odstotku stopnje inv a-lidnosti, s tem da se upošteva invalidnost nad 50%. Olajšav e po tem členu ne pripadajo zavezancem, ki imajo poleg dohodkov od kmetijstva še dohodek od delovnega razmerja ali pokojnine. 24. člen Škodo, nastalo zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, kije osnova za priznanje davčne olajšave po zakonu o davkih občanov, oceni posebna komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine. IV. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 25. člen Davek iz dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljevanju: davek iz gospodarskih dejavnosti), ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, se plačuje po stopnji 32'i. Stopnje iz prejšnjega odstavka so za 5 odstotnih točk višje za zavezance, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, oz. za 10odstotnih točk višje za zavezance. ki občasno dosegajo dohodek brez ustreznega dovol jenja za oprav ljanje dejavnosti, če te s predpisi niso prepov edane. 26. člen . Pavšalni letni znesek davka iz gospodarskih dejavnosti se določi vskladu z merili, kijih sprejme občinska skupščina v skladu z. zakonom o davkih občanov v višini najmanj 5% enoletnega povprečnega čistega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 27. člen Zavezancem za davek, ki opravljajo gospodarske dejavnosti storitvenega značaja, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, se prizna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka in sicer: — delavno intenzivne dejavnosti — 50%. — radio in TV mehanik, pečarstvo, šiviljstvo, krojaštvo, čevljarstvo, kovaštvo. sodarstvo. popravljanje kmetijske mehanizacije, krovstvo in roletarstvo. popravilo dvokoles, optika, parketarstvo. kemičarstvo, avtoelektričarstvo. tesarstvo, kolarstvo, finomehanika — za 40%, — steklarstvo, dimnikarstvo, vulkanizacija, pletiljstvo — za 30%. — zidarstvo, tapetništvo in polaganje mas. pleskarstvo, stavbno kleparstvo, kozmetika zaščita motornih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo. urarstvo in gostinstvo — za 20%. Merila za določitev delovno intezivne dejavnosti in te dejavnosti določi komite za družbeni razvoj. Olajšava se prizna s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50% letnega celotnega dohodka s storitvami občanom in hišnim svetom, gostinci pa. če dosežejo več kot 40% celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči. Davčno olajšavo iz tega člena je mogoče priznati, če zavezanci pogoje iz prejšnjega odstavka izkažejo v svojih poslovnih knjigah in da le-tev redu vodijo, če so jih dolžni voditi. 28. člen Zavezancem davka, ki so pričeli z gospodarsko dejavnostjo storitvenega značaja (začetniki), razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, bilejev in zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, sc prizna davčna olajšava za prvo leto v višini 100% odmerjenega davka, za drugo leto 50% in za tretjo leto v višini 25% od odmerjenega davka. Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovno razdobje 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti. Šteje se. da je zavezanec začetnik pričel z gospodarsko dejavnostjo, če ni že prej opravljal gospodarsko dejavnost ali da ni kdo drug opravljal v isti delavnici gospodarske dejavnosti iste stroke/ Olajšav i/ I. odstavka ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici. V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico s kom. ki že opravlja samostojno gospodarsko dejavnost v določeni dovoljeni obratovalnici, pa se mu davčna olajšava po določbah I. odstavka tega člena šeni iztekla, senanovoprid-ruženemil zav ezancu prizna davčna olajšava samo za čas. ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice. Če davčni zavezanec, ki mu je bila priznana olajšava po tem členu, preneha z oprav ljanjem gospodarske dejavnosti v občini Črnomelj pred pretekom dveh let. se ga ponovno obremeni za priznano olajšavo. 29. člen Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki vlagajo sredstva v nabavo. rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslov nih prostorov zaradi razširitve dejav nosti, se zniža davčna osnova do 25' i za dobo 5 let. Za dejav nosti. katerih razvoj se želi pospeševati v skladu s programom razvoja drobnega gospodarstva v občini, se davčna osnova zniža do 50' i za dobo 5 let. te dejavnosti pa določi komite za družbeni razvoj občine Črnomelj. Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo za nabavo, rckonstruckijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve dejav nosti, se davčna olajšava prizna v obliki znižanja pav šalnega letnega zneska za dobo 5 let. in sicer v višini 30% od vloženih sredstev, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 50' i povprečnega enoletnega čistega OD zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Vlogo za priznanje davčne oljašavc je treba v ložiti najkasneje do 31. januarja za preteklo leto. v katerem so bila sredstva vložena, s predložiteijo dokazov ter mnenjem o ustreznosti investicije po družbenem dogovoru o pospešev anju razvoja drobnega gospodarstva v občini, ki ga izda za gospodarstvo pristojen upravni organ občine. 30. člen Zavezancu davka, obdavčenem po dejanskem dohodku, kije dodatno zaposlil nove delav ce. se v letu. za katerega se odmerja davek, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10' < pov prečnega enoletnega čist ega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. zavezancu, obdav čenim v pav šalnem znesku, pa se pav šaliti letni znesek zniža za 20% za vsakega dodatno zaposlenega delavca. Davčna olajšava se prizna pod pogojem, daje bil novo zaposleni delavec v letu. za katerega se priznava davčna olajšava v delov nem razmerju pri zavezancu najmanj 9 mesecev. Če je zav ezanec dodatno zaposlil nov ega delavca v drugi polovici leta. za katerega se davek odmerja, se davčna olajšav a pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto. Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas. niti delavec, kije s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje. 31. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom, odmerjeni davek zniža: — za 5%, če znaša odstotni delež izvoza od 5% do 10%. — za 10%, če znaša odstotni delež izvoza od 10% do 20% , — za 15%, če znaša odstotni delež izvoza od 20% do 30%. — za 25%. če znaša odstotni delež izvoza od 30% do 50%. — za 35%, če znaša odstotni delež izvoza nad 50%. Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini prek organizacije združenega dela. in zavezancem, ki opravljajo gostinske storitve, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke. 32. člen Zavezancem za davek iz gospodarske dejavnosti se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih virov. Olajšava se prizna s pogojem, daje gradnja v skladu s programom gradenj malih elektrarn in drugih alternativnih energetskih virov v občini, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj 50% enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto. Olajšava iz prejšnjega odstavka sc prizna za dobo treh let tako. da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30'i. vendar skupna davčna olajšava za vsa tri leta ne sme presegati 60' i vloženih sredstev in ne I.OOO.(KM) dinarjev za vsa tri leta. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo skupno z davčno napovedjo po letu izdaje uporabnega dovoljenja in ji priloži dokaze o vloženih sredstvih. 33. člen Zavezancem, ki oddajao tržne presežke električne enrgijc v elektroenergetski sistem, se prizna davčna olajšava v višini 20' i od odmerjenega davka. Olajšava se prizna v sorazmernem deležu oddane vrednosti oddane električne energije v odnosu na celotni prihodek obratovalnice. 34. člen Zavezancem iz gospodarske dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oz. delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 15% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. 35. člen Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetneobrtu za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava v višini 25' i od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti. 36. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pa- , všalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju, ali za delo nezmožnedružinskečlane.scodmerjcni davek /niža za 5% za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine, in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva zavezanca. Dohodki, doseženi s samostojnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako. da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje, povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. 37. člen Borcem narodnoosvobodilne vojne se prizna davčna olajšav ti pod pogoji, navedenimi v 36. členu tega odloka, s tem da se davčna olajšava prizna v v išini 10%. 38. člen Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz gospodarske dejavnosti po določbah 27. do 37. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80' < odmerjenega letnega davka tistega leta. v katerem sedavčnaolajšava realiziraš tem. da se 100% olajšava 28. člena in olajšav c iz 30. člena v navedeno omejitev ne všteva. 39. člen Zavezancem, ki opravljajo gostinsko in trgovsko dejavnost v odročnih oz. višinskih krajih, se lahko odmeri davek v pavšalnem letnem znesku. Kateri zavezanci opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih oz. višinskih kraji!^ določi izvršni svet skupščine občine. 40. člen Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, se priznajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranjasredstev, v sorazmerju z. ustvarjenim dohodkom, vendar v višini do 20% enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu. za katerega se davek odmerja. Za organizirano obliko teh sredstev se smatra, kadar s tem predhodno soglaša pristojen občinski upravni organ, odgovoren za področje družbenih dejavnosti. 41. člen Poleg meril, ki jih določa 57. in 58. člen zakona o davkih občanov, je pri ugotavljanju pavšalnega letnega zneska davka treba upoštevati višino celotnega prihodka, ki ga je v danih pogojih zavezanec sposoben dosegati, višino potrebnih poslovnih stroškov, višino povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu za preteklo leto v SR Sloveniji, vključevanje družinskih članov zavezanca v delovni proces, časa in načina opravljanja dejavnosti, opemljenosti obratovalnice in delovnih ter drugih pogojev, ki vplivajo na pridobivanje celotnega prihodka, ob smiselnem upoštevanju davčnih in prispevnih stopenj, ki veljajo za zavezanca davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku., 42. člen Od dohodkov, doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugih s kmetijsko mehanizacijo, in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene, se davek ne plača, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10% povprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 43. člen Zavezancem se ne odmeri davek iz gospodarskih dejavnosti po letu, ko dopolnijo 65 Jet (moški) oz. 60 let (ženske), če ne uporabljajo dopolnilnegadeladrugih in če ne presegajo K)O.(MK) din celotnega prihodka. 44. člen Davek iz gospodarskih dejavnosti po odbitku se plačuje po naslednjih stopnjah: 1. od dohodkov raznašalccv in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči. od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 10% 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, doliodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del. ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno 25% 3. od dohodkov oseb. ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela. državne organe ter druge organizacije in skupnosti, in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu. sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz I. in 2. točke 40% Davka po odbitku so oproščeni dohodki, ki jih dosežejo občani z zbiranjem mleka, pluženjem snega, s tovorjenjem blaga za planinske postojanke, vleke lesa z delovno živino, od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100' i telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid. duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela prek organizacij združenega dela. od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske, pašne in druge skupnosus področja kmetijstva, od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanje pošte v odročnih in planinskih krajih. Davka iz gospodarske dejavnosti po odbitku so oproščeni tudi dohodki, kijih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev KS. m dohodki, kijih prejemajo posamezniki z obiranjem hmelja, ročno pobiranje kmetijskih pridelkov, od dohodkov, ki jih dosegajo občasno kot zbiralci odpadnega materiala. ter dohodki od domače obrti, če gre za ročno delo. 45. člen Olajšava za davek po odbitku od dohodkov. doseženih z organiziranim delom na domu. kijih dosegajo občani —člani kmetijskih gospodarstev z manj r;izv it ih področij v občini, se prizna tako, da se uporabljajo stopnje iz 1 odstavka 44. člena, znižane za 50' i. V. DAVI K OD DOHODKA I/. POKLICNIH DI-JAVNOSTI 46. člen Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti (v nadal jev anju: dav ek iz poklicnih dejavnosti) po dejanskem dohodku se plačuje po določbah in stopnjah iz 25. člena odloka o dav kih občanov občine Črnomelj. /.a zavezance dav l!a iz poklicnih dejav nosti, obdavčenih po dejanskem dohodku. ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, plačujejo davek po stopnji 10%. Zavezancem davka iz poklicnih dejavnosti, obdavčenim v pavšalnem letnem " znesku, se določi letni pavšalni znesek davka v skladu z merili, ki jih sprejme občinska skupščina, vendar najmanj 2% povprečnega enoletnega čistega OD zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije za preteklo leto. 47. člen Občinski davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po stopnji 40%. 48. člen Zavezancem davka po odbitku se oprosti plačilo davka od dohodka, ki jih dosegajo občani — prevajalci v gestikovni jezik. 49. člen Davčna osnova za davek iz poklicnih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku, je ostanek čistega dohodka iz poklicnih dejavnosti zavezanca. Za ugotavljanje ostanka čistega dohodka se primerno uporabljajo iste določbe zakona, kot se uporabljajo za zavezance iz gospodarskih dejavnosti. Za priznanje davčnih olajšav za davek iz poklicnih dejavnosti se smiselno uporabljajo določbe tega odloka, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti. VI. DAVLK IZ DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 50. člen Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, se plačuje v naslednji višini: — od dohodkov iz avtorskih pravic 35'« — od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav 5' i 51. člen Davek po odbitku od dohodkov iz avtorskih pravic, patentov hi tehničnih izboljšav se plačuje v naslednji višini: — za dohodke iz avtorskih pravic v višini 20'i. — za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav v višini 3'i. — za dohodke, ki jih dosegajo tuje ll/ičnc ali pravne osebe, pa v višini 20' <. — od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik. risb in plastik, reklamnih pisunih in govorjenih besedil, reklamnih lilmov. dialilmov in diapozitovov. reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del. od raznih.skic. risb. stripov, križank in drugih podobnih del. od dohodkov, doseženih na zabavno-glasbe-nih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesiščih in športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah se plačuje po stopnji 40' «. Stopnje davka od dohodku iz avtorskih pravi«;, patentov in tehničnih izboljšav po 50. in 51. členu tega odloka, ki ga doseže oseba, na katero je prenesena avtorska pravica, se povečajo za 50' «. 52. člen Če nastane dvom. ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine. VII. DAVEK OD DOHODKOV IZ PRI MOŽI NJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 53. člen Davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic se plačuje tako: dohodek stopnja do 50.000 din 15 od 50.000 din do 150.000 din 30 od 150.000 din do 300.000 din 45 nad 300.000din 60 54. člen Davek od dohodkov iz premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnih predmetov trajnejše uporabne vrednosti, katerih posamična vrednost presega 60'« povprečnega letnega čist ega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v SR Slovenuji v preteklem letu. la davek se ne plačuje, če je preteklo več kot 5 let od dnev a. ko je bila premičnina pridobljena. Davek od dohodka iz premoženja se plačuje tudi od oddajanja premičnin v najem, kot so: stroji, orodje, inventur, avtomobili (osebni in tovorni), gradbeni in kmetijska mehanizacija. La davek se plačuje, če letni dohodek najemnine presega 20.000 din. Pri ugotavljanju davčne osnove se upoštevajo dejanski stroški. 55. člen Od celotnih dohodkov, doseženih z oddajanjem stunovnnjikih prostorov v najem. se prizna 60'« stroškov, od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov , garaž, v ikend hišic, pa se prizna 30' i stroškov za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo. Od celotnih dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob. se odštejejo stroški v višini 60%. 56. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob. se davek na dohodek iz premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo letno 5.000 din. Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo prek študentske organizacije, turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ali drug organiziran način, sc prizna posebna olajšava v višini 50' «. Priznanje olajšave po 2. odstavku tega člena lahko zavezance uveljavlja s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto. kateri mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. Če davčni organ ugotovi, da je zavezanec oddajal sobe (udi na kak drug način, se odmerjena olajšava ne prizna. VII. DAVEK OD PREMOŽENJA 57. člen Zavezanec za davek od premoženja je občan, ki je lastnik oz. uživalec stavbe, dela stavbe, stanovanja ali garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe). Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to. ali jo uporablja lastnik ali uživalec sam, ali pa jo daje v najem. Osnova za davek je vrednost stavbe, ki se ugotovi po merilih in na način, določenih s lem odlokom. 58. člen Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in na način: — po pov prečni gradbeni ceni za m koristne stanovanjske pov ršine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti. — po gradbeni izvedbi stavbe. — po letu gradnje oz. letu rekonstrukcije in obsega rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe. Za koristno stanovanjsko pov ršino se šteje tlorisna površina sob. predsob, kuhinj, hodnikov, vež. stopnišč, kopalnic, stranišč, lož. shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž ter drugih zaprtih prostorov stavbe. 59. člen Cilede na gradbeno izvedbo se na vrednost I m koristne stanovanjske površine. določene v 58. členu, in ob upoštevanju določb 59. člena uporabi količnik: — ob izvedbi, pri kateri so zidov i opečni, delno betonski z masiv nimi stropi, količnik l.(K). — ob izvedbi, pri kateri so zidov i opečni, stropi leseni, količnik 0.90. — montažne hiše. količnik 0.80. — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, količnik 0.70. — ob izv albi. pri kateri je predalčno zidov je, stropi leseni in pri brunaricah, količnik 0.60. Vrednost I m koristne stanovanjske površine, ugotovljene po I. odstavku tega člena, se zmanjša: — pri kletnih prostorih za 75'i. — pri ložah za 30'«. — pri mansardnih prostorih za 20' «. — pri garažah kot samostojnih gradbenih objektih za 50'«. Vrednost I nr koristne stanovanjske površine poslovnih prostorov, ugolovIjcnc po I. odstav ku lega člena, se pov eča za 25'«. ne glede na to. ah so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekti. Površine neizgrajenih podstrešij se ne vrednotijo. 60. člen Pri ugotavljanju vrednosti stavbe se odšteje obraba slav be (amortizacija), ki se izračuna po Rossovt formuli, in tako u gotov Ijcna vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb ter se ista ne spreminja, razen v primeru iz 61. in 62. člena tega odloka. Odločba o odmeri davka jvf stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ah do spremembe davčnih predpisov. 61. člen Davčni zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je prav iloma enkratna. Zav ezanei dav k a na posest stavb, ki so med letom opravili rekonstrukcijo, dozidav o ali nadzidavo že obstoječih stav b. so dolžni v ložiti dav čno napovcd najkasneje do 31, januarja po preteku leta. ko je bila opravljena rekonstrukcija, oz. ko so stav bo pričeli uporabljan v roku 40 dni po izdaji dovoljenja za uporabo stavbe oz. od pričetka uporabe stavbe, če se stavbe prične uporabljati pred izdajo dovoljenja. V kolikor davčni zavezanec ne vloži napoved v predpisanem roku iz I. odstavka lega člena, se davek lahko odmeri na podlagi zbranih podatkov. Obrazec davčne napovedi predpiše uprava za družbene prihodke. 62. člen I 'gotovi jena v rednost stav be. kije osnova za odmero davka od premoženja, se spremeni, ko seje gradbena vrednosti m2 koristne stanovanjske površine povečala za več kot 20'«. V takem primeru se opravi levalorizaeija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) ter je novo ugotovljena vrednost osnove za odmero davka v nadaljnjih letih. Za gradbene in stanovanjske zadeve pristojen upravni organ občinske skupščine mora vsako leto do 31. januarja za preteklo leto predložiti upravi za družbene prihodke podatke o povprečni gradbeni ceni 1 m: koristne stanovanjske površine, brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča. 63. člen Davek od stavb se ne plačuje od stavb, ki so oproščene pp 115. in 116. členu zakona o davkih občanov, od stavb v krajih, ki se po odloku o urbanističnem redu občine ne urejajo z urbanističnimi ali zazidalnimi načrti, ne plačujejo pa ga tudi lastniki stavb, katerih dohodki na družinskega člana ne presegajo 10'i povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v SR Sloveniji za preteklo leto v gospodarstvu. Oprostitev davka po tem členu se ne more priznati za prostore za počitek oziroma rekreacijo. Od stavb, ki se uporabljajo za počitek oz. rekreacijo (vikendi, zidanice), se davek od premoženja na posest stavb ne plača od prostorov, ki so namenjeni za ^spravilo sadja. vina. orodja in inventarja. 64. člen Zavezancu se davek na posest stavbe z več kot tremi družinskimi člani, ki so skupaj z njimi stalno prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih oz. vstanovanj-skih stavbah v letu pred letom, za katerega seodmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10' < za vsakega nadaljnjega družinskega člana. 65. člen Davek od premoženja se plačuje, v naslednji višini: I. od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž od od od od od 1.000.000 2.000.0(X) 4.000.(X)0 6.000.000 8.000.000 nad 10.000.000 2. od poslovnih prostorov: osnova osnova do 1.000.00 din do 2,000.000 din do 4.(XX).(XX) din do 6.000.(XX) din do 8.(XX).(XX) din do 1().()()().(X)() din do l.(XX).(XX) din stopnja davka 0.10 0.20 0.30 0.45 0. 65 0.85 1.(H) stopnja davka 0.15 nad I.OOOJKK) do 2.(X)().(X)() din 0.35 nad 2.(X)().(X)() do 3,(XX).(XM) din 0.55 nad 3.1XX).()()() do 4.(X)0.(X)0 din 0.75 nad 4.000.000 do 5.0(X).0(X) din 1.00 nad 5.()()().00<) 1.25 jrostorov za počitek in rekreacijo: osnova stopnja davka do 1.000.000 din 0.30 nad 1.000.000 do 2.(X)().(X)() din 0.40 nad 2,000.000 do 4.000.(XX) din 0.60 nad 4.000.000 do 7.0()().().— 20 30 40 70 nad 40.000.— 10 20 30 40 70 d) sadje: če znaša K D negozdnih od 4000 od 8001 od 12001 od 2< M M) 1 nad zemljišč, če odda: do 8000 do 12000 do 20000 do 3(X)00 30000 kg kg kg kg kg znižanje davka za: /ir '/, 'i 1 ■ ( do 20.000.— 30 40 70 — od 20.001 do 40.000.— 20 30 40 70 nad 40.(MM).— 10 20 30 40 70 ' e) zelenjava: če znaša K D negozdnih od 12000 od 24001 od 3«XX)I od 48001 nad zemljišč, če odda: do 24000 do 360(K) do 48000 do 6(X)00 60000 kg kg kg kg kg znižanje davka za: '/<' % 'A do 20.000.— 30 40 70 — od 2().(X)I.—do 4().(XX).— 20 30 40 70 nad 40.000,— 10 20 30 40 7(1 Ij grozdje: če znaša KD negozdnih od 3000 od «101 od 8001 od 12001 nad zemljišč, če odda: do 6()(K) do 8000 do 12000 do 15000 15000 kg kg kg kg kg znižanje davka za: ', '; 'i f • ' ( do 20.000 — 30 40 70 — od 2D.(X)I.— do 40.(XX).: 20 30 40 70 nad 40.(MM).— 10 20 30 40 70 Po tem členu se prizna v ajo olajšave za pogodbeno oddane pridelke v prejšnjem letu. Sezname o količini oddanih pridelkov posameznih zavezancev predloži upravi za družbene prihodke pogodbena organizacija do 15. februarja v letu, v katerem se priznava olajšava. Seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu s predipis o kmetijskih zemljiščih, predloži za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ do 15. februarja v letu. za katero se davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča. 18. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so pokojninsko in' invalidsko zavarovani kot kmetje in preživ Ijajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se prizna davčna olajšava v višini 10' i od odmerjenega davka na otroka. Ne glede na določbe prv ega odst av k a tega člena se prizna olajšav a za otroke, ki se šolajo za poklic kmetov alea v v išini plačane šolnine. Za otroke iz prvega odstavka lega člena, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega prebivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živ ijo pri starših, se olajšav a iz prvega odstav ka pov cča za 50' <. Olajšav a po tem členu se prizna ob letni odmeri davka za otroke, ki so v preteklem letu opravili razred, oz. letnik šole. v kateri se šolajo. (žlajšav a se prizna najdlje do 26. leta starosti otroka. Olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca januarja po preteku leta. v katerem so otroci opravili razred oz. letnik šole. I y. člen Dav ka od katastrskega dohodka iz kmetijske dejav nosi i so oproščeni zav ezan-ei iz višinskih krajev, kjer so proizvodi, ekonomski in prometni pogoji še posebej slabi in sicer: Zalog pri Stranju. Ravni log. .Icvša pri Reštanju. Plešivec. Črcnjcvcc. Črneča vas. Prušnja vas. Irluga. Vrtača. Brezje. Planina pri Podbočju. Premogovei. Vrbje, Gradec. Brlog in Irobelnik. katerim letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega din 60.000.—. Prav tako so pod enakimi pogoji oproščeni dav ka iz katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti zavezanci v naslednjih: Šapula. Mrčna sela. Reštanj. Dobrova. Stranje. Gradnje. Mladje. Kočarija. Oštre. Ržiščc. Vel. Vodenice. Dolšee. Brezovica. Ilrastck. M. Vodenice. Podstrm in Ivanjše. katerim letni katastrski dohodek negozdnih površin ne presega din 40.000.—. 20. člen ( e je bil donos na posamezni parceli ali na v eč zemeljskih parcelah manjši za-radi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih dogodkov, ki jih zav czancc ni mogel preprečiti, oceni škodo posebna cenilna komisija. ki jo imenuje Izvršni svet. IV. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 21. člen Davek od ostanka čistega dohodka iz gospodarske dejavnosti, obdavčenih po dejanskem dohodku, se plačuje po stopnji 34%*. Po enaki stopnji plačujejo davek občani od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganja opeke, apna, oglja in podobno), z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek po odbitku stroškov presega 10% osebnih dohodkov po 10. členu Zakona o davkih občanov.-Stopnja davka za zavezance. ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, je 39';; . za zavezance, ki občasno dosegajo dohodek pa 44%. 22. člen Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu. Pri odmeri davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se upoštevajo naslednja merila: — višina napovedanega dohodka, ki ne more biti nižja od povprečnega bruto osebnega dohodka po vrstah dejavnosti v preteklem letu za zavezance, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic, oziroma 50 odstotkov povprečnega bruto osebnega dohodka po vrstah dejavnosti v preteklem letu, za zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, dohodek je lahko nižji le po kriterijih iz naslednjega člena tega odloka, — predvideni čas. oziroma obseg opravljanja dejavnosti v takočem letu, poprečni bruto osebni dohodek se upošteva sorazmerno številu delovnih dni. v katerem bo zavezanec opravljal dejavnost čas rednega letnega odmora ne vpliva na višino bruto osebnega dohodka. — višina skupne stopnje prispevkov in davka, po kateri plačujejo prispevke SIS in davek od osebnega dohodka delavcev do višine, ugotovljene po 10. členu Zakona o davkih občanov zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic. V skupni stopnji se ne upoštevajo stopnje prispevkov, ki jih zavezanci plačujejo poleg davka v pavšalnem znesku. Tako ugotovljeni znesek davka ne more biti manjši od 5% enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev.v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu. 23. člen Pavšalni letni znesek davka iz 22. člena se lahko zmanjša, po naslednjih kriterijih: a) če je zmanjšana delovna sposobnost zavezanca zaradi starosti: — nad 50 let ženske, oziroma 55 let moški — za 30% — nad 55 let ženske, oziroma 60 let moški — 45% — nad 60 let ženske, oziroma 65 let moški — za 60' i — nad 65 let ženske, oziroma 70 let moški — za 75% — nad 75 let zavčzanei. če predvideni dohodek ne presega 10'i povprečnega.bruto osebnega dohodka — za 100' i b) če je zmanjšana delovna sposobnost zavezanca zaradi kroničnega obolenja ali invalidnosti, pod pogojem, da ta kriterij še ni bil upoštevan po merilih iz prejšnjega leta _ m 2s% c) če je poslovni sedež izven mestnega središča in to vpliva na obseg poslovanja — za 20% d) če je dejavnost terenskega značaja — za 10' i. Povprečni osebni dohodek se poveča za 20' I, če zavezanec zaposluje delavca. 24. člen Dohodek, ki se upošteva pri odmeri davka v pavšalnem letnem znesku, je lahko višji od dohodka po merilih iz prejšnjih dveh členov, če se na podlagi podatkov o načinu in obsegu zavezančevega poslovanja, na podlagi primerjave z drugimi zavezanci, ki poslujejo v podobnih pogojih in na podlagi drugih ugotovitev utemeljeno pričakuje, da bo dohodek višji. Za dohodek po tem členu in dohodek po davčni napovedi se šteje, da so kriteriji iz prejšnjega člena ter predvideni čas. oziroma obseg opravljanja dejavnosti že upoštevani. V pavšalnem letnem znesku se odmerja davek tudi zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in prodajo na drobno v naseljih: Rožno. Šutna. Vel. Trn. Dolšee. Ržiščc. Mali Kamen in Zdole, zavezancem, ki opravljajo največ 20 ur tedensko ter zavezancem, ki opravljajo prevoz oseb z avtotaksijem. če izpolnjujejo pogoje po zakonu. 25. člen Za 30% se zniža davek zavezancem, ki redno opravljajo dejavnosti: zlatarstvo, avtokleparstvo in ličarstvo, kovaštvo, elektroinstalaterstvo(oprav Ijanjcpopravil in manjših montažnih del), elektromehanika za R I V in popravilo gospodinjskih strojev, precizna mehanika za pisalne in računske stroje, krojaštvo. šiviljstvo, pletiljstvo, vodoinstalaterstvo. instalaterstvo za centralne kurjave (če gre za napeljave individualnih zasebnih objektov, pečarstvo, tesarstvo, zidarstvo (če gre za popravila in adaptacije), tcracerstvo, krovstvo (če gre izključno za popravila streh), mizarstvo, soboslikarstvo s polaganjem tapet, vulkanizerstvo. pranje motornih vozil, čevljarstvo, urarstvo, kolarstvo, fotografiranje, mlinarstvo, tesnenje oken. lončarstvo in kovinsko strojno vzdrževanje. Za 50% se zniža davek zavezancem, ki redno opravljajo delovno intenzivni dejavnosti: dimnikarstvo in ročno kopanje jarkov. Zavezancem, ki so prvič ustanovili obrtno delavnico od strok, navedenih v prvem in drugem odstavku tega člena, in ki sezavežejo. da bodo v občini najmanj 5 let opravljali obrtno dejavnost, se za prvo leto poslovanja odmerjeni davek zniža za 100'%,, drugo leto za 50%, in tretje leto za 25%,. Če zavezanec pred potekom petih let preneha z dejavnostjo, je dolžan poravnati celotno vsoto priznane olajšave davka. Olajšava iz tretjega odstavka ne velja za avtoprevoznike, gradbeno mehanizacijo in bifeje ter zavezance, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic. Davčne olajšave iz tretjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovno razdobje 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti. Šteje se. da je zavezanec (začetnik) pričel z gospodarsko dejavnostjo, čeje ni prej opravljal v kaki drugi občini, ali če je ni pričel opravljati z zakoncem ali drugimi družinskimi člani. Davčne olajšave iz tega člena ne smejo presegati enoletnega čistega osebnega dohodka za zaposlene v gospodarstvu v preteklem letu. Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, opredeljenim v srednjeročnem planu razvoja drobnega gospodarstva, ki vlagajo sredstva za nabavo rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti pod pogojem, da ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije, se davčna osnova zniža za 45% . Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in . modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitvede-javnosti. se odmerjeni pavšalni letni znesek davka zniža za 30% za dobo petih let. Olajšava se prizna pod pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20% povprečnega enoletnega čistega osebpega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu. 26. člen Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu. oziroma delovni praksi, zaposlujejo invalide, se prizna davčna olajšava v višini 15% od izplačanih nagrad, oziroma osebnih dohodkov po kolektivni pogodbi. Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5% za vsakega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu. V letni dohodek se upoštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezance, ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako. da se pavšalni letni znesek davka poveča s faktorjem štiri. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. Borcem NOV se pod pogoji iz tega člena priznavajo davčne olajšave v višini 10%. Zavezancem, ki redno opravljajo gospodarsko dejavnost in vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih energetskih virov, se prizna olajšave glede na višino vloženih sredstev za dobo treh let in sicer: za vlaganje: znižanje davka za: do 150.000 10% od 150.001 do 300.000 20', nad 300.000 30% Zavezance uveljavlja olajšavo v roku. ki je določen za vložitev davčne napovedi. Zavezancem, ki oddajajo tržne viške električne energije v elektroenergetski sistem, se prizna davčna olajšava 30% od odmerjenega davka glede na delež prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti. Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere1 so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava v višini 25' < od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti. 27. člen Zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev domače proizvodnje ne konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga in storitev, odmeriti davek zniža: za 5% če znaša odstotni delež, od 5 do 10% za KI' i. če znaša odstotni delež od III do 20' i za 15' <. če znaša odstotni delež, izvoza od 20 do 30' i z;* 25%. če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50% za 35' i. če znaša odstotni delež izvoza nad 50' <. Davčna ylajšava se prizna v primeru, ko je dev izni priliv razporejen nadev izni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega delti. Davčna olajšav a se pri/na tudi za storitve, ki jih zavezance opravi v tujini preko organizacije združenega delti in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela prejemajo dinarske (turistične) čeke. Zavezanec uveljavlja olajšavo z vlogo in ustreznimi dokazili ob vložitvi napovedi. 28. člen Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 4(1% celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči, se prizna dav čna olajšav a v' v iši-ni 2(1' i od odmerjenega davka glede nadelež takega prihodka v celotnem prihodku gostinskega obrata. Zavezanec uveljavlja olajšavo z vlogo, ki jo priloži davčni napovedi. 29. člen Zavezancu davka, obdavčenem po dejanskem dohodku, ki je dodatno zaposlil nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja za vsakega takega delavca, odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 1.0% povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v, preteklem letu. Davčna olajšava sc prizna pod pogojem, daje bil novo zaposleni delavev v letu, za katero se prizna davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj 9 mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto. Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki jes sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje. Pod enakimi pogoji se prizna ta olajšava tudi zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku v višini 20-. od odmerjenega davka. 30. člen Skupne olajšave v posameznem letu ne morejo presegati 80'i odmerjenega davka, s tem da se 00' A olajšava iz tretjega odstavka 25. člena in prvegaodstav-ka 29. člena ne všteva v navedeno omejitev. 31. člen Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, se prizna za izdatkeza kulturne in telesnokulturne namene znesek v višini 15'/< enoletnega povprečnega čistega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v SRS v letu, za katero sc davek odmerja. 32. clen Davek po odbitku od gospodarskih dejavnosti se plačuje po naslednjih stopnjah: 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov, doseženih z opravljanjem lastne telesne moči, od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela — 10'-i. 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del. ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti, niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno — 25'i. 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu. sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodek iz I in 2. točke — 40' i. Predlagatelj mora pred začetkom dela prijaviti zabav išče davčnemu organu občine. 4. Od dohodkov, doseženih preko kmetijske organizacije združenega dela za ročna lizična delti sezonskega značaju, od dohodkov v zvezi s popisom prebivalstva. od dohodkov od popisa vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, pluženja snega, tovorjenja blaga za planinske postojanke. dohodkov doseženih z opravljanjem storitev za hlevske, pašne in druge skupnosti, s področja kmetijstva, od dohodkov, ki jih prejemajo oskrbovanci domov počitka v delovni terapiji, od dohodkov zbiralcev odpadnega materiala (papirja, železa, stekla itd,), od dohodkov doseženih z zbiranjem mleka, od dohodkov od prevozov mleka od proizvajalcev do zbiralnice mleka, od dohodkov doseženih s prenosom mrličev v domov ih počitka, od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100' i telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid. dušev no bolne in duševno prizadete osebe, če oprav Ijajo ročna delti preko organizacij združenega dela. od dohodkov doseženih z zbiranjem, prenosom in razdeljevanjem pošte v višinskih predelih ter od dohodkov, doseženih z zbiranjem podatkov za statistična raziskov trnja. določena z zveznimi in republiškimi predpisi, se davek nc plačuje. 5. Od dohodkov, doseženih z organiziranim delom na domu. ki jill dosegajo občani, člani kmečkih gospodarstev v manj razvitih krajevnih skupnostih, se prizna olajšava v višini 50'i. 6. Od dohodkov za fizična delti posameznih krajevnih skupnosti in od dohodkov od prevoza smeti, fekalij in odpadkov. se dav ek ne plačuje, če skupni dohodki iz tega naslov a v posameznem koledarskem letu ne presegajo 201 i povprečnega čistega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu dohodki v posameznem koledarskem letu ne presegajo 30% povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR>S v preteklem letu. Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se plačuje davek iz poklicnih dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena, po stopnji 10'i. __ 34. člen Občani, ki opravljajo poklicno dejavnost kot postranski poklic, plačujejo davek po stopnji 399?, občani ki občasno dosegajo dohodek, pa po stopnji 44' i. 35. člen Zavezancem davka iz poklicne dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se odmerja davek po merilih in kriterijih, ki veljajo za odmero davka iz gospodarske dejavnosti, s tem. da znesek davka ne more biti manjši od 2'A letnega povprečnega 'čistega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu. 36. člen Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti v odstotku od posameznega bruto zneska se plačuje po stopnji 40%. 37. člen Olajšave iz. 26. člena tega odloka se smiselno uporabljajo tudi za zavezance iz poklicnih dejavnosti. VI. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC. PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 38. člen Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, se plačuje — od dohodkov iz avtorskih pravic po stopnji 34' < — od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav po stopnji 5‘/< Ne plača sc davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, če jih zavezanec uporabi v okviru svoje dejavnosti. 39. člen Davek o odbitku od dohodka iz av torskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav sc plačuje: — od dohodkov iz avtorskih pravic po stopnji 20' i — od dohodkov od patentov tehničnih izboljšav po stopnji 3'i — od dohodkov, ki jih dosegajo tuje fizične ali pravne osebe po stopnji 20' i Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik. risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil. reklamnih filmov. diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del. od raznih skic in risb. stripov, križank in drugih podobnih del. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih. v varietejih, gostinskih obratih in na podobnih prireditvah se plačuje davek po stopnji 4(1' i. Davek od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno, kot poklic oprav I jajo kulturno dejavnost, sc plačuje po stopnji 6' i. od dohodkov po 2 odstavku tega člena pa po stopnji J2'i. 4(1. člen Stopnje davka od dohodka iz avtorskih prav ie. patentov in tehničnih izboljšav iz 38. in 39. člena odloka, ki ga doseže oseba, na katero je prenešena av torska pravica, se povečajo za 50'i. 41. člen Če nastane dvom ali gre za delo s področja uporabe umetnosti ali za obrtne izdelke, odloči komisija, ki jo imenuje izvršni svet. VII. DAVEK OD DOHODKOV I/. PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 42. člen Dav ek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih prav ie se plačuje po naslednjih stopnjah: do 50.000 15' od 50.001 do 100.000 24' od 100.001 do 150.000 33' od 150.001 do 200.000 42' od 200.001 do 250.000 51' od 250.001 do 300.000 60' nad 300.000 70' V. DAVEK OD DOHODKA I/ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA POKLICNIH DEJAVNOSI I 33 člen Davek od ostanka čistega dohodka iz poklicnih dejavnosti, obdavčenih po dejanskem dohodku, se plačuje po stopnji 34' i. Davek po odbitku od poklicnih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov kulturnih in telesnokulturnih animatorjev, ki jih pridobivajo v društvih v okviru občinske zveze kulturnih, oziroma telesnokulturnih organizacij, če skupni 43. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 50' t stroškov , od dohodkov doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov. garaž in počitniških hiš v najem, pa se prizna 30' i stroškov za vzdrževanje in uporabljanje. 44. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem, se štejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov v v išini 50' i. 45. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob. ne plačujejo davka na dohodek od premoženja zavezanci, ki opremljene sobe oddajajo preko zveze Študentov, turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, občinskega sindikalnega sveta, občinske konference ZMS ali organizacij združenega dc‘a. ki se ukvarjajo s turizmom in gostinstvom. 46. člen Davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo: 1. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu stavbe). 2. prostore, ki so namenjeni za počitek ali rekreacijo. 3. plovila. 47. člen Davek od stavb se plačuje od vsake stavbe ne glede na to. ali jo uporablja lastnik, oziroma uživalec sam. ali pa jo daje v najem. Osnova za davek je vrednost stavbe. 48. člen Vrednost stavbe se ugotavlja v skladu s pravilnikom o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Ur. list SRS. št 25/81) ter ob upoštevanju odbitne postavke 160 m’ po zakonu o dav kih občanov. Za koristno stanovanjsko površino se štejejo tlorisna površina sob. predsob, kuhinje, hodnikov, več stopnišč, kopalnice, stranišča, lože. balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe. 44. člen Davčni zavezanec davka na posest stavb je dolžan v ložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom stavbo pridobili, opravili rekonstrukcijo ali dozidave, ali nadzidave že obstoječih stavb, so dolžni vložiti napoved najpozneje do 31. I. po preteku leta. ko je bila stavba pridobljena, oprav Ijena rekonstrukcija oziroma ko so stav bo pričeli uporabljati. Obrazec dav čne napov edi predpiše Uprava za družbene prihodke. 50. člen Ugotovljena vrednost stavb, ki je osnova za odmero davka od premoženja se spremeni, ko sc je gradbena vrednost m ’ koristne površine v primerjavi z vrednostjo iz leta 1984. oziroma kasneje povečala za več kot 20'<. V takem primeru se opravi revalorizacija v rednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v naslednjih letih. Za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ mera. vsako leto do 31 I. za preteklo leto. predložiti davčnemu organu podatke o povprečni vrednosti točke, ki je osnova za izračun vrednosti stavbe, oziroma stanovanja. 51. člen Zavezanci dav ka na posest stavb, ki prebivajo v višinskih krajih, navedeni v 19. členu tega odloka, ne plaču jejo davka od stavb. Ola jšave priznane po tem členu se ne priznajo lastnikom prostorov , ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih in garaž, ki se uporabljajo v zvezi s temi prostori. 52. člen Zavezancem davka na posest stavb z večkot tremi družinskimi člani, ki so skupaj stalno prebivali v njihovih stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za katero se davek odmerja, se odmerjati davek zniža za 10' i. za vsakega nadaljnjega družinskega člana. 53. člen Davek od premoženju na posest stavb se plačuje po naslednjih stopnjah: osnova 'i do 1.000.000,— 0.10 od 1.000.001 do 2.000.000.— 0.20 od 2.noo. LIKI 1.25 3. davek od plovnih objektov z nad 8 do 9 m dolžine se plačuje v višini 20.000.— din letno in po 8.000.— din za vsaki nadaljnji meter dolžine. Pavšalni letni znesek se za vsako leto starosti zniža za 5'/i. Ne plačuje se davek od plovnih objektov, starih nad 15 let. 4. Davek od premoženja se ne plačuje, če ga lastnik uporablja za opravljanje svoje dejavnosti. VIII. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 55. člen Davek od dobitkov od iger na srečo se plačuje po stopnji 15%, če vrednost dobitkov presega 10.000.— din. IX. DRUDE DO LOČ BF 56. člen Občani so dolžni na javni poziv predložiti občinski Upravi za družbene prihodke podatke o sv ojem premoženju in načinu pridobitve po pogojih in merilih. določenih z zakonom o davkih občanov in na podlagi medsebojnega dogovora občinskih skupščin. 57. člen Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: 1. če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane dohodke. Odlog plačila aliobročnoplačevanjedavkaselahkopriznadočasa. ko zavezanec dobi plačane dohodke, zaradi katerih mu je bil odobren odlog, oziroma obročno plačevanje davkov, vendar največ za 6 mesecev. 2. če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti in drugih podobnih vzrokov dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje dolga največ za 3 mesece, odvisno od višine davčnega dolga ter časa trajanja zaradi katerega se lahko odobri odlog plačila ali obročno plačevanje davkov. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna v tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini. Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila po I. točki tega člena. 58. člen Upravi za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če jih ni mogoče ali jih ne bi bilo mogoče prisilno izterjati iz njegovega premoženja. Poroštvo je podano, če eden ali več občanov s pismeno izjavo jamči z vsem svojim premoženjem za izpolnitev zavezančevih davčnih obveznosti do določene višine. Izpolnitev porokove obveznosti se zavaruje z zastavo nepremičnin. Višina obveznosti, za katere morajo jamčiti poroki, je enaka letni povprečni osnovi na podlagi katere je bil v občini odmerjeni davek od obrtne dejavnosti v zadnjem letu dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v rosodni dejavnosti. V primerih, ko zapadle davčne obveznosti zavezanca, od katerega se zahteva poroštvo, presegajo osnovno iz predhodnega odstavka, mora zavezanec nuditi poroštvo najmanj do višine zapadlih davčnih obveznosti. 59. člen Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje gospodarskih dejavnosti se zahteva za vse dejavnosti. Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje gospodarskih dejavnosti se zahteva ne glede na prvi odstavek tega člena, če zavezanec vlogi za opravljanje gospodarske dejavnosti ne priloži dokazov, da ima poravnane vse davčne obveznosti. 60. člen Uprava za družbene prihodke lahko zhteva od zavezanca poroštvo v tehle primerih: 1. ko prisilna izterjava iz premičnega premoženja zavezanca ni uspela, zapadli davki pa presegajo povprečni odmerjeni davek v zadnjem letu v dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali sorodni dejavnosti. 2. ko obstoja utemeljen sum. da bo davčni zavezanec zapustil državo za daljši čas. X. VLOŽI LEV NAPOVEDI 61. člen Zavezanci, obdavčeni po dejanskem dohodku, so dolžni vložiti napoved za tklmero davka za leto 1985 ihI 31. januarja 19X6. zavezanci obdavčeni v pavšalnem letnem znesku, pa so dolžni vložiti napoved za odmero davka za leto 19X5 do 31. januarja 19X5. XI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI 62. člen Ia odlok prične vohali osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od I. I. 19X5 dalje. 63. člen Z dnem uveljavitve lega odloka preneha veljali odlok o dav kih občanov občine Krško (Skupščinski Dolenjski list. št. 9-74/X3. 24-233/X3. 2-37/84 in 12-264/84). Številka: 1-422-23/85 Predsednik Datum: 2X. 3. 19X5 skupščine občine Krško BRANKO PIRC 102. Na osnovi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS. št. 39-461/74 in 4-199/78) ter 157. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list. št. 12-125/82) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 3. 1985 sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1985 1. člen S proračunom skupščine občine Krško (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v Občini Krško v letu 1985. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1985 znašajo 341.567.0<)().()()dinarjev in sc razporedijo: — za splošne družbene potrebe, navedene v posebnem delu občinskega proračuna 341.567.(8)0.00 Pregled prihodkov_____ in njihova razporeditev je zajeta v bilanci prihodkov, splošnem razporedu prihodkov in posebnem delu proračuna. ki je sestavni del tega odloka. 3. člen Od izvirnih prihodkov po 2. členu tega odloka se I' i izloča v sredstva rezerve proračuna občine Krško. 4. člen Takse na promet parklarjev in kopitarjev sc evidenčno izkazujejo v proračunu in v celoti prenašajo na račun sredstev za zatiranje živalskih kužnih bolezni občine Krško. 5. člen Takse za bivanje v turističnih krajih se v celoti odvajajo za pospeševanje turistične dejavnosti, s tem pa: — 90' i priliva participira Občinska turistična zveza Krško — 10'i priliva participira Turistična zveza Slovenije, na osnovi družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse (Uradni list SRS. št. 42-1830/82) 6. člen Za prihodke iz 4. in 5. člena tega odloka, ki se v proračunu izkazujejo le evidenčno, skupščina občine Krško pooblašča Službo družbenega knjigovodstva. da ob vsakokratnem praznjenju zbirnega računa v korist proračuna izvrši tudi prenos sredstev s proti nalogi na ustrezne račune končnih uporabnikov. 7. člen Proračunski prihodki, ki bodo presegli dovoljeno fttven splošne porabe, bodo izločeni na posebno partijo občinskega proračuna in uporabljeni v skladu z določili dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1985. 8. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine Krško. Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo praviloma enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazu jejo po dvanajstinah mesečno za nazaj, za posebne namene in ostale potrebe pa v skladu z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev. Izvršni svet sme. če nastanejo pri izvajanju nalog nepričakovane težave, ali če se odloči za bolj varčno in bolj smotrno uporabo sredstev, zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja, spremeniti namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejanja za posebne namene. 9. člen Sredstva, ki jih delavci v občinskih uravnih organih pridobivajo kot dohodek delovnih skupnosti, se bodo povečala v skladu s sprejetimi dogovori. V primeru, da se bodo osebni dohodki v gospodarstvu občine med letom povečali nad načrtovano rastjo, bo skupščina občine z rebalansom proračuna zagotov ila dodatna sredstva za povečanje osebnih dohodkov. 10. člen Višino udeležbe posamezne krajevne skupnosti na srevlstv ih iz občinskega proračuna za leto 1985 določi zbor krajevnih skupnosti s posebnih sklepom. I I. člen Upravni organi in njihovi delovne skupnosti ter drugi uporabniki sredstev proračuna morajo opraviti svoje naloge s svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki bi presegale zneske, določene v tem proračunu, razen če se s posebnim aktom oziroma dogovorom skupščine ne določi drugače. 12. člen Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se mu lahko sporazumno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo, na podlagi program, ki ga potrdi izvršni svet. 13. člen Če se med letom ustanov i nov organ, se sredstva za njegovo delo zagotavljajo iz »tekoče proračunske rezerve« oziroma s spremembo proračuna na podlagi predlaganega programa dela. ki ga potrdi izvršni svet. Če se med letom ukine organ ali drug uporabnik sredstev občinskega proračuna, se neuporabljena sredstva za delo organa oziroma uporabnika prenesejo v »rekočo proračunsko rezervo«. 14. člen Vsi prihodki, ki jih upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo ali z delom po pogodbi, so prihodek občinskega proračuna in se lahko v celoti ali delno uporabijo za modernizacijo dela upravnih organov. Za prihodke upravnih organov v smislu prejšnjega odstavku se ne štejejo prihodki, ki pomenijo refundacijo dejanskih stroškov (prodaja tiskovin in obrazcev po nabavni ceni. razmnoževanje, fotokopiranje, stroški kurjav e, telefonov in podobno). 15. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so upravnim organom odobrena v občinskem proračunu, so odgovorni funkcionarji, ki vodijo upravne organe in odredbodajalec oziroma oseba, ki jo ra pooblasti. Za zakonito uporabo sredstev pa je odgovoren tudi vodja računovodstva. 16. člen Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je predsednik izvršnega sveta oziroma oseba, ki ga ta pooblasti. 17. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: 1. o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna. 2. o uporabi sredstev rezerv za namene iz I. točke 39. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb,v DPS do zneska SOO.OOO.OO dinarjev v posameznem primeru, upoštevajoč Prav ilnik o razreševanju škod po elementarnih nesrečah v občini Krško in 3. da začasno uporabi sredstva rezerv, če prihodki pritekajo neenakomerno, ki pa morajo biti vrnjena do konca leta 1985. 18. člen Sredstva, ki se po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Krško v I. trimesečju 1985 nakažejo posameznim uporabnikom oziroma uporabijo za posamezne namene, se poračunajo v okviru določb tega odloka in sredstev, razporejenih v posebnem delu proračuna občine za leto 1985. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od I. januarja 1985 dalje. Številka: 1-402-13/85 Predsednik Datum: 28. 3. 1985 skupščine občine Krško BRANKO PIRC 103. Na podlagi I. in 4. člena Zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS. št. 29/65. 7/70 in 7/72). 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 25/83) ter I57. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list. št. 12-125/82) je skupščina občine Krško na sejah zbora združenega dela in zbora Krajevnih skupnosti dne 28. 3. I985 sprejela ODLOK O TURISTIČNI TAKSI 1. člen Na območju občine Krško se za začasno bivanje potnikov plačuje turistična taksa. 2. člen Zavezanec do plačila takse je oseba, ki začasno prebiva na območju občine. 3. člen Turistična taksa se plačuje v gotovini, lakso obračuna in pobere gost inska, turistična ali druga organizacija ah zasebnik, ki oddaja nočitv ene kapacitete. Za nočitev v hotelih, gostiščih, zasebnih sobah in campingih dosega: — za domače goste 40.00 dinarjev — za tuje goste 80.00 dinarjev Pobrano turistično takso je potrebno do 5. v mesecu za pretekli mesec nakazali na ustrezni tekoči račun. 4. člen Turistična taksa, ko se pobira po tem odloku, je prihodek proračuna občine. 5. člen Ciostinske. turistične in druge organizacije ter zasebniki, ki oddajajo sobe. so dolžni voditi ev idenco o plačani turistični taksi, ki vsebuje: — priimek in ime ter naslov turista oziroma potnika: — število nočitev; — višina plačane takse ali označbo, ki upravičuje osebo do oprostitve plačilu turistične takse. 6. člen Plačila turistične takse so oproščeni: — otroci do dopolnjenega 15 leta starosti; — vojni in delovni invalidi; — vojaki in gojenci vojaških in kadetskih šol. kadar organizirano bivajo v občini; — člani zveze slepih in gluhih v Jugoslaviji ter njihovi spremljevalci; — udeleženci šolskih ekskurzij in kolonij; — osebe, ki se zdravijo v stacionarnih zdravstvenih zavodih; — tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni taks in dajatev: — člani počitniške zveze in taborniki; — nosilci partizanske spomenice 1941. narodni heroji in španski borci. 7. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 din se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, z denarno kaznijo od 1.000 do 50.000 din pa pravna oseba. ki ne odvede oziroma ne odvede v roku iz J. člena turistične takse. 8. člen Izvajanje tega odloka nadzoruje upravni organ skupščine občine, pristojen za družbene prihodke. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od I. januarja 1986 dalje. Številka: 1-423-1/85 Predsednik Datum: 28. 3. 1985 Skupščine občine Krško BRANKO PIRC 104. Na podlagi zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ. št. 64-686/84) in I56. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list. št. 12-125/82) je skupščina občine Krško na sejali zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. 3. I985 sprejela ODLOK o določitvi in pooblastitvi organa, ki ho sprejemal ukrepe neposredne kontrole cen na ravni občine Krško 1. člen S tem odlokom se določi in pooblasti organ, ki bo sprejemal ukrepe neposredne kontrole cen na ravni občine Krško za proizvode in storitve iz 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS. št. 9-429/85). 2. člen Ukrepe neposredne kontrole cen za proizvode in storitve iz 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS. št. 9-429/85) predpisuje izvršni svet skupščine občine Krško. 3. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo vel jati odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načiju uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Krško (Skupščinski Dolenjski list. št. 23-198/80). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 1-38-6/85 Predsednik Datum: 28. 3. I985 Skupščine občine Krško BRANKO PIRC 105. Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS. št. I /81) in I57. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list. št. 12/82) je skupščina občine Krško na seji, zbora združenega dela dne 28. 3. I985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 3. I985 sprejela ODLOK o razglasitvi gomilnega grobišča Sajevce pri Kostanjevici za kulturni spomenik 1. člen Gomilno grobišče v Sajevcah pri Kostanjevici se kol značilno in visoko ovrednoteno arheološko najdišče razglasi za kulturni spomenik. 2.-člen Območje gomilnega grobišča v Sajevcah pri Kostanjevici predstavlja enega redkih, celotno ohranjenih tovrstnih kulturnih spomenikov. Dosedanji raziskovalni posegi so pokazali, da gomile sodijo v starejšo železno dobo, najdba antične grobnice pa dokazuje uporabo grobišča tudi v rimskem času. Gomilno grobišče se razprostira pri vasi Sajevce vzhodno od Kostanjevice med cesto, ki pelje proti Brežicam ter Krškemu, in reko Krko. Razsteza se okrog 600 metrov v dolžino in 100 metrov v širino, same gomile pa merijo v poprečju l5do 20 metrov in so do 2 metra visoke. Na opisanem prostoru je danes dokumentiranih 22železnodobnih gomil in ena rimska grobnica. Razen gomil 8. 10. 11 in 16. ki so povsem odstranjene in so v tlorisu visoe zaradi slabše rasti trave na sterilni zemlji, so ostale gomile nepoškodovane (precej pa že sploščene z oranjem). 3. člen Meje spomenika potekajo: na severni strani se meja drži ceste Kostanjevica—Brežice, začenši s parcelo št. 774/3 in teče po eesti vse do severovzhodnega roba parcel št. 76.3 in 762. Od tod meja poteka po severovzhodnem robu parcel št. 763 in 762, vzhodnem robu parcele št. 762 in severovzhodnem robu parcele št. 764. V nadaljevanju teče proti zahodu po robu parcele št. 775/4, ki predstavlja pravzaprav vzhodno mejo gomilnega grobišča. Meja varovanega področja se nato drži vzhodnih robov parcel št. 775/l_ 775/2. 775/7. 775/6. 775/3. 774/1. 774/2 in 774/3,kjer se zaključi in se po zahodnem robu zadnje parcele priključi cesti Kostanjevica—Brežice, vse v območju katastrske občine Kostanjevica. 4. člen parcele, katerih imetniki oz. imetniki pravice — lastnik Unetič Jože Sajevce št. 9 — lastnik Sribar Leopold. M. Mraševo št. 12 — lastnik StcTanič Jože. Kostanjevica, Grajska 5 — lastnik Hribar Jože, Sajevce št. 6 — lastnik Predanič Franc, Črešnjice št. 8 — lastnik Grubar Angela. Sajevce št. 3 — lastnik Pišek Franc, Brod št. I — lastnik Blatnik Maks Ledeča vas št. 3 — lastnik Stelanič Jože in StcTanič Marija. Kostanjevica. Grajska 5 5. člen Grafični prikaz spomenika v merilu 1:2880 je kot priloga sestavni del tega odloka. 6. člen Za območje spomenika velja L stopnja varstvenega režima, s katero varujemo neokrnjene in izvirne vse spomeniške lastnosti arheološke dediščine, njeno kulturno vrednost, pa tudi snov, ki je z njo povezana. Vsi posegi se podrejajo spomeniški pričevalnosti in spomeniški Funkciji. Konkretno to pomeni, da mora raba prostora na zaščitenem območju ostati nespremenjena. Razen tradicionalne kmetijske izrabe ni dovoljeno nikakršno poseganje v zemeljske plasti, meliori-ranje zemljišča ali izravnavanje gomil. V sklop varovanja sodi tudi načelna nezazidljivost gomilnega grobišča, se pravi gomil samih in prostora med njimi. 7. člen V območju spomenika so dovoljeni le strokovni in znanstveni posegi, ki so bodisi namenjeni nadaljnjim raziskavam gomilnega grobišča ali pa izboljšavi estetskega oziroma vizualnega stanja spomenika. Poleg tradicionalne kmetijske rabe ima spomenik prvenstveno pedagoško-znanstveno funkcijo. Spremembe na stanovanjskih in gospodarskih objektih so možne samo v soglasju z Ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine. 8. člen Strokovni nadzor nad vsemi posegi na območju spomenika opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja Medobčinski inšpektorat občin Brežice. Krško in Sevnica. 9. člen Upravni organ za premoženjsko pravne zadeve občine poda predlog za vpis spomenika v zeml jiško knjigo po parcelnih številkah z imetniki oziroma imetniki pravice upravljanja v skladu s 4. členom tega odloka. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi-dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 3-63-6/84 Predsednik Datum: 28. 3. 1985 Skupščine občine Krško BRANKO PIRC Spomenik zajema naslednje upravljanja so: parcela št. 762 in št. 764 parcela št. 775/1 parcela št. 775/2 parcela št. 775/7 parcela št. 775/6 parcela št. 775/3 in št. 775/5 parcela št. 774/1 parcela št. 774/2 parcela št. 774/3 106. Na podlagi 16. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS.št. 33/79) in 157. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list. št. 12-125/82) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela dne 28. 3. 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 3. 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitv i stopnje prispevka za izv ajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji 1. člen V odloku o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji (Skupščinski Dolenjski list. št. 20/83) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti plačujejo prispevek po stopnji 1,0% od katastrskega dohodka.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1985 dalje. Številka: 7/2-402-162/84 Predsednik Datum: 28. 3. 1985 skupščine občine Krško BRANKO PIRC -------------------------------107.-------------------------------------------------------------------------n POPRAVEK ODLOKA IN ODLOČBE Pri preverjanju teksta odloka o družbeni skrbi za udeležence na-rodnoosvobidlne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane, objavljenem v SDL št. 7, smo ugotovili tiskarski napaki, zato objavljamo naslednja popravka: j. 3. člen »Upravičenci do priznavalnin so: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta— borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943: 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oziroma 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo: Pri preverjanju teksta odločbe o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Račna v delu k. o. Raka. k. o. Smodnik in k. o. j Površje, objavljenega v SDL št. 7 smo ugotovili tiskarske napake, zato objavljamo naslednje popravke: pod točko I v peti. vrsti je namesto pare. št. 4379 pravilno 4359. pod točko 2 — v katastrski občini Raka: — pod dvaindvajseto alinejo je namesto 1819/2 pravilno 2819/2. pod petindvajseto alinejo manjka pare. 2968. — v katastrski občini Smednik: pod tretjo alinejo je pravilno: Ba jc Jožef Šentjernej. Zameško 7. Sekretar občinske skupščine ^______________________________________________________ŽIVKO Šl BliK j Občina Metlika 108. Na podlagi določb 58. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 246. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne I. 3. 1985 sprejela ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na ureditvenem območju občine Metlika. 1. člen Za uporabo stavbnega zemljišča se na ureditvenem območju mesta Metlika plačuje nadomestilo po določbah zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS. štev. 18/84) in po tem odloku. 2. člen Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano ah nezazidano stavbno zemljišče, ki leži v mejah obseženega z urbanističnim izvedbenim načrtom in je komunalno opremljeno. 3. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka, druge samoupravne organizacije in skupnosti pa iz svojih prihodkov. « 4. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišča, ki se uporabljajo za namene, navedene v prvem odstavku 59. člena citiranega zakona. 5. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti občanu, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe, ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo. če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Občinska skupščina predpisuje oprostitev oziroma delno oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za občane, ki uveljavljajo plačevanje stanarine v skladu z načeli za subvencioniranje stanarine po odloku o družbeni pomoči občanom za delno nadomestitev stanarin (SDL 14/77) in ostali zavezanci, ki prejemajo stalno družbeno pomoč. Plačila nadomestila so oproščene vse vozne in parkirne površine javnega značaja razen površin, ki so funkcionalno povezane s poslovno dejavnostjo, nadomestila pa so oproščene tudi mestne javne poslovne površine in zelenice. 6. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se določi od kvadratnega metra zazidalnega in nezazidalnega stavbnega zemljišča mesečno in sicer: A. zazidano stavbno zemljišče: 1. Stanovanjske površine — za stanovanjske površine (stanovanjski prostori, garaže za osebne avtomobile in drugi pomožni prostori) last posameznega občana in v družbeni lastnini........ 1.50din/m: 2. Poslovne površine: — za poslovne prostore in druge poslovne površine, ki so namenjene poslovni dejavnosti (po ureditvenem načrtu), nepokrita skladišča, delavnice na prostem in podobno, od tlorisne površine 3,00 din/nr — za poslovne površine za družbeno dejavnost se plačuje nadomestilo v višini 50% zgoraj določene odmere. B. Nezazidano stavbno zemljišče: — za nezazidano stavbno zemljišče, ki je predvideno za gradnjo po prostorskem izvedbenem načrtu, oziroma za katero je pristojni upravni organ izdal lokacijsko dovoljenje, po 0.50 din/nr’. 7. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancu iz 3. člena tega odloka občinski upravni organ, pristojen za družbene prihodke, ki zavezancu določi rok plačila tega prispevka. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se zbira na račun pri skladu stavbnih zemljišč občine Metlika. 8. člen Sredstva, zbrana s prispevkom za uporabo stavbnega zemljišča, so namenska in se smejo uporabljati kot sredstva za urejanje stavbnega zemljišča na območju naselij in drugih območij namenjenih za kompleksno graditev znotraj meje prostorskega izvedbenega načrta, kjer se ta prispevek obračunava. 9. člen Površine za odmero nadomestila od stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov ter nezazidalnih stavbnih zemljišč so dolžni prijaviti upravnemu organu. pristojnemu za komunalne zadeve SO Metlika vsi zavezanci v roku 30dni od objave tega odloka. Zavezanci so dolžni dati točne podatke o površinah in priglasiti vsako nadaljnjo spremembo, ki bi lahko vplivala na odmero prispevka (nadomestila) v roku 15 dni od nastanka spremembe oziroma obveze. 10. člen Občinski upravni organ, pristojen za družbene prihodke, določi in spremlja obračunavanje nadomestila zuvezancem. Glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, se uporabljajo določbe zakona o davkih občanov. 11. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 50.000 din se kaznuje za prekrške pravna oseba, ki je zavezanec nadomestila in tisti, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost .^e: — ne vloži zahteve, da se ji določi nadomestilo za uporabo zazidalnega stavbnega zemljišča od prvega dne naslednjega meseca od pričetka uporabe stavbe — v določenem roku ne prijavi sprememb pri osnovah za odmero nadomestila — prijavi nepravilne osnove za odmero nadomestila. Zdenarno kaznijo od 1.000 do 10.000 din se kaznuje odgovorna oseba, pravne osebe in posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 12. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na ureditvenem območju občine Metlike (SDL 32/77) in dopolnitev tega odloka (SDL 5/81). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1985. Številka: 420-6/75 Datum: 1. 3. 1985 Predsednik skupščine občine Metlika: JANEZ GAČNIK, dipl. inž., 1. r. 109. Na podlagi I. in 4. člena Zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) in na podlagi 245. člena Statutaobčine Metlikajeskupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne l. 3. 1985 sprejela ODLOK O TURISTIČNI TAKSI 1. člen Turisti in potniki plačujejo za začasno prebivanje na območju občine Metlika turistično takso in sicer: — domači gosti od nočitve ' 30 din — tuji gosti od nočitve 60 din 2. člen Plačila turistične takse so oproščeni: — otroci do 7. leta starosti, — vojni in delovni invalidi. — vojaki in gojenci vojaških in kadetskih šol, — člani Zveze slepih in gluhih Jugoslavije. — osebe na zdravljenju z napotnico zdravniške komisije, — osebe, ki bivajo v lastnih počitniških hišah, — tuji družavljani. ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plačila taks, — nosilci partizanske spomenice 194!, narodni heroji in španski borci. 50% popust pri plačilu turistične takse imajo: — otroci od 7. do 15. leta starosti, — upokojenci in — otroci in mladina na skupnih letovanjih in šolskih ekskurzijah. 3. člen Turistično takso obračunavajo in pobirajo gostinske, turistične in drugeorga-nizacije, samostojni obrtniki gostinske stroke in posamezniki, ki oddajajo prenočišča. Pobrano takso za pretekli mesec je potrebno do 5. v mesecu vplačati na račun dohodkov Turističnega društva Metlika. 4. člen Zbrana sredstva turistične takse razporedi Turistično društvo Metlika v turistične namene in o namenu porabe zbranih sredstev seznani občinsko skupščino. 5. člen Prisilna izterjava turistične takse se opravlja po predpisih o prisilni izterjavi davkov in prispevkov občanov. 6. člen Zdenarno kaznijo od 1.000 do 5.000 dinsc kaznuje posameznik oz. odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz 3. člena tega odloka, zdenarno kaznijo do 10.000 din pa sc kaznuje pravna oseba oz. posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem obrtne dejavnosti. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi^ Skupščinskem Dolenjskem listu in se uporablja od 1. januarja 1986, ko preneha veljali odlok o komunalnih taksah (SDL, št. 6/66, 10/81, 18/83 in 4/84). Številka: 423-1/85 Datum: 1. 3. 1985 110. Na podlagi 9., 16., 18. in 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) in 239. členasta-tuta občine Metlika, je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 1. 3. 1985 sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE METLIKA ZA LETO 1985 1. člen S tem proračunom (v nadaljnem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Metlika v letu 1985. 2. člen Občinski proračun za leto 1985 obsega: — prihodke v znesku din 142.000.000 — razporejene prihodke din 142.000.000 3. člen Od prihodkov občinskega proračuna iz 2. člena tega odloka se 1% sredstev izloča v rezervni sklad občine Metlika. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali posebnim aktom skupščine občine Metlika ali njenega izvršnega sveta ni drugače določeno. 5. člen Izvršni svet skupščine občine Metlika lahko začasno zmanjša proračunsko porabo, če prihodki proračuna ne pritekajo tako. kot je predvideno v proračunu, vendar največ do 5%; če pa ugotovi, da prihodki iz 2. člena tega odloka ne bodo doseženi do konca leta, o tem obvesti občinsko skupščino in predlaga usirezne spremembe proračuna. 6. člen Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev. 7. člen Izvršni svet odloča o razporeditvi sredstev posameznim organom za nove namestitve. 8. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, odobrenih s tem proračunom. Sredstva smejo uporabniki uporabljati le za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene s tem proračunom za leto 1985. če ni s posebnim aktom drugače določeno. 9. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa, oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi referent za proračun. 10. člen Vsi prihodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna, razen prihodkov od tiskovin in stroškov postopka upravnih organov. Te prihodke smejo upravni organi uporabiti za materialne stroške in posebne namene. I L.člen Sredstva, razporejena v posebnem delu proračuna, se upravnim in pravosodnim organom ter za posebni namen skupščine in izvršnega sveta nakazujejo na račun 637. družbenopolitičnim organizacijam in društvom, krajevnih skupnostim in drugim neposrednim uporabnikom proračunskih sredstev na njihov ustrezni račun, vsa druga sredstva pa se koristijo neposredno iz proračuna. 12. člen Presežki prihodkov, ki bodo doseženi več kot 46% nad dovoljeno porabo v letu 1985, se v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1985 izločajo na posebno partijo proračuna občine. Del. ki ostane občini, se sme po določit vali izvršnega sveta uporabiti za intervencije v proizvodnji in porabi hrane ter za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv. 13. člen Pristojbine za zdravstveno varstvo živali se v celoti izločajo na posebni račun za zdravstveno varstvo živali. 14. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet. Izvršni svet je pooblaščen tudi: — da v primeru neenakomernega dotoka proračunskih prihodkov odloča o najetju posojila iz rezervnega sklada. — da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Metlika do višine 1.000.000 din v vsakem posameznem primeru, vendar samo za namen iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. 15. člen Da bi občinska skupščina lahko vršila nadzor nad pravilno in smotrno uporabo sredstev, razporejenih s proračunom, ji morajo organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna pošiljati svoje finančne načrte in zaključne račune, na posebno zahtevo izvršnega sveta pa tudi druge podatke in poročila o izvrševanju svojih nalog, ki jih za to potrebuje. 16. člen Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1985 dana posameznim uporabnikom oziroma so bila uporabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru 'sredstev proračuna za leto 1985. t- 17. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov v posebnem delu proračuna, je sestavni del tega odloka. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1985. Številka: 400-1/85 Datum: 1. 3. 1985 Predsednik skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. inž. 111. Na podlagi 246. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne l. 3. 1985 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o poimenovanju ulic, cest in trgov v mestu Metlika. 1. člen V odloku o poimenovanju ulic, cest in trgov v mestu Metlika (Skupščinski Dolenjski list štev. 19/75) se 30. točka 2. člena odloka spremeni in dopolni ter se glasi: t ••Ulica, ki se odcepi od »Brega revolucije« za vinsko kletjo in poteka po sedanji poljski poti mimo pokopališča, ter se pri gostišču Badovinac Marije zopet priključi na »Cesto bratstva in enotnosti«, se imenuje »Marentičeva ulica«. 31. točka 2. člena citiranega odloka se spremeni in sc pravilno glasi: Sedanja »Marentičeva ulica« se zaradi sprememb v zazidalnem načrtu preimenuje v »Gubčevo ulico«, tako da je sedaj celotni opisani potek »Gubčeve ulice« naslednji: ulica, ki sc .odcepi od »Ceste bratstva in enotnosti« v istem križišču kot »Kolodvorska ulica« (nasproti gostišča l.ozinšek) in poteka poleg stanovanjske hiše Jožeta Jankoviča vzporedno s »Cesto bratstva in enotnosti« do priključka na »Šestovo ulico«. 2. člen 2. člen odloka o poimenovanju ulic, cest in trgov v mestu Metlika se dopolni z novimi točkami: 43. Naselje — zazidalni kompleks »OB KRIŽIŠČU« zahodno od »Cestebratstva in enotnosti« in južno od regionalne ceste v Črnomelj, se imenuje »NASELJE BORISA KIDRIČA«. 44. Ulica, ki se odcepi od »Ceste bratstva in enotnosti« pri hiši št. 9, last Konda Ane in poteka do hiše last Heraka, kjer se zopet priključi na »Cesto bratstva in enotnosti«, se imenuje »ULICA MARJANA KOZINE« 45. Ulica, ki se odcepi od »Trdinove poti« pri hiši lokacija št. I in poteka do hiše lokacija št. 13, kjer se zopet priključi na Trdinovo pol, se imenuje »LEVSTIKOVA ULICA«. 46. Cesta, ki se odcepi od »Ceste XV. brigade« pri hiši last Zvonka .lanjaca in poteka za gasilskim domom in mimo upravne stavbe TOZD Elektro, kjer se priključi na regionalno cesto proti Črnomelju. se imenuje Črnomaljska cesta. 47. Ulica, ki se odcepi od ceste na »Bregu revolucije« pri hiši last Milana Krcmesca in se pri stanovanjski hiši last Draga Rožiča priključi na ulico »Na lazah«, se imenuje »ULICA XIV. DIVIZIJE.« 3. členka odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 015-1/75 Datum: 1.3.1985 112. Na podlagi 6* in 11. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85) ter 235. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 3. 1985 sprejela ODLOK o davkih občanov občine Metlika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V občini Metlika se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine. Davki se odmerjajo, plačujejo in izterjujejo po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na njihovi podlagi. 2. člen Z davki se zadovoljujejo splošne družben e potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi, zakonu in drugih predpisih. Vsak občan je dolžan prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb občine v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi. 3. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka delavcev, 2. davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, 7. davek od premoženja, 8. davek na dobitke od iger na srečo. II. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 4. člen Občinski davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0.35 od bruto osebnega dohodka. III. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Občinski davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) se plačuje: 1. Od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč: — v III. A skupini po stopnji — III. B skupini po stopnji 5% — v IV. skupini po stopnji 3% 2. Od vrednosti lesa. določenega za posek, v letu v katerem sedavek odmerja, ki predstavlja dohodek od gozda po stopnji 30%. Zavezanci davka iz kmetijstva, ki se jim ne odmerja prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo poleg davka po prvem odstavku tega člena še dodatni davek po stopnji 15% od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč in 30% od dohodkov iz gozda. Območje občine se razdeli na posamezne skupine katastrskih občin, kakor sledi: 1. v III. A skupino spadajo katastrske občine: Krasinec. Metlika, Podzemelj. Primostek, Rosalnice in Radoviči. 2. v III. B skupino spadajo katastrske občine: Božakovo. Bušinja vas. Dobravice, Drašiči. Grabrovec. Gradac, Lokvica in Slanina vas, 3. V IV. skupino spadajo katastrske občine: Bojanja vas. Dole, Hrast pri Jugorju, Radoviča in Sekuliči — del. Davek se odmerja po stopnji, ki velja za katastrsko občino, v kateri ima zavezanec pretežno višino katastrskega dohodka negozdnih površin. 6. člen Poleg oprostitev, določenih z zakonom o davkih občanov, so oproščeni plačila občinskega davka iz kmetijstva tudi zavezanci, katerih letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 16.000 din, če se jim odmerja prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov. Davka iz kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 80,000 din, če se tem zavezancem odmerja prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov. Za višinske kraje v smislu 2. odstavka tega člena seštejejo naslednje vasi: Be-reča vas, Bojanja vas. Božič vrh, Brezovica, Dole, Dolnji Suhor, Drage. Dragomlja vas. Gornji Suhor, Hrast, Jugorje, Krašnji vrh, Krmačina, Mačkovec, Malo Lešče, Radoši, Radoviča, Rakovec, Ravnace, Sela pri Jugorju, Škemljevec, Vid-ošiči in Železniki. Do oprostitve plačila davka iz kmetijstva po 2. odstavku tega člena so upravičeni tudi zavezanci, katerih pretežni del zemljišč, računano po višini katastrskega dohodka, leži v navedenih višinskih krajih, ne glede na kraj bivališča zavezanca. 7. člen Začasno so oproščeni plačila davka iz kmetijstva dohodki od zemljišč: 1. na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto, če je zasajena površina velika najmanj 0,20 ha. za dobo 4 let: 2. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi (jablane, hruške, orehi, lešniki, ribez, marelice, češplje, slive, višnje), če je zasajena površina najmanj 0,20 ha za dobo 6 let. Če pa so zemljišča združena v kompleks skupne obdelave, se davčna oprostitev po prejšnjem odstavku prizna za dobo 10 let. Navedene oprostitve se priznajo, če so dela izvršena po strokovnih navodilih strokovne službe kmetijske zadruge. Ustrezno mnenje za oprostitev izda občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo. 8. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in vlagajo sredstva v preusmeritev ali modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, se ne glede na višino dohodkov prizna posebna olajšava za: — sredstva, vložena za graditev ali preureditev gospodarskih objektov. — sredstva , vložena v preureditev stanovanjskih ali gospodarskih poslopij v turistične namene. — sredstva, vložena za družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in živinorejske proizvodnje (vzreja in pitanje živine, proizvodnja mesa in mleka), — sredstva, vložena za uvedbo pašno-košnega sistema, — sredstva, vložena za izvedbo melioracij, če sredstva vložijo posamezni kmetje. Olajšava po prejšnjem odstavku se prizna od odmerjenega davka po 5. členu tega odloka glede na višino vloženih sredstev in sicer: Višina vloženih sredstev Znižanje odmerjenega davka nad 100.000 din do 300.000 din 40% za 2 leti nad 300.000 din do 500.000 din 50% za 3 leta nad 500.000 din do 800.000 din 60' i za 3 leta nad 800.000 din do 1.200.000 din 70% za 4 leta nad 1.200.000 din 80'za 4 leta Olajšava Se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini najmanj 50',i katastrskega dohodka negozdnih zemljišč, vendar najmanj 100.000 din. 9. člen Olajšava iz 8. člena tega odloka se prizna na osnovi vloge zavezanca, kateri je. potrebno priložiti ureditveni program, potrjen od strokovne službe pristojne kmetijske zadruge, in mnenje upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo, da so bila dela izvršena pod strokovnim nadzorstvom ter ustrezno dokumentacijo o višini vloženih sredstev po programu kmetijske strokovne službe. Olajšavo za sredstva, vložena v tekočem letu. lahko zavezanec uveljavlja do 15. februarja po preteku leta. v katerem je davek odmerjen. Če je zahtevek vložen kasneje, seola-jšava za preteklo leto ne prizna. Če upravičenec po prejšnjem členu tega odloka odtuji nabavijene stroje oziroma opremo ali so mu prenehali pogoji, pod katerimi mu je bila priznana olajšava, je o tem dolžan v 15 dneh obv estiti upravo za družbene prihodke. Olajšava preneha v letu odtujitve strojev ali kmetijske opreme oziroma, ko so mu prenehali pogoji. Pred iztekom amortizacijske dobe za kmetijske strojeinopremoseolajšava ne more priznati pri ponovni nabavi enakih vrst strojev ali opreme. Amortizacijska doba sc ugotavlja na način, ki velja za vrednotenje in stopnjah amortizacije osnovnih sredstev v lasti občanov. 10. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, vključenim v družbeno organizirano pr-1 oizvodnjo, ki sprejemajo in izpolnjujejo usmeritve setvenih planov občine, upoštevajoč proizvodne možnosti kmetije in pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z. Zakonom o kmetijskih zemljiščih, se prizna davčna olajšava od odmerjenega davka v višini: — 70'7 zavezancem, ki oddajo vse svoje tržne viške, — 50% zavezancem, ki oddajo del vendar najmanj 50' r vseh svojih tržnih viškov. Olajšava po prejšnjem odstavku tega člena se prizna od odmerjenega davka po 5. členu tega odloka in to na podlagi podatkov o sklenjenih pogodbah o oddajanju tržnih viškov v določenem letu. ki jih upravi za družbene prihodke dostavi kmetijska organizacija do 15. 2.-, podatke o višini oddanih tržnih viškov na podlagi sklenjenih pogodb za posameznega zavezanca pa da upravi za družbene prihodke kmetijska organizacija najpozneje do 15. I. zaradi morebitne spremembe priznane olajšave. 11. člen Do davčnih olajšav, navedenih v 8. in 10. členu tega odloka, niso upravičeni zavezanci davka iz kmetijstva, če ne obdelujejo zemljišča v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih. Seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišč v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, predloži za kmetijstvo pristojen občinski upravni organ do 15. februarja v letu, za katero se davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča. 12. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov, se prizna davčna olajšava v višini do 80% odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev in sicer: višina vloženih sredstev znižanje odmerjenega davka nad 500.000 do 750.000 din 40% za 2 leti nad 750.000 do 1.000.000 din 60% za 3 leta nad 1.000.000 din 80% za 5 let Zavezancu se prizna davčna olajšava, ko izkaže, daje gradnja male hidroelektrarne v skladu s programom gradenj malih hidroelektrarn v občini in predloži dokaze o višini vloženih sredstev. Zavezanec vloži zahtevek za priznanje davčne olajšave najpozneje v roku 6 mesecev potem, ko je pridobil uporabno dovoljenje. 13. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, sepriznadavčnaolajšavavvišini 15% od izplačanih nagrad od odmerjenega davka po 5. členu tega odloka. 14. člen Zavezancem, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe se prizna davčna olajšava v višini 10% od odmerjenega davka po 5. členu tega odloka. 15. člen Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava za zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visoko napetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno. Davčna olajšava se prizna v višini 100% od odmerjenega davka tega zemljišča. 16. člen Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava zit zemljišča, na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija v višini 100% za dobo 5 let; za zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija pa v višini 50% odmerjenega davka za dobo trajanja takih postopkov, vendar največ za dobo 3 let, 17. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki dajo zemljišča v zakup organizaciji združenega dela. organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo se prizna davčna olajšava v naslednji višini: — za zakup nad 1 do 3 let 30' i — za zakup nad 3 do 5 let 50% — za zakup nad 5 do 7 let 70% — za zakup nad 7 let 100% od odmerjenega davka po 5. členu tega odloka, ki odpade na takšno zemljišče. 18. člen Zavezanci davka iz kmetijstva, katerim se odmerja davek po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, plačujejo davek po stopnji 25%. 19. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, katerim letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 din, se prizna oprostitev davka. 20. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, se prizna oprostitev plačila davka iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 din na družinskega člana. 21. člen Zavezancem davka i/ kmetijstva — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja v organizaciji združenih kmetov, organizaciji združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združujejo svoje delo in zemljišče tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto. se prizna davčna olajšava v višini 50% od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče. Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in ki preživljajo mladoletneotrokc ali za delo nezmožne družinske člane m njihov letni dohodek n a družinskega člana ne preše- ga 12% povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, se odmerjen davek iz kmetijstva zniža za 10% za vsakega takega člana. Zavezancem davka iz kmetijstva, ki niso zmožni za delo, pa v družinski skupnosti nimajo za delo zmožnih družinskih članov, in pri katerih letni dohodek vseh članov gospodinjstva ne presega 50% povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, se odmerjeni davek jz kmetijstva zniža za 50%. 23. člen Škodo, nastalo zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki je osnova za priznanje davčne olajšave po zakonu o davkih občanov, oceni posebna komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine. IV. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 24. člen Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljnem besedilu: davek iz gospodarske dejavnosti), ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, se plačuje po stopnji 35% . Stopnja davka iz prejšnjega odstavka je za 5 odstotnih točk višja za zavezance, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica, oziroma za 10 odstotnih točk višja za zavezance, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti brez ustreznega dovoljenja, če s predpisi niso prepovedane. 25. člen Pavšalni letni znesek davka iz gospodarskih dejavnosti se določi v skladu z merili, ki jih sprejme občinska skupščina v skladu z Zakonom o davkih občanov v višini najmanj 5% povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 26. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost storitvenega značaja, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka naslednjih dejavnosti v višini: a) stavbne gospodarske dejavnosti, gostilne in nekatere osebne storitve: zidarstvo in fasaderstvo. parketarstvo. teracerstvo. kamnoseštvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, montaža stavbnega pohištva, stavbno kleparstvo, cementfnizarstvo. kleparstvo in ključavničarstvo, inštalaterstvoza vodo. plin in centralno ogrevanje, elektroinštalaterstvo. tesarstvo, krovstvo, kemično čiščenje, moško in žensko frizerstvo in nega obraza za 20%. b) storitve gospodinjstvom in tehnične storitve: popravljanje motornih vozil, avtokleparstvo in avtoličarstvo, avtoelektrikarstvo. finomehanika, elektro mehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, mizarstvo in kolarstvo, čiščenje prostorov in oken. tapetništvo in dekorat.erstvo. vulka-nizacija. optika, pletiljstvo. žaganje drv. popravljanje in vzdrževanje kmetijske mehanizacije za 30%. c) osebne in druge storitve: krojaštvo. šiviljstvo, čevljarstvo, urarstvo, fotog-rafstvo. popravljanje koles, kovaštvo, dimnikarstvo, mlinarstvo za 40%. Olajšava iz prejšnjega odstavka sc prizna pod pogojem, da zav ezanec doseže s storitvami občanom in hišnim svetom najmanj 50% celotnega prihodka. Zavezanci gostinske dejavnosti pa 40% celotnega prihodka s prehrano in prenočišči. Davčno olajšavo iz 1. odstavka tega člena je možno priznati, če zavezanci pogoje iz prejšnjega odstav ka izkažejo v sv ojih poslovnih knjigah in da Ic-te v redu vodijo, če so te dolžni voditi. 27. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki so pričeli z opravljanjem gospodarske dejavnosti (začetniki), razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinski obrati bifejskega značaja in zavezancem. ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kot postranski poklic, se priznava davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka in sicer: — za prvo leto v višni 100% — za drugo leto v v išini 50'} — za tretjo leto v višini 25% pod pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi. Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka scobračunava z odstotnimi znižanjem davka za časov no razdobje 12 mes. od pričetka oprav ljanja dejavnosti. Šteje se. da je zavezanec pričel z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če pred tem ni opravljal gospodarsko dejav nost v kateri drugi občini, ali da ni kdo drugi v isti delavnici gospodarsko dejavnost istestroke. Davčne olajšave iz 1. odst. tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancem, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno gospodarsko dejavnost v samostojni ali skupni obratovalnici. V primeru, da občan ustanovi skupno obratovalnico z nekom, ki že opravlja gospodarsko dejavnost v določeni dovoljeni obratov alnici, pa se mu davčna olajšava po določbah I. odstav ka tega člena še ni iztekla, sc na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olajšava samo za čas. ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice. Če davčni zavezanec, ki mu je bila priznana davčna olajšava po tem členu, preneha z opravljanjem gospodarske dejavnosti v občini Metlika pred potekom dveh let, se ga ponovno obremeni za že priznano olajšavo. 28. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti, pod pogojem, da n e gre za vlaganja, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije, se zniža do 50% za dobo do 5 let. Za dejavnosti, katerih razvoj se želi v skladu s programom razvoja drobnega gospodarstva v občini Metlika pospeševati, sedavčnaosnova lahko zniža do 51)' i za dobo do 5 let. Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti, se davčna olajšava prizna v obliki znižanja pavšalnega zneska davka za dobo do 5 let in sicer v višini 30% vloženih sredstev, vendar pod pogojem, da zavezanec vloži sredstva v višini najmanj 50% povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 29. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki so dodatno zaposlili nove delavce, se v letu za katero sedavek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10% povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu, zavezancem obdavčenim v pavšalnem znesku pa se pavšalni letni znesek davka zniža za 20% za novo zaposlenega delavca. Davčna olajšava se prizna pod pogojem, daje bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se priznava olajšava v delovnem razmerju, pri zavezancu najmanj 9 mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta. za katero se odmerja davek, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto. Za dodatno zaposlenega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje. 30. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom, odmerjeni davek zniža za: — 5%. če znaša odstotni delež izvoza od 5% do 10% — 10%, če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 20% — 15%. če znaša odstotni delež izvoza od 20% do 30% — 25%. če znaša odstotni delež izvoza od 30% do 50% — 35%. če znaša odstotni delež izvoza nad 50%. Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, da jedev iz ni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravlja gostinsko dejavnost. če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke. 31. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo hitroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov. Olajšava se prizna pod pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov v občini, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj sredstva v višini, ki ustreza 50% povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu. Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo treh let. tako da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30' i. v endar skupna dav čna olajšav a vsa tri leta ne sme presegati 60% vloženih sredstev in ne 1.000.000 din za vsa tri leta. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo skupno z davčno napovedjo po letu izdaje uporabnega dovoljenja. 32. člen Zavezancem, ki oddajo v iške električne energije v elektroenergetski sistem, se prizna davčna olajšava v v išini 20' i od odmerjenega Jav ka. Olajšav ase prizna v sorazmernem deležu vrednosti oddane električne energije v odnosu na celotni prihodek obratovalnic. 33. člen Zavezancem davka iz gospodarske dejavnosti, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katero so prejeli znak kv alitete. se prizna davčna olajšava v višini 25% od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti. 34. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delov ni praksi, seprizna dav čna olajšava v v išini 15' < od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. 35. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke in otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5% za vsakega takega člana pod pogojem da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v_SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezance ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek davka poveča s faktorjem štiri. Katastrski dohodek sev letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katasterske-ga dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. 36. člen Borcem NOV, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se prizna davčna olajšava pod pogoji, navedenimi v 35. členu tega odlok a, s tem da se davčna olajšava prizna v višini 10% odmerjenega davka. 37. člen Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz gospodarskih dejavnosti po določbah 26. do 36. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80% odmerjenega letnega davka, s tem da se 100% olajšave iz 27. člena tega odloka in olajšave iz 29. člena v navedeno omejitev ne všteva. 38. člen Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, v odročnih in višinskih krajih se lahko odmeri davek v pavšalnem letnem znesku. Kateri zavezanci opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih višinskih krajih, določi izvršni svet občinske skupščine. 39. člen Davek iz gospodarske dejavnosti v pavšalnem letnem znesku sc lahko odmeri zavezancem, ki izpolnjujejo pogoje iz 57. člena zakona o davkih občanov. Višina pavšalnega letnega zneska davka iz gospodarskih dejavnosti je odvisna od vrste gospodarske dejavnosti, delovne sposobnosti zavezanca, kraja (lokacija), kjer ima zavezanec obratovalnico, od tega. če ima dejavnost sezonski značaj, od opremljenosti delavnice, od načina dela (ročno ali strojno), od tega ali zaposluje delavca, od tega ali opravlja dejavnost pretežno s fizično silo ter od predvidenega dohodka. 40. člen Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, se priznajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev, v sorazmerju z ustvarjenim dohodkom, vendar največ v višini do 20% povprečnega letnega čistega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Za organizirano obliko zbiranja teh sredstev se smatra, kadarstem predhodno soglaša pristojni občinski upravni organ. 41. člen Od dohodkov, doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene, se davek ne plača, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10% povprečnega letnega čist ega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 42. člen Zavezancem se ne odmeri davek iz gospodarskih dejavnosti po letu. ko dopolnijo 65 let (moški) oziroma 60 let (ženske), če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih in če letno ne presegajo 100.000 din celotnega prihodka. 43. člen Davek iz gospodarskih dejavnosti po odbitku se plačuje po naslednjih stopnjah: 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od dohodkov od prodaje plina občanom, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in lotu. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalce,.' . od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del od pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti — 10%. 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetrjosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del. ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave in jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno — 25% . 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če negreza dohodke iz 1. in 2. točke —40%. Davka po odbitku so oproščeni dohodki, ki jih dosegajo občani z zbiranjem mleka, s pluženjem snega, s tovorjenjem blaga za planinske postojanke, od dohodkov, ki jih dosegajo invalidi s 100% telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega delat od dohodkov, doseženih z opravljanjem za hlevske in pašne skupnosti s področja kmetijstva, od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih in planinskih območjih! od dohodkov, doseženih z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z zveznimi in republiškimi predpisi. Davka iz gospodarskih dejavnosti po odbitku so oproščeni tudi dohodki, kijih imajo občani od priložnostnega opravljanja storitev za krajevno skupnost in dohodki, ki jih prejmejo posamezniki za obiranje hmelja, za ročno obiranje oziroma pobiranje kmetijskih pridelkov, od dohodkov doseženih z zbiranjem odpadnega materiala ter od dohodkov domače obrti, če gre za ročna dela. 44. člen Olajšave za davek po odbitku od dohodkov, doseženih z organiziranim delom na domu, ki jih dosegajo občani —člani kmetijskih gospodarstev z manj razvitih območij občine, se priznajo tako, da se stopnje določene v I. odstavku 43. člena tega odloka znižajo za 50%. V. DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI 45. člen Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti (v nadaljnem besedilu: davek iz poklicnih dejavnosti) po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka se plačuje po določbah in stopnjah iz 24. člena tega odloka. Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti, obdavčeni po dejanskem dohodku, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, plačujejo davek po stopnji 10%.. Zavezancem davka iz poklicnih dejavnosti, obdavčenih v pavšalnem letnem znesku, se določi letni pavšalni znesek davka v skladu, z merili, ki jih sprejme občinska skupščina, vendar v višini najmanj 2% povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 46. člen Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku), se plačuje po stopnji 40. 47. člen Davka po odbitku iz poklicnih dejavnosti so oproščeni dohodki, ki jih dosegajo občani — prevajalci za gestikovni jezik. 48. člen Davčna osnova za davek iz poklicnih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku, je ostanek čistega dohodka. Za ugotavljanje ostanka čistega dohodka in za priznavanje davčnih olajšav za zavezance davka iz poklicnih dejavnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki se nanašajo na zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti. VI. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC. PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 49. člen Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, se plačuje v naslednji višini: — od dohodkov iz avtorskih pravic po stopnji 35'%, . — od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav po stopnji 5% . 50. člen Davek po odbitku od dohodkov iz avtorskih pravic patentov in tehničnih izboljšav se plačuje: — od dohodkov iz avtorskih pravic po stopnji 20%, — od dohodkov za patente in tehnične izboljšave po stopnji 3% , — od dohodkov, kijih dosegajo tuje fizične ali pravne osebe pa po stopnji 20% . Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, dialiltnov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del, od ra/nih skic in risb. stripov, križunk in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v variatejih, gostinskih obratih in na podobnih prireditvah, se plačuje davek po stopnji 40%’. 51. člen Stopnje davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav iz 49. in 50. člena tega odloka, ki ga doseže oseba, na katero je prenešena avtorska pravica, se povečajo za 50% . 52. člen Če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti, ali pa le za obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine. VII. DAVEK OD DOHODKA IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 53. člen Davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic se plačuje tako: OSNOVA od 50.000 din od 150.000 din nad 300.000 din do 50.000 din do 150.000 din do 300.000 din 54. člen STOPNJA 15% 30% 45%. 60% Davek od dododka iz premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo posamičnih predmetov trajnejše uporabne vrednosti, katerih posamična vrednost presega 60% povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Ta davek se ne plačuje, če je preteklo več kot pet let od dneva, ko je bil a premičnina pridobljena. Davek od dohodka iz premoženja se plačuje tudi od oddajanja premičnin v najem, kot so: stroji, orodje, inventar, avtomobil (osebni in tovorni), gradbena in kmetijska mehanizacija. Ta davek se plačuje, če letni dohodek najemnine presega 20.000 din. Pri ugotavljanju davčne Osnove se upoštevajo dejanski stroški. 55. člen Od celotnih dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60% stroškov, od dohodkov dosežnih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž, prostorov za počitek in rekreacijo pase prizna 30% stroškov za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo. Od celotnih dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se odštejejo stroški v višini 60%. 56. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek nadohodek iz premoženja ne plačuje, če ti dohodki letno ne presegajo 5.000 din. Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko študentske organizacije, tu-, rističnega društva, organizacij za gospodarjanje s stanovanjskimi hišami ali na drug organiziran način, se prizna posebna olajšava v višini 50% odmerjenega davka. Priznanje olajšave po 2. odstavku tega člena lahko .izavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto. kateri mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. Če davčni organ ugotovi, daje zavezanec oddajal sobe tudi na kakšen drugi način, se olajšava ne prizna. Vlil. DAVEK OD PREMOŽENJA 57. člen Zavezance za davek od premoženja je občan, ki je lastnik oziroma uživalec stavbe, dela stavbe, stanovanja ali garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe). Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik ali uživalec sam ali jo daje v najem. Osnova za davek je vrednost stavbe, ki se ugotovi po merilih in na način, določen s tem odlokom. 58. člen Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinih: — po povprečni gradbeni ceni m2 koristne stanovanjske površine upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti. — po gradbeni izvedbi stavbe. — po letu gradnje oziroma letu konstrukcije in obsega rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe. Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob. predsob, kuhinj, hodnikov, vež. stopnišč, kopalnic, stranišč, lož. shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž ter drugih zaprtih prostorov stavbe. 59. člen Glede na gradbeno izvedbo se na vrednost 1 m’koristne stanovanjske površine določi v 58. členu, in ob upoštevanju določb 60. člena uporabi količnik: — ob izvedbi, pri kateri so zidovi. jopečni. delno betonski z masivnimi stropi, količnik 1.00, — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni, količnik 0,90, — montažne hiše. količnik 0,80, — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, količnik 0,70, — ob izvedbi, pri katerih je predalčno zidovje, stropi leseni in pri brunaricah, količnik 0,60. Vrednost I m'koristne stanovanjske površine, ugotovljene po 1. odstavku tega člena, se zmanjša: — pri kletnih prostorih za 75%, — pri ložah za 30% — pri monsardnih prostorih za 20% — pri garažah, kot samostojnih gradbenih objektih za 50%. Vrednost 1 m2 koristne površine poslovnih prostorov, ugotovljena po 1. odstavku tega člena, se poveča za 25%, ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekti. Površine neizgrajenih podstrešij se ne vrednotijo. 60. člen Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Rossovi formuli, in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb ter se ista ne spreminja, razen v primerih iz 61. irt 62. člena tega odloka. Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov. 61. člene Zavezanec davka od premoženja je dolžan vložiti napoved iza odmero davka od premoženja v roku 30 dni po izdaji dovoljenja za uporabo stavbe oz. od pričetka uporabe stavbe, če se stavba prične uporabljati pred izdajo dovoljenja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom opravili rekonstrukcijo, dozidavo ali nadzidavo že obstoječih stavb, so dolžni vložiti davčno napoved najkasneje do 31. januarja po preteku leta, ko je bila opravljena rekonstrukcija oziroma, ko so stavbo pričeli uporabljati. 62. člen Ugotovljena vrednost stavbe, kije osnova za odmero davka od premoženj a, se spremeni, ko se je gradbena vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine povečala za več kot 20%. V takem primeru se opravi revalorizacij a vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v naslednjih letih. Za gradbene in stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine mora vsako leto do 31. januarja za preteklo leto predložiti upravi za družbene prihodke podatke o povprečni gradbeni ceni 1 m2 koristne stanovanjske površine, brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča. 63. člen Davek od stavb sev občini Metlika ne plačujeod stavb, kilso oproščene plačila davka po 115. in 116. členu Zakona o davkih občanov, od stavb v višinskih krajih, ki so našteti v 6. členu tega odloka, ne plačujejo pa ga tudi tisti lastniki stavb, katerih dohodki na družinskega člana ne presegajo 10% povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu. Oprostitev plačila davka po tem členu se rie more priznati za prostore, ki se uporabljajo za počitek in rekreacijo. Od stavb, ki se uporabljajo za počitek in rekreacijo, se davek od premoženja na posest stavb ne plača oziroma se ne vrednotijo prostori, ki so namenjeni za spravilo vina. sadja, orodja. 64. člen Zavezancu za davek na posest stavb z več kot 3 družinskimi člani, ki so skupaj z njim stalno prebivali v njegovih stanovanjskih prostorih, oziroma stavbah v letu pred letom za katero se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10% za vsakega nadaljnjega družinskega člana. 65. člen Davek od premoženja se plačuje od davčne osnove v naslednji višini: 1. Od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž: OSNOVA STOPNJA do 1.000.000 din 0,10% od 1.000.000 do 2.000.000 0.20% oij 2.000.000 do 4.000.000 0.30% od 4.000.000 do 6.000.000 0.45% od 6.000.000 do 8.000.000 0.65% od 8.000.000 do 10.000.000 0,85% nad 10.000.000 1.00% Osnova za davek od stavb, stanovanj in garaž, se zniža za znesek, ki ustreza 160 m- stanovanjske površine. 2. Od poslovnih prostorov: OSNOVA STOPNJA do I.OOO.OOOdin 0,15% od 1.000.000 din do 2.000.000 din 0,35% od 2.000.000 din do 3.000.000 din 0.55% od 3.000.000 din do 4.000.000 din 0.75% od 4.000.000 din do 5.000.000 din 1,00% nad 5.000.000din 1,25% 3. Od prostorov za počitek in rekreacijo: OSNOVA STOPNJA do 1.000.000 din 0,30% od 1.000.000 din do 3.000.000 din 0,40% od 3.000.000 din do 5.000.000 din 0,60% od 5.000.000 din do 7.000.000 din 0,90% od 7.000.000 din do 10.000.000 din 1.20% nad 10.000.000 din ■ 1,50% 4. Plovni objekti Za plovne objekte nad 8 m do 9 m dolžine znaša davek 20.000 din, za vsak nadaljnji meter dolžine pa po 8.000 din. Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti zniža za 5%. Ne obdavčujejo se plovni objekti, stari nad 15 let. Lastniki plovnih objektov, ki so zavezanci za davek od premoženja, morajo * vsako leto do 31. januarja vložiti davčno napoved. IX. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 66. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 15%. Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000 din. X. ODLOG PLAČILA IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKOV 67. člen Davčni organ lahko odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje dolga v naslednjih primerih: 1. Če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del dolga, ki odpade n a neplačane dohodke. Odlog ali obročno plečevanje se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane te dohodke, vendar največ za 12 mesecev, 2. Če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni ali drugih vzrokov dalj časa ni mogel opravljati dela, se lahko prizna odlog plačila ali obročno odpl ačevanje dolga največ 6 mesecev. Odlog ali obročno plačevanje se lahko tudi prizna zaradi smrti v ožji družini zavezanca. Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se ne zaračunavajo zamudne obresti, če zavezanec davka v določenem roku davek plača. Odlok plačila in obročno plačevanje davkov se zavezancu lahko prizna le na podlagi pismene vloge, v kateri mora obrazložiti razloge, in predložiti ustrezna dokazila za odlog oziroma obročno plačevanje. XI. POROŠTVO 68. člen Davčni organ sme zahtevati od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti v primeru, če ne poravna svoje obveznosti v 6 mesecih od dneva, ko je zapadla v plačilo. Poroštvo obsega overjena pismena izjava pravne osebe ali dveh občanov, ki imata premično in nepremičnoi premoženje, dohodek iz gospodarske ali poklicne dejavnosti iz avtorskih pravic, osebne dohodke iz rednega delovnega razmerja ali pokojnino. Dohodki, premičnine ali nepremičnine iz prejšnjega odstavka ne smejo biti obremenjeni z več kot 10' J. V poroštveni izjavi mora biti naveden znesek dolga, za katerega se daje poroštvo, ter datum, do kdaj mora zavezanec poravnati svoj dolg. ker se od tega datuma dalje realizira izdano poroštvo. Poroštvo je pogoj za pridobitev dovoljenja za samostojno opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti v primerih, ko se na osnovi znanih dejstev lahko utemeljeno predvideva, da davčne obveznosti ne bi bile poravnane. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 69. člen Davčne olajšave, priznane po dosedanjih predpisih, kise še niso iztekle, veljajo do njihovega izteka. 70. člen Zavezanci, ki so po Zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta. Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv k vložitvi davčne napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja, oziroma na način kot je v občini v navadit 71. člen Izvršni svet občinske skupščine je pooblaščen, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da sc zavezancu davčni nalog v celoti ali delno odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. 72. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov občine Metlika, (Skupščinski Dolenjski list št. 9/83, 24/83, 4/84. in 9/84). 73. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1985 dalje, razen določb za odmero davka po odbitku, kise začne uporabljati 1. 4. 1985. Številka: 422-1/80 Datum: 27. 3. 1985 Predsednik skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. inž. I. r. 113. Na podlagi 1, 4., 5. in 11. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ. št. 43/83,66/83) in 235. člena statut a občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela 27. 3. 1985 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. 3. 1985 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in odplačil za storitve občine Metlika (Skupščinski Dolenjski list. št. 2/73, 3/74, 11/75, 5/76. 32/77, 13/82, 9/83 in 24/83) se prvi odstavek ter št. 2 tarife posebnega občinskega davka, ki je sestavni del odloka spremeni tako, da glasi: »Od alkoholni pijač se plačuje posebni občinski davek v naslednji višini: — od naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač 6%. — od piva 30% — od naravnega žganja in vinjaka 40% — od drugih alkoholnih pijač 50% V drugem odstavku 1. točke opombe k tar. št. 2 se drugi odstavek spremeni tako, da glasi: »Za gostinske organizacije združenega dela in samostojne gostince je davčna osnova prodajna cena, od katere se obračunava davek v višini 30% od stopenj, predpisanih v tej tarifni številki.« Tretjo točko opombe k tar. št. 2 se spremeni tako, da glasi: »S prodajno ceno v tej tarifni številki je mišljena nabavna cen a z vsemi stroški, ki jo bremenijo, to je: odvisni stroški, trgovska marža in gostinski pribitek.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 421-5/72 Datum: 27. 3. 1985 Predst\inik Skupščine občine Metlika, JANEZ GAČNIK, dipl. inž. I. r. 114. * m - - Na podlagi 58. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS,štev. 44/82in 9/85) in 235. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na sejah zbora krajevnih skupnosti dne 27. 3. I985 in zbora združenega dela dne 27. 3. I985 sprejela SKLEP o merilih za določanje pavšalnega letnega zneska davka zavezancem, ki opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti. 1. člen Višino pavšalnega letnega zneska davka določi Uprava za družbene prihodke glede na pogoje pridobivanja dohodka, upoštevaje vrsto dejavnosti, kraj poslovanja, obseg in način dela. delovne zmogljivosti zavezanca in zaposlenih delavcev. obseg poslovanja z družbenim sektorjem in druge pogoje, upoštevaje la merila. 2. člen MERILA ZA OCENJEVANJE POGOJEV PRIDOBIVANJA DOHODKOV: I. Kraj poslovanja: Kraj poslovanja oz. območje delovanja davčnega zavezanca je pomemben faktor zaradi števila koristnikov uslug, ki stalno ali občasno živijo na določenem območju, pomemben vpliv je tudi zaradi krajevnih značilnosti ali naravnih znamenitosti bližina različnih komunikacij glede na vrsto posameznih dejavnosti. 1. Mestno središče. . 2. Primestna naselja, industrijska središča, bližina pomembnejših komunikacij. ki neposredno vplivajo na pogoje poslovanja. 3. Večji kraji, turistični centri in naravne znamenitosti, ki neposredno vplivajo na poslovanje, bližina komunikacij in objektov, ki posredno vplivajo na poslovanje. 4. Manjši kraji in vasi, bližina manj pomembnih komunikacij in objektov. 5. Odročni in višinski kraji, oddaljenost od komunikacij. SKUPINA DEJAVNOSTI kategorija 1 2 3 4 5 — osebne storitve 25 20 15 10 5 — storitve gospodinjstvom 10 5 0 0 0 — tehnične storitve 25 20 15 10 5 — druge storitve 15 10 5 0 0 — gostinske dejavnosti 30 25 20 10 5 — poklicne dejavnosti 20 15 10 5 0 II. VELIKOST POSLOVNIH PROSTOROV, OPREMLJENOST IN STOPNJA AVTOMATIZIRANOSTI STROJNIH NAPRAV: Poslovni prostori vplivajo na pogoje poslovanja predvsem zaradi velikosti v odvisnosti od vrste dejavnosti, stopnje opremljenosti poslovnih prostorov in us-trez.nost opreme in orodij, stopnje avtomatiziranosti strojnih naprav glede na vrsto dejavnosti, ipd. 1. Velik in dobro opremljen poslovni prostor, ki omogoča večji obseg dela, visoka stopnja avtomatiziranosti strojev in popolna oprema za delo, izstrošenost osnovnih sredstev je minimalna. 2. Srednje velik in dobro opremljen prostor, polavtomatski stroji in zadostna opremljenost za delo, istrošenost opreme je srednja. Neavtomatske strojne naprave, zadovoljiva opremljenost z orodji in opremo, večja iztrošenost opreme in strojev. Manj zahtevne strojne naprave, slabša opremljenost z delovnimi napravami, orodji in opremo, iztrošenost opreme je večja. Slaba in iztrošena ter nepopolna oprema, ki pomembno vpliva na pogoje dela. 3. 4. SKUPINA DEJAVNOSTI - kategorije I 2 3 4 5 — osebne storitve 25 20 15 10 5 — storitve gospodinjstvom 25 20 15 10 5 — tehnične storitve 25’ 20 15 10 5 — druge storitve 30 25 20 10 5 — gostinske dejavnosti 30 25 20 10 5 — poklicne dejavnost 10 5 0 0 0 III. DELOVNA SPOSOBNOST NOSILCA DEJAVNOSTI: Delovna sposobnost je pomembna v odvisnosti od zahtevnosti, ki jo zavezanec opravlja, njegove strokovne usposobljenosti, starosti, eventualne invalidnosti, ki posredno ali neposredno vpliva na pogoje poslovanja. 1. Zelo ustrezna strokovna usposobljenost, strokovno znanje nad potrebami za dejavnosti, motiviranost za delo je visoka, starost do 40 let. povečana sposobnost zaradi časovne neomejenosti. 2. Ustrezna strokovna usposobljenost za delo, starost do 50 let. 3. Primerna strokovna usposobljenost, zmanjšanje delovne zmožnosti, ki posredno vplivajo na poslovanje, starost nad 50 let. 4. Nezadostna strokovna usposobljenost, ki vpliva na poslovanje in storilnost, delno omejene delovne zmožnosti. 5. Invalidnost nad 50'j. starost nad 60 let. SKUPINE DEJAVNOSTI: kategorije 1 2 3 4 5 — osebne storitve 20 15 10 5 0 — storitve gospodinjstvom 35 30 25 20 10 — tehnične storitve 20 15 10 5 0 — druge sjoritve 20 15 10 — gostinske dejavnosti 20 15 10 5 o — poklicne dejavnosti 50 40 30 20 10 ZAPOSLENI DELAVCI: Pomembni element ustvarjanja dohodka v obratovalnici so tudi zaposleni delavci v odvisnosti od narave dela in stopnja avtomatiziranosti opreme in strojev. 1. Zaposlen en delavec v dejavnosti, ki temelji predvsem na avtomatskih in polavtomatskih strojnih napravah. 2. Zaposlen en delavec v dejavnosti, ki delno temelji na osebnem delu z uporabo enostavnih strojnih naprav in opreme. . 3. Zaposlen en delavec v dejavnosti, ki temelji predvsem na osebnem delu delavca, občasna pomoč družinskih članov in drugih. SKUPINE DEJAVNOSTI kategorije 1 2 3 — osebne storitve 30 20 10 — storitve gospodinjstva 30 20 10 — tehnične storitve 30 20 10 — druge storitve 30 20 10 — gostinske dejavnosti 20 10 0 — poklicne dejavnosti 20 10 0 V. DELEŽ CELOTNEGA PRIHODKA DOSEŽEN V POSLOVANJU Z DRUŽBENIM SEKTORJEM. Skladno s politiko stimuliranja storitvenih dejavnosti za občane, se davek, ugotovljen po teh merilih, zviša glede na odstotni delež doseganja celotnega prihodka z družbenim sektorjem. L Če dosega od 20% do 50vfi celotnega prihodka z uporabniki družbenih sredstev se davek poveča za 10%. 2. Če dosega od 50% do 100% se davek poveča za 15%. 3. člen Upoštevaje približno enake možnosti pridobivanja dohodka, se davčne zavezance razvrsti po dejavnosti v naslednje skupine dejavnosti: 1. OSEBNE IN DRUGE STORITVENE DEJAVNOSTI ZA OBČANE: Čevljarstvo, krojaštvo, šiviljstvo, žensko in moško frizerstvo, nega obraza in telesa, pletijstvo, urarstvo, optika, ročno izdelovanje raznih predmetov, ki se ne štejejo za domačo obrt. mlinarstvo na klasičen način, lončarstvo, kolarstvo, kovaštvo. storitve z kmetijsko mehanizacijo. 2. STORITVENE DEJAVNOSTI GOSPODINJSTVOM IN VZDRŽEVANJE: Popravila gospodinjskih naprav, čiščenje prostorov in oken, brusaštvo, tapetništvo in dekoraterstvo, žaganje drv, radio in TV mehanika, mizarska popravila, dimnikarstvo, popravila in vzdrževanje elektronapeljav in naprav, vodovodnih inštalacij, centralne kurjave in drugih energetskih naprav, vzdrževalna zidarska in pleskarska dela. polaganje tapet, ploščic, talnih stenskih in stropnih oblog, pečarstvo, vrtnarstvo in cvetličarstvo, popravila koles in kmetijske mehanizacije, servis športne opreme. 3. TEHNIČNE STORITVENE DEJAVNOSTI: Popravljanje motornih vozil in motornih koles, zaščita in avtomatizirano čiščenje vozil, avtokleparstvo. avtoličarstvo. avtoelektrikarstvo, vulkaniziranje, okvirjanje slik, lotografstvo, finomehanika, fotokopiranje, razmnoževanje, knjigovezništvo. 4. DRUGE STORITVENE DEJAVNOSTI: Zidarstvo in fasadarstvo, taracerstvo. kemnoseštvo, montažerstvo. cementni-narstvo. kleparstvo, ključavničarstvo, inštalaterstvo za vodo. plin, ogrevanje, elektriko, tesarstvo, krovstvo, žagarstvo. keramičarstvo, steklarstvo, izdelovanje predmetov iz lesa. mlinarstvo na industrijski način. 5. GOSTINSKE DEJAVNOSTI: Gostišča, bifeji, slaščičarne in prodaja sadja v kioskih 6. POKLICNE DEJAVNOSTI: Pravno in druga svetovanja občanom, intelektualne storitve. 7. PROIZVODNE DEJAVNOSTI: Kovinarska, lesna, elektro, plastika in druge vrste proizvodnih dejavnosti. Za dejavnosti, ki niso navedene v teh skupinah, še upošteva razvrstitev posku-pinali dejavnosti z najbolj podobnimi pogoji dela. 4. člen Na podlagi pogojev za doseganje dohodkov iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti. ugotovljenih po kriterijih iz 2. člena teh meril, se davek določi v znesku iz ustrezne tabele tako. da se ugotovljeno število točk zaokroži navzgor ali na naj-bližjji seštevek točk iz tabele. Davek iz tabele v odstotku od povprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu se zaokroži na 1.000,00 din. 5. člen Upoštevajoč razvrstitev po skupinah se pogoji dela iz teh meril upoštevajo pri ugotavljanju davka po naslednji tabeli: TABELA Znesek davka v ' t od povprečnega OD v SRS Dosežene točke Osebne storit. Storitv. gospod. Tehničn. storitv. Druge storit. Gostin. dejav. Poklic dejavn. 10 5 5 5 10 5 5 17 7 8 10 17 12 10 21 9 11 15 21 19 16 28 11 14 20 28 26 22 35 13 17 25 35 33 28 42 15 20 30 42 40 34 49 IS 25 37 49 48 40 56 22 30 45 56 56 46 63 26 35 52 63 63 52 70 30 40 60 70 70 60 V primeru, da pri zavezancu pride v poštev več elementov ocene pri posameznih merilih, se določi vmesno število točk iz tabele posameznih dejavnosti. TABELA PROIZVODNE DEJAVNOSTI Za proizvodne dejavnosti se davek odmeri v odstotku od predvidene realizacije celotnega prihodka, upoštevajoč prihodek preteklega leta in napoved davčnega zavezanca. V' primeru, da je prihodek bistveno večji od napovedanega, se pavšalni davek ustrezno poveča. Po merilih se ugotovljeni odstotek davka na celotni prihodek zmanjša za določen odstotek deleža stroškov v celotnem prihodku. Če so stroški v celotnem prihodku v višini od 50 do 0 odstotkov, se stopnja davka zniža od 15 do 0 odstotnih točk. Kraj oprema uspos. za posl. skupaj delež str. Vc znižanje-% davka 10 40 20 30 70 35 50 15 5 30 15 20 55 30 40 12 0 20 10 0 40 25 30 10 — 10 5 0 30 20 20 8 — 5 0 — 20 15 10 5 — 0 0 — 10 10 0 0 6. člen Davčpi organ z zapisnikom ugotovi pogoje za pridobivanje dohodkov po teh merilih, ki so osnova za odmero pavšalnega letnega zneska davka. 7. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu uporablja pa se od I. I. 1985. Štev: 42-3/85 Datum: 27. 3. 1985 Predsednik Skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. inž Ir. 115. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74) in 246. člena statuta občine Metlika, je skupščin a občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 3. I985 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Metlika za leto 1984. I. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Metlika za leto 1984. katerega sestavni del je zaključni račun sredstev rezerv in zaključni račun sredstev posebne partije proračuna. 2. člen 1. Zaključni račun proračuna izkazuje: — skupni znesek doseženih prihodkov 97.739.371 din — skupni znesek razporejenih prihodkov 96.190.096 din — presežek prihodkov 1.549.275 din 2. Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje: — skupni znesek doseženih prihodkov 4.173.092 din — skupni znesek razporejenih prihodkov — presežek prihodkov 4.173.092 din 3. Zaključni račun posebne partije proračuna izkazuje. — skupni znesek doseženih prihodkov 2.098.371 din — skupni znesek razporejenih prihodkov 2.000.000 din — presežek prihodkov 98.371 din 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v znesku din 1.549.275 se prenese v prihodnje leto in se spremeni za topliško zdravljenje borcev NOV. Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv v znesku din 4.173.092 se prenese kot prihodek rezervnega sklada za leto 1985. Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu posebne partije proračuna v znesku din 98.371 se prenese kot prihodek posebne partije proračuna za leto 1985. 4. člen Zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Metlika za leto 1984 je sestavljen v skladu s pravilnikom o načinu sestavljanja zaključnih računov proračunov družbenopolitičnih skupnosti (Ur. list SRS, št. 10/79) in je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-1/85 Datum: 27. 3 1985 116. Na podlagi 14. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) in 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS. št. 9/85), 13. člena odloka o organizaciji na delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb občine Metlika (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/80 in 16/82) ter 245. člena Statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 3. 1985 sprejela ODLOK O DRUŽBENI KONTROLI CEN V OBČINI METLIKA 1. člen La odlok ureja vprašanja družbene kontrole cen v občini Metlika in določa upravni organ, ki je v mejah občinske pristojnosti opravlja naloge in zadeve, ki se nanašajo na družbeno kontrolo cen. 2. člen Izvršni svet skupščine občine Metlika lahko sprejme ukrepe neposredne kontrole cen proizvodov in storitev v naslednjih dejavnostih oz. skupinah in podskupinah dejavnosti: kmetijske storitve za rastlinsko proizvodnjo, gozdarstvo razen izkoriščanja gozdov, vodno gospodarstvo, visoka gradnja ter instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu, rečni prorfiet. storitve v cestnem prometu in mestni promet, trgovina na drobno s proizvodi, katerih proizvajalčeve cene so v pristojnosti občin, gostinstvo in turizem, obrt in osebne storitve, razen popravila in vzdrževanja kovinskih in elektrotehničnih izdelkov, kijih proizvajalne organizacije združenega dela opravljajo v lastnih servisnih organizacijah, stanovanjsko komunalna dejavnost in urejanje naselij in prostora, finančne, tehnične in poslovne storitve, storitve na področju blagovnega prometa—storitve tržnic, storitve reklame in ekonomske propagande, poslovnestoritve (prirejanje sejmov in razstav, knjigovodske storitve in obdelava podatkov ter druge neomejene storitve), izobraževanje, znanost, kultura in informacije, razen učbenikov in dnevno politično informativnega tiska, ter radia in televizije, zdravstveno in socialno varstvo (razen lekarne s prometom z zdravili na drobno in posamična priprava po recepturi), vsi drugi proizvodi in storitve, ki niso določeni v zveznem zakonu in 4. členu republiškega zakona. 3. člen Ukrepe neposredne kontrole cen za proizvode in storitve iz 2- člena tega odloka predpisuje izvršni svet skupščine občine Metlika na predlog oddelka, za družbenoekonomski razvoj ali medobčinske gospodarske zbornice. 4. člen Ukrepov neposredne kontrole cen ni dovoljeno predpisati za cene posamične storitve ali proizvoda in za povračila za izvajanje programov ali dejavnosti, dogovorjenih v odnosih svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih, razen za cene tistih storitev ali proizvodov, ki jih neposredno plačujejo občani. 5. člen Strokovno analitične in upravne zadeve na področju cen, ki so določene z zveznim zakonom, opravlja oddelek za družbenoekonomski razvoj občine Metlika. Cc izvršni svet skupščine občine Metlika predpiše kot ukrep neposredne kontrole cen dajanje soglasja k cenam oz. tarifam ali obvezno poprejšnje obvestilo o spremembi cen proizvodov in storitev, izvaja ta ukrep oddelek za družbenoekonomski razvoj. 6. člen Oddelek za družbenoekonomski razvoj določa, za kat ere proizvode in storitve morajo organizacije združenega dela oz. samostojni obrtniki pošiljati obvestila o cenah zaradi spremljanja podatkov, ki morajo biti v obvestilu, ter roke in način pošiljanja podatkov. 7. člen Z. dnem uveljavitve tega odloka preneha z delom skupnost za cene občine Metlika. 8. člen Organizacija združenega dela se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 din. če ne pošlje obvestila o cenah zaradi spremljanja, podatkov. ki morajo biti v obvestilu, oziroma teh podatkov ne pošlje v roku ali na način, kot to določi oddelek, za družbenoekonomski razvoj. Z denarno kaznijo od 5000 do 15.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorno osebo v organizacijah združenega dela. ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. Za prekršek iz prvega odstavka tega členu se kaznuje z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000din tudi posameznik, iki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. 9. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Metlika (Skupščinski Dolenjski list. št. 11/81) in vsi predpisi, izdani na njegovi podlagi. 10. člen Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati 1. aprila 1985. Štev.: 38-/85 Datum: 12. 3. 1985 Predsednik Skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. inž. 1. r. 117. Na podlagi 3. odstavka 2. člena Zakona o pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS št. 13/74), 2. odstavka 40. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 2., 10., 18. in 19. člena Pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske površine oziroma stanovanja (Uradni list SRS št. 13/80), ter 245. člena statuta občine Metlika, sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Metlika, na seji dne 27. 3. 1985 sprejela ODl.OK o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Metlika za leto 1984 1. člen Poprečna gradbena cena za m ’ koristne stanovanjske površine v stavbah s 3 do 5 etažnimi in 111. stopnjo opremljenosti stanovanj, zmanjšane za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč, je na dan 31. 12. 1984 znašala na območju občine Metlika 35.000,00 din. Vrednost za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v višini 0,9f/r od poprečne gjadbene cene, določene v 1. odstavku tega člena. 2. člen Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč na območju občine Metlika z gostoto naseljenosti 150 do 200 prebivalcev na I ha so znašali 31. 12. 1984: — stroški za individualne komunalne naprave za I in; koristne stanovanjske površine 2.982.00 din, — stroški za kolektivne komunalne naprave za I nr koristne stanovanjske površine 5.409.00. 3. člen Z dnein veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč naobmočju Metlike (Skupščinski Dolenjski list št. 2/84). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 350-1/85 Datum: 27. 3. 1985 Predsednik Skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. inž. 1. r. Občina Novo mesto 119. Na podlagi 357. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ. št. 53/76). 63. in 73. člena Zakona o javnem obveščanju (Uradni list SRS. št. 7/73). Programa razvoja radiodifuznega sistema v SR Sloveniji ter 223. člena statuta občine Novo mesto je skupščina občine Novo mesto na zboru združenega dela dne 27. 3. I985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 3. 1985 sprejela SKLEP o ustanovitvi Radia Novo mesto p.o. 1. Občina Novo mesto ustanavlja s tem sklepom Radio Novo mesto kot enovito delovno organizacijo posebnega družbenega pomena. 2. Radio Novo mesto p.o. je pravna oseba. Firma je -Radio Novo mesto, p.o.« (v nadaljnjem besedilu: Radio Novo mesto). Sedež Radia Novo mesto je Cesta herojev 27. Novo mesto. 3. • Radio Novo mesto bo do vpisa konstituiranja v sodni register posloval pod firmo -Radio Novo mesto v ustanavljanju«. 4. Radio Novo mesto bo opravljal naslednjo dejavnost ladijske postaje, oz.: — obveščal bo delovne ljudi in občane o vseh pomembnih dogodkih in vpraša- njih družbenopolitičnega, gospodarskega, samoupravnega in kulturnega delovanja predvsem na območju občine Novo mesto in sosednjih občin, — aktivno sodeloval v sistemu delegatskega informiranja, — posredoval in soustvarjal kulturno-umetniške stvaritve delovnih ljudi in občanov, — obveščal o družbenopolitičnem, gospodarskem, kulturnem, športnem in drugih oblikah delovanja delovnih ljudi in občanov, — posredoval ekonomsko propagandna sporočila. Uredništvo Radia Novo mesto je dolžno voditi takšno uredniško politiko, ki bo omogočala, da bodo delovni ljudje in občani: — objektivno, pravočasno in popolno obveščeni o vseh dogodkih, odločitvah in problemih, ki sc jih neposredno tičejo kol občanov oz. krajanov, delovnih ljudi in udeležencev v delegatskem odločanju, — aktivno in neposredno sodelujejo pri oblikovanju radijskega dnevnoinfor-mativnega in kulturnoumetmškega programa. 5. Sredstva za ustanovitev in za začetek dela Radia Novo mesto zagotavlja ustanovitelj in sicer: v znesku 8,7 milijonov dinarjev, brez obveznosti vračanja 6. Ustanovitelj odgovarja za vse obveznosti Radia Novo mesto v ustanavljanju solidarno do višine sredstev, zagotovljenih za ustanovitev. 7. Do vpisa konstituiranja Radia Novo mesto v sodni register opravlja priprave Uroš Dular kot začasni poslovodni organ, ki ga v primeru odsotnosti nadomešča Egidij Šinkovec z vsemi pooblastili. Začasni poslovodni organ zastopa Radio Novo mesto v ustanavljanju v pravnem prometu. 8. Družbeni organ upravljanja Radiu Novo mesto je radijski svet. V radijski svet delegirajo po: — enega delegata SOb Novo mesto, — enega delegata Občinska kulturna skupnost Novo mesto, — enega delegata OK SZDL Novo mesto in — enega delegata Medobčinski svet SZDL za Dolenjsko. Mandat radijskega sveta traja 2 leti. Vsak delegat je lahko izvoljen v radijski svet'največ za 2mandatni obdobji. Radijski svet odloča z večino glasov vseh delegatov. Radijski svet — sklepa o temeljnih vprašanjih uresničevanja vsebinske zasnove Radia Novo mesto, — sprejema letno programsko zasnovo radijskega programa. — obravnava druga vprašanja, ki so temeljnega pomena za urejanje radijskega programa in delovanje radijske postaje ter daje o tem ustanovitelju mnenja, pobude in predloge. — daje soglasje k splošnemu aktu. s katerim se določijo pogoji, pod katerimi sc objavi javni odgovor, oz. sporočilo ter k tistim določbam statuta Radia Novo mesto, ki se nanašajo na urejanje in emitiranje radijskega programa. — skrbi za neposredno povezovanje Radia Novo mesto z delovnimi ljudmi in občani, da se zagotovi njihov vpliv na delo in razvoj. Radio Novo mesto v ustanavljanju lahko pričneš poizkusnim obratovanjem, ko so izpolnjeni pogoji iz 64. in 65. člena Zakona o javnem obv eščanju (Uradni list SRS. št. 7/73). I(). l a sklep začne veljati takoj in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 64-01/85 Datum: 28. 3. I985 Podpredsednik občinske skupščine Novo mesto BOŽO KOČEVAR. I r. 120. Na podlagi 6. in I I člena Zakona o dav kih občanov (Uradni list SRS. št. 44/82 in 9/85) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list. št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela dne 27. marca I985 in zbora krajev nih skupnosti dne 28. marca 1985 sprejela ODLOK o dav kih občanov občine Novo mesto L SPLOŠNE DOLOČBE E člen V občini Novo mesto se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine. Davki se odmerjajo, plačujejo in izterjujejo po določbah Zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na njihov i podlagi. 2. člen Zdavki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jihjeobčinadol-žna financirati po ustavi, zakonu in drugih predpisih. Vsak občan je dolžan prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potret občine v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi. 3. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. Davek od osebnega dohodka delavcev 2. Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti 3. Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti 4. Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti 5. Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 6. Davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic 7. Davek od premoženja 8. Davek \ na dobitke od igre na srečo 1I..DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 4. člen Občinski davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0.35' i. Oprosti se plačila davka od osebnega dohodka . za osebne dohodke, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice. Oprosti se plačila davka od osebnega dohodka delavcev za zavezance — organizacije združenega dela. ki poslujejo z izgubo in njihovi delavci prejemajo osebni dohodek po zakonu o zajamčenem osebnem dohodku. Katere organizacije združenega dela izpolnjujejo pogoj iz prejšnjega odstavka tega člena, ugotovi pristojen občinski upravnjjorgan, odgovoren /a gospodarstvo in take organizacije tudi obvesti. III. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKIH DEJAVNOSTI 5. člen Občinski davek od dohodka iz kmetijskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) se plačuje: 1. od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč: — v II. skupini, po stopnji 9'i. — v III. A skupini, po stopnji 6'i. — v III. B skupini, po stopnji 5'i. — v IV. A skupini, po stopnji 3'/r. — v IV. B skupini, po stopnji 2' i 2. Od vrednosti lesa, določenega za posek v letu. v katerem sc davek odmerja, ki predstavlja dohodek od gozda po stopnji 30' i. Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim ne odmerja prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov, plačujejo' poleg dav kapo I. odstavku tega člena še davek po stopnji 15' , od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč in 30' i od dohodkov i/ gozdov. Območje občine se razdeli na posamezne skupine katastrskih občin in sicer: 1. v II. skupino spadajo katastrske občine: Bršljin. Gor. Straža. Gotna vas. Kandija. Novo mesto. Rugovo. Šmihel pri Novem mestu; 2. v III A skupino spadajo katastrske občine: Dobrava. Dol. Toplice. Družinska vas. Gor. Orehovica. Gorenja vas. Gor. Polje. Gradišče. Jurka vas. Mirnu peč. Mršeča vas. Ostrog. Podturn. Polhovi-ca. Prečna. Smolenja vas. Stara vas. Šentjernej in Šempeter; 3. v III. B skupino spadajo katastrske občine: Bela cerkev. Brusnice. Crešnjicc. Daljni vrh. Dvor. Globodol. Ilmcljčič. Lakov nice. Poljane. Potov vrh. Stopiče. Stranska vas. Težka voda. lomažja vas. Vel. Podljubcn. Vrhpolje. Zagorica. Zagrad. Zbure. /dinja vas in Žužemberk; 4. v IV. A skupino spadajo katastrske občine: Ajdovec. Brezova reber. Cerovec. Dobindol. Dole. Gabrje. Golobinjck. Gor. Križ. Herinja vas. Hrušica. Vrhpolje — del. Reber. Stavča vas. Šmihel pri Žužemberku. Vinja vas. Zajčji v rh in Žaloviče; 5. v IV. B skupino spadajo katastrske občine: Hinje. Podstenice. Sela pri Hinjah. Stare žage. Vel. Lipje. Žvirče Davek se odmeri po stopnji, ki velja za katastrsko občino, v kateri ima zavezanec pretežno višino katastrskega dohodka negozdnih površin. 6. člen Poleg oprostitev, določenih z Zakonom o davkih občanov, so oproščeni občinskega dav ka iz kmetijstva tudi zavezanci, katerih letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 16.000.00 din. če se jim odmerja prispev ek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov. Davka iz kmetijstva so oproščeni tudi zav ezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 80.000.00 din in če se tem zavezancem odmerja prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov. Za višinske kraje v smislu 2. odstavka tega člena se štejejo: — vsa naselja v k. o.: Ajdovec, Brezova reber. Cerovec. Gor. Križ. Hinje. Lakovnice. Reber. Sela pri Hinjah. Stare žage. Šmihel pri Žužemberku. Vel. l ipje. Vinja vas. Zajčji vrh in Žvirče: — v k. o. Bela cerkev: Vinji vrh. — v k. o. Brusnice: Dol. Suhadol. — v k. o. Črešnjice: Dol. Grčevje. Golušnik — del. Sred. Grčevje — del. Gor. Grčevje, Koti in Paha — del, — v k. o. Dobindol: Dobindol — del. Gor. Sušice, Uršna sela, Verdun, Drganja sela — del, — v k. o. Dole: Jelendol. Gor. Dole. Segonje, — v k. o. Dvor: Vinkov vrh. — v k. o. Gabrje: Gor. Suhadol in Jugorje, — v k. o. Golobinjck: Golobinjek. Grč vrh — v k. o. Gor. Polje: Drenje. — v k. o. Herinja vas: Štravberk. Sela pri Štravberku. Vrh pri Pahi, Paha — del. Sred. Grčevje — del. — v k. o. Hmeljčič: Cemše, — v k. o. Hrušica: Pangrč grm. — v k. o. Jurka vas: Dol. Mraševo in Drganja sela — del. — v k. o. Ostrog: Rakovnik. — v k. o. Podstenice: Podstenice. — v k. o. Podturn: Bušinec, Vel. Rigelj, Cerovec, — v k. o. Poljane: Mali Rigelj. — v k. o. Prečna: Suhor pri Prečni in Kuzarjev kal. — v k. o. Stara vas: Stopilo in Stara Bučka. — v k. o. Stavča vas: Lašče. — v k. o. Šentjernej: Vrbovci in Drča — del. — v k. o. Vel. Podljuben: Gor. Mraševo. Mali Podljuben. Vel. Podljuben in Petane, — v k. o. Vrhpolje: Apnenik, Drča — del. Javorovica. Mali Ban. Mihovo. Veliki Ban in Vratno. — v k. o. Zagorica: Globočdol, Gor. Kamenje in Dol. Kamenje. — v k. o. Zagrad: Gabrnik, Goriška gora, Male Poljane. Klenovik. — v k. o. Zbure: Celevec. Dol pri Šmarjeti. Grič pri Klcvcvžu. Mala Strmica. Sela pri Zburah. — v k. o. Žaloviče: Žaloviče. Obrh in Šmarješke Toplice. — v k. o. Ždinja vas: Golušnik — del. Trška gora. Do oprostitve davka iz k met ijstva iz drugega odstavka tega člena so upravičeni tudi zavezanci, katerih pretežni del zemljišč računano po višini katastrskega dohodka, leži v navedenih višinskih krajih, ne glede na kraj bivališča zavezanca. 7. člen Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki od zemljišč: 1. na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto. če je zasajena površina velika najmanj 0.20 ha. za dobo 4 let: 2. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi: a) jablane, češnje, orehi, lešniki, višnje, slive, če je zasajena površina velika najmanj 0.30 ha za 6 let: b) hruške, breskve, ribez, marelice, če je zasajena površina velika najmanj 0.15 ha za 6 let. Če pa so zemljišča združena v kompleks skupne obdelave, se davčne oprostitve po prejšnjem odstavku priznajo za 10 let. Vse navedene olajšave se priznajo, če so dela izvršena po strokovnih navodilih službe za pospeševanje kmetijstva pri KZ Novo-mesto. Izvedbo investicijskih del ugotovi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, ki izda tudi svoje mnenje za oprostitev davčne olajšave. 8. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se ne glede na višino dohodkov prizna posebna olajšava za: sredstva, vložena za preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene, za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za nabavo strojev in kmetijske opreme, sredstva vložena za družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in živ inorejsko proizvodnjo (za vzrejo in pitanje živine, za proizvodnjo svinjskega ali govejega mesa in mleka), za uvedbo pašnokošnega sistema, za izvedbo melioracij in za ureditev zemljišč, močv irij in pašnikov, če sredstva za melioracijo vložijo posamezni kmetje. Olajšava po prejšnjem odstavku se prizna od odmerjenega davka po prvem odstavku 5. člena tega odloka glede na višino vloženih sredstev in sicer: višina vloženih sredstev znižanje odmerjenega davka Nad din 100.00 300.00(1 500.000 800.000 1.200.000 do din 300.000 500.000 800.000 1.200.000 40', za 2 leti 50', za 3 leta 60', za 3 leta 70', za 4 leta 80', za 4 leta Olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini najmanj 50', katastrskega dohodka zemljišča, vendar najmanj 100.000.00 din. 9. člen "* Olajšava se prizna na zavezančevo v log«, kateri je potrebno za vložena sredstva po 8. členu tega odloka priložiti ureditveni program, potrjen od strokovne službe kmetijske zadruge Novo mesto in mnenja občinskega uprav nega organa, pristojnega za kmetijstvo, da so bila dela izvršena pod strokovnim nadzorstvom Oz. ustrezno dokumentacijo o višini vloženih sredstev po programu kmetijske strokovne službe. Olajšavo za sredstva, v ložena v tekočem letu. lahko uvcljav Ija zavezanec do 15. februarja po preteku leta. v katerem je davek odmerjen.Če je zahtevek vložen kasneje, se olajšava za preteklo obdobje ne prizna. Če upravičenec priznane olajšave po 8. členu tega odloka odtuji nabavljene stroje ali kmetijsko opremo, ali so mu prenehali pogoji, pod katerimi mu je bila priznana olajšava, je o tem dolžan v 15 dneh obvestiti upravo za družbene prihodke. Ta olajšava preneha v letu odtujitve strojev ali kmetijske opreme oz., ko izgubi pogoje. Pred iztekom amortizacijske dobe za kmetijske stroje in opremo se olajšava ne more priznati pri ponovni nabavi enakih vrst strojev ali opreme. Amortizacijska doba se ugotavlja na način, ki velja za vrednotenje in stopnjah amortizacije osnovnih sredstev v lasti občanov. 10. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, vključenim v družbeno organizirano proizvodnjo. ki sprejemajo in izpolnjujejo usmeritve setvenih planov občine, upoštevajoč proizvodnje možnosti kmetije in pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se prizna davčna olajšava vsem tistim. ki oddajajo vse tržne viške v višini 70' '/< Mistim zavezancem davka iz. kmetijstva. ki oddajajo tržne viške najmanj 50'L pa se prizna davčna olajšava v višini 40' i od odmerjenega davka. Olajšava po prejšnjem odstavku tega člena se prizna od odmerjenega davka po 5. členu tega odloka in to na podlagi podatkov o sklenjenih pogodbah o oddajanju tržnih viškov v določenem letu, kijih da Upravi za družbene prihodke kmetijska zadruga Novo mesto do 15. februarja, podatke o višini oddanih tržnih viškov posameznega zavezanca davka iz kmetijstva v določenem letu pa da Upravi za družbene prihodke kmetijska zadruga Novo mesto najpozneje do 15. januarja zaradi eventualne spremembe priznane olajšave. 11. člen Do olajšav, navedenih, v 8. in 10. členu tega odloka, niso upravičeni zavezanci davka iz kmetijstva, če ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Sezname zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, predloži za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ do 15. februarja v letu. za katero se davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki. katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča. 12. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektraren in drugih alternativnih energetskih virov v višini do 80'I od odmerjenega davka, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev in to: višina vloženih sredstev znižanje odmerjenega davka nad din do din 500.000 750.000 40' < za 2 leti 750.000 1.000.000 60', za 3 leta 1.000.000 — 80'; za 5 let Zavezanec izkaže, daje gradnja male hidroelektrarne v skladu s programom gradnje malih hidroelektrarn v občini in predloži dokaze o vloženih sredstvih. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo najpozneje v 6 mesecih po tem. ko je pridobil uporabno dovoljenje. 13. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki ima jo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšav a v višini 15' < od izplačanih nagrad od odmerjenega davka po 5. členu tega odloka. 14. člen Zavezancem, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se prizna davčna olajšava v višini 10' i od odmerjenega davka po 5. členu tega odloka. 15. člen Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšav a za zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno. Davčna olajšava se prizna v višini 100' I od odmerjenega davka po 5. členu tega odloka. 16. člen Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava za zemljišča, na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija 100' < za dobo 5 let. za zemljišča. na katerih se izvede komasacija ali arondacija pa 50' < za dobo trajanja takih postopkov, vendar najv eč za dobo 3 let. Davčna olajšav a se prizna od odmerjenega davka po 5. členu tega odloka. 17. člen Zavezancem, ki dajo zemljišča v «ikup organizaciji združenega dela. organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo se prizna davčna olajšava in sicer: — za zakup nad I do 3 let 30' < — z;i zakup nad 3 do 5 let 50' i — za zakup nad 5 do 7 let 70' < — za zakup nad 7 let 100'I od odmerjenega davka po 5. členu tega odloka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče. 18. člen Zavezanci davka iz kmetijstva, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, plačujejo davek po stopnji 25'i. 19. člen Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku in izpolnjujejo pogoje po zakonu o davkih občanov, se preuvrstijo na obdavčenje po dejanskem dohodku. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o preuvrstitvi na obdavčenje po dejanskem dohodku in zavezanca obvesti pred koncem leta, da bo v prihodnjem letu plačeval davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku. 20. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 din, se prizna oprostitev davka. 21. člen Zavezancem, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, se prizna oprostitev davka iz kmetijstv a, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 din na družinskega člana. 22. člen Zavezancem, združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja v organizaciji združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali pr-proizvodno skupnostjo kmetov združuje svoje delo in zemljišča tako. da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto. se prizna davčna olajšava v višini 50' i od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče. 23. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki preživljajo mladoletne otroke ali za delo nezmožne družinske člane in njihov letni dohodek na družinskega član a ne presega I2'i poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 10' r za vsakega takega člana. Za otroke po prejšnjem odstavku se štejejo otroci do 15. let a starosti oz. do 26. leta starosti, če nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali na višji oz. visoki stopnji izobraževanja. Zavezancem davka iz kmetijstva, ki niso zmožni za delo. pa v družinski skupnosti nimajo za delo zmožnih članov gospodinjstva in če letni dohodek zavezanca in drugih članov gospodinjstva ne presega 50' < poprečnega letnega čist e-ga dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 50'i pod pogojem, daje davčni zavezanec storil vse potrebno, da bi bilo zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. V letni dohodek iz prejšnjega odstav ka se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo dav ki ter pokojnine. 24. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je priznana inv alidnost, se prizna olajšava od odmerjenega občinskega davka od kmetijstva v odstotku stopnje invalidnosti s tem. da se upošteva invalidnost nad 501 i. Olajšave po tem členu ne pripadajo zavezancem, ki imajo poleg dohodkov od kmetijstva še dohodek od delovnega razmerja ali pokojnine. 25. člen Škodo, nastalo zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki je osnova za priznanje davčne olajšave po zakonu o davkih občanov, oceni posebna komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine. IV. DAVI k OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH Dl JAVNOSTI 26. člen D.iv ek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljnem besedilu: davek iz gospodarske dejav nosti). ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, se plačuje po stopnji 35' i. Stopnje davka iz prvega odstav ka tega člena so za 5 odstotnih točk v išje za zavezance, ki pridobivajo dohodke v obliki postranskega poklica, oz. za H) odstotnih točk višje za zavezance, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, če s predpisi niso prepovedane. 27. člen Pav šaliti letni znesek davka iz gospodarskih dejav nosti se določi v skladu z merili. ki jih sprejema občinska sTupščina v skladu z zakonom o dav kili občanov v v išini najmanj 5' i enoletnega pov prečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 28. člen Zavezancem za davek, ki opravljajo gospodarske dejavnosti storitvenega značaja in so obdavčeni po dejanskem dohodku, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, se prizna dav čna olajšav a z odstotnim znižanjem odmerjenega davka naslednjih dejavnosti: a) stavbe gospodarske dejavnosti, gostilne in nekatere osebne storitve: zidarstvo in lasaderstvo. pat ketarstvo. tcracerstvo. kamnoseštvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, montaža stavbnega pohištva, stavbno kleparstvo, cementni-narstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, inštalaterstvo za vodo. plin, centralne in hladilne naprave, elektroinštalaterstvo. tesarstvo, krovstvo in kemično čiščenje — za 20%.' ,b) storitve gospodinjstvom in tehnične storitve: popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, finomehanika, avtokleparstvo in ličarstvo, avtoelektričarstvo, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, brusači in kolarji, tapetništvo in dekoraterstvo, vulkanizacija, optika, pletiljstvo, žaganje drv, popravljanje in vzdrževanje kmetijske mehanizacije — za 30%: c) osebne in druge storitve: krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, urarstvo, fotog-rafstvo, popravljanje dvokoles, kovaštvo, dimnikarstvo, mlinarstvo, moško in žensko frizerstvo, nega obraza in telesa ter pedikura — za 40%; d) za delovno intenzivne dejavnosti — 50%. Merila za opredelitev delovno intenzivnih dejavnosti določi občinskaskupšči-na na predlog občinskega upravnega organa pristojnega za gospodarstvo. Navedene olajšave gredo zavezancem davka pod pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj \ 50% letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci gostinske dejavnosti pa 40% letnega celotnega prihodka s prehrano in prenočišči. Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka je mogoče priznati, če zavezanci pogoje iz prejšnjega odstavka izkažejo v svojih poslovnih knjigah in da le-te v redu vodijo. Do olajšave so upravičeni tudi tisti zavezanci, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig. Za uveljavitev te olajšave pa morajo izkazati delež storitev iz 2. odstavka tega člena. 29. člen Zavezancem za davek, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo, razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja, okrepčevalnicam in zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka za prvo leto 100% .za drugo leto 50' < in za tretje leto 25' i odmerjenega davka, s pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi. Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti. Šteje se. da je zavezanec pričel (začetnik)z gospodarsko dejavnostjo, če ni preje opravil gospodarsko dejavnost v kateri drugi občini, ali da ne bi kdo drug opravljal v isti delavnicigospodarsko dejavnost iste stroke. Davčne olajšave iz I. odstavka tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici. V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico s kom. ki že opravlja samostojno gospodarsko dejavnost v določeni dovoljeni obratovalnici, pa se mu davčna olajšava po določbah I. odstavka tega člena še ni iztekla, se na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olajašva samo za čas. ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice. Če davčni zavezanec, ki mu je bila priznana olajšava po tem členu, preneha z opravljanjem gospodarske dejavnosti v občini Novo mesto pred pretekom dveh let. se ga ponovno obremeni za priznano olajšavo. 30. člen Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki vlagajo sredstva za nabavo. rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti pod pogojem, da ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije in opravljajo dejavnosti katerih razvoj si želi pospeševati v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva, se dodatno zniža davčna osnova do 25% za dobo do 51et. Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti. se davčna olajšava prizna v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska za dobo 5 let in sicer v višini 30' < od vloženih sredstev, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 50% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gosposarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Vlogo za priznanjedavčne olajšave je treba vložiti najkasneje do 31. januarja za preteklo leto. v katerem so bila sredstva vložena spredložitvijodokazov o vloženih sredstvih. Mnenje o ustreznosti investicije po programu razvoja drobnega gospodarstva v občini izda za gospodarstvo pristojni občinski upravni organ. 31. člen Zavezancu davka, obdavčenemu po dejanskem dohodku, ki je dodatno zaposlil nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delav ca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancu, obdavčenemu v pavšalnem letnem znesku pa se pavšalni letni znesek zniža za 20% za vsakega dodat nova posl enega delavca. Davčna olajšava se prizna pod pogojem, daje bil novo zaposleni delavec v letu. za katero se priznava davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj 9 mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delav ca v drugi polov i-ci leta. za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto. Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, kije s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje. 32. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom, odmerjeni davek zniža: — za 5%, če znaša odstotni delež izvoza od 5% do 10%, — za 10%, če znaša odstotni delež izvoza od 10% do 20%, — za 15%, če znaša odstotni delež izvoza od 20% do 30%, — za 25%, če znaša odstotni delež izvoza od 30% do 50%;, — za 35%, če znaša odstotni delež izvoza nad 50%. Davčna olajšava iz prejšnega odstavka se prizna v primeru, ko jedevizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacij združenega dela. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, kijih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinske dejavnosti, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke. 33. člen Zavezancem za davek iz gospodarske dejavnosti se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov. Olajšava se prizna s pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje malih elektrarn in drugih alternativnih energetskih virov v občini, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj 50% enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto. Olajšava iz prejšnega odstavka se prizna za dobo treh let, tako da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30%, vendar skupna davčna olajšava vsa tri leta ne sme presegati 60% vloženih sredstev in ne 1.000.000 dinarjev za vsa tri leta. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo skupno z davčno napovedjo po letu izdaje uporabnega dovoljenja in ji priloži dokaze o vloženih sredstvih. 34. člen Zavezancem, ki oddajajo viške električne energije v elektroenergetski sistem, se prizna davčna olajšava v višini 20%; od odmerjenega davka. Olajšava se prizna v sorazmernem deležu vrednosti oddane električne energije v odnosu na celotni prihodek obratovalnice. 35. člen Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava v višini 25% od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti. 36. člen Zavezancem iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oz. delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 15% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. 37. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5%; za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva zavezanca. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako. da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenem iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. 38. člen Borcem narodnoosvobodilne vojne se prizna davčna olajšava pod pogoji, navedenimi v 37. členu tega odloka, s tem da se davčna olajšava prizna v višini 10% . 39. člen Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz gospodarske dejavnosti po določbah 28. do 38. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80% odmerjenega letnega davka tistega leta. v katerem se davčna olajšava realizira, s tem, da se 100% olajšava 29. člena in olajšava iz 31. člena v navedeno omejitev ne všteva. • 40. člen Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih oz. višinskih krajih, se lahko odmeri davek v pavšalnem letnem znesku. Odročne oz. višinske kraje določi izvršni svet skupščine občine na predlog občinskega upravnega organa, pristojnega za gospodarstvo. Kateri zavezanci opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih oz. višinskih krajih. določi Uprava za družbene prihodke skupščine občine. 41. člen Davek iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se lahko odmeri zavezancem, ki izpolnjujejo pogoje iz 57. člena zakona o davkih občanov. Davek iz gospodarske dejavnosti se lahko odmeri v pavšalnem letnem znesku tudi zavezancem, ki opravljajo prevoz oseb z avtotaksijem.če izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 57. člena zakona o davkih občanov. Višina pavšalnega letnega zneska davka iz gospodarskih dejavnosti je odvisna od vrste gospodarske dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec, delovne sposobnosti delavca, kraja (lokacija), kjer ima zavezanec delavnico, od tega če ima dejavnost sezonski značaj, od opremljenosti delavnice, od osebnega dela. od načina dela (ročno ali strojno) in če opravlja dejavnost pretežno s fizično silo ter od predvidenega dohodka. 42. člen Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, se priznajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev, v sorazmerju z ustvarjenim dohodkom, vendar največ v višini do 20% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu. za katero se davek odmerja. Za organizirano obliko zbiranja teh sredstev se smatra, kadar s tem predhodno soglaša pristojni občinski upravni organ, odgovoren za področje družbenih dejavnosti. 43. člen Od dohodkov, doseženih z. opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene, se davek ne plača, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10% povprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v'preteklem letu. 44. člen Zavezancem se ne odmeri davek iz gospodarskih dejavnosti po letu. ko dopolnijo 65 let (moški) oz. 60 let (ženske), če ne uporabljajo dopolnilnegadeladrugih in če ne presegajo 100.000 din celotnega prihodka. Osnova za davek iz gospodarskih dejavnosti zavezancev, telesnih invalidov, se zmanjša za znesek v višini 1.5 letne najnižje pokojnine pri 100% invalidih: pri ostalih se ta znesek zmanjša v skladu s stopnjo invalidnosti zavezancev, s tem da se upošteva stopnja invalidnosti nad 30%. Tako ugotovljeni znesek seza vsakega več kot enega zaposlenega zmanjša za 10%. Zavezancem, ki zaposlujejo telesne invalide, se osnova iz gospodarskih dejavnosti zmanjša za znesek najnižje pokojnine pri 100% invalidih, pri ostalih seta znesek zmanjša v skladu s stopnjo invalidnosti zaposlenega invalida, s tem da se upošteva stopnja invalidnosti nad 30%. 45. člen Davek iz gospodarskih dejavnosti po odbitku se plačuje po naslednjih stopnjah: 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od dohodkov od prodaje plina občanom, od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih in planinskih območjih, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči; od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti in od dohodkov, doseženih z vzdrževanjem spomenikov in obeležij NOB. 10%; 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del. ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno. 25%; 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz I. in 2. točke. 40%. Davka po odbitku so oproščeni dohodki, ki jih dosegajo občaiji z zbiranjem mleka, s pluženjem snega, s tovorjenjem blaga za planinske postojanke; od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100% telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid. duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela; od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva; od dohodkov zbiranja. prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih in planinskih območjih, od dohodkov, doseženih z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z zveznimi in republiškimi predpisi Davka iz gospodarske dejavnosti po odbitku so oproščeni tudi dohodki, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev v KS in dohodki, kijih prejmejo posamezniki za obiranje hmelja, za ročno*obiranje oz. pobiranje kmetijskih pridelkov, od dohodkov, ki jih dosegajo občani kot zbiralci odpadnega materiala ter od dohodka domače obrti, če gre za ročno delo. 46! člen Olajšave za davek po odbitku od dohodkov, doseženih z organiziranim delom na domu. ki jih dosegajo občani — člani kmetijskih gospodarstev z manj razvitih področij v občini, se prizna tako. da se stopnje, določene v prvem odstavku 45. člena, znižajo za 50% ■ V. DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNE DEJAVNOSTI 47. člen Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti (v nadaljnem besedilu; davek iz poklicnih dejavnosti) po dejanskem dohodku se plačuje po določbah in stopnjah iz 26. člena tega odloka. Za zavezance davka iz poklicnih dejavnosti, obdavčenih po dejanskem dohodku. ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, plačujejo davek po stopnji 10%. Zavezancem davka iz poklicnih dejavnosti, obdavčenih v pavšalnem letnem znesku, se določi letni pavšalni znesek davka v skladu z. merili, ki jih sprejme občinska skupščina, vendar najmanj 2% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 48. člen Občinski davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku), se plačuje po stopnji 40%. 49. člen Zavezancem davka po odbitku se oprosti plačilo davka od dohodkov, ki jih dosegajo občani — prevajalci za gestikovni jezik. 50. člen Davčna osnova za davek iz poklicnih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku, je ostanek čistega dohodka iz. poklicnih dejavnosti zavezanca. Za ugotavljanje ostanka čistega dohodka se primerno uporabljajo iste določbe zakona, kot se uporabljajo za zavezance iz gospodarskih dejavnosti. Za priznanje davčnih olajšav za davek iz poklicnih dejavnosti se smiselno uporabljajo določbe tega odloka, ki velja za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti. VI. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC. PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 51. člen Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov m tehničnih izboljšav, ki sc odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka se plačuje v naslednji višini: — od dohodkov iz avtorskih pravic 35%, — od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav 5%. 52. člen Davek po odbitku od dohodkov iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje v naslednji višini: — za dohodke iz avtorskih pravic v višini 20%. — za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav v višini 3%. za dohodke, kijih dosegajo tuje fizične ali pravne osebe pa v višini 20%. Od dohodkov iz avtorskih pravic do reklamnih slik. risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcij takih del. od raznih skic in risb. stripov, križank in drugih podobnih del. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih. v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah se plačuje po stopnji 40' i. 53. člen Stopnje davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav iz 51. in 52. člena tega odloka, ki ga doseže oseba, na katero je prenesena avtorska pravica, se povečajo za 50% . 54. člen Za tuje fizične in pravne osebe držav, s katerimi so sklenjeni sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčenju, se za davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav upoštevajo določila teh sporazumov. 55. člen Če nastane dvom. ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine. VIL DAVEK OD DOHODKA IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 56. člen Davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic se plačuje tako: dohodek od premoženja in premoženjskih pravic stopnja davka do 50.(XX) din 15% od 50.000 do 150.000 dm 30% od 150.000 do 300.000 din 45% nad 300.000 60% 57. člen Davek od dohodka iz premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnih predmetov trajnejše uporabne vrednosti, katerih posamična vrednost presega 60% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v Socialistični republiki Sloveniji v preteklem letu. Ta davek se ne plačuje, če je preteklo več kot pet let od dneva, ko je bila premičnina pridobljena. Davek od dohodka iz premoženja se plačuje tudi od oddajanja premičnin v najem, kot so: stroji, orodje, inventar, avtomobili (osebni in tovorni), gradbena in kmetijska mehanizacija. Ta davek se plačuje, če letni dohodek najemnine presega 20.000 din. Pri ugotavljanju davčne osnove se upoštevajo dejanski stroški. 58. člen Od celotnih dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60% stroškov, od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž, vikend hišic, pa se prizna 30% stroškov za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo. Od celotnih dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se odštejejo stroški v višini 60%. 59. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek na dohodek iz premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo letno 5.000 din. Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko študentske organizacije, turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ali na drug organiziran način, se prizna posebna olajšava v višini 50%. Priznanje olajšave po 2. odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31, januarja za preteklo leto, kateri mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. Če davčni organ ugotovi, daje zavezanec oddajal sobe tudi na kak drug način, se mu olajšava ne prizna. VIII. DAVEK OD PREMOŽENJA 60. člen Zavezanec za .davek od premoženja je občan, kije lastnik oz. uživalec stavbe, dela stavbe, stanovanja ali.garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe). Davtk se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to ali jo uporablja lastnik ali uživalec sam ali jo daje v najem. Osnova,za davek je vrednost stavbe, ki se ugotovi po merilih in na način.določe-nim s tem odlokom. 61. člen Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinih: — po poprečni gradbeni ceni za m ’koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti, — po gradbeni izvedbi stavbe. — po letu gradnje oz. letu rekonstrukcije in obsega rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe. Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinj, hodnikov, vež. stopnišč, kopalnic, stranišč, lož. shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž, ter drugih zaprtih prostorov stavbe. 62. člen Glede na gradbeno izvedbo se na vrednost 1 m! koristne stanovanjske površine, določene v 61. členu in ob upoštevanju določb 63. čl. uporabi količnik: — ob izvedbi, pri katerih so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi, količnik 1,00, -rdob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni, količnik 0,90, — montažne hiše, količnik 0,80, — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, količnik 0,70, — ob izvedbi, pri katerih je predalčno zidovje, stropi leseni in pri brunaricah, količnik 0,60. Vrednost 1 m: koris.tne stanovanjske površine, ugotovljene po 1. odstavku tega člena, se zmanjša: — pri kletnih prostorih za 75%, — pri ložah za 30% , — pri mansardnih prostorih za 20%, — pri garažah, kot samostojnih gradbenih objektih za 50%. Vrednost I m’ koristne stanovanjske površine poslovnih prostorov, ugotovljena po I. odstavku tega člena, sc poveča za 25%., ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekti. Površine neizgrajenih podstrešij se ne vrednotijo. 63. člen Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Rossovi formuli in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb ter se ista ne spreminja, razen v primerih iz 64. in 65. člena tega odloka. Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov. 64. člen Davčni zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja v roku 30 dni po izdaji dovoljenja za uporabo stavbe oz. od pričetka uporabe stavbe, če se stavba prične uporabljati pred izdajo dovoljenja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom opravili rekonstrukcije ali dozidave ali nadzidaveže obstoječih stavb, so dolžni vložiti davčno napoved najkasneje do 31. januarja po preteku leta, ko je bila opravljena rekonstrukcija oz. ko so stavbo pričeli uporabljati. Obrazec davčne napovedi predpiše Uprava za družbene prihodke. V kolikor davčni zavezanec ne vloži napovedi v predpisanem roku iz 1. odstavka tega člena, se davek lahko odmeri na podlagi zbranih podatkov. 65. člen Ugotovljena vrednost stavbe, kije osnova za odmero davka od premoženja, sc spremeni, ko se je gradbena vrednost 1 m; koristne stanovanjske površine povečala za več kot 20% . V takem primeru se opravi revalorizacij a vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) ter je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih. Za gradbene in stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občinske skupščine mora vsako leto do 31. januarja za preteklo leto predložiti upravi za družbene prihodke podatke o poprečni gradbeni ceni 1 m: koristne stanovanjske površine, brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča. 66. člen Davek od stavb se v občini Novo mesto ne plačuje od stavb, ki so oproščene po 115. in 116. členu Zakona o davkih občanov, od stavb v višinskih krajih, ki so našteti v 6. členu tega odloka, ne plačujejo pa ga tudi lastniki stavb, katerih dohodki na družinskega člana ne presegajo 10% poprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Oprostitev davka po tem členu se ne more priznati za prostore za počitek oziroma rekreacijo, kakor tudi ne za nenaseljene stanovanjskebiše. ki se občasno uporabljajo za počitek oziroma rekreacijo. Od stavb, ki se uporabljajo za počitek oz. rekreacijo (vikendi, zidanice) se davek od premoženja na posest stavb ne plača od prostorov, ki so namenjeni za spravilo sadja, vina in orodja. 67. člen Zavezancu za davek na posest stavb z več kot 3 družinskimi člani, ki so skupaj z njim stalno prebivali v njegovih stanovanjskih prostorih oz. v stanovanjskih stavbah vjetu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10% za vsakega nadaljnjega družinskega člana. 68. člen Davek od premoženja se plačuje od davčne osnove v naslednji višini: I. od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž: Osnova Stopnja davka do 1.000.000 din 0.10% nad 1.000.000 do 2.000.000 din 0.20% nad 2.000.000 do 4.000.000 din 0,30% nad 4.000.000 do 6.000.000 din 0.45% nad 6.000.000 do 8.000.000 din 0,65% nad 8.000.000 do 10.000.000 din 0.85% nad 10.000.000 1.00% Osnova za davek od stavb, dela stavb, stanovanj in garaž se zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m' stanovanjske površine: 2. Od poslovnih prostorov: Osnova Stopnja davka do 1.000.000 din 0.15% nad 1.000.000 do 2.000.000 din 0.35% nad 2.000.000 do 3.000.000 din 0.55% nad 3.000.000 do 4.000.000 din 0,75% nad 4.000.000 do 5.000.000 din 1.00% nad 5.000.000 1.25% 3. Od prostorov za počitek in rekreacijo: Osnova • Stopnja davka od 1.000.000 din 0,30% nad 1.000.000 do 2.000.000 din 0.40% nad '2.000.000 do 4.000.000 din 0.60% nad 4.000.000 do 7.000.000 din 0.90% nad 7.000.000 . do 10.000.000 din 1.20% nad 10.000.000 1,50% 4. Plovni objekti Za plovne objekte nad 8 do 9 m dolžine znaša davek 20.000.00 din, za vsak nadaljnji meter dolžine pa po 8.IKK) din. Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti zniža za 5% . Ne obdavčujejo se plovni objekti, stari nad 15 let. Lastniki plovnih objektov, ki so zavezanci za davek od premoženja, morajo vsako leto do 31. januarja vložiti davčno napoved. IX. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 121. 69. člen Davek na dobitke od iger na srečo Se plačuje po stopnji 15%. 70. člen Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000 din. X. ODLOG PLAČILA IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKOV 71. člen Davčni organ lahko odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: 1. če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke. Odlog ali obročno plačevanje se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane te dohodke, vendar največ za 12 mesecev; 2. če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni ali drugih vzrokov dalj časa ni mogel opravljati dela. se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje dolga največ za 6 mesecev. Odlog ali obročno plačevanje se lahko tudi prizna zaradi smrti v ožji zavezančevi družini. Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se ne zaračunavajo zamudne obresti, če zavezanec plača davek v odloženem roku. Odlog plačila in obročno plačevanje davkov in prispevkov sezavezancu lahko prizna le na pismeno vlogo, v kateri mora obrazložiti razloge in predložiti ustrezna dokazila za odlog oz. obročno plačevanje. XI. POROŠTVO 72. člen Davčni organ sme zahtevati od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti v primeru, če ne poravna svoje obveznosti v 6 mesecih od dneva, ko je zapadla v plačilo. Poroštvo obsega overjeno pismeno izjavo pravne osebe ali dveh občanov, ki imata premično ali nepremično premoženje, dohodke iz gospodarske ali poklicne dejavnosti, iz avtorskih pravic, dohodke iz premoženja in premoženjskih pravic, osebne dohodke od rednega delovnega razmerja ali pokojnino. Dohodki, premičnine ali nepremičnine iz prejšnjega odstavka ne smejo biti obremenjeni z več kot 10%. V poroštveni izjavi mora biti naveden znesek dolga, za katerega se daje poroštvo, ter datum, do kdaj mora zavezanec poravnati svoj dolg, ker se od tega datuma dalje realizira izdano poroštvo. Poroštvo je pogoj za pridobitev dovoljenja /a samostojno opravljanje gospodarske dejavnosti v primerih, ko se na osnovi znanih dejstev lahko utemeljeno predvideva, da davčne obveznosti ne bi bile poravnane. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 73. člen Davčne olajšave, priznane po dosedanjih predpisih, ki seše niso iztekle, veljajo do njenega izteka. 74. člen Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta. Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv k vložitvi napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja oz. na način, kot jc s občini v navadi. 75 člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa.odloči, da sc zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se / izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Za izvajanje določb tega odloka izda izvršni svet skupščine občine posebna navodila. 76. člen Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list. št. 9/83) z vsemi njegovimi spremembami in dopolnitvami (Skupščinski Dolenjski list. št. 20/83. 24/83. 2/84. 7/84 in 19/84). 77. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1.1. 1985 dalje, razen določbe L odstavka 4. člena in določb za odmero davka po odbitku, ki se začno uporabljati od I. 4. 1985 dalje. Številka: 422-010/80 Datum: 28. 3. 1985 Predsednik občinske skupščine UROŠ DULAR I. r Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS,štev. 39/74)in 107. in 109. člena Statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) in 15. člena sprememb in dopolnitev Statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 27. 3. 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 3. 1985 sprejela ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 1984 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Novo mesto za leto 1984, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Novo mesto, zaključni račun posebnega računa proračuna in zaključni račun sredstev za zdravstveno, varstvo živali. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1984 so znašali: L PRORAČUN — skupni prihodki v letu 1984 344.167.816,70 din — skupni odhodki v letu 1984 335.585.204.00 din — presežek prihodkov 8.582.612,70 din 2. SREDSTVA REZERVNEGA SKLADA — skupni prihodki v letu 1984 14.140.502.55 din — skupni odhodki v letu 1984 2,505.900,00 din — presežek prihodkov 11,634.602,55 din 3. SREDSTVA POSEBNE PAR UJE PRORAČUNA — skupni prihodki v letu 1984 11,517.607.00 din — skupni odhodki v letu 1984 11,517.607,00 din- 4. SREDSTVA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO ŽIVALI — skupni prihodki v letu 1984 3.541.790,65 din — skupni odhodki v letu. 1984 2,022.817,20 din — presežek prihodkov 1,518.983,45 din 3. člen Razlika sredstev med prihodki in odhodki po zaključnem računu proračuna v znesku 8,582.612.70 din sc razporedi: 1. znesek 5.457.000.00 din na posebno partijo proračuna kot obveznost ugotovljenega presežka po družbenem dogovoru za leto 1984. 2. znesek 69.581.00 din na račun sredstev rezervnega sklada kot obveznost za leto 1984. 3. znesek 172.038.90 din na račun sredstev za zdravstveno varstvo živali kot obveznost za leto 1984. 4. znesek 126.321.00 din kot obveznost poravnave računa za steklino za leto 1984. 5. znesek 2.549.000.00 din kot obveznost za leto 1984 za valorizacijo OD. 6. znesek 208.671.80 din v prihodke proračuna za leto 1985 in sicer: 204.444.40 din kot prihodek /a leto 1985 za turistične namene in 4.227.40 din v prihodke za leto 1985. 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezervnega sklada občine Novo mesto v znesku 11.634.602.55 din se prenese kot prihodek računa sredstev rezerv za leto 1985. 5. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev za zdravstveno varstvo živali v znesku 1.518.983.45 din se prenese kot prihodek računa za leto 1985. 6. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Novo mesto za leto 1984 je sestavni del tega odloka. 7. člen ' Odlok začne v eljati osmi dan po objav i v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-01/85 Datum: 28. 3. 1985 Predsednik skupščine občine Novo mesto UROŠ DULAR. I.r. BILANCA PRIHODKOV IN SPLOŠNEGA RAZPOREDA PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 1984 Vrsta PRIHODKI Glavni SPLOŠNI RAZPORED Znesek prihodkov namen PRIHODKOV 1 Davek iz osebnega dohodka 143,865.966,15 1 Sredstva za delo upravnih 146,404.000,00 org. 2 ' Davki od prometa proizvo- 2 Sredstva za posebne in dov in storitev, nepremi- druge namene za delo čnin, na prihodek od pre- upravnih organov moženja in drugih davkov 134,422.834,50 38,411.461,00 3 Prihodki od taks 23,981.281,50 3 Sredstva za ljudsko obram- 17,666.000,00 bo in družbeno samozaščito 5 Prihodki po posebnih 4 Sredstva za intervencije v pradpisih 11,178.932,30 gospodarstvu 1,713.679,00 6 Prihodki od organov in orga- 5 Sredstva prenesena drugim nizacij DPS in drugi pri- uporabnikom proračuna hodki 26,125.354.45 66,413.355,50 7 Sredstva prenesena iz leta 6 Sredstva za družbene dejav- 1983 4,593.447,80 nosti 15.071.813.00 7 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 42,444.707,50 8 Izločena sredstva v stalno proračunsko rezervo 3,326.162,50 9 Drugi dohodki 4.134.025,50 Presežek proračuna za 1. 1984 8.582,612,70 SKUPAJ PRIHODKI 344,167.816,70 SKUPAJ RAZPOREJENI PRIHODKI 344,167.816,70 122. Na podlagi 9., 16., 18. in 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 223. člena Statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 27. 3. 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 3. 1985 sprejela ODLOK o proračunu občine Novo mesto za leto 1985 L člen S tem proračunom (v nadaljevanju: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Novo mesto v letu 1985. 2. člen Občinski proračun za leto 1985 obsega: a) skupne prihodke v znesku 489,608.000 din — razporejene prihodke 488,408.000 din — tekočo proračunsko rezervo 1,200.000 din 3. člen Od prihodkov občinskega proračuna iz 2. člena tega odloka se l'/r sredstev izloča v rezervni sklad občine Novo mesto. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma upor abnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali posebnim aktom skupščine občine Novo mesto ali njenega izvršnega sveta oziroma v pogodbi med občino Novo mesto in nosilcem oziroma uporabnikom ni drugače določeno. 5. člen Kot sredstva za delo se občinski m upravnim organom in drugim uporabnikom proračunskih sredstev v letu 1985 v skladu s 104. členom Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnemsvetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih zagotavljajo: — sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti, —i sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ in njegovega namestnika, — sredstva za materialne stroške, — srčdstva opreme in amortizacije, — sredstva za posebne namene. 6. člen Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tudi dohodka delavcev delovneskupnosti so programi dela in doseženi rezultati de la de lav cev pri izvrševanju programa. V programih dela morajo biti delovne inaloge izkazane in razvrščene v značilne skupine glede na naravo, vrsto in zahtevnost, stopnjo in vsebino odgovornosti ter pogoje dela na podlagi družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov 'družbenopolitičnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev. Podlaga za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev je število izvajalcev, potrebnih za izvršitev programiranih del in nalog in povprečni osebni dohodek glede na raven in gibanje osebnih dohodkov delavcev v organizaciji združenega dela, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti ob približno enakih delovnih pogojih in odgovornosti za opravljeno delo. Delavcem uprave za družbene prihodke, ki opravljajo dela in naloge davčne inšpekcije, se zagotavlja posebni dohodek glede na zahtevnost opravljenih nalog. Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev $a skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih na delavca, dosežene v preteklem letu v organizacijah združenega dela. 7. člen Sredstva za realizacijo programov dela se med letom dodeljujejo organom enakomerno, kot mesečrfe akontacije. O realizaciji programov dela morajo občinski upravni organi poročati izvršnemu svetu trimesečno. Če se ob normalnih pogojih dela ugotavljajo večja odstopanja od določenega programadela.se temu ustrezno zvišajo ali znižajo akontacije sredstev do 10%. 8. člen Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se mu lahko sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo. 9. člen Izvršni svet skupščine občine Novo mesto (v nadaljevanju: izvršni svet) lahko začasno zmanjša proračunsko porabo, če prihodki proračuna ne pritekajo, kot je predvideno v proračunu, vendar največ do 10%; če pa ugotovi, da prihodki iz 2. člena tega odloka ne bodo doseženi do konca leta, o šem obvesti skupščino in predlaga ustrezne spremembe proračuna. 10. člen Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni predložiti finančne načrte za leto 1985 ter zaključne račune za leto 1984 najpozneje do 1. marca 1985. Med letom 1985 so dolžni predložiti tudi periodične obračune najpozneje v roku enega meseca po obračunu. 11. člen Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, v okviru skupnih razporejenih sredstev. 12. člen Občinski organi in drugi uporabniki družbenih sredstev občinskega proračuna morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, odobrenih s tem proračunom. Sredstva smejo uporabniki uporabljati le za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. Uporabniki ne smejo, na račun sredstev občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene s tem proračunom za leto 1985. če ni s posebnim aktom določeno drugače. 13. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa, oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja proračuna. 14. člen Vsi prihodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. 15. člen Prihodke, ki jih ustvarijo iz plačil za storitve oziroma dosežejo s svojo dejavnostjo po 14. členu, lahko uporabijo: — Geodetska uprava nad doseženim zneskom prihodkov v proračunu 5,000.000 din namensko za nabavo tehnične opreme in modernizacijo geodetske uprave. — Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto za kritje nekaterih materialnih stroškov. V finančnih načrtih in zaključnih računih mora biti posebej izkazana poraba prihodkov iz 1. odstavka tega člena. 16. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet. Izvršni svet je pooblaščen tudi: — da odloča o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve«, ; — da v primeru neenakomernega pritekanja proračunskih prihodkov odloča o najetju posojila iz rezervnega sklada, — da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada občine do višine 300.000 din v vsakem posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. . 17. člen Odhodki, razporejeni po namenih (tabela 2) se upravnim in pravosodnim organom ter za posebne in druge namene skupščine in izvršnega sveta nakazujejo na račun 637, družbenopolitičnim organizacijam in društvom, krajevnim skupnostim ter drugim neposrednim uporabnikom proračunskih sredstev na njihov ustrezni račun, vsa druga sredstva pa se koristijo neposredno iz računa proračuna. 18. člen Nosilci sredstev po organih so: 1. Izvršni svet a) v okviru sredstev za posebne in druge namene za dela upravnih organih za postavke: — sredstva za osebne dohodke in druge prejemke funkcionarjev in delegatov, — sredstva za potne stroške funkcionarjev in delegatov, — sredstva za investicije v osnovna sredstva, — stroški sej skupščine, IS. svetov in komisij, — 'stroški s proslavami občinskega in državnih praznikov, — stroški s sprejemi delegacij, — stroški tiska in objav, — delegatsko glasilo, — preventivna in prometna vzgoja, — dolgoročni in srednjeročni družbeni plan, prostorski plani, ureditveni in zazidalni načrti, b) v okviru sredstev za družbenopolitične skupnosti in družbene organizacije za namen: — ostale organizacije in društva, c) za vse postavke sredstev za »druge odhodke DPS« 2. Sekretariat za občo upravo a) v okviru sredstev, namenjenih za delo občinskih upravnih organov, razporejenih sredstev za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter razporejenih sredstev za skupne organe, krajevne skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije, b) v okviru sredstev za investicije v objekte in opremo družbenega standarda za postavko,: — sredstva /a odplačilo kreditov, c) v okviru sredstev za socialno varstvo za postavke: — kadrovske podpore, — vzdrževanje vojaških pokopališč in grobov, — preživninsko varstvo, d) v okviru sredstev za zdravstveno varstvo za postavko: — mrliško ogledna služba, e) v okviru sredstev za uveljavljanje temeljih pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev za postavke: — družbene pomoči borcem NOV. — za druge potrebe borcev NOV, 0 v okviru sredstev za »druge odhodke« za postavki: — plačilo za bančne storitve in stroške plačilnega prometa., — sredstva za obveznosti iz prejšnjih let. g) v okviru sredstev rezerv za postavko: — izločanje v stalno proračunsko rezervo. h) v okviru sredstev za intervencije v gospodarstvu za post,avko: — stroški veterinarsko-higienske službe, i) v okviru sredstev za »druge potrebe in delo upravnih organov« za postavko: — stroški varnostne službe, 3. Komite za družbeni razvoj a) v okviru sredstev za intervencije v gospodarstvu za postavko: — stroški ukrepov proti steklini, b) v okviru postavke »druga sredstva« za: — prenesena sredstva turističnih taks, 4. Komite za urbanizem a) v okviru sredstev za splošno komunalno rabo za postavko: — stroški odstranitev črnih gradenj, 5. Geodetska uprava a) v okviru sredstev za splošno komunalno rabo za postavki: — geodetska dokumentacija, — stroški za označevanje naselij in ulic. 19. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v I. tromesečju 1985 (Skupščinski Dolenjski list št. 19/84) dana posameznim uporabnikom oz. porabljena za druge namene, seporačunavajo v okviru odobrenih sredstev proračuna za leto 1985 20: člen Sredstva, ki so v proračunu razporejena za dejavnost krajevnih skupnosti se bodo Ic-tem dodeljevala po merilih, za katera se bodo sporazumele krajevne skupnosti in izvršni svet. 21. člen Takse na promet parkljarjev in kopitarjev se v celoti prenašajo na posebni račun za zdravstveno varstvo živali. 22. člen Pregled planiranih prihodkov (tabela 1) ter pregled odhodkov razporejenih po namenih (tabela 2), sta sestavni del tega odloka. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Skupščinskem Dolenjskem listu. 23. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje. Številka: 400-01/83 Datum: 28. 3. 1985 Predsednik občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, l.r. BILANCA PRIHODKOV IN SPLOŠNEGA RAZPORI DA PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 1985 (v din) Vrsta prihodkov Prihodki Znesek Glavni namen Splošni razpored prihodkov Znesek 1 Davek iz osebnega dohodka 210.352.000 1 Sredstva /a delo upravnih organov 228,865.000 2 Davki od prometa proizvodov in 2 Sredstva za posebne in druge name- storitev, nepremičnin in pravic 166,691.000 ne za delo upravnih or ca nov 50,817.000 Davek na prihodek od premoženja. 3 Sredstva za ljudsko obrambo in premoženjskih pravic in drugih družbeno samozaščito 16,349.000 davkov. "29.080.000 4 Sredstva za intervencije 2,254.000 3 Prihodki od taks 32.840.000 v kmetijstvu 5 Prihodki po posebnih predpisih 13.900.000 5 Sredstvu prenesena drugim 6 Prihodki od organov in organi- uporabnikom proračuna 103,209.000 zacij DPS in drugi prihodki 36.537.000 6 Sredstva za družbene dejavnosti 21,988.000 Prenos presežka prihodkov . 7 Sredstva za drutte splošne iz leta 1984 208.000 družbene potrebe 57,219.000 8 Izločanje sredstev rezerv 4,897.000 ■v 9 Drugi odhodki 4,010.000 Skupaj prihodki 489,608.000 Skupaj razporejeni prihodki 489,608.000 123. Na podlagi 58. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št, 44/82) in 223. člena Statuta občine Novo mesto (Skupščinski dolenjski list. št. 5/79 in 14/82) je občinska skupščina Novo mesto na sejah zbora krajevnih skupnosti dne 28. 3. 1985 in zbora združenega dela dne 27. 3. 1985 sprejela SKLEP o merilih /a določanje pavšalnega letnega zneska davka zavezancem, ki opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti 1. člen Višino pavšalnega letnega zneska davka določi davčni organ glede na pogoje pridobivanja dohodka, upoštevajoč vrsto dejavnosti, kraj poslovanja, obseg in način dela. delovne zmogljivosti zavezanca in zaposlenih delavcev, obseg poslovanja z družbenim sektorjem in druge pogoje upoštevajoč ta merila. 2. člen Kriteriji za ocenjevanje pogojev pridobivanja dohodkov: I. Kraj poslovanja Kraj poslovanja oz. območje delovanja davčnega zavezanca je pomemben faktor zaradi števila koristnikov uslug, ki stalno ali občasno živijo na določenem območju, pomemben vpliv je tudi zaradi krajevnih značilnosti ali naravnih danosti, bližina različnih komunikacij, glede na vrsto posameznih dejavnosti, ipd. 1. Mestno središče. 2. Primestna naselja, industrijska središča, bližina pomembnejših komunikacij, ki neposredno v plivajo na pogoje poslovanja. 3. Večji kraji: turistični centri in naravne danosti, ki neposredno vplivajo na poslovanje, bližina komunikacij in objektov, ki posredno vplivajo na poslovanje. Manjši kraji in vasi; bližina manj pomembnih komunikacij in objektov. Skupine dejavnosti Kategorija 4. 5. Odročni in višinski kraji: oddaljenost od komunikacij. Skupina dejav nosti kategorija 1 2 3 4 5 6 — osebne storitve 25 20 15 10 5 0 — storitve gospodinjstvom 1(1 5 0 — — — — tehnične storitve 25 20 15 K) 5 — — druge storitve 15 10 5 — — — — gostinske dejavnosti 30 25 20 10 5 — — poklicne dejavnosti 20 15 10 5 — — 1 2 3 4 5 6 20 15 10 5 — — 35 30 25 20 10 — 20 15 10 5 — — 25 20 15 10 5 — 20 15 ‘10 5 — — 50 40 30 20 10 — osebne storitve storitve gospodinjstvom tehnične storitve ■ druge storitve gostinske dejavnosti ~ poklicne dejavnosti IV. Zaposleni delavci Pomemben element ustvarjanja dohodka v obratovalnici so tudi zaposleni delavci v odvisnosti od narave dela in stopnje avtomatiziranosti opreme in strojev. 1. Zaposlen en delavec v dejavnosti, ki temelji predvsem na avtomatskih in polavtomatskih strojnih napravah. 2. Zaposlen en delavec v dejavnosti, ki delno temelji na osebnem delu z uporabo enostavnih strojnih naprav in opreme. 3. Zaposlen en delavec v dejavnosti, ki temelji predvsem na osebnem delu delavca. občasna pomoč družinskih članov ali drugih. Skupine dejavnosti kategorija 1 2 3 — osebne storitve 30 20 10 — storitve gospodinjstvom 30 20 10 — tehnične storitve 30 20 10 — druge storitve 30 20 10 — gostinske dejavftosti 20 10 — — poklicne dejavnosti 20 10 — II. Velikost poslovnih prostorov, opremljenost in stopnja avtomatiziranosti strojnih naprav: Poslovni prostori vplivajo -na pogoje poslovanja predvsem zaradi v elikosti v odv isnosti od vrste dejav nosti. stopnja opremljenosti poslov nih prostorov in ustreznost opreme ter orodij; stopnja avtomatiziranosti strojnih naprav glede na vrsto dejavnosti, ipd. 1. Velik in dobro opremljen poslov ni prostor, ki omogoča večji obseg dela. viso-ka stopnja avtomatiziranosti strojev in popolna oprema za delo. iztrošenost osnovnih sredstev je minimalna. 2. Srednje velik in dobro opremljen prostor, polavtomatski stroji in zadostna opremljenost /a delo. iztrošenost opreme je srednja. 3. Neav tematske strojne naprav e. zadovoljiv a opremljenost z orodji in opremo: večja iztrošenost opreme in strojev. 4. Manj zahtevne strojne naprav e: slabša opremljenost z delov ninii napravami, orodji in opremo: iztrošenost opreme je večja.; 5. Slaba in iztrošena, ter nepopolna oprema, ki pomembno vpliva na pogoje dela. Skupina dejavnosti kategorija 1 v 3 4 5 6 — osebne storitve 25 20 15 10 5 — — storitv e gospodinjstvom 25 20 15 10 5 — 5. — tehnične storitve 25 20 15 10 5 — — druge storitve 30 25 20 10 5 — 6. — gostinske dejav nhsti 30 25 20 10 5 — — poklicne dejavnosti 10 5 — — — — 7. lil. Delovna sposobnost nosilca dejavnosti Delovnu sposobnost je pomembna v odvisnosti od zahtevnosti dejav nosti, ki jo zavezanec opravlja, njegove strokovne usposobljenosti, starosti, eventualne invalidnosti, ki posredno ali neposredno vpliva na pogoje poslovanja. 1. Zelo ustrezna strokovna usposobljenost, strokov no znanje nad potrebami za dejavnosti, motiviranost za delo je visoka, starost do 40 let: povečana sposobnost zaradi časovne neomejenosti. 2. Ustrezna strokovna usposobljenost za delo: starost do 50 let. 3. Primerna strokovna usposobljenost: zmanjšanje delovne zmožnosti, ki posredno vplivajo na poslovanje?starost nad 50 let. 4. Nezadostna strokov na usposobljenost, ki vpliv a.ua poslov anje in storilnost; delno omejene delovne zmožnosti. 5. Slaba in iztrošena ter nepopolna oprema, ki pomembno v pliv a na pogoje dela. V primeru, da pri zavezancu pride v poštev več elementov ocene in posameznih kriterijev, se določi vmesno število točk iz tabele posameznih dejavnosti. V. Delež celotnega prihodka, dosežen v poslovanju z družbenim sektorjem: Skladno s politiko stimuliranja storitvenih dejavnosti za občane se davek, ugotovljen po teh kriterijih, zviša glede na odstotni delež doseganja celotnega prihodka z družbenim sektorjem. 1. Če dosega od 20'7 do 50' i celotnega prihodka z družbenim sektorjem, se davek poveča za KI' <. 2. Če dosega od 50'i do 100*7. se davek poveča za 15'J. Upoštevajoč približno enake možnosti pridobivanja dohodka se davčne zavezance razvrsti po dejavnosti v naslednje skupine dejavnosti: 1. osebne in druge storitvene dejavnosti za občane: čevljarstvo, krojaštvo. šiviljstvo, žensko in moško frizerstvo, nega obraza in telesa, pletiljstvo. urarstvo, optika, ročno izdelovanje raznih predmetoii. kise ne štejejo za domačo obrt. mlinarstvo na klasičen način, lončarstvo, kolarstvo, kovaštvo, storitve s kmetijsko mehanizacijo. 2. storitvene dejavnosti gospodinjstvom in vzdrževanje: popravila gospodinjskih naprav, čiščenje prostorov in oken. brusaštvo. tapetništvo in dekoraterstvo. žaganjedrv. radioin TV mehanika, mizarska popravila. dimnikarstvo, popravila in vzdrževanje elektronapeljav in naprav, vodovodnih inštalacij, centralne kurjave in drugih energetskih naprav, vzdrževalna zidarska in pleskarska dela. polaganje tapet, ploščic, talnih stenskih in stropnih oblog, pečarstvo, vrtnarstvo in cvetličarstvo, popravila koles in kmetijske mehanizacije, servis športne opreme. 3 tehnične storitvene dejavnosti: poprav ljanje motornih vozil in motornih koles, zaščita in avtomatizirano čiščenje vozil, avtokleparstvo. avtoličarstvo. avtoelektrikarstvo. vulkanizi-ranje. okv irjanje slik. fotografstvo. finomehanika. fotokopiranje, razmnoževanje. knjigov ezništvo. 4. druge storitvene dejavnosti: zidarstvo in fasaderstvo. teracerstvo. kamnoseštvo, montažerstvo. cementni-narstvo. kleparstvo, ključav ničarstvo, inštalaterstvo za vodo. plin. ogrev anje, elektriko, tesarstvo, krovstvo, žagarstvo. keramičarstvo. steklarstvo, izdelovanje predmetov iz lesa. mlinarstvo na industrijski način, gostinske dejavnosti: gostišča, bifeji, slaščičarne, poklicne dejavnosti: pravno in drugo sv etovanje občanom, intelektualne storitv e, proizvodne dejavnosti: kovinska, lesna, elektro. plastika in druge vrste proizvodnih dejav nosti. Za dejav nosti, ki niso nav edene v teh skupinah, se upoštev a razvrstitev po skupinah dejavnosti z najbolj podobnimi pogoji dela. Na podlagi pogojev za doseganje dohodkov iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti. ugotov Ijenih po kriterijih iz 2. člena teh meril, se dav ek določi v znesku iz ustrezne tabele tako. da se ugotovljeno število točk zaokroži navzgor ali na najbližji seštevek točk iz tabele. Davek iz tabele v odstotku od povprečnega čistega osebnega dohdodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu se zaokroži na 1 .(KM)din. 3. člen Upoštevajoč razvrstitev po skupinah se pogoji dela iz teh kriterijevtpoštcvajo pri ugotavljanju davka po naslednji tabeli: TABELA znesek davka v % od povprečnega OD v SRS dosežene točke osebne storit. storit. gospod. tehnič. storit. druge storit. gost. dejav. poklic. dejav. 10 5 5 5 10 5 2 17 7 8 10 17 12 10 21 9 II 15 21 19 16 28 ir 14 20 28 26 22 35 13 17 25 35 33 28 42 15 20 30 42- 40 34 49 18 25 37 49 48 40 56 22 30 45 56 56 46 63 26 35 52 63 63 52 70 • 30 40 60 70 70 60 Tabela: proizvodne dejavnosti Za proizvodne dejavnosti se davek odmeri v odstotku od predvidene realizacije celotnega prihodka, upoštevajoč prihodek preteklega leta in napoved davčnega zavezanca. V primeru, daje prihodek bistveno večji od napovedanega, se pavšalni davek ustrezno poveča. Po kriterijih se ugotovljeni odstotek davka na celotni prihodek zmanjša za določen odstotek deleža stroškov v celotnem prihodku. Če so stroški v celotnem prihodku v višini od 50 do 0 odstotkov, se stopnja davka zniža od 15 do 0 odstotnih točk. Kraj oprema uspos. zaposl. skupaj davek delež znižanje • v % str. % % davka 10 40 20 30 70 35 50 15 5 30 15 20 55 30 40 12 0 20 10 0 40 25 30 10 — 10 ' 5 — 30 20 20 8 5 0 — 20 15 10 5 — 0 0 — 10 10 0 0 6. člen Davčni organ z zapisnikom ugotovi pogoje za pridobivanje dohodkov po teh merilih, ki so osnova za odmero pavšalnega letnega zneska davka. 7. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od I. 1. 1985. Številka: 422-06/83 Datum: 28. 3. 1985 Predsednik skupščine občine Novo mesto UROŠ DULAR. I. r. 124. Na podlagi 14. in I7. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS. št. 33/79) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list. št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 27. 3. I985 in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 3. I985 sprejela ODLOK o določitvi stopenj prispevkov za izvajanje obrambe pred točo v osrednji Sloveniji 1. člen S tem odlokom se določajo stopnje prispevkov za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji. Prispevek plačujejo zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti ter organizacije združenega dela, ki so registrirane za opravljanje kmetijske dejavnosti. predelavo, dodelavo in promet s kmetijskimi proizvodi. gozdno gospodarske organizacije združenega dela. lovske organizacije in organizacije združenih kmetov. 2. člen Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijskedejavnosti plačujejo prispevek po stopnji I,()';; od katastrskega dohodka. 3. člen Plačila prispevka iz 2. člena so oproščeni zavezanci, ki so oproščeni plačila davka iz dohodka iz kmetijske dejavnosti po zakonu o davkih občanov oz. po odloku o davkih občanov občine Novo mesto. 4. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti plačujejo prispevke: — tiste, ki opravljajo dejavnost v primarnem sektorju po stopnji 0.65*i. tiste, ki opravljajo dejavnost v sekundarnem sektorju po stopnji 0.35' i. — tiste, ki opravljajo dejavnost v terciarnem sektorju po stopnji 0. !4'/i. Osnova za obračun prispevka je doseženi dohodek, ugotovljen po zaključnem računu za preteklo leto. 5. člen Zbrana sredstva so dohodek samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije in so namenjena za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta. 6. člen Prispevek iz 2. člena tega odloka odmerja in pobira občinski upravni organ, pristojen za davčne zadeve (Uprava za družbene prihodke SOb Novo mesto). 7. člen Obveznosti po 2. in 4. členu se obračunavajo in vplačujejo od dohodka za leto I985. 8. člen Z uveljavitvijo tega odloka prenehata veljati odlok o določitvi stopnje prispevka za izvajanje obrambe pred točo v osrednji Sloveniji (Skupščinski Dolenjski list, št. 25/83) in odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje obrambe pred točo v osrednji Sloveniji (Skupščinski Dolenjski list. št. 7/84). 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 420-02/83 Datum: 28. 3. 1985 Predsednik občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, 1. r. 125. Na podlagi 14. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ. št. 64/84) in 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS. št. 9/85). 35. člena odloka o izvršnem svetu in organizaciji upravnih organov in strokovnih služb skupščine občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list. št. 5/80) ter 213. in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list. št. 5/79 in 14/82 in 3. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 25/83) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 27. 3. 1985 in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 3. 1985 sprejela ODLOK o družbeni kontroli cen v občini Novo mesto 1. člen 1 a odlok ureja vprašanja družbene kontrole cen v občini Novo mesto in določa upravni organ, ki v mejah občinske pristojnosti oprav lja naloge in zadeve, ki se nanašajo na družbeno kontrolo cen. 2. člen Izvršni svet skupščine občine Novo mesto lahko sprejme ukrepe neposredne kontrole cen proizvodov in storitev v naslednjih dejav nostilt oz. skupinah in podskupinah dejavnosti: kmetijske storitve za rastlinsko proizvodnjo, gozdarstvo razen izkoriščanja gozdov , vodno gospodarstvo, v isoka gradnja ter instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu, rečni promet, storitve v cestnem prometu in mestni promet, trgovina na drobno s proizvodi, katerih proizvajalčev e cene so v pristojnosti občin, gostinstvo in turizem, obrt in osebne storitve, razen popravila in vzdrževanja kovinskih in elektrotehničnih izdelkov. ki jih proizvajalne organizacije združenega dela opravljajo v lastnih serv isnih organizacijah, stanovanjska komunalna dejavnost in urejanje naselij in prostora., finančne tehnične in poslovne storitve, storitve na področju blagov nega prometa-storitv e tržnic, storitve reklame in ekonomske propagande, poslov ne storitv e: prirejanje sejmov in razstav, knjigovodske storitve in obdelava podatkov ter druge neomenjene storitve. izobraževanje, znanost, kultura in informacije, razen učbenikov in dnevnopolitičnega informativnega tiska ter radia in televizije, zdravstveno socialno varstvo, razen lekarne s prometom z zdravili na drobno in posamična priprava po recepturi. 3. člen Ukrepe neposredne kontrole cen za proizvode in storitve iz 2. člena tega odloka predpisuje izvršni svet skupščine občine Novo mesto na predlog komiteja za družbeni razvoj ali medobčinske gospodarske zbornice. 4. člen Ukrepov neposredne kontrole cen ni dovoljeno predpisati za cene posamične storitve ali proizvoda ali za povračila za izvajanje programov ali dejavnosti, dogovorjenih v odnosih svobodne menjav e dela v družbenih dejavnostih, razen za cene tistih storitev ali proizvodov , ki jih neposredno plačujejo občani. 5. člen Strokovno analitične in upravne zadeve na področju cen, ki so določene z zveznim zakonom, opravlja Komite za družbeni razvoj skupščine občine Novo mesto. Če izvršni svet skupščine občine Novo mesto predpiše kot ukrep neposredne kontrole cen dajanja soglasja k cenam oz. tarifam ali obvezno poprejšnje obvestilo o spremembi cen proizvodov in storitev, izvaja ta ukrep Komite za družbeni razvoj. 6. člen Komite za družbeni razvoj določa, za katere proizvode in storitve morajo organizacije združenega dela oz. samostojni obrtniki pošiljati obvestila o cenah zaradi spremljanja podatkov, ki morajo biti v obvestilu, ter roke in način pošiljanja podatkov. 7. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha z delom Skupnost za cene občine Novo mesto. 8. člen Organizacija združenega dela se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 25.000 do 60.000 din, če ne pošlje obvestila o cenah zaradi spremljanja podatkov, ki morajo biti v obvestilu, oz. teh podatkov ne pošlje v roku ali na način, kot to določi Komite za družbeni razvoj. Z denarno kaznijo od 5.000do 15.000din sekaznujeza prekršek tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 25.000 do 60.000 din tudi posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. 9. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/81) in vsi predpisi izdani na njegovi podlagi. — pri KS Žužemberk: doda nova zap. št. 263 z besedilom 263 Klečet 32 in 33 Grajš Marija in Zajc Janez 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 320-09/73 Predsednik Datum: 28. 3. 1985 občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR. 1. r. 127. Na podlagi 2. člena dogovora o nalogah pri uresničevanju družbeneusmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1985 (Uradni list SRS, št. l/85)je izvršni svet skupščine občine Novo mesto 27. marca 1985 sprejel OCENO pričakovane rasti razporejenih sredstev za bruto osebne dohodke za obdobje januar — marec 1985 I. Izvršni svet skupščine občine Novo mesto ocenjuje, da je pričakovana rast rezporejenih sredstev za bruto osebne dohodke za obdobje januar — marec 1985 v primerjavi s povprečno razporejenimi sredstvi za bruto osebne dohodke v letu 1984 — 17%. II. Ta ocena se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto -JOŽE SUHADOLNIK, 1. r. Številka: 428-02/84 Datum: 27. marec 1985 10. člen Ta odlok še objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in prične veljati s 1. aprilom 1985. Številka: 38-02/81-8 Datum: 28. 3. 1985 Predsednik občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, I. r. 126. Na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Uradni list SRS, št. 26/83) in 223. členasta-tuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list. št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 27. 3. 1985 in zbora krajevnih skupnosti 28. 3. 1985 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnit«ah odloka o določitvi kmetij v občini Novo mesto, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev. I. člen Spremeni in dopolni se odlok o določitvi kmetij v občini Novo mesto, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/84), tako da se v 3. členu: — pri KS Bela cerkev: črta besedilo pod zaporedno številko 21. — pri KS Birčna vas:'črta besedilo pod zap. št. 71 in vpiše .novo besedilo 71 Gor. Mraševo 5 Bradač Ana — pri KS Dol. Toplice: doda zap. št. 123 z besedilom 123 Sela 6 Šcnica Alojz — pri KS Gabrje: črta besedilo pod zap. št. 11 in vpiše novo besedilo 11 Gabrje 53 Boltes Janez — pri KS Mirna peč: doda štiri nove zap. št. z besedilom 116 Mirna peč 37 Parkelj Marjan in Anica 117 Gornji Globodol I Rozman Anton 118 Goriška vas 5 Červan Alojz 119 Jordan Kal 5 Makše Janez — pri KS Orehovica: doda tri nove zap. št. z besedilom 84 Zapuže 11 Šušteršič Neža in Jančar Jože 85 Polhovica 3 Eršte Jožefa 86 Orehovica 25 Jakše Franc — pri KS Šentjernej: doda štiri nove zap. št. z besedilom 325 Vrbovci 6 Škedelj Alojz 326 Dol. Gradišče 8 Pavlič Jože 327 Gor. Gradišče 10 Žužek Marija' 328 Volčkova vas 7 Penca Franc — pri KS Škocjan: doda nova zap. št. 198 z besedilom 198 Dobruška vas 32 Hočevar Alojz Občina Ribnica 128. Na podlagi 6. in ll. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 44/82 in.............), 161. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list. št. 11/78 in 2/82) in 2. člena zakona o finansiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela dne 22. 3. 1985 in zbora krajevnih skupnosti dne 22. 3. 1985 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list/št. 10/83. 25/83,4/84 in 17/84) se 5. točka 3. člena dopoltji tako, da se glasi: »5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,« 2. člen 7. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci, ki sami ali njihovi družinski člani niso pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva oziroma ne plačujejo prispevka za zdravstveno varstvo, plačujejo davek iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč še po dodatni stopnji, ki znaša 13%.« 3. člen 8. člen se spremeni tako. da se glasi: »•Davek iz kmetijstva na dohodek iz gozda, ki odpade na vrednost lesa od-kazanega za posek, plačujejo zavezanci po stopnji 25%. Zavezanci, ki sami ali njihovi družinski člani niso pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva oziroma ne plačujejo prispevka za zdravstveno varstvo, plačujejo davek iz kmetijstva na dohodek iz gozda, ki odpade na vrednost lesa odkazanega za posek še po dodatni stopnji 20%.« 9. člen se črta. 10. člen se črta. 4. člen 5. člen 6. člen 11. člen se spremeni tako. da se glasi: -Zavezanci davka iz kmetijstva, ki se jim ugotavlja dejanski dohodek, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 30%. 7. člen 12. člen se spremeni tako, da se glasi: "Deset let so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč, na katerih se nasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi. Oprostitev davka po prejšnjem odstavku tega člena se prizna pod pogoji, da so bila dela opravljena strokovno in v skladu s programi razvoja kmetijstva v SR Sloveniji oziroma občini Ribnica, kar ugotovi za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ. To dokazilo je zavezanec dolžan priložiti vlogi za začasnoopros-titev davka, ki se vloži pri občinski upravi za družbene prihodke.« 8. člen 13. člen se spremeni tako, da se glasi: ••Davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč so oproščeni zavezanci, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 dinarjev. Davka iz kmetijstva od dohodka negozdnih zemljišč so oproščeni tudi zavezanci, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 dinarjev na družinskega člana. Zneska iz prvega in drugega odstavka tega člena se ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka zvišata s povprečnim količnikom porasta katastrskega dohodka negozdnih zemljišč.« 9. člen Besedilo 15. člena se črta. besedilo 19, člena postane besedilo 15. člena. 10. člen 16. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »•Zavezancem davka iz kmetijstva — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja z organizacijo združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združujejo svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto.se prizna davčna olajšava. Davčna olajšava za zavezance iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna v odstotku od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče, odvisno od dolžine proizvodnega sodelovanja oziroma dolžine časa združitve dela in zemljišča zavezanca in sicer se davek zniža: — za dalj kot eno leto proizvodnega sodelovanja 309;, — za dalj kot dve leti proizvodnjega sodelovanja 4097, — za dalj kot tri leta proizvodnega sodelovanja 509; . Zavezanec, ki je upravičen do olajšave, mora predložiti listino, iz katere morata biti razvidni čas proizvodnega sodelovanja, za katerega je združil svoje delo in zemljišče ter podatki o parcelah in katastrskem dohodku združenega zemljišča.« 11. člen 17. člen se črta. 12. člen 18. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna olajšava, kadar vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva ter v preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene oziroma za namene, ki jih določi zakon. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži najmanj 509» katastrskega dohodka zemljišča, ki ga ima v posesti ali najmanj 80.000.— din pod pogojem, da je zemljišče obdelano v skladu z. zakonom o kmetijskih zemljiščih. O tem ali gre za vlaganje sredstev v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva ali ne. izda ugotovitveni akt upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo. Olajšava se prizna v višini 809; odmerjenega davka za dobo 5 let, vendar skupna olajšava ne sme presegati investicijske naložbe, za katero je olajšava priznana. V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oziroma višino olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil največjo možno olajšavo po tem členu. Občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, predloži občinski upravi za družbene prihodke seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, najkasneje do 15. februarja v letu. za katero se davek odmerja. Seznam vsebuje podatke o zavezancu, parcelno številko, katastrsko kulturo in višino katastrskega dohodka neobdelanega zemljišča. Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih. Vlogo za priznanje olajšave za vložene investicije se praviloma vloži v letu. v katerem so bila vložena sredstva za investicije. Izjemoma se vloga šteje za pravočasno, če je vložena do konca junija po preteku leta. v katerem so bila vložena investicijska sredstva. Če vloga ni pravočasna, se za pretekli čas olajšava skrajša.« 13. člen V prvem odstavku 20. člena se besede »ter vodnih mlinov.« nadomestijo z besedami »in drugih alternativnih energetskih virov.«. V tretjem odstavku 20. člena se namesto besed »drugega in tretjega« vstavijo besede »tretjega in petega«. 14. člen Prvi odstavek 21. člena se spremeni tako. da se glasi: •Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se prizna posebna olajšava v višini 10' l letnega odmerjenega davka za vsakega otroka dokler se otrok šola. vendar otrok ne sme biti starejši od 26 let.« Sedanji drugi odstavek 21. člena se črta, tretji in četrti odstavek pa postaneta drugi in tretji. 15. člen 22. člen se spremeni tako. da se glasi: »Zavezancem, ki dajo zemljišče v zakup organizaciji združenega dela. organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo, sc prizna davčna olajšava in sicer: — za zakup nad 1 do 3 let 30'; — za zakup nad 3 do 5 let 50' , — za zakup nad 5 do 7 let 70' i — za zakup nad 7 let |()0'; od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na v zakup dano zemljišče. Zavezanec občinski upravi za družbene prihodke predloži pogodbo o v zakup danem zemljišču.« 16. člen 23. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava: — za zemljišča na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno, za čas dokler ukrep traja. 100';. — za zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno, dokler tako stanje traja. 1009;, — za zemljišča, na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija. 100', za dobo 5 let. — za zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija, za čas trajanja takih posegov. 509;. Davčna olajšava se prizna od odmerjenega davka, ki odpade na ta zemljišča.« 17. člen Za 23. členom se doda 23. a člen. ki se glasi: »Dohodkovni cenzusi, opredeljeni z zneski katastrskega dohodka negozdnih zemljišč, se valorizirajo s poprečnim količnikom, ugotovljenim v merilu SR Slovenije ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka negozdnih zemljišč.« 18. člen 24. člen se spremeni tako. da se glasi: »Davek iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov, doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišča v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke. apna. oglja in podobno), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10' i povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.« 19. člen 25. člen se spremeni tako. da se glasi: »Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 30';. Zavezanci davka, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic. plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 40'7 . zavezanci ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti.če po predpisih niso prepovedane in se jim dohodek ugotavlja, pa plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 45';.« 20. člen Prvi odstavek 27. člena se spremeni tako. da se glasi: »Zavezancem, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo, razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja, okrepčevalnic in zavezancev, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic ali občasno opravljajo dejavnost. če ni s predpisi prepovedana, se prizna davčna olajšava za prvo leto I00''i. za drugo leto 50'r inza tretje leto v višini 25'; od letno odmerjenega davka. Davčna olajšava se prizna s pogojem, da zavezanci v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi. 100' i olajšava za prvo leto dejavnosti se ne všteva v letno omejitev davčnih olajšav. 21. člen 28. člen sc spremeni tako. da se glasi: »Zavezanci iz 26. člena tega odloka, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti lahko poleg 25' i znižanja davčne osnove kot določa zakon o davkih občanov uveljavljajo dodatno znižanje davčne osnove za dobo 5 let in sicer: — zavezanci pod točko a) do 5' i — zavezanci pod točko b) do 10'; — zavezanci pod točko c) do I5'r. 22. člen 29. člen se spremeni tako. da se glasi: »Zavezancem gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska davka za 40'; za dobo 5 let s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 209; povprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.« 23. člen Prvi odstavek 29. a člena se spremeni tako. da se glasi: »Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku ter dodatno zaposlijo nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10% povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, pa se pavšalni letni znesek zniža za 20% za vsakega dodatnega zaposlenega delavca.« 24. člen V 30. členu se doda novi drugi odstavek, ki se glasi: »Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, kijih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opra-vljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke.« 25. člen V prvem odstavku 31. člena se besede "in vodnih mlinov.« nadomestijo z besedami »in drugih alternativnih energetskih virov.« 26. člen Za 31. členom se doda 31. a člen, ki se glasi: »Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov električne energije v elektroenergetski sistem, se prizna davčna olajšava v višini 30% od odmerjenega davka s pogojem, da instalirana moč malih hidroelektrarn presega 100 KW« 27. člen V drugem odstavku 34. člena se doda novi tretji stavek, ki se glasi: »Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije.« 28. člen V 38. členu se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: »Znesek pavšalnega letnega davka ne sme biti nižji od 5% enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu pred letom, za katero se davek odmerja s tem, da se pri višini letnega davka upoštevajo priznane davčne olajšave. Določbe prvega in četrtega odstavka tega člena se ustrezno uporabljajo tudi za zavezance iz gospodarskih dejavnosti, ki sejim dohodek ugotavlja, če ne dosežejo ostanka čistega dohodka ali ostanek čistega dohodka ne doseže 10% povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu. za katero se odmerja davek.« 29. člen Za 38. členom se doda nov 38. a člen. ki se glasi: »Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi zavezanci za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo prevoz oseb z atotaksijem. če izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 57. člena zakona o davkih občanov.« 30. člen V I. točki 39. člena se zaradi preuvrstitve iz obdavčitve v oprostitev za besedami: »knjig, revij in podobno« črta naslednje besedilo: »od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih planinskih območjih.« Na koncu zadnjega odstavka 39. člena se »pika« nadomesti z »vejico«, nato pa doda besedilo: »od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih in pla-. ninskih območjih ter od dohodkov, doseženih z zbiranjem podatkov za statistične raziskave, določene z zveznimi in republiškimi predpisi.« Za drugim odstavkom 39. člena se doda novi tretji odstavek, ki se glasi: »Za dohodke, dosežene z organiziranim delom na domu. ki jih dosegajo občani —člani kmečkih gospodarstev z manj razvitih območij v SR Sloveniji, se prizna olajšava za davek po odbitku v višini 50%.« 31. člen 40. člen se spremeni tako. da se glasi: »Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti, ki sejim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 35%. Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 10%. Zavezanci davka, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 40%. 32. člen Za 40. členom sc dodajo novi 40. a, 40. b in 40. c členi, ki sc glasijo: »40. a člen Zavezancem, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, in vlagajo sredstva za nabavo in modernizacijo opreme in poslovnega prostora, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska davka za 40% za dobo 5 let s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20% povprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu pred letom, za katero se odmerja davek. 40. b člen Zavezancem davka iz poklicnih dejavnosti, razen zavezancev, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z znižanjem odmerjenega davka in sicer: zavezancem, ki so pričeli opravljati poklicno dejavnost, se odmerjeni davek zniža v prvem letu 100%, v drugem 50% in v tretjem letu 25%, — zavezancem davka, obdavčenim po dejansko ugotovljenem dohodku, ki dodatno zaposlijo nove delavce, sejim odmerjeni davek zniža po merilih in pogojih predpisanih v 29. a členu tega odloka, — zavezancem, ki imajo študente na delovni praksi, sc prizna davčna olajšava, ki znaša 15% od izplačanih nagrad po pogodbi, — zavezancem, borcem NOV. obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se prizna davčna olajšava v višini 10% letnega pavšalnega zngska davka ob upoštevanju meril predpisanih v 35. členu tega odloka. 40. c člen Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz poklicnih dejavnosti, predpisanih po določbah od 40. a do 40. c člena tega odloka, v posameznem letu ne sme presegati 80% odmerjenega letnega davka. V omejitev se ne všteva 100% olajšava za prvo leto dejavnosti in davčna olajšava iz druge alineje prejšnjega člena, ki se nanaša na dodatno zaposlovanje novih delavcev.« . 33. člen Za prvim odstavkom 41. člena se doda novi drugi odstavek, ki se glasi: »Ne glede na določbe prejšnjega odstavka znesek pavšalnega letnega davka iz poklicnih dejavnosti ne sme biti nižji od 2% enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu pred letom, za katero se davek odmerja.« 34. člen V 42. členu se doda novi tretji odstavek, ki se glasi: »Davka iz poklicnih dejavnosti po odbitku so oproščeni zavezanci od dohodkov, ki jih dosegajo občani — prevajalci za gestikovni jezik.« 35. člen Naslov 5. poglavja se dopolni tako, da se glasi: »5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav.« 36. člen 43. člen se spremeni, nato pa doda nov 43. a člen, tako, da se glasita: >•43. člen Zavezanci davka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki sejim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka v naslednji višini: — za dohodke iz avtorskih pravic 35% .— za dohodke iz avtorskih pravic, če jih dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, 10%, — za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav 5%, Stopnja davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav. ki ga doseže oseba, na katero je prenešena avtorska pravica, je za 50% višja od stopnje iz prejšnjega odstavka.« 43. a člen Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku), plačujejo zavezanci v naslednji višini: — za dohodke iz avtorskih pravic 20% — za dohodke od avtorskih pravic, če jih dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost g% — za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav 3%, — za dohodke, ki jih dosegajo tuje fizične ali pravne osebe 20% Stopnja davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki ga doseže oseba, na katero je prenešena avtorska pravica, je za 50% višja od stopnje iz prejšnjega odstavka.« 37. člen 48. člen se spremeni tako. da se glasi: »Davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah: če znaša davčna osnova dinarjev , nad do stopnja v % 50.000 15 50.000 70.0«) 25 70. (K)0 100.000 33 100.000 150.000 41 150.000 200.000 48 200.000 300.(H)0 54 300.000 60 51. člen se spremeni glasijo: 38. člen nato pa dodasta nova 51. a člen in 51. b člen, tako da si »51. člen Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž, plačujejo davek iz premoženja glede na višino vrednosti po naslednjih stopnjah: Če znaša vrednost (osnova) dinarjev stopnja nad do v% 1.000.000 0.10 1.000.000 2.000.000 0,20 2.000.000 4.000.000 0,30 4.000.000 6.000.000 0,45 6.000.000 8.000.000 0.65 8.000.000 10.000.000 0,85 10.000.000 51. a člen 1,00 Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci stavb in prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo, plačujejo davek iz premoženja glede na višino vrednosti po naslednjih stopnjah: če znaša vrednost (osnova) dinarjev stopnja nad do v % 1.000.000 0,20 1.000.000 3.000.000 0.50 3.000.000 6.000.000 0.80 6.000.000 10.000.000 1.10 10.000.000 1.50 51. b člen Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci poslovnih prostorov, razen lastnikov oziroma uživalcev, kijih uporabljajo za opravljanje dejavnosti, plačujejo davek iz premoženja glede na vrednost poslovne stavbe ali poslovnega prostora, po naslednjih stopnjah: če znaša vrednost (osnova) dinarjev nad do stopnja v % 1.000.000 0.15 1.000.000 2.000.000 0.35 2.000.000 3.000.000 0.55 3.000.000 4.000.000 0,75 4.000.000 5.000.000 1.00 5.000.000 1.25 39. člen Za 54. členom se doda novi 54. a člen, ki se glasi: 54. a člen Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki plovnih objektov, plačujejo . davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta in sicer: — nad 8 do 9 metrov dolžine — 20.000 dinarjev — za vsak nadaljnji meter dolžine še po 8.000 dinarjev Za plovni objekt iz prejšnjega odstavka sc za vsako leto starosti pavšalni letni znesek davka zniža za 5'Z. Davka iz premoženja ne plačuje zavezanec, ko je objekt star nad 15 let. Zavczaneci. ki so lastniki plovnih objektov, so dolžni vložiti davčno napoved pri občinski upravi za družbene prihodke občine, kjer imajo stalno prebivališče. Napoved je treba vložiti v 30 dneh, ko ta odtok stopi v veljavo. Novi zavezanci so dolžni vložiti davčno napoved v 15 dneh po tem, ko postanejo lastniki plovnega objekta. 40. člen Statutarno — pravna komisija skupščine občine Ribnica je pooblaščena za izdajo prečiščenega besedila odloka o davkih občanov. 41. člen Ta odlok začne veljati osmi danpo objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od I. januarja 1985 dalje, razen določb 24.. 27. in 43. a člena, kise nanašajo na spremembo stopenj davkov po odbitku in se začnejo uporabljati osmi dan po objavi. Številka: 422-5-83-01 Datum: 22. 3. 1985 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE RIBNICA STANKO RUS. I. r. 129. Na podlagi 5. odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. I. SRS. št. I/79). 3. člena zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS. št. 11/8I). I65. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82) ter odloka izvršnega sveta skupščine SR Slovenije o valorizaciji najmanjšega zneska odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ter dela odškodnine, ki se odvaja Zvezi vodnih skupnosti Slovenije (ur. list SRS. št. 27/84) je skupščina občine Ribnica na svoji seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. 3. I985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov na območju občine Ribnica 1. člen V odloku o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov na območju občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 15/79) se peti člen odloka spremeni tako, da se glasi: Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča znaša za m;: — 400 din od kmetijskega zemljišča I. katastrskega rezreda — 360 din od kmetijskega zemljišča ll. katasterskega razreda — 320 din od kmetijskega zemljišča lil. katasterskega razreda — I20 din od kmetijskega zemljišča IV. katasterskega razreda — 60 din od kmetijskega zemljišča V. in VI. katasterskega razreda — 40 din od kmetijskega zemljišča VII. in VIII. katasterskega razreda Kmetijska neobdelovalna zemljišča in gozd se razvrstijo v VII. in VIII. ka- tasterski razred kmetijskih zemljišč. 2. člen Za postavitev Elektro in drugih vodov skozi gozd se plača odškodnina od površine koridorja, na kateri se opravi krčitev gozda. Za postavitev drogov in stolpov na kmetijskih zemljiščih se plača odškodnina za vsako stojno točko za sledeče površine: — za visokonapetostne stolpe, opazovalne stolpe in TVanteninestolpe — 25 m2 — za A drogove, nizkonapetostne kovinske drogove ter sidrane drogove — 10 m; — za samostoječe drogove — 5 m2 3. člen Kmetijska zemljiška skupnost občine Ribnica odvaja del odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda v znesku 20 din od m2 Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o spremembi odloka o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozdov na območju občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 30/81). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 465-2-79-01 Datum: 22. 3. 1985 Predsednik Skupščine občine Ribnica STANKO RUS 130. Na podlagi l. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ. št. 43/83 — 71/84). 161. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list. št. 11/78 in 2/82) in 2. člena zakona o finansiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je skupščina občine Ribnica na seji 7bora združenega dela dne 22. 3. 1985 in zbora krajevnih skupnosti dne 22. 3. 1985 sprejela ODLOK o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski list. št. 13/81.8/82. 7/83 in 25/83) se v tarifi, kije sestavni del tega odloka, tarifna številka 2 spremeni tako. da se glasi: ••Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek: — od naravnega vina. penečega vina in vinsko sadnih pijač (,<; — od medice 15'; — od piva to« ; — od naravnega žganja in vinjaka 40'j — od drugih alkoholnih pijač ' ft()' < Opomba k tarifni številki 2 se spremeni tako. da se glasi: 1. Davčna osnova za alkoholne pijače je: — za samostojne gostince — prodajna cena. od katere se obračunava davek po davčnih stopnjah v višini 30' i od stopenj, predpisanih v tej tarifni številki: — za proizvajalce, uvoznike in prodajalce, ki so sami potrošniki teh proizvodov ali jih prodajajo neposredno končnim potrošnikom — prodajna cena. ki ne vsebuje prometnega davka. 2. Z vinsko sadnimi pijačami so mišljene alkoholne pijače, proizvedene iz naravnega vina in medice, naravnih sadnih sokov ali njihovih koncentratov, sladkorju, naravne arome in vode. 3. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od jabolčnika, medicinskega vina in medice, če so ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi. 2. člen V opombi k tarilni štev ilki 5 se v prvem odstavku za besedo »čevljarjev« vstavi beseda »fotografov,«. 3. člen Statutarno pravna komisija je pooblaščena za izdajo prečiščenega besedila odloka. . 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 421-2-83-0.1 Datum: 22. 3. 1985 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE RIBNICA STANKO RUS. 1. r. 131. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Ur. I. SRS 39/74) in 165. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list. št. 11/78 in 2/82). je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. 3. 1985 sprejela ODLOK o proračunu občine Ribnica za leto 1985 1. člen Občinski proračun za leto 1985 obsega: Prihodke v znesku od tega: — razporeditev po posebnem delu proračuna — razporeditev v tekočo prorač. rezervo 2. člen Od prihodkov, ki občini pripadajo po zakonu o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični Skupnosti se mora izločiti \'/i sredstev za rezervo. 3. člen V proračunu občine Ribnica se prvestveno zagotavljajo sredstva za delo upravnih in pravosodnih organov, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti /a uresničevanje delegatskega sistema, za priznavalnine borcem NOV ter v skladu z možnostmi tudi za ostale potrebe. 116.527.000 din 115.427.000 din 1.100.000 din se nameni za intervencije v 4. člen Del prihodkov proračuna občine Ribnica gospodarstvu. Prtvačunsld 'prihodki, ki presegajo dogovorjeno raven splošne porabe, bodo izločeni na posebno partijo proračuna. 5. člen Uporabnikom, kot so: upravni organi, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti in pravosodni organi se sredstva nakazujejo na ustrezne tekoče račune v skladu s prilivom proračunskih prihodkov. Sredstva za ostale namene se uporabljajo neposredno iz proračunu. 6. člen Občinski upravni organ in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo v letu 1985 opraviti naloge in zadeve iz svojega področja v mejah sredstev, ki so jim s proračunom odobrena, pri čemer morajo težiti za racionalnim in učinkovitim delom. Za izvajanje določil iz prejšnjega člena in I. odstavka tega člena ter zakonito in smotrno uporabo sredstev občinskega proračuna je odgovoren izvršni svet Skupščine občine Ribnica. Za odredbodajalca proračuna se določita predsednik in podpresednik izvršnega sveta. 7. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo pri svojem finančnem poslovanju upoštevati sklepe in priporočila občinske skupščine in njenih organov in ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske določene za leto I985 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let. Obveznosti je dovoljeno prevzemati le. če so viri zagotovljeni izven proračuna. 8. člen Izvršni svet SO Ribnica je pooblaščen, da odloča: — o uporabi tekoče proračunske rezerve. — da omeju je proračunsko porabo, če ugotovi, da prihodki ne dotekajo po predvidenem načrtu in to največ za ION. — da predlaga občinski skupščini ustrezno spremembo proračuna. — da v upravičenih primerih v okviru posameznega namena prenaša sredstva iz ene na drugo postavko. V primeru neenakomernega pritoka proračunskih prihodkov se lahko med letom uporabijo sredstva rezerve kot kratkoročno posojilo. O uporabi teh sredstev odloča izvršni svet v vsakem primeru posebej. Sredstva se lahko uporabijo za namene iz I. in 2 točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti. 9. člen Če med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posamezne namene razporejena sredstva ne bodo uporabljena v celoti, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v proračunsko rezervo. 10. člen Prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodki proračuna in se delno namenijo za modernizacijo uprave. 11. člen Prihodki, ki jih upravni organi ustvarjajo z izdajanjem zdravstvenih spričeval za živino so prihodki proračuna in se v celoti usmerijo na poseben račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni. S temi sredstvi razpolaga občinska veterinarska inšpekcija. 12. člen Do konca novembra 1985 se lahko porabi največ 929i sredstev, ki so s tem proračunom predvidena za porabo v letu 1985. 13. člen Občinski komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun izvršuje proračunsko kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov občinskega proračuna in ugotavlja, kako upravni organi in drugi porabniki izvršujejo samoupravni sporazum o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov ter s tem seznanja izvršni svet. 14. člen Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem trimesečju 1985 dana posameznim uporabnikom oziroma so bila namenjena za posebne namene, se poračunajo v smislu določil tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebiiem delu proračuna. 15. člen Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihoVa razporeditev sta zajeti v bilanci proračuna za leto 1985 in v posebnem delu proračuna, ki sta sestavni del tega odloka. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. I. 1985 dalje. Številka: 400-7-85-01 Datum: 22. 3. 1985 Skupščina občine Ribnica Predsednik: STANKO RUS. I. r. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA OBČINE RIBNICA ZA LETO 1985 PRIHODKI: namen 1 2 3 vrsta sredstev davki od dohodka in OD prometni davki davki na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic ter drugi davki takse prihodki po posebnih predpisih, prihodki organov DPS in drugi prihodki prenešeni prihodki iz prejšnjega leta SKUPAJ PRIHODKI: ODHODKI: 01 02 04 05 06 07 08 19 SKUPAJ ODHODKI: sredstva za delo upravnih organov negospodarske investicije sredstva za vzpodbujanje razvoja in intervencije v gospodarstvu prenešena sredstva drugim DPS in SIS sredstva za družbene dejavnosti sredstva za druge splošne družbene potrebe izločanje sredstev rezerv drugi odhodki znesek/din 46.286.000 50.669.000 4.020.000 3.776.000 11.282.000 494.000 116.527.000 70.307.000 426.000 530.000 22.762.000 9.514.000 10.789.000 1.100.000 1.100.000 116.527.000 132. Na podlagi 3. odstavka 2. člena Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. I. SRS 13/74), 2. odstavka 40. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. I. SRS 5/80). 2.. 7., 8. in 9. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Ur. I. SRS 13/80) ter 166. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list 11/78 in 2/82), je Skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora kra jevnih skupnosti dne 22. 3. 1985 sprejela ODLOK o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Ribnica za leto 1985 1. člen Poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja in za vrednost zemljišča znaša na koncu leta 1984 za območje občine Ribnica 41.916,00 din. 2. člen Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od poprečne gradbene cene, določene v 1. odstavku prejšnjega člena, in znaša za I. cono 0,70% II. cono 0,65% lil. cono 0.60% Stavbna zemljišča so razdeljena v cone tako kot to določa odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene. ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Skupščinski Dolenjski list 30/81). 3. člen Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč na območju občine Ribnica za III. stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 80 do 100 prebivalcev na ha znašajo konec leta 1984: — stroški za individualne komunalne naprave za m2 koristne stanovanjske površine 3.353,00 din — stroški za kolektivne komunalne naprave za m2 koristne stanovanjske površine 2.515.00 din 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-3-85-01 Datum: 22. 3. 1985 Predsednik skupščine občine Ribnica STANKO RUS 133. Skupščina občine Ribnica je na podlagi 3. in 10. člena zakona o stavbnih ze-, mljiščih (Ur. 1. SRS 18/84) in 161. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list 11/78 in 2/82) sprejela na seji zbora združenega dela dne 22. 3. 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. 3. 1985 ODLOK o popravi in dopolnitvi odloka o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno komleksno izgradnjo za območje zazidalnega načrta Gor. Lepovče I. člen 3. člen odloka se dopolni in popravi tako, da se popravijo kulture in površine pri parcelah št. 457/1 in 451 tako, da imajo naslednjo površino: pare. štev. 457/1 travnik 6 v izmeri 43a 00 m2 travnik 5 v izmeri 6 a 85 m2 gozd 4 v izmeri 1 ha 1 a 00 m2 pare. štev. 451 travnik 6 v izmeri 17 a 00 m2 pašnik 5 v izmeri 33 a 00 m2 njiva 5 v izmeri 5 a 00 m2 gozd 4 v izmeri I ha 18 a 51 m2. — pri delih parcel se določijo še kulture in razred zemljišč in se črta nova pare. štev. 462/1 ter popravi nova pare. štev. 462/10 v izmeri 7 a 06 m2 v novo pare. štev. 462/11 in se pravilno glasi: pare. nova kultura razred izmera lastnik štev. pare. št. 462/1 462/34 gozd 4 2 a 53 m2 Nosan Franc 462/33 gozd 4 6 a 91 m2 Nosan Marija 462/4 gozd 4 7 a 72 m2 Goren. c. 35 462/5 gozd 4 7 a 82 m2 Ribnica 462/6 gozd 4 7 a 48 m2 462/7 gozd 4 7 a 68 m2 462/8 gozd 4 7 a 79 m2 462/9 gozd 4 7 a 92 m2 462/10 gozd 4 7 a 84 m2 462/ll travnik 5 7 a 0 6 m2 462/12 travnik 5 6 a 03 m2 462/13 travnik 5 3 a 99 m2 462/14 travnik 5 1 a 06 m2 462/15 travnik 5 50 m2 462/16 gozd 4 36 m2 462/17 gozd 4 4 a 85 m' 462/18 gozd 4 17 m2 462/19 gozd 4 3 a 23 m2 462/20 gozd 4 8 a 12 m2 pare. nova kultura razred izmera lastnik štev. pare. št. 462/21 gozd 4 42 m2 462/22 gozd 4 18 a 47 m2 462/23 gozd 4 60 m2 462/24 gozd 4 9 a 26 m 2 462/25 gozd 4 1 a 39 m2 462/26 gozd 4 7 a 83 m ' 462/27 gozd 4 1 a 70 m2 462/28 gozd 4 4 a 17 m2 462/29 gozd 4 2 a 88 m2 462/30 gozd 4 92 m2 J 462/21 gozd 4 1 a 63 m2 462/32 gozd 4 45 m2 480/1 480/6 gozd 4 38 m2 Pajnič Marija 480/7 gozd 4 1 a 03 m2 Ribnica 480/8 gozd 4 92 m2 Goren. c. 26 480/9 gozd 4 78 m2 480/10 gozd 4 86 m2 480/11 travnik 6 1 a 64 m2 480/12 travnik 6 2 a 67 m2 480/13 travnik 6 3 a 20 m2 480/14 travnik 6 3 a 06 m2 480/15 travnik 6 96 m2 480/16 gozd 4 94 m2 480/17 gozd 4 5 a 22 m2 480/18 gozd 4 65 m2 2226/292226/69 gozd 4 1 a 03 m2 Marolt Anton 2226/70 gozd 4 7 a 77 m2 Ribnica 2226/72 gozd 4 70 m2 Goren. c. 67 2226/73 gozd 4 3 a 02 m2 2226/74 gozd 4 1 a 86 m2 2226/75 gozd 4 66 m2 2226/76 gozd 4 73 m2 2226/77 gozd 4 7 a 42 m2 2226/78 gozd 4 1 a 77 m2 2226/472226/84 gozd 4 4 a 67 m2 Flajs Franc 2226/83 gozd 4 68 m2 Ribnica 2226/85 gozd 4 86 m2 Goren. c. 2226/86 gozd 4 3 a 49 m2 2226/87 gozd 4 42 m2 2226/88 gozd 4 20 m2 2226/112226/79 gozd 4 2 a 25 nrBenčina Franc 1/4 Benčina Milka 1/4 Trg V. Vlah. A/6 Benčina Pavel 1/4 Benčina Marija 1/4 Travnik 6 del. pare. nova kultura razred izmera lastnik štev. pare. St. 2226/282226/66 gozd 4 1 a 07 m2 Brinšek Vida 2226/67 gozd 4 4 a 23 m2 Dvorska vas 28 2226/68 gozd 4 22 m2 480/3 480/19 travnik 6 1 a 92 m2 DL—Jugosl. 480/20 travnik 6 66 m2 železnice 440/2 440/5 gozd 5 8 a 83 m2 Ilc Marta in 440/6 gozd 5 5 a 96 m2 Alojzij 440/7 gozd 5 1 a 05 m2 Slatnik 15 440/8 gozd 5 4 a 81 m2 440/9 gozd 5 30 m2 Drugi odstavek se spremeni tako. da se glasi: Površina in lega zemljišč, ki so navedena v tem členu, je razvidna iz naznanil-neha lista štev. 7/85. ki gaje izdala Geodetska uprava Ribnica—Kočevje in je sestavni del tega odloka. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 464-4-84-01 Datum: 22. 3. 1985 Predsednik skupščine občine Ribnica STANKO RUS 134. Na podlagi 8. člena Zakona o imenov anju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS. št. 5/80) in Pravilnika o določitvi imena naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS. št. 11/80) ter na podlagi I66. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list štev . 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji Zbora združenega dela in na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 22. 3. I985 sprejela ODLOK o ra/družin i naselja Dolenji lazi \ naselji Dolenji lazi in Grič in uvedbi ulic v naselju Grič L člen Naselje Dolenji lazi se razdruži v dve naselji z imenom Dolenji lazi in Grič. 2. člen Meja med novo nastalima naseljema poteka po magistralni cesti Ljubljana—Kočevje št. M-6 do odcepa ceste za Dolenje laze. od tu proti .severovzhodu po cesti do železniške proge Ljubljana—Kočev je in dalje proti jugovzhodu do meje med naselji Dolenji lazi in Breg. 3. člen Grafični prikaz območij novo nastalih naselij, ki je sestavni del tega odloka, je razviden v operatu ROTE na Geodetski uprav i občin Kočevje in Ribnica. 4. člen V naselju Dolenji lazi se uredi nova oštevilčba hiš, v naselju Grič pa uvede ulični sistem. 5. člen V naselju Grič se imenujejo naslednje ulice: 1. Ulica, ki poteka po magistralni cesti Kočevje—Ljubljana po parceli 2470-1 k. o. Gorenja vas se imenuje CESTA I. 2. Ulica, ki se odcepi od magistralne ceste pri hiši Joras in poteka po parceli 1508/128 ter delih parcel 1508/52, 1508/101, 1508/165 in 1508/162 vse k. o. Gorenja vas v smeri proti severozahodu do ceste v Dolenje laze se imenuje CESTA II. 3. Ulica, ki poteka po parceli 1508/126 k. o. Gorenja vas, se imenuje CESTA lil. 4. Ulica, ki poteka po parceli 1508/86 k. o. Gorenja vas, se imenuje CESTA IV. 5. Ulica, ki poteka po delu parcele 1508/52 k. o. Gorenja vas, se imenuje CESTA V. 6. Ulica, ki poteka po delu parcele 1508/52 k. o. Gorenja vas.se imenuje CESTA VI. 7. Ulica, ki poteka po parceli 1508/101 k. o. Gorenja vas. se imenuje CESTA VII. 8. Ulica, ki poteka po parceli 1508/137, 1508/148 in delu parcele 1508/162vse k. o. Gorenja vas, se imenuje CESTA VIII. 9. Ulica, ki poteka po delu parcele 1508/162 k. o. Gorenja vas, se imenuje CESTA IX. 6. člen Ulice so vrisane na temeljnem topografskem načrtu M-1:5000. kije sestavni del tega odloka. 7. člen Geodetska uprava občin Kočevje in Ribnica izvede spremembe po tem odjoku v vseh uradno vodenih seznamih ROTE in EHIŠ. 8. člen Ko začne veljati ta odlok, se mora urediti označba ulic in hišnih številk po obstoječih predpisih. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 015-1-85-01 Datum: 22. 3. 1985 Predsednik skupščine občine Ribnica STANKO RUS 135. Na podlagi 7. in 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. I: SRS št. 23/77), 2. in 7. člena zakona o samoprispevku (Ur. I. SRS št. 3/73) in 34. člena statuta krajevne skupnosti Velike Poljane ter na podlagi sklepa zbora krajanov naselja Velike Poljane z dne 20. I. 1985 je zbor krajanov krajevne skupnosti Velike Poljane sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo plačila posebnega krajevnega samoprispevka za sofinanciranje odvodnjavanja in asfaltiranja ceste skozi naselje Velike Poljane ■n skozi naselje Vrh. jn skozi naselje Vrh. 1. člen Razpiše se referendum za uvedbo plačila posebnega krajevnega samoprispevka za sofinanciranje odvodnjavanja in asfaltiranja ceste skozi naselje Velike Poljane (točneje od hišne štev. 2 proti pokopališču, do štev. 18. do 30 A) in skozi naselje Vrh. 2. člen Posebni krajevni samoprispevek se uvede v obliki enkratnega plačila, ki so ga zavezanci dolžni plačati najkasneje en mesec po objavljenem sklepu o uvedbi samoprispevka. 3. člen Posebni krajevni samoprispevek bodo plačali zavezanci, ki imajo stalno bivališče v delu naselja Velike Poljane in vasi Vrh ter so neposredno v bližini bodoče asfaltirane ceste, v višini, ki je bila dogovorjena na zboru krajanov tega naselja dne 20. 1. 1985 in sicer 50.000.- din na hišo in dodatno 3.000,- din na ha zemljišča v lasti gospodinjstva. Zavezanci so: 1. Adamič Janez, Velike Poljane 9. 101.000 din 2. Ambrožič Janez, Velike Poljane 2. 62.000 din 3. Ambrožič Štefan, Velike Poljane 36, 137.000'din 4. Andoljšek Filip, Velike Poljane 37, 110.000 din 5. Andoljšek Alojz. Velike Poljane 5. 125.000 din 6. Andoljšek Amalija,Velike Poljane 27. 119.000 din 7. Arko Janez. Velike Poljane 15. 113.000 din 8. Andoljšek Jože, Velike Poljane n. h.,50.000 din 9. Andoljšek Tone, Velike Poljane 3, 59.000 din 10. Andoljšek Marija, Velike Poljane 31, 25.000 din 11. Čampa Franc, Velike Poljane 21, 137.000 din 12. Drobnič Anton in Prijatelj Karolina, Velike Poljane 30. 107.000 din 13. Fister Alojzija, Velike Poljane 26, 89.000 din 14. Gregorič Frančiščka, Velike Poljane 6, 137.000 din 15. Ivanc Janez, Velike Poljane 17, 98.000 din 16. Ivanc Marija in Jože, Velike Poljane 8, 119.000 din 17. Karner Peter in Primož, Velike Poljane.22, 116.000 din 18. Kovačič Jože, Velike Poljane 44, 68.000 din 19. Kovačič Anton, Velike Poljane 18, 62.000 din 20. Levstek Marija, Velike Poljane 35, 65.000 din 21. Mavec Alojz, Velike Poljane 10, 59.000 din 22. Mestek Stanislava, Velike Poljane 24, 107.000 din 23. Novak Marija, Velike Poljane 16, 77.000 din 24. Novak Matija, Velike Poljane 19, 98.000 din 25. Oblak Ivanka, Velike Poljane 33, 29.500 din 26. Peterlin Albina, Velike Poljane 29, 56.000 din 27. Peterlin Franc, Velike Poljane 14, 65.000 din 28. Pirnat Ana in Jože, Velike Poljane 32, 28.000 din 29. Pirnat Antonija, Velike Poljane 42,80.000 din 30. Pirnat Danilo. Velike Poljane 23, 77.000 din 31. Pirnat Ana, Velike Poljane 4, 53.000 din 32. Pirnat Vika. Velike Poljane 4, 3.000 din 33. Pirnat Brane, Velike Poljane 4, 3.000 din 34. Pirnat Zvone, Velike Poljane 4, 3.000 din 35. Pirnat por. Pajnič Zdenka. Velike Poljane 34, 3.000 din 36. Prijatelj Franc. Velike Poljane 20. 116.000 din 37. Prijatelj Marija, Velike Poljane 39, 110.000 dih 38. Peterlin Ciril, Velike Poljane 40, 146.000 din 39. Sobočan Majda. Velike Poljane 7, 77.000 din 40. Strnad Anton, Velike Poljane 34, 110.000 din 41. Šilc Marija in Anton, Velike Poljane 43, 116.000 din 42. Žužek Janez, Velike Poljane 41, 122.000 din 43. Novak Janez, Vrh 2, 107.000 din 44. Prijatelj Janez, Vrh 1. 125.000 din 4. člen Zavezanci lahko plačajo svoj prispevek tudi tivrednosti zneska, ki jim je predpisan. v obliki lesa v ustrezni pro- 5. člen Posebnega krajevnega samoprispevka niso dolžni plačati krajani, ki so po 10. členu zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS 3/73) oproščeni plačila. 6. člen S posebnim samoprispevkom bo zbranih 3.669.000 din. Ta sredstva so namenska in se bodo uporabila izključno za finaciranje del, navedenih v prvem členu tega sklepa. 7. člen Pravico do glasovanja na referendumu imajo vsi občani tega dela naselja Velike Poljane in naselja Vrh. vpisani v splošnem volilnem imeniku, ter zaposleni krajani, starejši od 15 let. 8. člen Referendum bo v nedeljo, 21. aprila 1985. od 7, do 19. ure na volišču v osnovni šoli na Velikih Poljanah. 9. člen Za postopek glasovanja in izvedbe referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja. Volilna komisija krajevne skupnosti Velike Poljane bo vodila postopek izvedbe referenduma, ugotovila rezultate glasovanja in izdelala poročilo o izidu referenduma, ki se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Glasovanje na referendumu vodi volilni odbor, ki ga imenuje volilna komisija krajevne skupnosti Velike Poljane. 10. člen Na referendumu 21. aprila 1985 za uvedbo posebnega krajevnega samoprispevka se voli neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST VELIKE POLJANE Na referednumu. 21.4. 1985. za uvedbo posebnega krajevnega samoprispevka v denarni obliki ali ustrezni količini smrekove hlodov ine za sofinanciranje asfaltiranja ceste skozi naselje Velike Poljane od hišne štev. 2. do 18. do 30 A. ceste proti pokopališču in skozi naselje Vrh v enkratnem plačilu po naslednjih zneskih: 1. Adamič Janez, Velike Poljane 9. 101.000 din 2. Ambrožič Janez. Velike Poljane 2. 62.000 din 3. Ambrožič Štefan. Velike Poljane 36. 137.000 din 4. Andoljšek Filip. Velike Poljane 37. 110.000 din 5. Andoljšek Alojz. Velike Poljane 5. 125.000 din 6. Andoljšek Amalija. Velike Poljane 27. 119.000 din 7. Arko Janez. Velike Poljane 15. 113.000 din 8. Andoljšek Jože. Velike Poljane n. h.. 50.000 din 9. Andoljšek fone. Velike Poljano 3. 59.(MIO din 10. Andoljšek Marija. Velike Poljane 31. 25.000 din > 4- 11. Čampa Franc, Velike Poljane 21, 137.000 din 12. Drobnič Anton in Prijatelj Karolina, Velike Poljane 30. 107.000 din 13. Fister Alojzija, Velike Poljane 26, 89.000 din 14. Gregorič Frančiška, Velike Poljane 6. 137.000 din 15. Ivanc Janez, Velike Poljane 17, 98.000 din 16. Ivanc Marija in Jože, Velike Poljane 8. 119.000 din 17. Karner Peter in Primož, Velike Poljane 22. 116.000 din 18. Kovačič Jože, Velike Poljane 44. 68.000 din 19. Kovačič Anton. Velike Poljane 18. 62.000 din 20. Levstek Marija. Velike Poljane 35, 65.000 din 21. Mavec Alojz, Velike Poljane 10, 34.000 din 22. Mestek Stanislava, Velike Poljane 24. 107.000 din 23. Novak Marija, Velike Poljane 16, 77.000 din 24. Novak Matija, Velike Poljane 19, 98.000 din 25. Oblak Ivanka, Velike Poljane 33, 29.500 din 26. Peterlin Albina. .Velike Poljane 29, 56.000 din 27. Peterlin Franc. Velike Poljane 14, 65.000 din 28. Pirnat Ana in Jože, Velike Poljane 32, 28.000 din 29. Pirnat Antonija, Velike Poljane 42. 80.000 din 30. Pirnat Danilo, Velike Poljane 23, 77.000 din 31. Pirnat Ana, Velike Poljane 4. 53.000 din 32. Pirnat Vika. Velike Poljane 4. 3.000 din 33. Pirnat Brane, Velike Poljane 4, 3.000 din 34. Pirnat Zvone, Velike Poljane 4. 3.000 din 35. Pirnat por. Pajnič Zdenka, Velike Poljane 34. 3.000 din 36. Prijatelj Franc. Velike Poljane 20. 116.000 dirr 37. Prijatelj Marija. Velike Poljane 39. 110.000 din 38. Peterlin Ciril. Velike Poljane 40. 146.000 din 39. Sobočan Majda. Velike Poljane 7, 77.000 din 40. Strnad Anton, Velike Poljane 34, 110.000 din 41. Šilc Marija in Anton. Velike Poljane 43, 116.000 din 42. Žužek Janez, Velike Poljane 41. 122.000 din 43. Novak Janez, Vrh 2. 107.000 din 44. Prijatelj Janez. Vrh 1. 125.000 din GLASUJEM ZA PROTI 11. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Velike Poljane. 12. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Vel. Poljane, dne 15. 3. 1985 Predsednik zbora krajanov krajevne skupnosti ' Velike Poljane ALOJZIJA ZAKRAJŠEK Občina Trebnje 136. Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS št. 23/77) in 2. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73 in 17/83) ter določb statuta krajevne skupnosti Trebelno je skupščina krajevne skupnosti Trebelno dne 17. marca 1985 sprejela SKLEP / o razpisu referenduma za uredbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Trebelno 1. člen Razpiše se referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju v krajevni skupnosti Trebelno za modernizacijo cest v izvedbi bitodrobir na naslednjih pote/ih: Spomenik — Ornuška vas.Sv. Peter — Čužnja vas, v Radni vasi. v Bitnji vasi. odcep za Cerovec, Trebelno — Zabukovje in Španov most — Ornuška vas. 2. člen Skupen znesek, potreben za izvršitev programa del, znaša po cenah februar 1985 skupaj 67.000.000 din. od tega bo s samoprispevkom združeno 12.000.000 din. 3. člen Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in tood I. junija 1985do 31. maja 1990. 4. člen Referendum bo v nedeljo, 14. aprila 1985. od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi komisija za izvedbo referenduma v krajevni skupnosti. 5. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani s splošno volilno pravico s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti Trebelno in občani, ki niso stari 18 let. če so v rednem delovnem razmerju in so vpisani v splošni volilni imenik. 6. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Trebelno in sicer: 1. delov ni ljudje iz osebnih dohodkov zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov terplačil po pogodbah o delu — po stopnji 2,5% 2. upokojenci po stopnji 2,5% 3. delovni ljudje in občani — zavezanci davka od OD izkmetijskihdejav nosti od katastrskega dohodka gozdnih in negozdnih površin —po stopnji 4% 4. zavezanci iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti v višini 2,5% od čistega celotnega dohodka in ostanka čistega dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke. 7. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialno varstvenih pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od regresa za letni dopust, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejmejo učenci in študentje na proizvodnem delu oziroma praksi. Plačila samoprispevka so opravičeni tudi: — delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presega 60% povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na delavca zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu oziroma ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji. — občani, ki so oproščeni plačevanja davka od kmetijske dejavnosti. 8. člen Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, od pokojnin in od dohodka, od katerih se plačuje davek po odbitku, bo obračunaval in odtegoval samoprispevek izplačevalec osebnega dohodka oziroma pokojnine. Od drugih dohodkov, od katerih se plačuje samoprispevek, bo samoprispevek obračunala in izterjavala Uprava za družbene prihodke občine Trebnje. Sredstva se bodo zbirala na žiro računu KS Trebelno št. 52120-780-70520. 9. člen Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu odgovarja svet krajevne skupnosti. Svet mora o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj dvakrat letno poročati skupščini krajevne skupnosti. Samoprispevek je prvenstveno namenjen za realizacijo programa I. člena tega sklepa. Skupščina KS Trebelno pa lahko sklene, po predhodni obravnavi in odobritvi zbora krajanov, da se del sredstev preusmeri za dokončanje telefonskega omrežja v KS Trebelno. 10. člen Referendum vodi komisija za izvedbo referenduma v krajevni skupnosti, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti. 11. člen Na referendumu se glasuje z glasovnico, ha kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Trebelno GLASOVNICA za glasovanje na referendumu v nedeljo 14. aprila 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za obdobje od 1. junija 1985 do31. maja 1990 za modernizacijo cest v izvedbi bitodrobir v krajevni skupnosti Trebelno glasujem ZA " PROTI Glasujte tako. da obkrožite besedi) -ZA«, če se strinjate z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma obkrožite besedo »PROTI", če se ne strinjate z uvedbo krajevnega samoprispevka. 12. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnosti Trebelno. 13. člen Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in na krajevno običajen način. Številka: l-R/85 Trebelno, 17. marca 1985 Predsednik skupščine krajevne skupnosti Trebelno DRAGO GORENC, 1. r. 137. Volilna komisija krajevne skupnosti Sela šumberk daje na podlagi II. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Sela Šumberk L Izid glasovanja na relerendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Sela Šumberk. kije bil izveden 24. marca 1985. je bil naslednji: — od 221 upravičencev jih je glasovalo 200 alii 90.49%, — za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 158 upravičencev ali 71.49%, — proti uvedbi krajevnega samoprispevka je glasovalo 31 upravičencev ali 14,03%. Glasovalo ni 21 upravičencev; neveljavnih glasovnic je bilo 11. II. Referendum je bil izveden v skladu z zakonom o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja. Nepravilnosti, ki bi vplivale na izid glasovanja, ni bilo. Sela Šumberk, dne 24. 3. 1985 Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Sela Šumberk JANEZ OZIMEK JANEZ OZIMEK, 1. r. 138. Svet krajevne skupnosti Sela Šumberk je na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter v skladu z določbami statuta krajevne skupnosti Sela Šumberk na seji dne 26. 3. I985 sprejel SKLEP u uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa obnove vaških in lokalnih poti, vodooskrbe in zgraditve telefonskega omrežja na območju krajevne skupnosti Sela Šumberk 1. člen Za območje krajevne skupnosti Sela Šumberk se na podlagi odločitve na referendumu dne 24. 3. I985 uvede krajevni samoprispevek v denarju za sofinanciranje v uvodu sklepa navedenega programa. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede in plačuje za dobo 5 let in sicer od 1. 4. I985 do l. 4. I990. 3. člen Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom v predvideni višini 4.917.000.00 din. se bodo uporabljala /a izvršitev programa, ki so ga sprejeli zbori občanov in je sestavni del tega sklepa. 4. člen Krajevni samoprispevek plačujejo zavezanci, ki ima jo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Sela Šumberk. v naslednji višini in od naslednjih osnov: 1. vsi zaposleni občani od svojih čistih OD in drugih osebnih prejemkov, od katerih se plačujejo prispevki iz OD. po stopnji 3' i mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni OD. 2. vsi zavezanci za davek od kmetijstva oziroma kmetijske dejavnosti v višini 3'/i od K D letno. 3. vsi zasebni obrtniki, avtoprevozniki, gostinci in svobodni poklici v višini 3'/< od čistega OD in ostanka čistega dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke, 4. vsi upokojenci po stopnji 3' i, če njihova pokojnina presega zajamčeni OD. 5. člen Krajevni samoprispevek se ne plačuje od družbeno denarnih pomoči, invalidnin. priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, nagrad učencev v gospodarstvu in od regresa za letni dopust. 6. člen Krajevni samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov oziroma pokojnin. Obračunavajo ga delovne organizacije oziroma Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije. Zavezancem iz 2. in 3. točke 4. člena sklepa odmerja samoprispevek Uprava za družbene prihodke Občine Trebnje v rokih in načinih, ki veljajo za davke in prispevke po zakonu o davkih občanov. 7. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu krajevne skupnosti Sela Šumberk št. 52120-842-056-822116. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka bo kontrolirala SDK in uprava za družbene prihodke občine ter organi krajevne skupnosti. 8. člen Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku. se plačilo prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjave prispevkov in davkov občanov. 9. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka ho opravljal svet krajevne skupnosti Sela Šumberk. 10. člen Svet krajevne skupnosti Sela Šumberk mora ob vsakoletnem zaključnem računu javno objaviti podatke o višini s samoprispevkom zbranih sredstev in njihovi uporabi. 11. člen Za tolmačenje tega sklepa je pristojen svet krajevne skupnosti Sela Šumberk. 12. člen Ta sklep je objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 8/85 z dne 29. 3. 1985, uporablja pa se od 1. 4. 1985 dalje. Številka: 3/85 Predsednik Datum: 26. 3. 1985 sveta krajevne skupnosti Sela Šumberk ANTON ZUPANČIČ ANTON ZUPANČIČ, 1. r. 139. Na podlagi 6. in II. člena zakona o davkih občanov (Uradni list S RS, št. 44/82 in 9/85) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list. št. 9/79. 16/80 in 1/82) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 3. 1985 sprejela ODLOK o davkih občanov občine Trebnje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V občini Trebnje se s tem odlokom uvajajo davki občanov, ki so po zakonu dohodek občine. Davki se odmerjajo, plačujejo in izterjujejo po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na njihovi podlagi. 2. člen Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je ta dolžna financirati po ustavi in zakonih. Občani imajo ob enakih, z zakonom in s tem odlokom določenimi pogoji enake obveznosti glede plačevanja davkov. II. VRSTE DAVKOV - 3. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka delavcev. 2. davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti. 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti. 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti. 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav. 6. davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic. 7. davek od premoženja. 8. davek na dobitke od iger na srečo. III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVC EV 4. člen Občinski davek od osebnega dohodka delav cev sc plačuje po stopnji 0.35 odstotka. Davek od osebnega dohodka delavcev se ne plačuje od osebnih dohodkov , ki jih delavec dosega v invalidski delavnici. IV. DAVI K OD DOHODKA I/. KMI I LISKE DEJAVNOSTI 5. člen Davek od dohodka iz kmetijske dejav nosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) se plačuje: 1. od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč: — v III. a skupini po stopnji 6'i — v III. b skupini po stopnji 5' i — v IV. a skupini po stopnji 3'i — v IV. b skupini po stopnji 2'i 2. od vrednosti lesa. določenega za posek, ki predstavlja dohodek od gozda, po stopnji 30' i. Zavezanci, ki niso sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in inv alidsko zav arovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo od dohodka iz kmetijstva poleg dav ka iz E točke prv ega odstav ka tega člena še davek po dodatni stopnji I5'i. Od katastrskega dohodka zemljišč, ki ležijo v IV. a in IV. b skupini katastrskih občin se davek po dodatni stopnji ne plačuje. Zavezanci iz prejšnjega odstav ka, ki imajo dohodke od gozda, plačujejo poleg davka iz 2. točke prvega odstavka tega člena še davek po stopnji 3(1'i. Od katastrskega dohodka zemljišč, ki ležijo izv en občine, se dav ek odmeri po stopnji, ki velja za katastrsko občino, v kateri je sedež gospodarstva. 6. člen Katastrske občine se razvrstijo v naslednje skupine: III. a skupina: Bistrica, Čcšnjevek, Dobrnič, Medvedje selo. Mokronog. Ostrožnik, Ponikve, Praproče, Sevnica, Škovec, Štefan* Trebnje, Velika Loka, Veliki Gaber, Zagorica, III. b skupina: Brezovica, Čatež. Dolga njiva. Knežja vas. Korita, Lukovek. Mali Videm, Mirna, Roje, Straža, Šentrupert, Vrhtrebnje, IV. a skupina: Jelševec. Laknice. Ornuška vas, Selo Mirna. Staro Zabukovje, Stehanja vas, Trebelno. V. b skupina: Novo Zabukovje, Sela Šumberk 7. člen Davek iz kmetijstva, ki se obračuna od osebnega dohodka od gozda, ne plačajo tisti zavezanci, ki podarijo les v javne namene ali pa ga porabijo za lastne potrebe v primerih elementarne nesreče. 8. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 dinarjev, se davek iz kmetijstva ne odmerja. Zavezancem, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov od kmetijstva, se prizna oprostitev davka iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 dinarjev na družinskega člana. 9. člen Davka iz kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci iz višinskih krajev , kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če letni katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 80.000 dinarjev, če se tem zavezancem odmerja prispevek za pokojninsko zavarovanje. Za višinske kraje v smislu prvega odstavka tega člena se določijo naslednja naselja oziroma deli naselja: — v k. o. Brezovica: Križ. Zagorica pri Mirni. — v k. o. Čatež: Goljek, Sejenice, — v k. o. Češnjevek: Meglenik, — v k. o, Dobrnič: Reva, Stranje, Vapča vas, — v k. o. Jelševec: Cikava. Čužnja vas, Jelševec, Mirna vas. Vel. Strmica. — v k. o. Korita: Dolenji vrh, Gorenji vrh. Rdeči kal. Svetinje, Šahovec, Šmaver. — v k. o. Knežja vas: Dol. Kamenje, Gor. Kamenje. Krušni vrh. Kozjak, Lisec, — v k. o, Laknice: Vrh nad Mokronogom, — v k. o. Lukovek: Gradišče. Lipnik, Rihpovcc, — v k. o. Mirna: Praprotnica. Stan. Stara gora, Trbinc, — v k. o. Noyo Zabukovje: Zabukovje; — v k. o. Ostrožnik: Križni vrh; — v k. o. Ornuška vas: Bitna vas. Brezje. Cerovec, Jagodnik, Radna vas. — v k. o. Straža: Okrog. Zaloka. — v k. o. Selo — Mirna: Migolska gora, Sajenice, Selška gora, Cirnik. Ravne. — v k. o. Staro Zabukovje: Brezovica, Čilpah. Dcbcnc, Dol. Zabukovje. Gor. Zabukovje. Vrh pri Trebelnem, — v k. o. Stehanja vas: Gotnbišče. Male Dole. Velike Dole. — v k. o. Sela Šumberk: Arčclca. Babna gora. Dol. Podšumberk. Gor. Po- dšumberk. Log. Orlaka, Replje. Sela Šumberk, Volčje jame. Vrtače. Zavrh. — v k. o. Ševnica: Kriška reber, — v k. o. Trebelno: Bogneča vas, Drečji vrh. Maline. Roje. Štatenberk. — v k. o. Šentrupert: Hom, Hrastno, Kamnje. Vrh pri Šentrupertu. — v k. o. Vrhtrebnje: Grmada. Repče. Vrhtrebnje. Do oprostitve davka iz kmetijstva po tem členu so upravičeni tudi zavezanci, katerih pretežni del negozdnih zemljišč, računano po višini katastrskega dohodka. leži v navedenih višinskih krajih, ne glede na kraj bivališča zavezanca. 10. 'člen Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki od zemljišč: L na katerih sc zasadijo novi v inogradi z žlahtno trto. če je zasajena po\ ršina velika najmanj 0.20 ha. /a dobo 4 leta. 2. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi: a. jablane, češnje, orehi, višnje in slive, če je zasajena površina velika najmanj 0.30 ha. za dobo 6 let, b. hruške, breskve, ribez in marelice, če je zasajena površina velika najmanj 0.15 ha. za dobo b let. " Če so zemljišča iz prejšnjega odstavka združena v ko m pek s skupne obdelave, se davčne oprostitve priznajo za 10 let. Začasne oprostitve se priznajo na v logo zavezanca, če so dela oprav ljena po strokov nih navodilih in pod nadzorstvom kmetijske strokov ne službe 11. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo si edslv a v družbeno organizirano modernizacijo kmetije ali v preureditev stanov anjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino dohodkov prizna posebna olajšava. Olajšava se prizna pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Olajšava se prizna za: graditev in preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene, graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij za preusmerjanje v živ inorejsko proizvodnjo, uvedbo pašno-košnega sistema, agro in hitro meliraeije ter ureditev zemljišč ter za nabavo kmetijskih strojev in kme- tijske opreme. Olajšava se prizna od odmerjenega davka po L odstavku 5. člena tega odloka glede na višino vloženih sredstev in sicer nad dinarjev do dinarjev znižanje odmerjenega davka 100.000 300.000 400 za 2 leti 300.000 500.000 50% za 3 leta 500.000 800.000 60'; za 3 leta 800.000 1.200.000 70% za 4 leta 1.200.000 — SOC za 4 leta Olajšava se prizna, čc zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini najmanj 50% katastrskega dohodka negozdnih zemljišč, vendar najmanj 100.000 dinarjev. Olajšava se prizna na zavezančevo vlogo, kateri je potrebno za vložen a sredstva po tem členu priložiti izjavo kmetijske pospeševalne službe, da so bila dela izvršena pod strokovnim nadzorstvom, ter dokumentacijo o višini vloženih sredstev. Za nabavljene kmetijske stroje in opremo priloži zavezanec k vlogi le dokazilo o nabavi. Olajšavo za sredstva, vložena v tekočem letu, lahko uveljavlja zavezanec do 15. februarja po preteku leta v katerem so bila sredstva vložena, če je zahtevek vložen pozneje, se olajšava za preteklo obdobje ne prizna. Če zavezanec, kateremu je bila priznana olajšava, odtuji zeml jišče, objekte, stroje ali opremo ali so prenehali pogoji, pod katerimi mu jebilaolajšava priznana. je o tem dolžan v 15 dneh obvestiti upravo za družbene prihodke. V takem primeru olajšava preneha v letu odtujitve, oziroma v letu, ko so prenehali pogoji za priznanje olajšave. Sezname zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, predloži za kmetijstvo pristojen občinski upravni organ do 15. februarja v letu. za katere se davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča. Pred iztekom amortizacijske dobe za kmetijske stroje in opremo seolajšava ne sme priznati pri ponovni nabavi enakih vrst strojev ali opreme. Za ugotavljanje amortizacijske dobe se smiselno uporabljajo določbe odloka o načinu vrednotenja in stopnjah amortizacije osnovnih sredstev v lasti občanov, pri čemer se smatra. da so stroji in oprema v uporabi polni delovni čas. 12. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo. sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občine in pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih ter oddajajo vse tržne viške goveda, prašičev, žita. krompirja in mleka, se prizna davčna olajšava v višini 70' ž odmerjenega davka. Olajšava po prejšnjem odstavku se prizna od odmerjenega davka po 5. členu tega odloka. Olajšava se prizna na podlagi podatkov o sklenjenih pogodbah o oddajanju tržnih viškov, ki jih vsako leto pošljejo upravi za družbene prihodke kmetijske organizacije in sicer do 15. februarja za tekoče leto. Podatke o oddanih tržnih viških oziroma realizaciji sklenjenih pogodb posameznega zavezanca v preteklem letu pa pošljejo kmetijske organizacije upravi za družbene prihodke do 30. januarja zaradi morebitne spremembe priznane olajšave. 13. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki imajo učence ali študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna dav čna olajšava v višini 15' i izplačanih nagrad. Priznana olajšava se obračuna od odmerjenega davka po 5. členu tega odloka. 14. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih virov energije, se prizna davčna olajšava do 80'; odmerjenega davka glede na v išino v loženih sredstev in sicer: višina vloženih sredstev znižanje odmerjenega davka nad dinarjev do dinarjev 500.000 750.000 40', za 2 leti 750.000 1.000.000 60'i za 3 leta 1.000.000 — 80' i za 5 let Zavezanec uveljavi olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokaze o vloženih sredstv ih. Zahtev ek /a olajšav o lahko v loži v 6 mesecih po pridobitv i uporabnega dovoljenja. 15. člen Zavezancem, ki so pokojninsko in invalidsko zavarov ani kot kmetje in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokov ne izobrazbe, se prizna dav čna olajšav a v v išini 10'i odmerjenega davka po 5. členu tega odloka, za vsakega takega otroka. 16. člen Zavezancem davka iz kmetijsktva se prizna davčna olajšav a za zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi v isokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno. Dav čna olajšava se prizna v v išini 100' i odmerjenega davka po 5. členu lega odloka. Enaka olajšava se prizna za zemljišča na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je omejeno. 17. člen Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava za zemljišča, na katerih se z investicijami zavezanca izv ede melioracija, v v išini 100' i odmerjenega davka za dobo 5 let. Za zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija, se prizna olajšava v višini 50% odmerjenega davka za dobo trajanja takih postopkov, vendar največ za dobo 3 let. Olajšava po prvem in drugem odstavku tega člena se prizna od odmerjenega davka po 5. členu tega odloka. 18. člen Zavezancem, ki dajo zemljišča v zakup organizaciji združenega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo, se prizna davčna olajšava in sicer: — za zakup nad I do 3 let 30% — za zakup nad 3 do 5 let 50% — za zakup nad 5 do 7 let 70% — za zakup nad 7 let 100% Olajšava se prizna od odmerjenega davka po 5. členu tega odloka, ki odpade na tako zemljišče. 19. člen Zavezancem, združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja v organizaciji združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združujejo svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot 1 leto, se prizna davčna olajšava v višini 50% odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade za tako zemljišče. 20. člen Zavezanci davka iz kmetijstva, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 25%. V. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 21. člen Osnova za dav^k od dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljevanju: davek iz gospodarskih dejavnosti) po dejanskem dohodku je ostanek čistega dohodka, ugotovljenega po zakonu o davkih občanov. Davek iz gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku, se plačuje po stopnji 35%. Stopnje davka iz drugega odstavka tega člena so za 5 odstotnih točk višje za zavezance, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica, oziroma za 10 odstotnih točk višje za zavezance, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, če te s predpisi niso prepovedane. 22. člen Davek iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno) in od dohodkov, doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10% povprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja. 23. člen Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih oziroma višinskih krajih in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov, ter se ukvarjajo predvsem s točenjem alkoholnih in brezalkoholnih pijač, se lahko odmeri davek v pavšalnem letnem znesku. O odmeri davka v pavšalnem letnem znesku iz prvega odst avkatcgačlenaodl-oči izvršni svet skupščine občine na zahtevo zavezanca. 24. člen Pavšalni letni znesek davka iz gospodarskih dejavnosti sc določi v skladu z merili, ki jih sprejme občinska skupščina v skladu z zakonom o davkih občanov, v višini najmanj 5% enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 25. člen Davek iz gospodarske dejavnosti se lahko odmeri v pavšalnem letnem znesku tudi zavezancem, ki opravljajo prevoz oseb z avtotaksijem, če izpolnjujejo pogoje, predpisane v zakonu o davkih občanov. 26. člen Zavezancem se ne odmeri davek iz gospodarskih dejavnosti po letu, ko dopolnijo 65 let (moški) oziroma 60 let (ženske), če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih in če ne dosegajo 100.000 dinarjev celotnega prihodka in ne glede na višino celotnega prihodka zavezancem, ki sami opravljajo storitveno gospodarsko dejavnost. 27. člen Zavezancem za davek, ki opravljajo gospodarske dejavnosti storitvenega značaja in so obdavčeni po dejanskem dohodku, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka naslednjih dejavnosti: a) stavbne gospodarske dejavnosti, gostinstvo in nekatere osebne storitve: zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, teracerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, cementmnarstvo. kleparstvo in ključav- ničarstvo, inštalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektr-oinštalaterstvo, tesarstvo, krovstvo, gostinstvo, kemično čiščenje, moško in žensko frizerstvo, nega obraza in telesa — za 20%, b) storitve gospodinjstvom in tehnične storitve: popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, finomehanika, avtokleparstvo in ličarstvo, avtoelektričarstvo, elektromeha-nika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken. brusači, kolarji, tapetništvo in dekoraterstvo. vulkanizaci-ja. optika, pletiljstvo, žaganje drv, popravljanje in vzdrževanje kmetijske mehanizacije in mlinarstvo — za 30%, c) osebne in druge storitve: krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, urarstvo, fotografstvo, popravljanje dvokoles, kovaštvo, dimnikarstvo in pedikura — za 40%, s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50% letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci gostinske dejavnosti pa 40% letnega celotnega prihodka s prehrano. Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka je mogoče priznati, če zavezanci pogoje iz prejšnjega odstavka izkažejo v svojih poslovnih knjigah in da le-te v redu vodijo. Za delovno intenzivne dejavnosti iz prvega odstavka tega člena se prizna davčna olajšava vvišini 50% odmerjenega davka. Delovno intenzivnedejavnosti ugotovi in s sklepom določi komite za družbeno planiranje in gospodarstvo. 28. člen Zavezancem za davek, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja in zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka. Davčna olajšava se prizna za prvo leto dejavnosti v višini 100f r, za drugo leto 50% in za tretje leto 25%. odmerjenega davka. Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti. Olajšava se ne prizna tudi zavezancem, ki so nasledili obrtno delavnico z osnovnimi sredstvi ali gostinske prostore z inventarjem in ne v primerih, ko gre za nadaljevanje obrtne ali druge gospodarske dejavnosti po ožjem družinskem članu. Če je zavezanec dolžan voditi poslovne knjige, pa tene vodi v redu.seolajšava za tisto leto ne prizna. Če davčni zavezanec, ki mu je bila priznana olajšava po tem členu, preneha z. opravljanjem gospodarske dejavnosti v občini Trebnje pred potekom dveh let po izteku zadnjega leta olajšave, se mu priznana olajšava ponovno predpiše. 29. člen Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti, se zniža davčna osnova do 25% za dobo do 5 let. Za dejavnosti, katerih razvoj se želi pospeševati v skladu s programom razvoja drobnega gospodarstva občine, se davčna osnova zniža do 50% za dobo do 5 let. Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti, se davčna olajšava prizna v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska davka za dobo do 5 let in sicer v višini 30% vloženih sredstev, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ttsteza 20% povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 30. člen Zavezancem /a davek iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom, odmerjeni davek zniža in sicer: — za 5%, če znaša odstotni delež izvoza od 5% do 10%, — za 10%. če znaša odstotni delež izvoza od 10% do 20%, — za 15%. če znaša odstotni delež izvoza od 20% do 30%. — za 25%, če znaša odstotni delež izvoza od 30'Ido 50%, — za 35%. če znaša odstotni delež izvoza nad 50%. Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko* organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke. 31. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarcn ah drugih alternativnih energetskih virov. Olajšava se prizna s pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje malih elektrarn in drugih alternativnih energetskih virov v občini in da zavezanec vloži v gradnjo najmanj 50% enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto. Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30%, vendar skupna davčna olajšava vsa tri leta ne sme presegati 60% vloženih sredstev tn ne 1.000.000 dinarjev za vsa tri leta. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo skupno z davčno napovedjo za ustrezno odmerno leto, ko je pridobil uporabno dovoljenje za obratovanje hidroelektrarne. Zahtevku mora priložiti dokazila o vloženih sredstvih. 32. člen Zavezancem, ki oddajajo viške električne energije v elektroenergetski sistem, se prizna davčna olajšava v višini 20% odmerjenega davka. Olajšava se prizna v sorazmernem deležu vrednosti oddane električne energije v odnosu na celotni prihodek obratovalnice. 33. člen Zavezancem iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 15% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. 34. člen Zavezancu davka, obdavčenem po dejanskem dohodku, kije dodatno zaposlil nove delavce, se v letu za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10'r poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Zavezancu, obdavčenemu v pavšalnem letnem znesku pa se pavšalni letni znesek davka zniža za 20% za vsakega dodatno zaposlenega delavca. Davčna olajšava se prizna pod pogojem, daje bil novo zaposleni delavec v letu. za katero se prizna davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto. Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas. niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje. 35. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5% za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek sc vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva zavezanca. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih sc odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključijo v letni dohodek tako. da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje, povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. 36. člen Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo.izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava v višini 25% odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku zavezanca. 37. člen Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz gospodarskih dejavnosti v posameznem letu ne sme presegati X0% odmerjenega davka tistega leta za tat ero se davčna olajšava priznava. V to omejitev se ne všteva 100% olajšava iz 28. člena in olajšava iz 34. člena tega odloka. 38. člen Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, se izdatki za kulturne in tclesnokulturne namene priznajo največ v višini 20%> enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu. za katero se davek odmerja. 39. člen Davek iz gospodarskih dejavnosti po odbitku se plačuje po naslednjih stopnjah: 1. od dohodkov raznašaleev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih in planinskih območjih, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči. od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti, od prevozov mleka iz centralne zbiralnice v občini do predelovalnih obratov — 10%. 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno — 25%. 3. od dohodkov oseb. ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela. državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu. sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke —40' j. Davka iz gospodarskih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) so oproščeni dohodki, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev krajevnim skupnostim in dohodki, kijih prejemajo posamezniki za ročno obiranje oziroma pobiranje kmetijskih pridelkov, od prevoza mleka do zbiralnih mest. od dohodkov, ki jih dosegajo občani kot zbiralci odpadnega materiala ter od dohodkov od domače obrti, če gre za ročno delo, od dohodkov, doseženih s pluženjem snega, od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva, dohodki, kijih dosežejo invalidi s 100% telesno okvaro osebe, ki so izgubile vid. duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela in dohodki doseženi z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z zveznimi in republiškimi predpisi. 40. člen Olajšava za davek po odbitku od dohodkov, doseženih z organiziranim delom na domu. kijih dosegajo občani —člani kmetijskih gospodarstev z. manj razvitih območij občine, se prizna tako, da se stopnje iz prvega odstavka prejšnjega člena znižajo za 50%. vi. davek od Dohodka iz poklicnih dejavnosti 41. člen Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje po določbah in stopnjah iz. 21. člena tega odloka. Zavezanci davkaod dohodka iz poklicnih dejavnosti, obdavčeni po dejanskem dohodku, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, plačujejo davek po stopnji 10%. Zavezancem davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, obdavčenih v pavšalnem letnem znesku, se določi letni pavšalni znesek davka v skladu z merili, ki jih sprejme občinska skupščina, vendar najmanj 2% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 42. člen Občinski davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku), se plačuje po stopnji 40%. 43. člen Za priznanje davčnih olajšav za davek iz poklicnih dejavnosti se smiselno uporabljajo določbe tega odloka, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti. 44. člen Zavezancem davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti po odbitku se oprosti plačilo davka od dohodkov, ki jih dosegajo občani — prevajalci za gestikovni jezik. VII. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC. PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 45. člen Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in izboljšav, ki seodmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, se plačuje: — od dohodkov iz avtorskih pravic po stopnji — 35%. — od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav po stopnji — 5%. 46. člen Davek po odbitku od dohodkov iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje: — od dohodkov iz avtorskih pravic po stopnji — 20%. — od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav po stopnji — 3%. — od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav, kijih dosežejo tuje fizične in pravne osebe po stopnji — 20%. 47. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena se davek od dohodkov iz avtorskih pravic. dosežen od reklamnih slik. risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafiimov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del. od raznih skic in risb. stripov, križank in drugih podobnih del. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah, plačuje po stopnji 40%. 48. člen Od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki ga doseže oseba, na katero je prenešena avtorska pravica, se plačuje davek po stopnjah iz 45.. 46. in 47. člena tega odloka, povečanih za 50%. » Vlil. DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 49. člen Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah: Dohodek od premoženja in premoženjskih pravic nad din do din Stopnja — 50.000 15'/, 50.000 150.000 30'/,. 150.000 300.000 45'/, 300.000 — 60'/, 50. člen Davek od dohodka iz premoženja se plačuje tudi od oddajanja premičnin v najem, kot so: stroji, orodje, inventar, avtomobili (osebni in tovorni), gradbena in kmetijska mehanizacija. Pri ugotavljanju davčne osnove se upoštevajo dejanski stroški. 51. člen Od celotnih dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60' i stroškov od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hišic, pa se prizna 30' r stroškov za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo. Od celotnih dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se odštejejo stroški v višini 60'i. 52. člen Od dohodkov, doseženih z odda janjem opremljenih soh. se davek na dohodek iz premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo letno 5.000 din. Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko študentske organizacije, turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ali na drug organiziran način, se prizna posebna olajšava v višini 50'i. Priznanje olajšave po 2. odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi ob vložitvi davčne napovedi za preteklo leto. Zahtevi mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezance dokazuje način oddajanja opremljenih sob. Ce davčni organ ugotovi, da je zavezanec oddajal sobe tudi na kak drug način, se olajšava ne prizna. IX. DAVEK OD PREMOŽENJA 53. člen Zavezanec za davek od premoženja je občan, ki je lastnik oziroma uživalec stavbe, dela stavbe, stanovanja ali garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe). Davek se plačuje od v.sake stavbe ne glede na to. ali jo uporablja lastnik ali uživalec sam. ali pa jo daje v najem. Osnov a za davek je vrednost stav be, ki se ugotovi po merilih in na način, ki je določen s tem odlokom. 54. člen Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinih: — po poprečni gradbeni ceni za m1 koristne stanovanjskepovršine. upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti. — po gradbeni izvedbi'stavbe. — po letu gradnje oziroma letu rekonstrukcije in obsega rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe. Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob. predsob, kuhinj. hodnikov, vež. stopnišč, kopalnic, stranišč, lož. shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž ter drugih zaprtih prostorov stavbe. 55. člen Glede na gradbeno izvedbo se na vrednost I m-' koristne stanovanjske površine. določene v prejšnjem členu, uporabi količnik: — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi — količnik 1.00. — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni — količnik 0.90. — montažne hiše — količnik 0.80. — ob izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni in pri brunaricah — količnik 0.60. Vrednost I m’ koristne stanovanjske površine, ugotovljene po I. odstavku tega člena, se zmanjša: — pri kletnih prostorih za 75' i. — pri ložah 30' i, — pri mansardnih prostorih za 20' i. — pri garažah, kot samostojnih gradbenih objektih, za 50' i. Vrednost I m’ koristne stanovanjske površine poslovnih prostorov , ugotovljena po I. odstavku tega člena, se poveča za 25' <. ne glede na to. ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekti. Površine neizgrajenih podstrešij se ne vrednotijo. 56. člen Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna z upoštevanjem starosti in gradbene izvedbe stavbe. J ako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb ter se ista ne spreminja, razen v primerih iz 57. in 58. člena tega odloka. Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov. 57. člen , Davčni zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja v roku 20 dni po izdaji dovoljenja za uporabo stavbe oziroma od pričetka uporabe stavbe, če se stavba prične uporabljati pred izdajo dovoljenja. Davčna prijava je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom opravili rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave obstoječih stavb, so dolžni vložiti davčno napoved najkasneje do 31. januarja po preteku leta. ko je bila opravljena rekonstrukcija oziroma, ko so stavbo pričeli uporabljati. Če davčni zavezanec ne vloži napovedi v roku iz prvega odstavka tega člena, se davek lahko odmeri na podlagi zbranih podatkov. Obrazec davčne napovedi predpiše uprava za družbene prihodke. 58. člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od premoženja, se spremeni, ko se je gradbena vrednost 1 m’ koristne stanovanjske površine povečala za več kot 20' i. V takem primeru seopravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) ter je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih. Za gradbene in stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občinske skupščine mora vsako leto do 31. januarja za preteklo leto predložiti upravi za družbene prihodke podatke o poprečni gradbeni ceni I nv koristne stanovanjske površine, brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča. 59. člen Davek od stavb se ne plačuje od stavb v višinskih krajih, ki so kot taki določeni v 9. členu tega odloka. Davka od stavb so oproščeni lastniki stavb, katerih dohodki ne presegajo na družinskega člana 10'i povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davek od stanovanjskih stavb ali stanovanja se ne plača tudi. če vrednost ugotovljena po določbah tega odloka ne presega 500.000 dinarjev. Določbe tega člena ne veljajo za stavbe ali prostore za počitek oziroma rekreacijo. 60. člen Zavezancu za davek na posest stavb z več kot tremi družinskimi člani, ki so stalno z njim prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih oziroma v stanovanjskih stavbah v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10' -< za vsakega nadaljnjega družinskega člana. 61. člen Davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove (vrednost stavbe) po naslednjih stopnjah: ‘ I. Stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže: osnova nad dinarjev do dinarjev — 1.000.000 C). 10' Z 1.000.000 2.000.000 0.20' < ^ 2.000.000 4.000.000 0.30') 4.000.000 6.000.000 0.45', 6.000.000 8.000.000 0.65', 8.000.000 10.000.000 0.85', 10.000.000 — 1.00', 2. Prostori za počitek in rekreacijo osnova nad dinarjev do dinarjev — 1.000.000 0.20', 1.000.000 2.000.000 0.30', 2.000.000 3.000.000 0.40', 3.000.000 5.000.000 0.55', 5.000.000 7.000.000 0.80' i 7.000.000 10.000.000 1.10', 10.000.000 — 1.50', Od prostorov za počitek in rekreacijo se davek od premoženja ne plača od tistega dela takih prostorov, ki so namenjeni za spravilo vina. sadja in orodja. 3. Poslovni prostori osnova nad dinarjev vin dinarjev — 1.000.000 0.15' 1.000.000 2.000.000 0.35' 2.000.000 3.000.000 0.55' 3.000.000 4.000.000 0.75' 4.000.000 5.000.000 1.00' 5.000.000 — 1.25' 62. člen Za plovne objekte se plačuje davek v letnem pavšalnem znesku in sicer: — za plovne objekte nad 8 do 9 metrov dolžine 20.000 dinarjev. — za vsak nadaljnji meter dolžine pa po 8.0(M) dinarjev Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti objekta zniža za 5%. Ne obdavčujejo se plovni objekti stari nad 15 iet. Lastniki plovnih objektov, ki so zavezanci za davek od premoženja, morajo vsako leto do 31. januarja vložiti davčno napoved. X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 63. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 15%. 64. člen Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000 din. XI. ODLOG PLAČILA IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKOV 65. člen Davčni organ lahko na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: — če zavezanec, obdavčen po plačani realizaciji, izkaže, daje tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da seje dosegel celotni prihodek, ki predstavja vrednost prodanih proizvodov in storitev-. — če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji, izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke: — če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti: — če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov; — če bi bilo z izterjavo ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njihovih družinskih članov. Odlog ali obročno plačevanje se lahko prizna največ za čas enega leta. Za čas. za katerega je biio zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti. XII. POROŠTVO 140. Skupščina občine Trebnje je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list. št. 9/79) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 3. I985 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Trebnje za leto 1984 L člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Trebnje za leto 1984. ki obsega: 1. zaključni račun proračuna občine prihodki — odhodki presežek odhodkov nad prihodki 2. zaključni račun rezervnega sklada — prihodki presežek prihodkov 122.703.503.10 123.376.348,00 672.844.90 4.311.673.50 4.311.673.50 2. člen Presežek odhodkov nad prihodki v višini 672.844.90 din se pokrije iz sredstev odstopljenega dela posebnega republiškega davka v višini 778.000 din. Razlika (presežek) v višini 105.155,10 din se prenese v proračun za leto 1985. 3. člen Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 4,311.673.50 din se prenese med prihodke rezervnega sklada občine Trebnje za leto 1985. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-07/78-10 n . n i Predsednik Datum: 27. 3. 1985 skupščine občine IVAN GOLE 66. člen Davčni organ sme zahtevati od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti v primeru, če ne poravna svoje obveznosti v 6 mesecih od dneva, ko je zapadla v plačilo. Poroštvo obsega overjeno pismeno izjavo dveh občanov, ki imata osebne dohodke od rednega delovnega razmerja ali pokojnino ali posedujeta nepremičnine. Ti dohodki ali nepremičnine pa ne smejo biti obremenjeni z več kot 10' i osebnih dohodkov, pokojnine oziroma vrednosti nepremičnin. V poroštveni izjavi mora biti naveden znesek dolga, za katerega se daje poroštvo ter datum, do kdaj mora zavezanec poravnati svoj dolg. ker sc od tega datuma dalje realizira izdano poroštvo. Poroštvo je pogoj za pridobitev dovoljenja za samostojno upravljanje gospodarske dejavnosti v primerih, ko se na osnovi znanih dejstev lahko utemeljeno predvideva, da davčne obveznosti ne bi bile poravnane. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 67. člen Davčne olajšave, priznane po dosedanjih predpisih, ki se še niso iztekle, veljajo do njenega izteka. 68. člen Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta. Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv k vložitvi napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja oziroma na način, kot je v občini v navadi. 69. člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. 70. člen Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list. št. 9/83, 22/83. 3/84 in 10/84). 71. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi \ Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od I. januarja 1985 dalje. Številka: 422-02/69-1 Predsednik Datum: 27. 3. 1985 skupščine občine IVAN GOLE. I. r. 141. • Skupščina občine Trebnje je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list. št. 9/79) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 3. I985 sprejela ODLOK o proračunu občine Trebnje za leto 1985 L člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1985 znašajo 174.735.000din in se razporedijo: za splošne družbene potrebe din — za tekočo proračunsko rezervo din 174.027.000 708.000 2. člen V obvezno rezervo se vlaga I' i od tekočih prihodkov proračuna za leto 1985. 3. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo v letu 1985 organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delov nega področja samo v mejah sredstev. ki so jim s tem proračunom odobrena. Sredstv a morajo uporabniki uporabljati le za namene, za katere so jim dana skladno s predpisi o njihovi uporabi. Uporabniki sredstev občinskega proračuna smejo prevzemati obveznosti v imenu občinske skupščine le v okv iru sredstev, ki so v proračunu predv idena za posamezne namene. 4. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna smejo koristiti sredstv a za osebne dohodke in skupno porabo le v skladu z v eljav nimi samouprav nimi sporazumi o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo. 5. člen Sredstva, ki so predvidena za financiranje organov družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in krajev nih skupnosti, se odvajajo v okviru razpoložljiv ih sredstev mesečno na njihov e žiro račune. Višino' mesečnih dotacij določi s sklepom izv ršni svet. 6. člen Za sredstva krajevnih skupnosti komisija za usklajevanje dela krajevnih skupnosti izdela normativ e in pi edlog razdelite'e sredstev na krajevne skupnosti. O predlogu dokončno sklepa zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. 7. člen Za izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren izvršni svet občinske skupščine, ki je pooblaščen da: 1. v primeru neenakomernega dotoka prihodkov začasno uporabi sredstva rezervnega sklada, 2. omeji proračunsko porabo, če prihodki ne pritekajo po planu. 3. spreminja namen in.višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev, 4. odloča o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) za nepredvidene ali premalo predvidene izdatke. 8. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Trebnje v prvem trimesečju 1985 dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu, določb odloka v okviru odobrenih sredstev proračuna. 9. člen Pregled prihodkov občinskega proračuna za leto 1985 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1985 in sta sestavni del splošnega dela tega proračuna. 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1985. Številka: 400-7/78-10 Predsednik Datum: 27. 3. 1985 skupščine občine IVAN GOLE 142. Na podlagi 14. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ. št. 64/84). 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 25/83). 21. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov (Skupščinski Dolenjski list. št. 16/80) ter 209. in 244. člena Statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list. št. 9/79. 16/80) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. 3. 1985 sprejela ODLOK o družbeni kontroli cen v občini Trebnje 1. člen Ta odlok ureja vprašanja družbene kontrole cen v občini Trebnje in določa upravni organ, ki opravlja strokovno analitične in upravne zadeve na področju cen. 2. člen Ukrepe neposredne kontrole cen za proizvode in 'storitve iz občinske pristojnosti predpisu je izvršni svet skupščine občine Trebnje. 3. člen Strokovno analitične in upravne zadeve na področju cen. ki so določene z Zakonom o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) opravlja Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje. 4. člen Če izvršni svet skupščine občine Trebnje predpiše kot ukrep neposredne kontrole cen dajanje soglasja k cenam oziroma tarifam ali obvezno poprejšnje obvestilo o spremembi cen proizvodov in storitev, izvaja ta ukrep komite za družbeno planiranje in gospodarstvo. 5. člen Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo lahko v postopku spreml janja in analiziranja gibanja cen in njihovega vpliva na življenjske stroške in življenjski standard občanov določi, za katere proizvode in storitve morajo OZD oz. samostojni obrtniki pošiljati obvestila o cenah zaradi spremljanja, vrsto podatkov. ki morajo biti v obvestilu, tef roke in način pošiljanja podatkov. 6. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha z delom Skupnost za cene občine Trebnje. 7. člen Z denarno kaznijo od 250 do 60.000 din sc kaznu je organizacija združenega dela, če stori prekršek iz 5. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 50 do 15.000 din se kaznuje za tak prekršek tudi odgovorno osebo v organizaciji združenega dela. Zdenarno kaznijo od 50 do 15.000 din sekuznujetudi posameznik, ki stori tak prekršek pri opravljanju samostojne dejavnosti. 8. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresniče- vanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/81) in vsi predpisi, izdani na njegovi podlagi. 9. člen Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati s 1. 4. 1985. Številka: 38-03/85-10 Datum: 27. 3. 1985 Predsednik skupščine občine IVAN GOLE 143. Na podlagi 143. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planiranju SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in 209. člena Statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list. št. 9/79) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 3. 1985 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o načelih izvajanja prostorskega dela družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1981 — 1985 z nekaterimi dolgoročnimi komponentami 1. člen I. člen odloka o načelih izvajanja prostorskega dela družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1981 — 1985 z nekaterimi dolgoročnimi komponentami (Skupščinski Dolenjski list. št. 26/81) se dopolni tako, da se za besedilom -v januarju 1981« doda naslednje besedilo: »in sestavni del sprememb in dopolnitev prostorskega dela srednjeročnega družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1981 — 1985, ki gaje izdelal UZ Projektivni atelje Ljubljana v juniju 1984«. 2. člen V tretjem odstavku 2. točke 2. člena so opredeljena za dopolnilno gradnjo v okviru urbanega območja naslednja naselja: Čatež, Račje selo, Zagorica pri Vel. Gabru. Pristavica, Male Dole. Rdeči Kal, Dobrnič. Vel. Videm. Sela pri Šumbe-rku, Zabrdje, Bistrica. Trebelno. Čužnja vas. Repče. Češnjice. Brezje, Škovec. Sevnica. Rodine. Selo. Hrastovica. Mačji dol. Dolga njiva. Žubina. Knežja vas. Dol. Praproče. Velika Strmica. Dobrava. Pogoji in merila za rabo zemljišča in posega v prostor v teh naseljih so določeni v usklajenem urbanističnem redu. 3. člen 3. točka 2. člena se spremeni in glasi takole: V naseljih Šentrupert, Velika Loka, Šentlovrenc in Veliki Gaber je predvidena širitev naselij na podlagi zazidalnih in ureditvenih načrtov. Če zazidalni načrti ne bodo sprejeti v tekočem planskem obdobju, se posamezna območja teh naselij lahko urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji. V okviru urbanega območja teh naselij pa je do sprejetja zazidalnih in ureditvenih načrtov možna gradnja po določbah urbanističnega reda. usklajenega s spremembami in dopolnitvami prostorskega plana. 4. člen Za naselja Trebnje z okolico (Dol. Medvedje selo. Dol. Podboršt, Gor. Nemška vas. Zidani most. Štefan. Gor. Medvodje selo, Dol. Nemška vas. Odrga. Pekel, Rožni vrh. Studenec). Mirna z okolico (Trstenik. Zabrdje. Trbinc) in Mokronog bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti. Do sprejetja teh dokumentov je v okoliških krajih možna gradnja v okviru sprejetih zazidalnih načrtov ter nadomestna gradnja, po določbah usklajenega urbanističnega reda. V naseljih Trebnje. Mirna in Mokronog pa je dovoljena gradnja, zapolnitve v okviru obstoječih gradbenih struktur, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije obstoječih objektov, pomožnih objektov in infrastrukturnih objektov. 5. člen 91 točka 2. člena se spremeni in se glasi takole: Območja za izgradnjo počitniških objektov so v grafičnem delu prikazana le informativno. Podrobno bodo počitniška območja obdelana s prostorskimi ureditvenimi pogoji. 6. člen 8. točka 2. člena se glasi: Proizvodna dejavnost se bo razvijala v naseljih, kjer so že sedaj zgrajeni proizvodni obrati ter v naseljih kjer se predvideva izgradnja manjših industrijskih obratov. Širitev proizvodnih zmogljivosti v tem planskem obdobju ne bo možna na površinah, ki so razvrščene v I. in II. kategorijo. 7. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: «6-031/78-3 Datum: 27. 3. 1985 Predsednik skupščine občine IVAN GOLE 144. Na podlagi 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84), v zvezi s spremembami in dopolnitvami prostorskega dela družbenega plana občine Trebnje za obdobje I981 — 1985 in 209. člena Statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79) jeobčinskaskupšči-na na 29. skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 3. 1985, sprejela ODLOK o uskladitvi urbanističnega reda občineTrebnje za obdobje 1981 — 1985 s spremembami in dopolnitvami prostorskega dela družbenega plana za obdobje 1981 — 1985 1. člen Odlok o urbanističnem redu občine Trebnje za obdobje 1981 — 1985 (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/82) se uskladi s spremembami in dopolnitvami prostorskega dela družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1981 — 1985. 2. člen 2. člen odloka se spremeni in dopolni tako, da se za besedilom za obdobje 1981 — 1985« doda besedilo, ki se glasi: »in spremembami in dopolnitvami tega plana ne urejajo s prostorskimi izvedbenimi načrti in prostorskimi ureditvenimi pogoji«. 3. člen 4. člen: Za alineo »pomožnih objektov« se spremeni besedilo člena, ki se glasi: »je dovoljena v meji urbanega območja, katero je razvidno iz grafičnega dela M = 1:5000 v naslednjih naseljih: 1. Čatež 2. Račje selo 3. Zagorica pri Vel. Gabru 4. Pristavica 5. Male Dole 6. Rdeči kal 7. Dobrnič 8. Vel. Videm- 9. Sela pri Šumberku 10. Bistrica 11. Trebelno 12. Čužnja vas 13. Repče 14. Češnjice '5. Brezje 16. Škovec 17. Sevnica 18. Rodine 19. Selo 20. Hrastovica 21. Mačji dol 22. Dolga njiva 23. Zubina 5. člen se spremeni takole: V meji urbanega območja ostalih naselij, ki niso našteta v 3. členu tegaodloka je dovoljena gradnja — nadomestnih stanovanjskih hiš — nadomestnih in novih gospodarskih objektov — lokalnih objektov javnega pomena — obrtnih delavnic — rekonstrukcija, dozidava, nadzidava in preureditev obstoječih objektov — preureditev obstoječih stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov v počitniške hišice — pomožnih objektov — podpornih in opornih zidov, ograj — drugih objektov za potrebe posameznega občana 5. člen 7. člen se nadomesti z besedilom: Izven urbanih območij naselij, kijih določa prostorski del družbenega plana in urbanistični red. je dovoljena gradnja: — gospodarskih objektov, ki se uporabljajo izključno za kmetijske namene (hlevi, silosi, kozolci, farme). — nadomestnih gradenj stanovanjskih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča starega objekta. — stanovanjskih objektov v okviru objektov novonastalega kmečkega gospodarstva (zasnova novih kmečkih domačij). — komunalnih naprav, če so lokacije usklajene s srednjeročnim družbenim planom občine. — objektov za potrebe SLO. če so v skladu s srednjeročnim družbenim planom. — manjše razširitve obstoječih objektov za izboljšanje bivalnih pogojev, če ne pomenijo pridobitev nove 'stanovanjske enote. Gradnja objektov iz tretje alinee lega člena je dovoljena osebam s statusom kmeta, če so lastniki najmanj 5 ha obdelovalnih površin v bližini predvidene lokacije. 6. člen V tretjem odstavku 9. člena se zadnji stavek spremeni takole: »kolenčni zid skrit pod kapjo, kota kapi v višini plošče nad pritličjem«. 7. člen 11. člen se spremeni takole: Območja, namenjena za gradnjo počitniških hišic, bodo obdelana s prostorskimi ureditvenimi pogoji. 8. člen Določbe 12. člena se črtajo, razen določb zadnjega odstavka. 9. člen 21. člen sc spremeni tako. da se glasi: Izkoriščanje novih in obstoječih peskokopov in kamnolomov, kremenčevega peska, gline in drugih rudnin je možna na območjih določenih v prostorskem delu družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1981 — !9K5(januar 1981 iunii 1984). 23. člen se dopolni z besedilom: »januar 1981 in junij 1984«. 10. člen 25. člen se črta. 11. člen Določbe odloka o urbanističnem redu občine Trebnje za obdobje 1981 — 1985 ter določbe tega odloka veljajo do sprejetja prostorskih ureditvenih pogojev. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 350-05/81-3 Datum: 27. 3. 1985 Predsednik skupščine občine IVAN goli: Medobčinske objave 145. Skladno s prvim odstavkom I32. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS št. 15/76) in priporočilom Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Krško na seji dne 22. marca I985 in zbor izvajalcev in zbor uporabnikov skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Sevnica na seji dne 29. 3. I985 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški in porastom osebnih dohodkov L Preživnine, določene ali dogovorjene do konca leta I983. ki so bile v letu I984 že valorizirane, se s I. 3. I985 povišajo za 52.80. 2. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom I984. pa se povišajo sorazmerno za čas. ko so bile določene, in sicer: — do konca januarja I984 52.8 — do konca julija I984 26.4 — do konca februarja I984 48.4 — do konca avgusta 1984 22.0 — do konca marca I984 44.0 — do konca septembra 1984 17.6 — do konca aprila I984 39.6 — do konca oktobra I984 I3.2 — do konca maja I984 35.2 — do konca novembra I984 8.8 — do konca junija I984 30.8 — do konca decembra 1984 4.4 3. Sklep postane veljaven z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 56-28/84 Predsednica skupščine Skupnosti Datum: 22. 3. I985 socialnega skrbstva Krško MARJANCA FRITZ l.r. in Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva FRANC RUPRET l.r. 146. Na podlagi 3. odstavka 108. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS. št. 5/82) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto, po predhodnem mnenju izvršnih svetov skupščin občin Črnomelj. Metlika in Trebnje na 79. seji, dne 7. 3. I985, sprejel naslednjo ODREDBO o višini stroškov vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja I. Odredba določa višino stroškov vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja, ki sojo dolžni poravnali kandidati za voznike pri prijavi za izpit za voznike v občinah Novo mesto. Črnomelj. Metlika in Trebnje. II. Višina stroškov za izpit iz predpisov o varnosti cestnega prometa za vožnjo motornih vozil vseh kategorij in kmetijskih traktorjev znaša 500.00 din. 24. Knežja vas 25. Dol. Praproče' 26. Vel. Strmica 27. Dobrava 28. Šentrupert 29. Veliki Gaber 30. Velika Loka 31. Šentlovrenc 32. Dol. Medvedje selo 33. Dol. Podboršt 34. Gor. Medvedje selo 35. Dol. Nemška vas 36. Odrga 37. Pekel 38. Rožni vrh 39. Studenec 40. Gor. Nemška vas 41. Zidani most 42. Štefan 43. Trstenik 44. Zabrdje 45. Trbinc 4. člen Višina stroškov preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa za voznike delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem znaša 460,00 din. III. Višina stroškov za izpit iz vožnje motornega vozila oziroma kmetijskega traktorja znaša: 1. za kategorijo A 2. za kategorijo B 3. za kategorijo C 4. za kategorijo D 930.00 din 1000.00 din 1100.00 din 2400.00 din 5. za kategorijo E 6. za kategorijo T (kmet. traktor) 1100,00 din 930,00 din IV. Ta odredba začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Z dnem pričetka veljavnosti te odredbe, preneha veljati odredba št. 38-04/82 z dne 4. 9. 1984 (Skupščinski Dolenjski list št. 2/84). Predsednik Številka 38-04/82 Datum: 7. 3. 1985 izvršnega sveta JOŽE SUHADOLNIK 147. POPRAVEK V odločbi Ustavnega sodišča SRS št. U I 24/84-17 z dne 14. 2. 1985, objavljeni v SDL 74/6, 8. 3. 1985 sta bili ugotovljeni napaki tako da se — v uvodu odločbe namesto Ustanovno, pravilno glasi ... Ustavno sodišče, — vi. vrsti 8. odstavka obrazložitve se namesto poalinei, pravilno glasi... po 2. alinei tretjega odstavka. Sekretar Vasilij Polič Občina Črnomelj____________________________________________________________ 148. Na podlagi 40. člena Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. I. SRS, št. 5/80) in 174. člena Statuta občine Črnomelj (SDL št. 19/80) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 3. I985 sprejela ODLOK o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče 1. člen S tem odlokom se določi odstotek od poprečne gradbene cene. ki seje oblikovala v letu I984 za m’ stanovanjske površine v občini Črnomelj. 2. člen Poprečna gradbena cena za nr stanovan jske površine v občini Črnomelj znaša 38.500 din. V tej ceni niso zajeti stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča. Odstotek od poprečne gradbene cene znaša 0,6'i. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene. ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče št. 38-07/2-84 z dne 26/3—84 “(Skupščinski Dolenjski list št. 4/84). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi elan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-3/85 Datum: 29. 3. I985 Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. politolog 149. Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS. št. 38/74) in I76. člena Statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 20/74) je občinska skupščina Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 3. I985 sprejela ODLOK o proračunu občine Črnomelj za leto 1985 1. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1985 znašajo 225.603.100.00 din, od tega: — razporejeni prihodki 223.461.100.00 din — nerazporejeni prihodki (tekoča proračunska rezerva) 2.142.000,00 din. 2. člen Od prihodkov občinskega proračuna za leto 1985 pripada rezervnemu skladu 19} vseh proračunskih prihodkov, razen namenskih prihodkov zn blagovne rezerve in kompenzacije. 3. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine Črnomelj. Izvršni svet sme med letom spreminjali namen in višino sredstev za posamezne namene v okviru glavnih proračunskih namenov. 4. člen Izvršni svet skupščine občine Črnomelj je pooblaščen, da odloča o najetju posojil iz rezervnega sklada, če proračunski prihodki pritekajo neenakomerno, in o uporabi tekoče proračunske rezerve za nepredvidene oz. premalo predvidene odhodke proračuna. 5. člen Če bo pritekanje proračunskih prihodkov zaostajalo v taki meri, da ne bo dosežena višina iz 1. člena tega odloka, bo izvršni svet skupščine občine med letom začasno zmanjšal ali zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, in predlagal skupščini občine ustrezne spremembe proračuna. Če bodo ob koncu leta nastale motnje pri zagotavljanju sredstev, je IS pooblaščen, da zmanjša oz. poveča višino posameznih proračunskih odhodkov. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med uporabnike, razen če z ustreznim aktom skupščine ali izvršnega sveta ni drugače določeno. Organom DPS, družbeno političnim organizacijam in drugim neposrednim uporabnikom se sredstva nakazujejo na ustrezne račune, vsa ostala sredstva pa se koristijo neposredno iz proračuna. 7. člen Organi DPS in drugi uporabniki proračunskih sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, odobrenih s proračunom. Sredstva morajo uporabniki uporabljati leza namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene s proračunom, razen, če ni s posebnim aktom drugače določeno. 8. člen Da bi lahko občinska skupščina opravljala nadzor nad pravilno in smotrno uporabo sredstev, razporejenih s proračunom, morajo uporabniki teh sredstev pošiljati izvršnemu svetu svoje finančne načrte, zaključne račune ter na zahtevo tudi druge potrebne podatke o sredstvih in o izvrševanju svojih nalog. 9. člen Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb'v L trimesečju leta 1985 dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v okviru odobrenih sredstev za leto 1985. 10. člen Prihodki, kijih upravni organi ustvarijo z izdajanjem zdravstvenih spričeval za živino, so prihodki proračuna in se v celoti usmerijo na poseben račun za zdravstveno varstvo živali. U. člen Prihodki od turističnih taks se v celoti namenijo za razvoj turizma v občini. 12. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Črnomelj je sestavni del tega odloka. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od L I. 1985. Številka: 400-1/85 Datum: 29. 3. 1985 Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. politolog SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST za občine Črnomelj, krško. METLIKA. NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnice in Trebnje izdaja Dl C, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto. Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan. Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebeje naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 250 din, izvod v prosti prodaji stane 10 din. Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (št. 421-1/72 od 15.11.1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.