Ofoh brez dcnarja. Približno v sredini med južno Afriko in južno Ameriko se nahaja mali otok Tristan da Cunha. Na otoku živi čisto ločeno od ostalega sveta 150 oseb. Večkrat minejo leta, ne da bi pristala na otoku kaka ladja. Otočani so povsem navezani na to, kar jim nudi v prehrano otok in si morajo sami oskrbeti obleko ter stan. Življenje na otoku je težavno, postaja vedno težavnejše in vendar noče nikdo zapustiti samotnega otoka. Otok Tristan da Cunha je bil prvii. obljuden od nekaterih družin v napoleonskih vojnah. Potomci teh družin životarijo še danes na otoku in sicer brez denarja. Ker ne poznajo otočani izvoza, jim manjkajo sredstva za nakup raznega blaga, tudi če bi se vzdrževal z otokom ladijski promet. Med samotarji vlada skupnost imanja v popolnem redu ter miru. Tekom celih sto let ni bil zagrešen na otoku niti eden zločin. Po poročilih onih redkih očividcev, ki so si ogledali otok, je družinsko živIjenje otočanov vzgledno. Kljub težavnim življenskim razmeram vlada povsod čistota po stanovanjih in tudi ljudie so snažni ter čedno oblečeni. Otok Tristan da Cunha je žrelo ugaslega ognjenika in je tudi možnost rasti rastlinstva znatno omejena na ognjc-' niških tleh. Tekom 100 let so popolno-^ ma izčrpane lesne zaloge, za pogozdo-; vanje pa se ni nikdo pobrigal. Da sij oskrbijo ljudje drva, moraio visoko na' goro, kjer še raste grmovje.- | Najhujše zlo je to, da jc onemogočena' radi prevelikih množin podgan pridela-j va žita. . 1 Do leta 1883 še niso delale podgane otočanom nobenih skrbi. Leta 1882 se jo razbila ob skal .h pred otokom ladja, iz koje razvalin so pribežale na suho podgane in njih potomci so pričeli z — ugonabljanjem žetve. Otok je pod angleškim pokroviteljstvom. Iz Anglije je zahajal od časa do časa na otok duhovnik, ki je bil obenem tudi učitelj ter zdravnik. On je prinašal med samotarje novice iz ostalega sveta. Otolc ne pozna pošte, ker se ga ne dotika nobena linija za parnike. — Knjige so redkost in zelo iskane. Časopisov ne prejmejo otočani po cela leta ne! Baš v najnovejšem času je sklenila angloška vlada, da bode obiskovala t,<) enkrat na leto otok bojna ladja in tako omogočila vsaj nekoliko prometa. Dne 10. t. m. je zapustil angleško luko parnik, ki bo pristal na otoku.