JPoftnina plačana v gotovim.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din l-5ft
 ...........................  I.'	.....
TRGOVSKI ~C~«V
Ca»opl* -a trgovino, Industrijo In ^
S&rcdništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SHS: lelno 180 D, za pol leia	i iela
Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	0	45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v L.,.,bljam.
LETO VIL	Telefon	Hev.	553	LJUBLJANA,	dne	16.	februarja	1924.	Telefon	itev.	552___________ŠTEV.	21.
Omejitev krošnjarstva.
Plenarna seja Zveze trgovskih gremijev in zadrug.
Včeraj popoldne se je vršila ob mnogobrojni udeležbi redna plenarna seja Zveze trgovskih gremijev in zadrug. Sejo je vodil načelnik g. 4van Jelačin ml., ki je uvodoma podal obsežno poročilo o pomenu in uspehu zagrebškega kongresa gospodarskih krogov. Obžaloval je, da 3e bila udeležba iz Slovenije pri tej impozantni manifestaciji tako pičla, ker je bilo naše trgovstvo zastopano samo s petimi delegati.
Velik moralen uspeh tega kongresa leži v tem, da je bil kljub najrazličnejšim gospodarskim razmeram, ki vladajo v posameznih pokrajinah naše kraljevine, dosežen enoglasen sporazum v vseh glavnih in načelnih vprašanjih, ki najbolj in-teresirajo naše gospodarske kroge. Izraža nado, da tudi pozitivni uspehi kongresa ne bodo izostali in da bo vlada končno vendarle primorana uvaževati načela, ki so izražena v obširni resoluciji, ki je bila na kongresu sprejeta.
Tajniško poročilo je podal g. Ivan Mohorič. Omenjal je, da je v- orga-4Uzatornem oziru važna priklopitev trgovcev iz rogaškega sodnega okraja k gremiju za politični okraj Celje - okolica, ki je bila sklenjena jui občnem zboru dne 7. januarja in poročal, da je pričakovati v doglednem času tudi osnovanje enotnega gremija trgovcev za ljutomerski politični okraj.
Zvezna blagajna izkazuje v dobi •od zadnje seje 59.411 Din dohodkov in 21.242 Din stroškov. Ob zaključku lanskega leta je znašalo .zvezno premoženje 35.361.22 Din. SKer je treba dati zunanjim gremijem, katerih občni zbori se bodo vršili meseca marca in aprila, direktive glede zvezne doklade, se je sklenilo, da se skliče seja ožjega odbora v najkrajšem času, da sestavi zvezni proračun za tekoče leto.
Pri razpravi o tekočih davčnih vprašanjih je Zveza soglasno sklenila, da se z izvajanji zveznega načelnika na protestnem shodu glede preobremenitve trgovstva v Sloveniji z davki popolnoma strinja in izjavlja solidarno ter ga naproša, da v tem boju v imenu Zveze vztraja, dokler se ne doseže enakomernejše porazdelitve in razumnega, dejanskim gospodarskim razmeram odgovarjajočega prirejanja davkov. Zveza izraža svojemu načelniku popolno zaupanje in zahvalo.
Radi velikih nejasnosti, ki so jih Povzročile razne določbe taksnega zakona, se sklene, da se izda posebna brošura o taksah, ki so v trgovskem prometu najvažnejše.
Nato je sledilo izčrpno poročilo g dr. Plessa o reorganizaciji administracije bolniškega zavarovanja. Poročilo je obsegalo celo vrsto statističnih podatkov o neekonomič-nosti in nepraktičnosti sedanje administracije in predlogov za izpre-membo sedanjega sistema. K poročilu se je razvila obširna debata, katere so se udeležili gg. Sire iz Kranja, Verovšek, Zebal in drugi. Sklenilo se je, da je treba z dosedanjo akcijo za reformo uprave nadaljevati, dokler se ne doseže polnega uspeha.
O povišanju dajatev za pokojninsko zavarovanje je kot član uprave
Akcija Zveze trgovskih gremijev in zadrug ter trgovske zbornice za omejitev krošnjarstva je pokazala dosedaj v mnogih političnih okrajih popoln uspeh. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo )e izdala vsem davčnim okrajnim oblastvom v Sloveniji obširno okrožnico, v kateri opozarja podrejene davčne oblasti in administracijo na določbe člena 60., točka 4. izvršilnega predpisa k zakonu o osebnih davkih, ki predpisuje, da se morajo stalni trgovski obrati ščititi s primerno ob-davčbo krošnjarjev, kolikor je dana možnost v okviru davčnih določb po § 78. zakona o osebnih davkih. Posebno poudarja delegacija v okrožnici, da favoriziranje krošnjarjev v davčnem oziru posebno onih, ki se pečajo s trgovino n. pr. s prodajo manufakturnega blaga itd. na podlagi prenizko odmerjenih davkov, ne odgovarja namenu zakona in izvršilnega predpisa. Tudi se mora vsem krošnjarjem predpisati davek na poslovni promet, ki ga je treba na podlagi celoletnega dozdevnega prometa odmeriti v naprej.
Poleg tega se je delegacija obrnila tudi na velikega župana v Ljubljani in v Mariboru ter jih opozorila na pritožbe Zveze gremijev in naknadnega dopisa trgovske in obrtniške zbornice, da v gospodarskem in obrino-političnem oziru ukrenejo v smislu podane spomenice vse potrebno za omejitev krošnjarjev. Delegacija opozarja politične instance, ki so upravičene izdajati odnosno vidirati krošnjarske knjižice, da se jim dovoljenje sme izdati šele potem, ko krošnjar zadosti davčnim obveznostim. Delegacija podčrtava,
da je mogoče nedostatkom priti le tedaj v okom, ako se politična oblasiva strogo ravnajo po teh predpisih in ako občinski uradi in orož-nišfvo energično kontrolirajo krošnjarje, ali imajo licence in ali so plačali po vsebini licence odpadajoči davek. Tudi je delegacija sama obljubila sodelovanje pri kontroli krošnjarjev potom organov finančne kontrole.
Dalje se v dopisu na velikega župana povdarja posebno dejstvo, da plačevanje davkov v drugih pokrajinah naše države izven Slovenije in Dalmacije še ne oprošča krošnjarje od plačila davka za krošnjarje v Sloveniji, če ima tudi od oblastev iz drugih okrajev licenco po celi državi.
Kakor čujemo, je gremij trgovcev v Kamniku izvede! skupno s krajevnimi oblastmi energično kontrolo krošnjarjev in sam poskrbel za temeljito remeduro, kar je iudi največ izdalo. Želeli bi bilo, da tudi drugi okraji posnemajo ta vzgled. Tudi v logaškem okraju se kažejo razveseljivi uspehi izdane okrožnice in je krošnjarstvo za enkrat znatno popustilo. Nasprotno pa v slovenjegraškem okraju, kakor smo obveščeni, dosedaj ni videti nikakega zboljšanja in se krošnjari kljub temu nemoteno naprej, da-si bi v tem obmejnem okraju smeli krošnjariti k Večjemu domačini. Tu je videti oči-vidno, da se nekatere politične oblasti in izvrševalni organi za stvar kljub vsem okrožnicam nočejo dovolj energično zavzeti, da bi napravili v interesu trgovine končnove-ljavno enkrat red.
* * *
Večina in manjšina v akcijskih družbah.
Pri akcijskih družbah se č'esto dogodi, da delničarji, ki so v večini, izglasujejo sebi v korist sklepe, ki škodujejo ne le manjšini, temveč tudi družbi sami. Običajno se v takih primerih po slepi ceni proda del druž-sinega premoženja kakemu podjetju, ki ga ima v rokah večina prizadete delniške družbe.
Ker so sc pri nas v Sloveniji tudi že pripetili taki primeri, je nastalo akutno vprašanje, če si more proti taki samovolji in izkoriščanju večine manjšina delničarjev kaj pomagati. Ni dvoma, da je položaj preglasovane manjšine izredno težaven, ker se opira večina vedno na formalno pravilnost izvršenega glasovanja in sklepanja in na to, da so formalno pravilni sklepi večine obvezni tako za manjšino, kakor za družbo v celoti.
Da temu ni tako v vsakem primeru in da moč večine ni absolutna, dokazuje zanimiva načelna razsodba nemškega državnega sodišča v pravdi »Olsnitzer Bergbaugewerk-schait« proti mestu Lipskemu. Dne 12. januarja 1920 se je vršil občni zbor »Gls. B.«, katerega se je udeležilo tudi mesto Lipsko, ki je imelo od 4879 kuksov rudarske družbe 3663. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da se »Gl. B.« razdruži in njeno premoženje prenese proti plačilu 3,903.200 M na rudarsko družbo Deutschland, ki je v rokah mestne občine Lipskega.
Temu sklepu sc je uprlo 6 družabnikov z izpodbojno tožbo. Trdili so, da je ta sklep proti dobrim običajem (contra bonos moreš), ker je kupni predmet prišel daleko prepoceni v roke mesta Lipskega. Premoženje tožene »Ol. B.« je reprezen-tiralo že v predvojni dobi vrednost 10,000.000 M, ob času prodaje pa 70 milijonov. Mesto Lipsko je hotelo pridobiti rudnik za slepo ceno in je svojo formelno pravico izrabilo na brezmejno sebičen način, da tako pripravi manjšino ob njene pošteno pridobljene pravice. Tožniki so zato zahtevali, da se prodajni sklep občnega zbora proglasi za neveljaven. Dočim so v prvih dveh instancah propadli, je državno sodišče njihovi reviziji ugodilo. V razlogih je bilo med drugim izrečeno sledeče načelno mnenje glede vprašanja, v koliko sme delničarska večina oškodovati manjšino.
Vzklicno (drugoinštančno) sodišče smatra, da se je držala občina Lipsko v zakonitih mejah in da za posamezne družabnike ne obstoja nikakršna obveznost, varovati celokupne interese družbe. To naziranje pa gre, vsaj v tej zadevi, predaleč. Če tudi je v splošnem treba priznati, da se mora manjšina ukloniti večini, s tem še ni rečeno, da sme večina izkoriščati brez mere svojo moč ter ravnali namenoma v škodo družbe. Nasprotno je priznano, da more izkoriščanje večinskih pravic nasproti manjšini in udejstvovanje sebičnih interesov tvorili pregrešek proti dobrim običajem. Odločujejo seveda okoliščine v posameznem primeru.
V	tej konkretni prodaji je bila kupnina po navedbi tožnikov tako neprimerno nizka, da se je družbino premoženje naravnost zapravilo, to pa le zato, ker je bil glavni družabnik, mesto Lipsko, pretežno udeležen tudi na kupujoči strani. Na te.
pokojninskega zavoda poročal g. Ivan Jelačin, ki je pred vsem pojasnil, kako je prišlo do zadnjega 100% povišanja, ki je stopilo nedavno v veljavo, kakor tudi o akciji načelstva zavoda, da se revidira zakon o pokojninskem zavarovanju ter ob tej priliki skuša uveljaviti vse predloge in vpoštevati stremljenje zavarovancev, kakor tudi njih delodajalcev. Obljubil je, da bo poslane predloge in izvajanja gremija trgovcev v Mariboru v polni meri podpiral in se zavzel za njih upoštevanje, kakor hitro bodo razmere pri zavodu to dovoljevale.
Zanimivo je bilo poročilo in debata o uspehih dosedanje akcije za omejitev in odpravo krošnjarstva,
o	kateri poročamo obširneje na drugem mestu.
Pri razpravi o spomenici Zveze trgovcev za Hrvaško in Slavonijo v Zagrebu, se je razvila posebno živahna debata glede izvenkonkurz-nih prisilnih poravnav. Po obširni razpravi o raznih možnostih zaščite trgovskih interesov v primerih prisilnih poravnav, ki se v zadnjem času ne samo po ostalih pokrajinah države, marveč tudi po Sloveniji začenjajo čimbolj množiti, se je sklenilo, da se stopi v stik z društvom za zaščito upnikov v Zagrebu in da se opozori potom časopisja interesente na važnost tega društva, ter da se Zveza priključi predlogom Zveze hrvaških trgovcev, ki zahtevajo:
1. da se zakon o prisilni poravnavi dopolni z dodatkom, da mora sodnija vsako prošnjo za prisilno poravnavo radi ugotovitve poslati na preiskavo in v mnenje državnemu pravdništvu, ali se ne poizkuša s poravnavo prevaliti upnikov;
2. da se prisilna poravnava sme izvesti samo tedaj, ako zanjo glasuje najmanj tri četrtine upnikov, drugače se mora proglasiti konkurz;
3. ako se sprejme prisilna poravnava, ima sodnija strogo paziti na to, da se doseže stvarne in sigurne ga-
, rancije za kritje upnikov v višini obljubljene poravnalne kvote.
Nadaljna razprava se je tikala vprašanja osnovanja trgovskega razsodišča pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani po vzoru razsodišča v Sarajevu in v Dubrovniku, ker vsled postopanja justičnega ministrstva, ki tozadevnih vlog sploh ne reši, ni nikakega izgleda, da bi se dezolatne razmere v našem pra-vosodstvu v doglednem času zboljšale.
Nato je zvezni podnačelnik g. Fr. Zebal predlagal resolucijo, da se na vseh merodajnih mestih urgira razpis Volitev v trgovsko zbornico, ki se jih brez razloga zavlačuje, medtem ko so volitve pri vseh ostalih zbornicah v celi kraljevini že davno izvršene. Predlog je bil soglasno sprejet.
trditve tožnikov, ki bi pod gotovimi okoliščinami utegnile upravičevati, da se smatra kršitev dobrih običajev za podano, bi se moralo ozirati vzklično sodišče. Tudi javna korporacija, kakor je mesto Lipsko, nima pravice pospeševati svoje obče interese i. brezobzirnim nasiljem in namernim oškodovanjem drugih soudeležencev ali pa zasebnega podjetja samega. Prav posebno pa to velja tedaj, če se poslužuje večina
nečednih sredstev, kakor se trdi to v tem primeru.
Ker veljajo tudi v naši zakonodaji predpisi, da so pogodbe, ki nasprotujejo dobrim običajem, neveljavne, bi se pravkar navedeno pravno na-ziranje nemškega najvišjega sodišča moglo in v interesu pravne in kupčijske morale ter zaščiie delničarskih manjšin pred nasiljem večine, moralo uveljaviti tudi v naši
i	judikaturi.
Dr. M. Dobrila:
Ljubljanska borza in njen gospodarski pomen.
(Nadaljevanje.)
Ravno ti interlokalni in internacionalni stiki med ponudbo in povpraševanjem vplivajo pa na splošno izenačenje cen ter pospešujejo istočasno lažje kupovanje in prodajo blaga po primernih cenah. Tako vpliva borza neposredno na gospodarski razvoj v notranjosti dežele (ustanovitve novih podjetij, predelavanje surovin, racionelnejše obdelovanje zemlje itd.) in na določitev cen posameznih produktov.
Toda ne samo na blagovni trg tvori borza oporišče, temveč je njeno sodelovanje neizogibno tudi za uspešno preskrbo in uporabo kapitala. Ogromne vsote kapitala, katere rabijo danes mesta, občine, dežele, države, industrijska velepodjetja, trgovina in banke, da zamo-Tejo izvrševati svoje naloge, bi bile brez velikega borznega trga nepre-skrbljive. Na borzi se stekajo ponudbe kapitalno močnih slojev in ravno ta osredotočen kapital omo-gočuje emisije državnih in deželnih vrednostnih papirjev, delnic, obligacij, zastavnih listin in drugih vrednot.
V	teku stoletij svojega obstanka je borza dovršila ne samo ureditve denarnega prometa, temveč zadostila je tudi veliki nalogi kreditne potrebe, katera se je pojavljala v svetovnem življenju z napredovanjem kulture, civilizacije in tehnike v najrazličnejših slojih in v vseh velikih državah, brez njenega sodelovanja bi ne bile nikdar izvedljive velike prometne zveze, izkorišče-vanja bi ne bile nikdar izvedljive vodnih sil, razne kulturne ustanove, povzdiga mest in dežel ter osvobo-jenje držav.
Tu se moram dotakniti vprašanja pomena borze za državo malo globlje. Država se poslužuje borze posebno ob priliki raznih investicij ter izdaja v ta namen razne državne papirje, katere skuša naložiti potom borze med najširše kroge. Oblike takih državnih emisij so navadno državna posojila, katera so stalno
obrcslljiva in neodpovedljiva. Neod-povedijivost državnih posojil od strani upnikov zahteva seveda čim lažji promet takih vrednot, kateri pride posebno v poštev za izenačenje trgovske bilance in prenos kapitala v dežele z višjimi obrestnimi merami. Tržna cena državnih papirjev je pa predvsem odvisna od pogojev, katere nudi upnik, in od višine navadne obrestne mere v deželi. Pri povišanju diskonta v normalnih razmerah kurzi stalno obrestljivih državnih papirjev padajo in se pri znižanju diskonta dvigajo. Tako vplivajo že notranje finančne-politične prilike na presojo posameznih državnih vrednot in ta vpliv ni osamljen. Velikega pomena za splošno presojo so tudi zunanje politične prilike. Strah pred bližajočo se vojno tlači kurz ne samo iz bojazni, da vojskujoče se države postanejo ne-plačevite, ampak tudi okoliščina, da se bodo izdala nova posojila, katera bo država mnogo višje obrestovala pod ugodnejšimi pogoji kot običajno. Naravno da vpliva na tečaj takih vrednot v največji meri kredit države same. Napetosti, nespo-razumljenja zunanje politične narave lahko začasno tlačijo tečaje, toda vedno le do gotove meje, medtem ko ga notranji nemiri slabijo manj občutno, zato pa stalno in brezmejno. Tečaj teh vrednot postane tako mnogokrat barometer javnega zaupanja, katero je posebno praktične vrednosti za finančne ukrepe države kakor tudi zanesljiva prognoza življenske zmožnosti in moči države. S tem seveda še ni rečeno, da so zgolj navedeni momenti merodajni za pravilno oceno. Finančna veda nas uči, da so se marsikdaj dvignili državni papirji ravno po kakem državnem porazu, in sicer v pričakovanju, da bo temu porazu sledil kmalu sklep četudi še teko uničujočega miru, ali pa v slučaju velikih notranjih sprememb, katere so izzvale največjo nesrečo v bodočnosti, toda so obljubljale večji trenutni mir.	(Dalje	sledi.)
Pooblaščena državna obrtna banka.
V	seji skupščinskega odbora se je dne 13. t. m. obravnaval in v načelu sprejel zakonski načrt o Pooblaščeni državni obrtni banki. Načrt vsebuje samo 4 člene, ki določajo:
Člen I. Kraljevska vlada se pooblašča, da osnuje Pooblaščeno državno obrtno banko z nalogo, da daje obrtnikom čim povoljnejše kredite in da sproža snovanje drugih ustanov s podobno svrho. Začetna glavnica bo znašala 40 milijonov Din, od katere vplača država 40 odst. Ta glavnica se mora vplačati najkasneje do leta 1927. V to svrho bo finančni minister vnašal vsako leto potrebne vsote v državni proračun, v kolikor ne bodo zadostovali dohodki državne razredne loterije, ki se stavi na razpolago ministru za trgovino in industrijo v svrho podpiranja obrti. Ostanek druž-bine glavnice vplačajo zasebniki. Način vplačevanja glavnice predpiše družbeni statut.
Čl. 11. Banka se imenuje: Povlašte-na zemalj8ka zanatlijska banka (Pooblaščena državna obrtna banka) v Beogradu. Delokrog poslovanja te banke predpisuje statut. Banka je
prosta plačanja vseh bodočih in sedanjih dajatev in davkov na delo in imovino, kakor tudi vseh državnih in samoupravnih davkov. Država se odreče pravici na dividendo, ki bi ji pripadala na del glavnice, ki ga bo vplačala.
Čl. III. Kraljevska vlada bo vršila nadzorovanje nad bankinim delom preko ministra za trgovino in industrijo. V tem cilju se bo postavil na predlog ministra za trgovino in industrijo stalen komisar, ki bo neprestano vršil nadzorovanje ter prisostvoval vsem sejam upravnega odbora in zbora delničarjev. Plača komisarja, katero odreja minister za trgovino in industrijo, pade na breme banke. Ako komisar ugotovi, da je kakšen sklep upravnega odbora ali zbora delničarjev protiven družbinim pravilom ali državnim zakonom, bo zabranil izvr-šenje skepa in dolžan je o tem takoj obvestiti ministra za trgovino in industrijo, ki bo v roku 5 dni donesel re-šenje, ki naj se izvrši.
Čl. IV. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj, a obvezno moč dobi, ko se objavi v »Službenih Novinah«.
Trgovina.
Semenj za živino in blago, ki bi se imel vršiti dne 25. t. m. v Višnji gori, je radi sejmov, ki odpadejč na isti dan, prestavljen za 1 teden pozneje, to je na dan 18. februarja 1924.
Trgovski promet v Trstu tekom decembra 1923. Trgovski promet Trsta v decembru 1923 je dosegel v razmerju s prometom v istem mesecu predhodnega ieta sledeče iznose: uvoz v decembru 1923 po suhem 1,477.459 kvinlalov napram 644.555 kvintalom v letu 1922, tedaj porast v letu 1923 za 129%, po morju v letu 1923 1,401.080 kvinlalov napram 1,002.985 kvintalom v letu 1922, tedaj porast v lelu 1923 za 39%. Izvoz: po suhem 1,343.378 kvinlalov v letu 1923 napram 601.469 kvintalom v letu 1922, tedaj porast v letu 1923 za 123%, po morju 858.587 kvinlalov v letu 1923 napram 367.603 kvintalom v letu 1922, tedaj porast v letu 1923 za 133%. Celokupno je znašal promet v letu 1923 5,080.504 kvintalo in 2,616.612 kvinlalov v letu 1922, kar znaša porast v letu 1923 za 24%.
Angleška zunanja trgovina v letu 1923. Pravkar objavljajo angleški lisli statistiko angleške zunanje trgovine za pro-šlo leto. Ta statistika kaže zelo zanimiv rezultat. Celoleten uvoz je znašal
10.985.000 funtov šterlmgov, od tega uvoza pa se je zopet izvozilo za
1.185.000 funtov šterlingov. Izvoz je znašal 7,673.000 funtov šterlingov, tako da je bila bilanca pasivna za 4,492.000 funtov šterlingov.
Trgovinska pogodba med Italijo in Švico. Trgovinska pogodba, sklenjena med Italijo in Švico v Ziirichu dne 27. januarja 1923, je stopila izza dne 15. februarja v polno veljavo.
industrija.
Nova industrija v Mariboru. V preteklem letu je pridobil Maribor zopet novo industrijo, in sicer tvrdko Perhavec & Valjak, tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov d. z o. z. Tovarna je začela obratovati ter so izdelki že v prometu. Vsi likerji se izdelujejo izključno po pravem francoskem načinu in so strokovnjaško priznani kot prvovrstni. Posebna špecijali-teta tvrdke Vermouth in Maršala, de-zertno vino, katero sc jc dosedaj v veliki množini uvažalo iz inozemstva. Kvalitativno je enak italijanskemu, razlika je edino ta, da je za približno 150% cenejši od inozemskega. Lastnika tvrdke sta: g. Jakob Perhavec, sin lastnika znanega veleuglednega enakega podjetja v Trslu, in g. Gjuro Valjak, veletrgovec z vinom in ustanovitelj slovite »Grajske kleti«. Četudi je podjetje ustanovljeno v hudih časih splošne denarne in trgovinske krize, je vendar vsestransko opremljeno in vpeljano, tako da bo moglo ustrezati vsem, tudi najfinejšim zahtevam, za kar že jamčita dobro znani imeni lastnikov. Dolžnost naših kavarnarjev, restavraterjev in trgovcev kot prodajalcev enakih izdelkov in občinstva pa je, da zahteva in naročuje izključno ta domači izdelek. Dalje naj bi ščitile merodajne oblasti izdelke lastne industrije proti uvozu, kar bo zopet znatno okrepilo naš gospodarski položaj. Zato pa ne bodo hvaležni samo lastniki tvrdke, ampak še v večji meri vinogradniki, ki tiče osobito v hudi krizi, kajti tako se bo znaten del naših vin uporabil in predelal v dezerlna vina in tako spravil na trg. Ako bo torej storil vsakdo svojo dolžnost, pomore s tem sam sebi, odnosno skupnim interesom, ker le ta pot vodi do napredka in gospodarske osamosvojitve in neodvisnosti.
Oenarstvo.
Iiedaja zlatorubeljskih bankovcev v Rusiji. Centrahni eksekutivni komite zveze sovjetov je sklenil, da se izdajo državne novčanice v vrednosti po 1, 3 in 5 zlatih rubljev. Te novčanice imajo veljati kot zakonito plačilno sredstvo. Nji-hova emisija ne sme znašati mesečno več kakor polovico vsakokratne emisije červoncev. Prva emisija se je začela in bo znašala 20 milijonov zlatih rubljev. Izdaja teh novčanic bo omogočila dosedaj tako otežkočeno izmenjavo červonca v manjše enote s stalno vrednostjo.
Ofieijelna obrestna mera za zlate kredite v Poljski je bila zvišana od 11. februarja naprej za menice s trimesečnim rokom na 12%, za daljša posojila na 15%.
Promet
Brezžične brzojavne in telefonske postaje za zasebnike. Po pravilniku o brezžičnih brzojavnih in telefonskih prejem-nih aparaiih (radioaparatih), ki ga je izdalo poštno ministrstvo, imajo vsi državljani pravico postavljati si prejem-n e radioaparato, vendar pa samo s posebnim dovoljenjem tega ministrstva. Postavljanje oddajnih aparatov je prepovedano. Ako bi si zasebniki napravili brezžične projemne postaje brez dovoljenja ministrstva, mora poštna direkcija take aparate na stroške dotičnika napravili nerabne s tem, da odstrani najpotrebnejši dol aparata. Če bi se pa lastnik upiral, se mu odvzamejo vsi aparati.
Otvoritev brzojava in telefona pri pošti Martjanci. Pri pošti Martjanci je bila dne 1. februarja t. 1. otvorjena javna telefonska govorilnica in brzojavna postaja.
Nova parobrodnn družba. Tvrdki Ba-burica in Božo Banac sta pred kratkim
osnovali v Londonu novo parobrodno družbo. Kapital družbe znaša 200.006 funtov šterlingov. Družba si namerava nakupiti deseterico parnikov, ki bodo vzdrževali trgovsko zvezo med obalami južnega atlanskega in južnega tihega oceana ter Evropo in eventuelno tudi Indijo. Gosp. Baburica je rojen L 1875. na otoku KoloČepu, a je že z 21. letom zapustil rojstni kraj in se od tedaj nahaja v tujini, kjer je vzpričo svoje vztrajnosti, podjetnosti in marljivosti korakal od uspeha do uspeha. Danes spada Baburica med največje producente solitra v čile. Baburica je vnet narodnjak, predsednik Jugoslovenske narodne obrane v južni Ameriki, dubrovniška občina ga je imenovala za svojega Častnega Elana. Eden izmed njegovih kompanjonov je g. Franjo Petrinovič, ki ga pozna najširša javnost radi njegovega odprtega pisma na ministrskega predsednika Pa-šiča. — Družba 9i je nabavila že prvo ladijo, kateri je ime »Marija Petrinovič*. Ladja vsebuje 9000 ton in je največja jugoslovanska ladija.
Dopisi.
Zakon za zavarovanje delavcev v pra-.. ksi. Parkrat smo se že oglasili v nadr, da se vendar pri okr. uradu za zav. delavcev kaj zgane, odnosno, da bo ta inštitut poizkušal razne nezdrave ppjave odstraniti. Zdi so pa, da je vsa kritika, brezpomembna in se kratkomalo ve-dorna presliši. Treba bo torej zjiov» povzdigniti glas in sicer tako močan, da ga sliši vsa objektivna javnost. Upravičeno je danes delodajalec pri okrožnem urodu predmet izkoriščanja. Seveda ima zavod na svoji strani razne zavite zakone, katerih se z vso vnemo poslužuje.
V	naslednjem par citatov, ki govore o priviligiranih tradicijah okr. zavoda. Na čelni strani plačilnih nalogov je tiskano: Ugovor zoper predpis prispevkov nima odložilne moči. Ali se ne sliši to lepo? Na ta način je lahko sestavljen plačilni, nalog poljubno pogrošno, kar je faktično pri okr. uradu akutna bolezen, a je-vendar polnomočen. Poznamo slučaje, da so delavci po pravilni odjavi delali že več mesecev pri drugem podjetju, dočim se prejšnjemu podjetniku še vedno, zanje zaračunava. Reklamacije in urgence so seveda defektne. Okrožni urad možato molči 1 Na pravkar pojasnjen način izgubi mnogokateri delodajalec ogromne vsote. Mentaliteta gospodov je menda ta,, da delodajalec lahko plača. Take reakcionarne metode, bo treba nujno izločiti. V vrstah upravnega aparata pri imenovanem zavodu despotuje — kaos. Nad vse lepa ironija je tudi to, da računa zavod pri dostavi računa 4 Din w> opomin, kar je protizakonito. Neverjetno in nepojmljivo, toda 6e faktično dogaja in je za gospode pri inštitutu pravilno usmerjeno. Pri največji potrpežljivosti bomo prisiljeni podvzeti vsa razpo-ložljiva sredstva, da se ves ta smrad razkuži. Seveda bo dolžnost vsakega posameznika, da ne bo spričo vsega, kar se mu nepravilnega dogodi, indiferenten. Na vsako nepravilnost, naj se krepko reagira . Nismo nikaki malkontenti, pač pa: ljudje, ki se ne puste izrabljati. To naj si zapomnijo merodajni gospodje! V bran torej krivici! Na krov naše najprimltre-nejše pravice. Ponovno prosimo, da nam prijavite ugotovljene nerednosti. — Obrtno društvo za Zagorje in okofie« v Zagorju ob Savi.
Iz naših organizacij.
Občni zbor Slovenskega trgovskega društva v Mariboru. Občni zbor Slovenskega trgovskega društva v Mariboru se je vršil zadnjo nedeljo v Narodnem domu ob razmeroma dobri udeležbi. Predsednik g. Šoštarič se je v otvoritvenem govoru predvsem spominjal 20 letnice, ho se je ustanovil iz takratnih redkih slovenskih trgovcev v Mariboru »Trgovski klub«, iz katerega se je pozneje razvilo Slovensko trgovsko in obrtno društvo. Po prevratu, ko se je pričela širiti slovenska trgovina in obrt, je obrtništvo vsled ustanovitve Obrtnega društva izstopilo iz društva, nakar je nastalo sedanje Slovensko trgovsko društvo. Naznanja obenem, da namerava društvo letos na primeren način proslaviti svoj 20 letni jubilej. — Iz tajniškega poročila g. Lenarda je posneti, da je štelo društvo koncem minulega leta 88 članov in priporoča novemu odboru, da skuša pritegniti v okrilje društva vse tukajšnje Slovenske trgovce, kakor tudi nameščence. Društvo je budno zasledovalo vse trgovstvu škodljive pojave in povsod, kjer se je pokazala potreba, zastopalo inte-Tese svojega članstva. — Blagajniško poročilo g. Rosine izkazuje gotovine nehaj nad 12.000 Din in se je na pred-pregledovalcev računov dal odboru absolutorij. — Izvršile so se nato volitve in je bil pod ponovnim predsedstvom g. Šoštariča izvoljen deloma prenovljen odbor, ki obeta, da bo društvo v prihodnjem letu še živahnejše delovalo. — Pri slučajnostih je bil sprejet predlog, osnovati pri društvu takozvani Zabavni odsek pod predsedstvom g. Miloša Oset z nalogo, skrbeti za poučne in zabavne izlete, predavanja itd. ter gojiti petje. Pritegniti je tem prireditvam tudi trgovske nameščence in vajence ter pričakuje društvo vsestransko podpiranje vsega slovenskega trgovstva v teh pre--fcoristnih stremljenjih. Izreklo se je še mnogo dobrih misli in nasvetov, na kar je predsednik občni zbor zaključil.
UMU preio in drva
dobavlja
DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. — Telefon 220.
Trgovski register.
Vpisale so se nastopne firme: 60. Se-
sdež: Cevče. Besedilo firme: Juraj Anti-Sevič. 61. Sedež: Dobračevo. Besedilo firme: Ivan Zajc. 62. Sedež: Draga. Besedilo tirme: Ivan Comino. 63. Sedež: Gaber je pri Celju. Besedilo firme: Franjo Nerad. 64. Sedež: Kočevje. Besedilo firme: Ivan Zuri. 65. Sedež: Kranj. Besedilo firme: Franc Kuralt. 66. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Jos. Bedrač. 87. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Lovro Šebenik. 68. Sedež: Lož. Besedilo Krme: Maks Prezelj. 69. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Anton Cingerli. 70. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Anton Luxa. 71. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Adam Marič, carinsko posredništvo in špedicija. 72. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Vilim Pick, trgovina z ma-nufakturnim blagom na debelo in drobno. 73. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Poldi Čelik. 74. Sedež: Želodnik. Besedilo firme: F. Jančar.
Izbrisala se je nastopna Krma: 78. Se-Ljubljana. Besedilo firme: Albin
Drnovšek.
Razno.
Trgovinska pogajanja v Beogradu. -»
Dne 14. t. m. se je vršila prva oficielna seja italijanske in jugoslovanske delegacije za zaključitev trgovinske pogodbe z Italijo. V imenu bolnega zunanjega ministra je otvoril prvo oficiclno sejo minister dr. Kojič, ki ie izjavil: »v zastopstvu bolnega ministra dr. Ninčiča srnam čast otvoriti prvo sejo naše konference, ki ima nalogo izvršiti važno dela Konferenca ima nalogo izvršiti m zgraditi trajno podlago, na kateri se naj razvijajo gospodarske in trgovinske ■zveze med našo kraljevino in kraljevino Italijo. Ta naloga ni lahka, upanje '»a ie, da bo delo venčano z uspehom,
če se na obeh straneh pokaže volja k popuščanju in če bo prevladovalo prepričanje, da gre tu za skupne obojestranske interese. V prepričanju, da bodo vaše razprave uspešne in koristne za obe državi, otvorjam prvo sejo gospodarske konference.« — V odsotnosti predsednika italijanske komisije g. Lu-ciollija se je za ministrove besede zahvalil italijanski delegat Belli, načelnik ministrstva trgovine in industrije. Na njegov predlog je bil izvoljen za predsednika konference generalni direktor carine dr. Kukič. Zbog obilnega in važnega dela, ki ga ima rešiti konferenca, so se sestavile tri sekcije: 1. sekcija za posvetovanja o pravi trgovinski pogodbi, 2. gospodarska in finančna sekcija ima rešiti razna gospodarska, finančna in tudi konzularna vprašanja, 3. železniška sekcija ima urediti vprašanje medsebojnega železniškega prometa. — Konfrenca ima tudi rešiti nekatera še sporna vprašanja, ki se tičejo bivše avstro-ogrske monarhije. Kot strokovnjak v teh vprašanjih je pozvan na konferenco dr. Janko Hacin. Ta konferenca ima urediti tudi vprašanje izplačila medsebojnih terjatev in dolgov privatnikov. Radi odsotnosti še nekaterih članov italijanske delegacije se bo vršila prva seja, ki bo začela meritorno obravnavali, šele v ponedeljek ob 16. uri popoldne.
Razmejitvena komisija. — Reška pokrajina. — Jugoslovansko razmejitveno komisijo tvorijo:	predsednik general
Ljubo Milič, delegati egeneral Ječmenič, fregatni kapetan Klobučar, brodolastnik S. Račič, vseučiliški prof. dr. Silovič; eksperli Deroko za železniška vprašanja, Č. Delovič za carinska in pristani-ški kapetan Čeligoj za pristaniška vprašanja. Italijanska komisija: predsednik senato Quartieri, delegatje Casati, Bar-barich in Depoli, eksperti Tessadori, Luccer, Pulitti in Palmieri. Italijanska delegacija biva v Opatiji, jugoslovanska na Sušaku. — Po členu 10. rimske pogodbe se imajo ratifikacije izmenjati najdalje tekom 20 dni od dneva podpisa, tako da bi se moralo to zgoditi 16. t. m., in v ponedeljek bi morala slediti izpraznitev Baroša in Delte. Vprašanje prevzetja onega dela reškega pristanišča, ki pripade nam za 50 let, se reši, ko se dogovore vsa tehnična vprašanja.
Zamenjava 100 dinarskih kolekov. —
Koleki po 100 dinarjev, ki so vzeti iz prometa, se lahko zamenjajo še do 28. februarja pri finančni deželni blagajni v Ljubljani in pri vseh davčnih uradih.
Važno za izseljence v Ameriko. —
Zakon o kvoti določa, da nekatere vrste inozemcev sinejo biti pripuščene v Združene države tudi potem, ko je kvota izčrpana. Te vrste so: Inozemci, ki se vračajo v Združene države po začasnem obisku v starem kraju, nadalje gledališki igralci, umetniki, predavatelji, bolničarke, duhovniki vsakršne veroizpovedi, vseučiliški profesorji, učenjaki, kakor tudi hišni sluge in dekle, ki so bili že prej v službi osebe, v spremstvu katere, oziroma h kateri prihajajo. Dosedaj so priseljeniške oblasti tolmačile to določbo v tem smislu, da le zgoraj navedene osebe smejo prihajati tudi potem, ko je kvota izčrpana, da pa njihove žene in otroci niso izvzeti iz kvote. Radi tega inozemc, ki je šel na obisk v stari kraj, se je smel povrniti tekom šestih mesecev brez ozira na kvoto, ni pa smel privesti v Ameriko svojo v starem kraju živečo ženo ali otroke, razen ako je bila kvota za iste še vedno odprta. Sedaj pa je v neki sodni pravdi sodišče razsodilo, da tudi žene in otroci teh inozemcev morajo biti pripuščeni tudi potem, ko je kvota izčrpana. Generalni priseljeniški komisar, W. W. Husband, je radi tega izdal naredbo, glasom katere naj priseljeniške oblasti priznajo ženam in otrokom onih inozemcev, ki so izvzeti iz kvote, isto predpravico, kot njihovim možem oziroma očetom. Ista izjema velja tudi za soproge oziroma otroke ameriških državljanov. Na nikak način pa ni svetovati nikomur, da se spravi na pot, zaupajoč, da bo ta na-redba zanj veljala. Vrhovno sodišče uiegne danes ali jutri razveljaviti gori omenjeno sodnijsko odločbo. Ako se to zgodi, bo nova odredba takoj preklicana. Radi tega je najbolje še počakati na končno odločitev vrhovnega sodišča.
Rusi nakupujejo v Ameriki bombažno
seme. V New-Orleansu je naložil parnik Etna 675 ton bombažnega semena, namenjenega za Rusijo. Ruska vlada namerava v južnih krajih, kjer je podnebje ugodno, nasejati obsežne plantaže bombaža. Kakor znano, obstoja zelo razvita bombažna kultura doslej v Tur-kestanu in gre v tem primeru brez dvoma za oplemenitenje.
Vzorčni semenj v Baslu. VIII. švicarski vzorčni semenj v Baslu se vrši letos od 17. do 27. maja. Detajlne podatke o semnju daje na zahtevo švicarski konzulat v Zagrebu.
Pred sklenitvijo prijateljske pogodbe med Turčijo in Nemčijo. Angleški listi poročajo, da je dospel v Carigrad za-slopnik nemške vlade Freitag, da sklene prijaleljsko pogodbo, ki bo podlaga vzpostavitvi rednih odnošajev med Turčijo in Nemčijo.
XVI. mednarodna razstava avtomobilov v Pragi. Iz Prage se nam poroča, da se bo XVI. mednarodna razstava avtomobilov vršila spomladi v dneh od 19. do 27. aprila. Razstava, ki jo prireja »Autoklub« Češkoslovaške republike, se vrši pod protektoratom g. predsednika republike T. G. Masaryka. Na razstavi v industrijski palači na razstavišču bodo razstavljene vse vrste avtomobilov osebnih in tovornih, motociklov, motornih plugov, vse vrste avtomobilskih potrebščin, dinama, razsvetljujoča telesa, karburaterji, avtomobilske obleke ter končno vse vrste pnevmatik, motorjev, karoserij, novih iznajdb, spadajočih v avtomobilsko panogo, in vsi stroji, ki služijo za izdelavo in reparaturo avtomobilov. Na eventualna vprašanja rade volje odgovori »Autoklub« češkoslovaške republike v Pragi.
Kadar naročate
milo, pazile vedno na znamko
»GAZELA*
Književnost.
Gospodarski kongres v Zagrebu. O
tem kongresu, ki se je vršil v Zagrebu 27. januarja t. L, je izšla publikacija »Veliki Kongres Privrednika u Zagrebu, njegov rad, njegovi zaključci i perspektive za bodočnost«, opremljena s slikami razni udeležnikov kongresa itd. Cena izvodu Din 35.—. Publikacijo je dobiti tudi v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza 14. februarja. .Na produktni borzi notirajo: Rž bačka 74-75 kg, 1 vag. 280; ječmen bački 66 kg, 1 vag. 300; oves bački 3 vag. 250; koruza bačka, za februar, 5 vag. 245; banatska, 2 vag. 287.50; moka: »6« 1 vag. 322.50; otrobi 2 vag. 190. Tendenca nestalna.
Tekstilni trg (Zagreb). Promet, ki je v zadnjih tednih skoro popolnoma počival, je v tern tednu nekoliko oživel. Računati je, da bo sukcesivno napredoval. In-kaso, ki se je v prvih dneh januarja izboljšal, se je v zadnjih dneh zopet po-slabšil. Provincijalni tekstilni trgovec se ne peča le s tekstilno robo, temveč tudi
s predmeti, ki sploh ne spadajo v nalot stroko, tudi en vzrok' poslabšanju in-kasa. Plačilni termini se ne drže in ker ni denarja, se novega blaga ne more nabavljati. Od držav, ki uvažajo v Jugoslavijo, je stopila zopet v ospredje Češkoslovaška in je mnogo tozadevnega blaga na potu. Cene češkega blaga so primerne svetovni pariteti in z ozirom na kvaliteto češko blago prednjači proizvodom drugih držav. — Cene notirajo sledeče: cleo 17 — 17.50 Din; delen 20.50 do 21.50 Din; chiffon 14—16 Din; balist 23—30 Din; hlačevina 36 — 40 Din; hla-čevina I. 48—60 Din; hlačevina atlas 48 do 56 Din; moško blago 44 — 58 Din; ho-linos 15—18 Din; žamet 42 — 48 Din; po-pelin 75 Din; svila 60 Din; damsko blago f40 cm 39 — 48 Din; cefiri laški 14—18 Din; ccfiri češki 18—20 Din.
Tržišče kolonialne robe. Na tržišču kolonialne robe se vsakodnevno pojavlja skakanje cen in čvrsta tendenc« skoro vseh predmetov. Kava je v ceni poskočila, a ta skok je prišel iz ino-stranslva. V Londonu je kava skočila za 5 šilingov pri 50 kg, v Ameriki isto-toliko. Na sveiovnih tržiščih je tendenca še nadalje čvrsta, posebno so čvrsti termini. — Sindikat sladkornih tovarn v naši državi je povišal ceno sladkorja za 25 para; za toliko je poskočila cena tudi pri grosistih. V Nevjorku cene niso mnogo poskočile. V Londonu pa za t funt pri toni. — Cene rižu se niso spremenile. — Tendenca olja je na inozemskih tržiščih čvrsta. Pri nas se je cena obdržala, ker je še dosti robe v zalogah. — Cene notirajo v dinarjih v Zagrebu: Sladkor v kockah 21.50, kristalni 19.50; kava: Rio 7, 33. — ; Rio 6, 34.—; Rio 5, 35.50; Rio 4, 37.-; Rio 3, 38.75; Santos sup. 40.—; Santos prima 42.—; Minas srednji 40.—; Minas fini 41.—; Minas levi 42.— ; Rio lave 39.—; Guate-mala 60. — ; Portorico 62. — ; riž: italijanski glace Splendor 10.25; 6/A 9.75; houl-main 9.50; Aracan glace 9.50; Burma H. 7.80; poper celi Singapor 27.—; cimet celi 40.— ; čaj Moning Kongo 62. — ; In-dian Pecco 72.—; Orange Pecco 92.— ; olje: Soja v sodih 26.50; čokolada: Me-nage 55.—; vanilija 59.—; rozine: Smyrna 26.—. — Cene v Trstu, v lirah: sladkor v kockah 3; kristalni 2.85; kava Rio 7, 5.90; Rio 6, 6.05; Rio 6, 6.20; Rio 4, 6.40; Rio 3, 6.60; Santos superior 7.—; Santos prime 7.20; Minas srednji 7.— ; Minas fini 7.20; Minas lavč 7.40; Rio lave 6.80; Guatemala 11.—; Portorieo
11.50; riž italijanski glace Splendor 1.88; Burma II. 1.55; poper celi Singapor 4.60; cimet 4.30; čaj 13—19; olje 5.40; rozine 5.50.
Vinslta tržišča. Trgovina miruje. Cene se v glavnem niso spremenile. V Banatu so cene v padajočem stanju. — Pri tej priliki naj omenimo še razmere vinskih krajev, ki se dosedaj še niso omenjali: Viniski vinogradi so imeli letos za tretjino slabšo letino od lanske, kakovost dobra, stare zaloge so nerazpro-dane, cena vinu 5—6 Din, trgovine ni. Samoborski vinogradi so istotako imeli letos za tretjino slabšo letino. Kvaliteta pa je boljša od lanske za 1—3%. Kla-njac: Letošnja letina boljša od lanske, cena 4—5 Din. Visoko: Kakovost in količina dobra, promet slab. Cene 3—4 dinarje. Medžimurje: Letina slabša, kakovost dobra, trgovina lokalna, cene 4—5 dinarjev, starih zalog dovolj. Cena starega vina 8—10 Din. Sv. Jurij na Bregu: Kvaliteta dobra. Letina za polovico manjša od lanske, cene 4—5 Din. Starih zalog malo, cena tem 7—10 Din. Avstrija: Tržišče prilično mirno. Iščejo se boljša vina letnika 1923. Trgovina vsled pomanjkanja denarja zelo trpi. Depresija v gostilniških krogih traja dalje. Cen« 7000 — 8000 avstr, kron, za boljša 8000 do 8200 Ka. Ogrska: Vsled zboljšanja valute so cene zadnje dni narastle. Izvoz je minimalen. Kaže, da se bo letošnji pridelek porabil doma. Cene od 1500 do 3000 ogr. kron. Češkoslovaška: Ne da se še preceniti ali je Češkoslovaška vsled redukcije carine kupila v Italiji večje ali manjše količine vina. Stare zaloge so skoro razprodane, ostanek je slabše vrste. Cene neprestano skačejo. Italija: Boljša vina, ki se kupujejo za Avstrijo in Češkoslovaško so v ceni čvrsta. Promet z novimi vini je relativno miren. Francoska: Cene so izredno čvrste. Pričakuje se porast cen na spomlad. Cene 66—130 frankov, gprihška: Izvoz,
kakor tudi ostali promet je enak ničli. Cene so čvrste. Cene 25—40 peset za hi. Dne 16. t. m. se vrši v Zagrebu glavna skupščina naveza jugoslovenskih vinogradnikov, kjer se bodo razpravljala razna važna vprašanja.
Cene živini so bile zadnje dni na zagrebškem semnju sledeče: domači voli 1. vrste 15—16 Din, II. vrste 13.50—14.50 Din, III. vrste 11 — 12 Din, krave I. vrste IZ50—15 Din, II. vrste 11 — 12.50 Din, IlL vrste 10—11 Din; domači prešiči I. vrste 26—27.50 Din, sremski 27—28.50 Din, II. vrste 25—26 Din, III. vrste 21 do ZL50 Din.
sconto). Izplačilo izvrši neka banka na Angleškem po predložitvi pomorskih dokumentov.
Dobava perkins-cevi. Pri gradjevni sekciji v Tuzli se bo vršila dne 5. marca t. I. ofertalna licitacija glede dobave perkins-cevi.
Dobava firneža. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 5. marca t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 40.000 kg firneža.
Prodaja stare vojaške opreme. Pri upravi zavoda za izradu vojne odeče v Sarajevu sc bo vršila dne 5. marca t. I. dražba stare vojaške opreme (obleke in odpadkov).
TRADE MARK 1""	  '	~l
zan v ostre robove, gladek in masiven ter brez grč in odprlin v dimenzijah 2 X 3, 2 X 4, 2 X 5, 2 X 6, 2 X 7, 2 X 8, 2 X 9 in 2 X 11" mere v angleških čevljih, povprečna dolžina 16/17. Interesenti naj stavijo svoje oferte za dobavo v angleška pristanišča London, Cardiff, Bristol, Svvansea, Hull, Glasgow, Manchester, Liverpool event. tudi čez Hamburg z navedbo dimenzij, količin ter garancije za rok dobave v angleških funtih. Cenam se naj vračunajo 3% komisije in delcredere z 2Vt% odbitkom (kassa-
LHJBUAHA
SINON GREGORČIČEVA ULICA 13 Telefon štev. 552
ss priporočil
za naročita vseh v njeno struko spadcjGtiii del. Lastna knjigoveznica Izvršitev toina In solidna!
Dobava, prodaja.
Dobava struganega belega topola za
ograje. Neka češkoslovaška tvrdka se zanima za strugani beli topol za ograje jugoslovanskega izvora. Biti mora re-
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice-v Ljubljani interesentom na vpogled.
Priporočamo
Radi špedicijskih poslov, carinjenja, tarifiranja in vskladiščenja obrnite se na
> LJUBLJANA
LJUBLJANA,
Sv. Petra nasip 7.
■ Najboljši šivalni stroji v vseh
■ opremah Gritzner, Adler za " rodbinsko in obrtno rabo,
■ Lstotam igle, olje ter vse poti samezne del« za vse sisteme.
En gros!
ki ima podružnice v vseh večjih mestih naše države in afilijacije ter generalna zastopstva v vseh trgovskih centrih kontinenta.
Centrala v Ljubljani, Dunajska cesta 33-
Veletrgovlna žit« in mlevskih Izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrsle pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke. Telefon štev. 449. Brzojavi: VOLK.
ZAHTEVAJTE PONUDBE 1
Stroški pri vporabi bencina
prodaja
is: sJoveraslklti premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor ludi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inoEemskl prenaojj in kolks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 15, II. nadstr.
Adaptiraj tvoj avto, traktor ali sfiabllni motor sc patent.
^Hag-Genejalorjem"
Prospekt In reference dale
Sprejmem takoj inteligentnega, solidnega in poštenega
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 24
ntSBrana	TeieSon	ši.	530
jMliiklir-**- Stroški pri vporabi oglja
veščaka v manufakturni stroki. — Ponudbe pod' »Manutakturist« ue upravo »Trgovskega lista«.
u	NA VELIKO!
j[ Priporočamo : galanterijo, J nogavice, potrebščine za l čevljarje, sedlarje, rinčice, ® podloge (belgier), potreb [j še in e za krojače in šivilje,
■ gumbe, sukanec, vezenino, \ j svilo, tehtnice decimalne
■ in balančne najceneje pri
5 V KOSIH IN ZMLETO NUDI V
■	VSAKI MNOŽINI NAJCENEJE ZA ll TAKOJŠNJO DOBAVO TVRDKA
S BRAČA OFNER - SC
Semena
POUnilSKR CESTA ŠT. 3.
Krovct, stavbeni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacije vodovodov.
Naprava strelovodov. — Kopališka in klossiiie naprave.
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle) za konserve.
TELEFON 327
v - NOV2SA!>
vse vrste za uri, travnik in polje
JOSIP URBANIČ
Ljubljana, Miklošičeva cesta 8
Zelenjadna in cvetlična semena v vrečicah tudi o komisijsko prodajo. Zahtevajte ceniki
AVTO
JOSIP PETELINI
Maribor, Glavni trg 5
trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulilo posodo, porcelanasto, kameni-nasto in stekleno robo.
Na debelo I	Na	drobno	I
bencin, pnevmatika olje, mast, vsa popraMila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo»Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
■	Ljubljana, Sv. Petra nasip 7,
Pristopajte kot član k druitvn »TRGOVSKA AKADEMIJA«!
STROJI IN APARATI Zfl SLADOLED.
9. do 15. marca 1924
9. do 15. marca 1924
TOVARNO ZA HLADILNE OMARE IN HLADILNE
naprave
,DRAVA', d. d., Maribor
TELEFON 256.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
tovarna	^
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nud
: najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično in higijenično najmoder neje urejena kisarna v Jugoslaviji
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. la, II. nadstropje.
Povoljna nakupna prilika za vse stroke Najbogatejša izbiral Močno konkurenčne cenel
VEEIK USPEH dunajskega jesenskega vejesemnja 1925
100.000 kupcev, od katerih 20.000 inozemcev iz 72 držav celega sveta, napravili so velika naročila
Pojasnila daje WIENER MESSE, WIEN VII. ter častno zastopstvo v Ljubljani: AVSTRIJSKI KONZULAT, Turjaški trg št. 4
Oglašaite v »Trgovskem Msftu«!
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijsko d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS
Tisk tiskarne »Merkur«, trgcvsko-induslrijske d. d.